293. številka. Ljubljana, nedeljo 21. decembra. XII. leto, 1879.
SLOVENSKI NAROD.
uiiiHi • vsak da*, izvzoinfti ^onoOoliko m dneve po praznikih, ter velja po pošti prizeman za a v s t r o - o g e rs k e dežele zh celo loto 1« gld., m pol l«>ta 8 gL, ■a četrt leta 4 gld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 18 gld., za četrt leta 8 gld. :)0 kr., za en mesec 1 gld  10 kr.   Za pošiljanje na floui »e računa 10 kr. za mosec, 30 kr. aa četrt leta. — Za tuje delele toliko već, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah in aa dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 3 gld. f>0 kr., po poiti prejeman za četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje od eetiristopne potit-vrste 6 kr.. co §e oznanilo enkrat tiska, 5 kr., če se dvakrat, in 4 kr., če se tri- ali večkrat tiaka. Dopisi naj §e iavole traukirati. — Rokopisi ae ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiši št. 3 „gledališka stolba". Opravništvo, na katero naj se olagovoUjo posijati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reči, je v „Narodnaj tiskarni"  v Kolmanovej hiši.
žalibog le oskromoih inofoh na pomoč prihiteli nesrečnim bratom ieterskim.
Zares, usmiljenja vredni bo siromaki, katere uže nekaj lat glad, letos pa razen tega ie ostra zima mori. Človekoljubnost, ljubezen do bližnjega zahteva, da trpečemu bratu pomagamo.
Poleg tega pa tukaj gro tudi za narodno čast in za narodni interes. Ostudni lahonski lihvari so siromaka težaka, katerega uže tako tarejo strasna nadloge, materijalno uničili in sedaj se spremajo, da mu tudi narodnost in jezik uduše. Slovenski rodoljubi, ki se trudijo zavest probuditi v narodu, imajo težak posel, posebno ker vlada Se zdaj nehče uvideti, da ho Slovani najzanesljivejši element v Pnmorji: Treba tedaj, da one boritelje, ki na braniku stoje i roti navalom labonskega irredentarstva, krepko podiramo. Da jim njihovo delo olajšamo, proži se nam zdaj najlepša prilika. —
Italijanski, da bi stradajočemu ljudstvu pokazali, kako očetovski zanje skrbe, Besta-vili so odbor, ki mile darove pobira. Od narodne stranke nijBO hote.i ni enega uglednika v ta odbor vieti. Zakaj ne, to je jasno. Oni računajo, da si bodo s tem, če sami milodare skupljajo in de e, pridobili vse ljudstvo na svojo strun. Narodii|akom nij preostalo dražega, kot csuovati samostalen odbor in apelirati tako na človekoljubje, kakor na patri-lotizem bratskega naroda slovenskega, kateremu je zdaj prilika dunti, dejansko pokarati požrtvovalno domoljubje in slovansko uza-jeinnost.
Obračamo se tedaj do vseh rodoljubov nadejajo se, da bodo t o svo;o <larežljivost|o v Velikem broji odzivali ho temu pozivu Posebno priporočamo si. čitalnicam in dru-
gim narodnim društvom, da prirejajo veselic, dobrovoljne predstave itd., ter čisti dr>4 nesek pošiljajo odboru v imenovani plemeniti namen.
Še enkrat o učiteljskem kompromisu.
„Kraiuischer Lebrerverein" je bil ustvarjen v pospeševanje nemškutarjenja mej slovenskimi učitelji. To v t) vsak, kdor je le od daleč opazoval gibanje naših učiteljev. Borno in malo* Številno je bilo to društvo, vendar bo je do denašnjega dne vzdržalo, ker mu tisti krogi, kateri so bo za njegov obstanek pobrinili, nijso dali umreti. Društvo je imelo in de ima svoj organ, zloglasno „Scbulzeitungo", katere imenovanje vsacega poštenega narodnega učitelja Btreae. Kar se nij moglo doseči neposredno z razgibavanjem nem'kovalnih idej in zdravej pedagogiki protivnih načel, skušalo se je doseči z grdimi denuncijacijami, psovanjem in sramoten|eni učiteljev, kateri so imeli značaja dovelj, da so ostali zvesti svojemu pravemu poklicu, sebi in svojemu narodu. Kakor so 89 narodni učitelji za glupežo razglašali, v nič devali in špicljali, tako so se kukavne kukavice, katere so muke „Schul/eitungeu sprejele kot evangelij, povzdigovale, poveličavale in priporočale pri eolskih oblastih. V listih ime* novanega časnika je toliko umazane tvarine in smrdl|ive samohvale nakopičeno da Be človeku studi, ako na to misli in se vpraša : kdo in zakaj je vse to skup znesel?
1 Ni -1 ino ta žalostna raztniAljavanja, pa pojdimo dalje. Kl,uhu vsem posten m in ne-po.-tL'tiun sredstom in naporom Be vendar „Schulzeitunga" nij mogla tako udomačiti in
Vabilo na naročbo.
Ker je novo leto blizu in se ž njim začenja novo naročevanje na „Slovenski Narod", uljudno pozivljemo vse gg. naročnike, naj blagovob'- naročnino poslati o pravem času, ker je opravništvu od upravnega odbora „Narodne tiskarne" strogo in pod osobno odgovornostjo naročeno, da se sme list o d sir pošiljati samo takim naročnikom, kateri naročnino naprej plačajo.
„Slovenski Narod" velja:
Za ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom:
Za vse leto......13 gld. — kr.
Za pol leta......6   „  50 „
Za četrt leta.....3   „  30 „
Za en mesec.....1   „   10 „
Za pošiljanje na dom bo računa 10 kraje na mesec, 30 kr. za Četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja:
Za vse leto......16 gld. — kr.
Za pol leta......8   „   — „
Za četrt leta.....4   „   — „
Za en mesec.....1   „   40 „
Za gospode učitelje na ljudskih sol ah in za dijake velja znižana cena in sicer:
Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. 50 kr. Po pošti prejeman     n     „   3   ,  — „ Denar in vsi dopisi, ki se tičejo administracije, naj se pošiljajo — denar po poštnih nakazilih —
opravništvu »Slov. Naroda".
Usmilite se ah!
Objavili smo pred nekaterimi dnevi poziv odbora za pomoč stradajočim v Brednjej Istri, ter izrekli nadejo, da bodo Slovenci po svojih,
Objektivno in subjektivno.
u
M lustiva gO>pa 1 Pipete mi, da sem bil originalen v p< slednjem pismu, v katerem sem Vam raztezal po domače pomen besenij ,objektivno m subjektivno', pa da je p smo bdo prekiatko Kur se tiče prve točke, da sem bi cnginaleu, to vem, da sem bil, ker prepisal, ali ,/a Slovence priredil" zares uijreiu svoj« razprave, ampak sestavd sem jo sam brez uČeu.h pripomočkov. Da bi pa bila razprava prekratka, o tem pač nijsem prepričan, koi glede tega bi mogel k večjemu ureduik posedati svojo, da-li se mu je zdela razprava zares prekratka ali pa — predolgočasua.
Ako želite, milostiva, prav d v. Ige razprave,
Vam lahko priporočam--vtč listov Vam
lahko priporočam, kjer boste naAli feljtone, ki oemajo ni konca ni kraja; če se Vam bodo
taisti prekratki /deli, potem se pa jaz postavim na gla<o, čeravno sem se u?e davno odvadil tega posla. V ostahm mi je resničuo žal, da nijsem pisma raztegnil ali še pristavil par primerov, kakersnili bi Vam mogel podati v obilji, in zato Vam hočem povedati še eno tukuj-le:
V Zagrebu so prt d iirkate. inii leti obsodili na miim dva moiilcu, n obesili 80 jednega objektivno, dru/.ega t-uiijekt.ivuo.
Ttga pa ne razumete, gospa! to vem, čeravno sem Vam bil u o 6 tik rat povedal, da beseda objekt, vno ne znamenu je no kui hudega.
To he je /godilo takole: Na smrt obsodili so dvu, a imeli so samo ;ednega, in ker v NUrubergu še nijso nikdar nobenega obesili, te ga njso imeli, tako se je tudi zgodilo v Zagrebu, ker so buiiio jednega imeli, a drugi je bil ušel. Onega tedaj, katerega so imeli, so obesili subjektivno za vrat, a diuzega, kateri je bil ušel, so obesili „in eiigie", objektivno, ker so samo dotično obsodbo pribili na ve&ala s čavli.
Ko bi bili mene vprašali, bi ]im bil rekel, nnj privižejo z vrvjo obsodbo na galge, kar bi bilo nekako bolj logično, ker prav za prav ga nijso obesili, ampak pribili so g« in efigie. Sicer je in efigie obešenih bilo uže precej Iju-dij, kateri ne bi še Kdaj hodili po svetu, ako bi jih bili obesili subjektivno, a ne samo objektivno, kakor so j h pribili s čavli na gal„e a nij-o jih obesili subjektivno za vrat.
„Uh!u, vidim, milostiva! Kako Vas je Btepla ti moja objektivna razprava. Prav Vam je, zakaj ste mi rekli, da je bilo moje prvo pismo prekratko; u>e sem hotel to postaviti tam, |ia sem si mislil, da ne gre, ker ste me pa jirovocirali, sem Vam jo zasolil denes.
Ker uže govorim o obešenjakib, Vam podam še eno dogodbo iz omenjenih krogov.
V Požegi je fungiral svoje dni kot predsednik prekega sodišča banskega stola svetnik dr. Matija Rulitz. Tam sta bila tudi dva razbojnika postavljena pred preki sod: Vaso Dragani ć in Makso Dojanič.   Prvega bo imeli,
utrditi, kakor ho njeni patroni« Želeli. Nakega
dne so v Postojno „pošto poslali", da jim gre trdo, da ja treba pomoči in da naj se v ta namen osnuje „zvveigverein". To ne je zgodilo in .Scbulzeitungi" ja priraslo okolo 75 gld. letno podpore. Mislili ao potem gospodje osnovati po eelej deželi take „zWdtigvoreineu, ali nekaj jih je oplaAilo. Prvič vedeli so, da nijso povsod taki neznačajniki, kakor v poatonjskem
— sic* r v narodnem oziru vse hvale vreduem
— okraji; drugič postonjskega „zweigver«inaw Hami m o bili prav Veleli, k- r so se udje tega itru'tva tako nerodno, brezobzirno in straHtno-brezumno obnašali, da je društvo v kratkem času v slab glas prišlo ne samo v narodnih, temuč tuli v takih krogih, kjur bi smolo p*) svojej tendenci simpatije pričakovati. Prvi poskus se je torej tako slabo ob-nesel, da ho hb gospodje zbali dal|nega snovanja takih „zvveigvereinov" videči, da jim lu slava no raste, temuč, da bi jim taka društva več škodila kakor koristila.
Mej tem se je začelo Slovencem polit Čno nebo jasniti,  t. j. za „kr. L indeskhierverein" napočil je zaloten dan.   „Schulzo.tungi" se slabo gnili, in teman je njen pogled v prihodnost, — nič dobrega, nič tolažiluega ne vidi. Za življenje jej gre.   Kdo jo re^i iz te sile, kdo jej podal j'.a življenieV   Kakor  „deus ex ina« hina",  nepričakovano ho prikaže usmilieu roflitelj v osobi g. Lupaj ne ja.    In kako hoče g. L. „Srhulzeitungi pomagati V S kompromisom. Poleg nemške številke tega  lista  naj izhaja tudi Hlovenska, — h toni je žalenej sloveimkej narodnosti zadosteno.  In zakaj ta malovredni kompromis V Za to, da „Schulzeitunga" narod nih učiteljev ne bo psovala in obrekovala. Kaj hoče to reči V It i/.posajeui, lin lobni in neuhog Ijivi deček mora poljubiti Šibo, katera g-i je tepla, da ho odtegne Še liujšiin udarcem. Učitelj slovanski! ako se enačiš h hudobnim «torkom, kateri je kazen zaslužil, poidi in pol i ubi „Sehul/eitungo", in kazen, katera te sicer še Čaka, ti bo odpuščena. Kaj no, kako lepa ideja ue skriva v tem kompromisu?
Naravno je,  da |e protinaroden „kruni
Lebrerverein" kompromis iprejel, njemu jo
kompromisa treba; brž ko ho narodna ravno pravio v t, izvrševati začne, ko njemu tla pnpol nem spodkopana- In ko bi tudi narodna ravno pravnost še ne bila tako bi zu, kakor se sme Hoditi, to se sme reči  da je doba našega šol-Htva, katero ob kratkem z imeni Pirkei-Suua-
Tbuma označimo, za vselej prošla. Nenaravno
in Čudno je pa, da je oznanovalec in zagovornik tega kompromisa naroden učitelj, učitali, ki je mnogo storil za povzdigo narodnega sol-stva, ki svojega narodnega prepričanja nigdar in nikjer nij skrival in kateri si je s tem pri avojih kolegih in pri slovenskem občinstvu častno ime pridobil. Ovojno je mogoče. G. L. je stvar Blabo premislil in pričakuje od tega kompromisa nasledkov za narodno šnlutvo, kateri iz njega nigdar izvirati ne morejo, ali se pa da voditi od sebičnih nagibov, k*r bi dan denes ne bilo nič čudnega, nenavaInega. Ako je g. L, zavoljo napačnih mislil o kom promiHti na Htran zagazil, poslušal bo hestide in svet previdnih svojih kolegov, prijateljev in druzih narodnjakov, ter bode pretrgal dotiko z nasprotniki slovenskega šolstva in slovenskega narod* Ako pa g. L s famoznim kom promisom drugi namen doseza, se za mnenie narodnih učiteljev in narodnih krogov ne bode brigal, in Hlovenski učitelji bodo šteli jelnega odpulnika več.
Kompromisi   h«  sklepajo,  kjer  hI stojo malo ne enako močne stranko  nasproti, kjer je obstanek protivnih si  strnnk  opravičen, in kjer tM stranka brez druge ne more uspešno delati.   Kiko  opravičenje, kako  podlogo pa ima s!tanka nomčurHkih učiteljev pri nas? Ta stranka ako se Hm« stranka imenovati — mVna v narodu in v potrdbi  naroda najumnije ko renike; njene korenike vi-o v zraku. Ak> po tegno po tem zraku drug  veter, kakor je do »daj  pihal, proč je h celo stranko,   Moč te m t ranko je čiato navidezna, iti   razpršila se bode kakor kuočok plev, kadar burja vanj pihne In brez te stranke nnj bi Hlovenski učitelji m mogli sliaiati, h to stranko naj bi kompromis sklopili V Predobro O naših narodnih učiteljih Hodimo, da bi mislili, da bodo šli na to Jima niče, da Hi ho jim obeta, da hodi potem mir imeli  pred  obrekovanjem in Ačuvanjem noin-čurskih kolegov« Naj le pikajo nemčurske one kolikor jim je drugo, njih želo n»j več nevarno Naj Sima in kompanija počno, kar hote narodni  učitelji   naj se  mej   nje  ne mešajo Narodni učitelji  ima jo pravico izdelke in iz jave Simoveev in kimovoov presojati, v npbove zadeve   naj   se   aktivno   ne   vtikajo. Sun naj delajo, jim je Ifubo. Dosdsj so o'imnovali nauk, da le nemščina učitelja zveliča, z laj ho čejo luii slovenski   pisati, — dobro sloboiino jim ; maketi turški n m j   jn'ejn, ako j h v« s h,
ali sami naj pišejo, in sam I plačajo. Narodni učitelji pa svoje duševne in gmotne moči lehko v boljši namen uporabijo kakor T podporo „Sohulzoitungi".
Politični razgled.
V L j n h H a • i 20. decembri. ZtM»rni'<M i*'»miiittffv i« imela V četrtek zvečer svojo '12 aejo G »sp > I <ka zbornica ie naznind« zbornici pasbiaeov avoj obnodjeni sklen o Vnfafkej postavi, /a to je predlagal grof 11 ihtmvv irt. da ae Ah v tej seji izvoli 6 lih 9 udov, katere bode zbornica po-alancev poslala v skunno koma m>. Voljenib ie bilo G avtononrstov in 3 centralisti, is sicer: grof Cam Hhard. dr Smolka, D/.voa-kovski, V. Pf-ifer, knez A. I/echtenttein, Zdt-bnmmer, Oedik, Tlschhauer in VVsrb'r. V tej komisiji tedaj bodo v skrajnem slučaji glasovali zoper vladne predloge § 2. samo zadnje imenovani trije poslanci. Skupne koimaije ae uže od leta 187<> nijso seSle; leta 18(12. so zhorovnle pa šestkrat, potem enkrat I. 1804. in 1   1886  zaradi finančnih zakonov.
NivejAe poročilo potrjuje, da je skupna komisija brez debate sprejela v drugem in tretjem hrami § 2 vladue vojuAke predloge z vsemi glasovi /oper 1 glas.
Avstri|ska </<•/#•*/#»o»/« je brez debate v p tok Hprejula indemnitetno predlogo za skupne troškove v prvem četrtletji prihodnjega leta. Da je cesar delegac je slovesno sppelolf noročali smo užo včeraj. Po nagovoru Schmer-luigovem je depil cesar: Zahvalnijem se vara za zagotovilo odanosti, l-utero ste izrekli. Ne mani piisrčno ho vam zahvaljujem za spomin na 25 letnico moje poroke, ki je meni in cesarici in kralj ci dalo toliko nepo/nhlietnh dokazov ljubezni in u danosti vseh moph zvestih narodov. Z zadovoljstvom vam morem objaviti, da so razmere k drugim državam Ao vedno prijateljsko l)»am, da se blagoslov m rit mojim narodom m--kaljen ohrani. Srčno spora-/.innipMnu z Domskim oeseratvom mi !«• novo
porOStVOi da omtojn splolnd pomirjanja, ki zagotavlja napredek mirnoga dola. ()» tu li mi-■ledkl vojne na Ittlkunu se nijso izginili, pa vendar sinemo upati,  da  konsekventna l/.pe-
11 u v n berlinske pogodbi tudi ustanovi popoln
mir in hol|še stanje na balkanskem poluot, >au. Moja vlada je resno iu skrbim se trn lila v reku Vl č stoletij vaueinarjeni deželi Bosim in BerCegOVino kulturno povidtguitl ter U|iel|atl red in varuost Kar Hem prejAnjo leto kot želio izreke1, da no upra.a teh de --I placa iz lastnih dohodkov dalje) sam h, se je u>.e (o leto mes-ntodo.   K d v upravi In vernost b sta odule
ona bogato vire U h dežol. I. predlog« ki i h vam hude predložila moja viada, boste spo-Z'i h,   da  we   novs'vl oora na liminčn<» stanje
halje v prilogi,
dru/.ega ne; ko |e predsednik Kulitz vnašal pri razpravi čisto j»ri|atel|ski DrSgSOiet« „(aijeA ti, Vašo! Kako ugleda Makso llojanić'r"1 mu je VaSO odgovoril: „Ujiravo tako, kak ti!" Vse se jo smijalo temu odgovoru, samo predhodnik se nij smijal, ampak najrajši bi bil memla zasadil eno subjektivno Vasi za uho, ako bi bilo dozvoljeno jio avstrijskem zakonu pooštrenje smrtne kazui.
Zla; pi prestajem pisati o objektivnosti in subjektivnosti sploh, ter se hočem malko zadržati pn Vas, t. j. pri vašem subjektu.
Ko sva midva, milostiva, Vi z menoj in jaz z Vami, plesala na nekej primiciji ravno mimo spiritualovega nosa, sva se norčevala h tem, ka sem Vas naziva! svojo nevesto; menda uže ue veste več za to, ja/. se |>ač vse vem, kako je bilo.
Takrat nijsem znal, da uže imate subjektivnega zaručnika, pa ko sem Vas bil imenoval v svojej norosti za nevesto, ste bili tako obzirni, da mi nijste hoteli greniti veselja 6u
večer |»r■ plesU    Ta'as sem  bil  res prišel v
preosjlnjo nevernost, da se zaljubim sob
jektivno, ker sem pa še o pravem ča^u zvedel, kako stvari st.n o jo ostalo vse ftri obn'ktiv-nein spoštovanji, katero je boljšo včasih, neg<> subjektivna Ipibezen.
A n 11 >n k kontrast mej vami in eno (ne moio) nevesto v Slavoniji,  mi je  vedno pred nf-ni1.
Ko se je v nekem stlu venral kuo-tsk par, je gospod kaplan vprašal nevesto : „L'ii-biš li tega poleg tebe stoječega mladeniča V — „TelkO da tebe čubaka !u mu je odgovorila nevesta (Je je ta gospoda tako obrisal«, kateri jo je vjirašal po svojej dolžnosti čisto objektivno, dali ljubi svojega ženili«, kaj vse bi vi milostiva 1 bili mogli meni odgovoriti, ko bi Vas bil v|irašal subjektivno, t. j. če ljubite mene 1
Hvala Bogu, da Vas nijsem vprašal 6u večer Huhjoktivno za to, ne vem, kako bi bil l>nšel iz nfere, brž ko ne hi bil zaslužil, da mi rečete: ka sem |iotenciran čubasti čubuk I
Z t dene % mislim, sem Vam zadosti |»o-vedal] če Vam moja pisari ju količkaj krati dolgonsino zimske večere, si sin« te naročiti vu/. jiar t.dnov zop-.t eno p.smo; bo kaj blata po ulicah ili ako bo snežilo, Vtio ud.re->iiii precej, ker nikoli no bom |»o/.abil, da ste b b moje Objektivni nevesta en vočer pri plesu.
Plesala |>a uže ne bodeva midva sku|ia) nikdar več, ker sem jaz postal mej tem ne-sjiosidnn '/a ta posel,  k  večjemu  bi I uspe-
bom mogel v teatru predstavljati KMefiitau v Operi „M ognivtiu, ko bi Imel |ecji bas; za tega bi pur. Inl kakor  ustvarjen,   kur   ne bi
trebel brevijar na čtiml levo noge napraviti
nižjega podstavke nego li na čižini desne noge, ampak jaz bi tudi bos zual  šejiesati, kakor ima nalogo M ti itO v omenjeuuj Operi. Vsfl Htun jinjatelj v objektivnoj pobožnosti
C — v.
Priloga „Slov. Naroda'' k M. 20,% 21. decembra 1879.
država ie da ho h« izključili v <i nepotrebni troski, katerih ue zahtevalo vam kakor meni enako pri arci lužeči interesi monarhije."
V četrtek pepoludne je yn*pntiskn z tnt $ - n t f 11 t drugič Hprejola § 2 vladne vojaške predloge in oh jed nem volila 1) udov v skupno komisijo. Poročevalec baron 11 y o je v dolgem govoru priporočal v imenu hrambe-nega odseka spreiem vladno predloge in ostro naglašal važnost § 9 V Hkupno komisipi je poslala gospodska zbornica tu ude: kneza Colloredo, kueza ('/artory*kega, grofi Falken-hayna, barona llye-ja, barona UossbacherjB, Scbmerlinga, IMeuerja in Sehbuburga.
*4šht klub je pooblastil dr. (iregra, da bode v državnem zboru predlagal odpravljen je objektivnega postopanja zoper časopise ; namesto tega postopanja pa naj bi porotniki sodili o tiskovnih prestopkih. Mi iz vsega srca, želimo, da hi (Iregrov predlog obveljal, kajti od objektivnega postopanja jo malo katero časopisje toliko trpelo, kakor baš slovensko.
Vntaiije «lrž»T€%
tlttmtftn je nedavno priporočila, da naj se vsi elaborati vseh komisii, ki so imele nalog urejevati razmere na llalkauu po sklepu berlinskega traktata, predlože v Carigradu konferenci poslanikov, da zadobe mujnarodiio veljavo.
Komaj imenovani m»'l»*hi minister pra-vosodja Volkovi!1 je demisijom ral, tudi vojni minister Miškove misli odstopiti.
fJrJUci pooblaščenci so zahtevali, da meja mej Turčijo in Urško pojde od Jadrauskega morja na vtdiodu otoka Koifu na nosu Stylos na iztočji reke Bistrice, potem črez Struga-gorski greben, črez Dedvinaki in Karaplano, črez Zagorja greben, dalje črez Palcoko m Sigoško pogorje, nadalje črez pogorje Misija, A mat bas, 1'eris, K ias, in tako preide mej Ka-terino in Piatamono v salouiški zaliv. Tako (Irki zahtevajo še več nego dovoljuje berlinski dogovor; telko da bi aa jim posrečilo vse to doseči, — preje da se jim bode lOvropa smijala.
f##'/#/#y*/»« vojni minister se je pri obravnavi vojnega budgeta izrazil, da je politično stanje SvTOpskO kritično, da se Dolgija mora pripraviti, da bole mogla svoj obstanek v bodočej nem A u francoskej vojni braniti.
#«*«## ^*   minister   vnanjih valov W a d d i n g t o u skua v Londonu, Berlinu iti Hi mu doseči diploma učno intervencijo za re šeuje   grško-tnršiiegu  V|iraianja.    Posebno v Berlinu je njegov predlog radostno sprejet.
Minister Lorover se ja  Ki. t. m. poslovil od zbornice, ko je pre| še hranil vlado proti radikaicuui v zadevi amnestije. Krauco ska zbornica je z večino 107 glasov odobrila vladno   upotretvljenju  amuusiijskega zakona Govori ae, da VVaddingtoii izstopi iz franco skega miniatontva in  pojde za francoskega poslanika v London.
Te dni je zopet 1;>(> komunistov pomilo učenih. Angleška vlada ju preklicala naredbe od 81« decembru zavoljo uvoza živine, m pro glasila nove, ki prejiovedujeio uvoz živine iz Avstro-Ogerttko, (irsko, Italije, (Jrne gore, Hu m unije, Kusije, Turčije, Pisno m lUrcegoviue, Belgijo m Nemčije.
1'Vancoika  zbornica  jo   zavrgla sonata sklep zoper ponižanje plač škofom
■S/»«t»imh*» vlada je tudi priznala ne-o d v i s o o m (  Uuiuunije in imenovala Mar kiza del  Morala,   prvega tajnika  pri spni skeui poslu niš i mi v Kunu, zastopnika v Buka restii, ob enem je murkiz del Motala dobil nalog Španko zastopati pri srbsko j vladi
V   »t *. l * f $   zbornici   je   C a i
roli predložil načrt uovo kujičijske pogodbo z Nemčijo.
Iz   f i «mt so poroča, da se je
general  Huberta po krvavih bojih v Slurpu ua/.aj pomaknil m h sedem tisoč možmi so za gradil.   Huberta  misli nekaj časa v OefOuim ostati, da ae utvrdi |i >poluem v Shorpuru, po tem |ia začeti ofenzivno postopati, — če hode šlo, kur je pa Jako dvomljivo, ker sovražnik se čedalje bolj uiuuži in oklepa Hoberlsa od waeh krajev.
L.beralni časnik ..i».»ittt Neirs" hudo napada angleško politiko v Afganistanu. Pravi da vlada na bo v Afganistanu naredila ni-kakersuega jezu proti Husiji, temuč ruski upliv v Afganistanu pomuožila s svojo sebično politiko. (e se Afgaoom pusti svoboda, se bodo ravno tako hrabro vojevali proti Kusiji, kakor zdaj proti Angliji, H Angleška diplomacija je naredila Afgane za naše vrage, na mesto za zaveznike. Trtba bo mnogo let, da se zbrišejo sledovi škodlnve Sulisbury-jeve po itike, katera je sila Afganov spreobrnila v brezvladje in njihovo jirijaznost k nam v najbu)še aovraštvo. ("'o bi Indijo vladali nmni državniki, kakor je lord Lavvrence, bi se kmalu dalo sedanje zlo popraviti, samo, da bi se no vtikali v take zmešnjave." — (iladstone je jire-vzel zopet vodstvo liberalue stranke na Angleškem, ker ima ljudstvo vanj večje za-ujianje nego v lord Granville-ja ali lord llar-tingtona.
Wa IMimtJta 11. dec. [Izviren dopis. 1 Od leta 1880. jiočenši začne na Dunaji nov slovanski list po naslovom „Videinkv Slovan" i/.hajati. 1/datelj i odgovorni urednik mu bode V tukajšnjih slovanskih krogih dobro znani II o vvorka. Za uredništvo se imajo iz vsucega slovanskega društva delegati izvoliti. Ta list, ki bode s kraja po jedeukrat na teden v velikoj obliki izhajal, pečal se bode s politiko, narodno gospo larstvoniuii, obrtnijskiiui zadevami. Sprejemali se bodo menda člauki razen češat ga tuli v driuih slovanskih jezicih ; to e pak še odvisno od sklepa delegatov različ-ii i h slovanskih društev.
Znani naš rojak g. Davorin llostnik jemlje slovo od svojih prijateljev. V kratkem ima odpotovati v Moskvo, da nastopi tam njemu zelo ugodno mesto. Z g. llostnikom zgului tukajšnji Slovenci milega druga, društvo Slovenija" |iridnega člana a reč slovanska rlega bordel ja. llostnik je namreč uže tretje leto sodelaval pri „ V a ter lami-u" ter tu z vso gorečnostjo zustopal slovansko roč. Nam Slovencem je posebno s tem koristil, da je, dobro poz naj oč slovenske razmere, jedrnemu Slovan skim avHtri|skim narodom pravičnemu listu na Dunaj', z veščim peresom poročal o naših razmerah. Od tod so zajemali drugi slovanski č.Hso|iisi, posebno poljski, notice o nas Slovencih. — To ho jo očividno karalo ob času volitev, Uo ho poljski časniki ,.i''tn „Gaze ta Narodova", „Dziennik Pulski" in drugi po „ V utor lan do" obširna in dobra poročila imeli o slovenskem gibanji, o političnaj zrelosti slovenskoga uaroila iu o naših kletih rene gatih, n. pr. o Dežurnim.
Mi smo preverjeni,   da bode g. llostnik, akoravao daleč od domovine slovenske, vendar še na dalje delava! za slovenski narod. Lehko bedo rusko občinstvo seznanjal so slovenskimi razmerami, z našimi težnjami itd.,  da se ne hode v bodoče jednemu največjih ruskih žur-nulov pripetilo, ka hodu svojim čitateljem pri-liovedaval, da Slovenci stanujejo vsi tam, kjer Sluvaci itd., kar se je to leto zgodilo „Uo-losu'   Da se ruski časniki in učenjaki še nijso liopolnouia seznanili z našimi razmeram', bo se ve da tudi nekaj krivi naši na Huskeni ži veči Sloveuci, ki, kadar so pri dobrem kruhu, ue m ud o niti no deluje na korist našega na ruda.  Se ve da je uekaj lljim, a te so bele vrane. U. Hostndtu pak kličemo ob odhodu v daljno nam Itnsijo :  Srečen Ti pot!  deluj še dalje  v jind Slovenstva,   v slavo Slovaustva!
Ie Vipair 18. decembra. |l/.v. dop.J (Ka eno te r o b t i.) Tukajšnje rodoljubne gospo
so po izgledu vrlih ljubljanskih dam tudi sklenile nabirati novce za napravo obleke revnim šolskim otrokom.   Ta blagi sklep zasluži tem večjega priznanja,  ker  nas je letos obiskala izredno ostra zima.   Upati je,   da bodo vsi premožnejši Vipavci z veseljem podpirali naše gospo pri izvrševanji te zares lepe in humanna naloge. Ne bi li mo^la tudi čitalnica kaj pripomoči V ie se uže ne najiravi „ Beseda" v ta namen, jia vsaj majhen zabavan večer. Odbor čitalničen pa naj stvar premisli in kmalu kaj ukrene. Ker uže o šoli in revščini, ki našega kmeta letos tare, govorimo, dovolite nam, da o nekej zadevi naše kompetentne šolske oblasti interpeliipono.   A  to naj se ne smatra kot napad na katero koli osobo, ampak kot z dobrim namenom stavljeno vprašanje. Kolikor  znano, je pokojni  gosp. Bergenti, bivši duhoven v Vrhpolji,  vipavskej šoli zapustil kapital 6000 gld.   Ali bi ne bilo mogoče, da bi ho iz obrestij od tega kapitala vsaj šolsko orodje revnim otrokom kupilo V   Kovnim staršem res nij mogoče niti vinarja  žrtvovati za Aolo.   Otroci se pa iz šole pode, ako nemaj o vseh potrebščin,  in vrhu  tega se še starši kaznujejo, kakor je uže enkrat v „Narodu*1 omenjeno bilo.   Gospodu! da starši otrokom ne kupujejo vsega potrebnega, tega tuj kriva kaka malomarnost, nego le nepopisna revščina našega ljudstva.
Nekaj se Čuje, da se bode tukajšnja čitalnica in bralno društvo spojila v jedno društvo. Mi le radostno pozdravljam) to vest ko bi se le uresničila. Saj pri nas nij nobediiih res-111 h političnih diferenc, lena j bi se nekaterim kri čačum beseda prestrigla in najlepši mir bode med uauo.   Ako  bi  vam  hoteli  vestno in točno poročati o vsem kričanji in rogoviijunji naših n/.wergvereinarjevu, ker ti so jedini nem ur ski rogovileži pri nas,  pistti   bi vam morali vsaj vsak drug dan en dopis. A mi smo sklenili odšle molčati, v trdnaj nadeji, da hode tudi temu rogovdjenji enkrat ura potekla, pa še prej nego si možje mislijo.   In s takimi ljudmi  naj   hi  jiošleni  narodni  uMtelji kom promil delali?!   (J »spod Lipaino,  kam neki mislite V
telegram ,,Slovenskemu Narodu".
Na IHutaji 2(1. Ml., 2 M pp. Dnunbiui postava s p r e j o t a z večino d v ob tretjin,   Zanjo je glasovalo 2'23 poslancev, 10 f> pa /oper.
DoiiuuV Nt vari.
— (Narodni cea t ral ni volilni odbor) v Pobijani ima v ponedeljek 22. dec. t. 1. ob 4. uri popoludne sejo, da odloČi kan-iidaturo za državni zbor v kočevsko-trebanj-akem-žiiženbor.ško rateško - mokronoškom volilnem okraji. Do tačas se tudi naši državni poslanci t Dunaja vrnejo.
— (Rodoljubi pozor!) Zuano je, da je uaš ueiuškutarski deželui odbor brez vsaka pravice ter v nasprotji z glasovitim ft enoin 11). državnih osuovuih pravic, v nasprotji ■ umno pedagogiko iu zdravo pametjo «1 ml predlog, naj se nauk nemškega jer,ika upolja tudi v ljudske šole dveh in treh razredov. Menda od dožoluoga šolskega sveta je prišlo vdaj vprašanje zistran toga predloga na okni n« šolske svoto. Opozarjamo na to vso narod-ujake, ter se trduo nadejamo, da bodo okrajni šolski sveti na ta novi uapad uu narodno ravnopravnost dali prime; ui odgovor.
— (Železnica Ljub ljana Kamnik.) Neki konsorcij, ki ho je sestavil iz posestnikov in fdbnkantov kamniškega okraja, vložil je prošnjo pri trgovinskem ministerstvu, da sme trasirati železnico od Ljubljane do Kamnika. Železnica bi bila zidana kot sekundarna in šla po veluej cesti. Troški so izračunjeni na ka-cih 200.000 gld. Želeti je, da se ta načrt izpelje, ker bi bilo to na veliko korist Kamniku in vsem krajem od Ljubljane do tja. Naj bi se v ta namen vse moči združile ne glede na politično Btrankarstvo.
— (Jednoletnih prostovoljcev) je 882 avaoziralo za lajtenante in sicer jih je imenovanih pri pešcih 537, pri lovcih 55, pri konjikib 06, pri topničarjih 151, (mej njimi kand. jur. g. Ravnikar), pri ženijskem oddelku 22, pri pijonirjih 0, pri sanitetnem kar-dela 15 in 30 pri vojnem vozarstvu.
— (Imenovanje.) Davkovska praktikanta gg. Fran Ravnikar in Žiga F ur lan i pa 20. lovskega bataljona računski podčastnik
i
g. Toma Kumer, so imenovani davkarskimi adjunkti, g. Furlani atoprav provizorno. Gospod Josip Kalčič je potrjen definitivnim davkar-skim adjunktom.
— (Ljubljanske čitalnice občni zbor) bode po starej navadi na sv. Štefana dan ob 11. uri dopoludue. Zbor je zbog tega važnejši mimo druzih let, ker pride na vrsto tudi predlog o premenbi društvenih pravil.
— (V Cel ji) bode drevi v vrtnej sobani „pri zlatem levu" beseda s sledečim programom: I. F. A. Vogel: „Cigani", velik moški zbor s tenor-solo. U. a) Donizetti: Ra-citativ in arija iz opere „Lucrecija Borgia" b) Schulz: „Želja", pesen za sopran. III. Sviranje na citra h. IV. Hajdrih: a) »V tihej noči" b) „Prva ljubezen", čveterospeva. V. Iv. pl. Zaje: „Nočui stružari41, zbor. V drugem oddelu. „Brati ne zna", burka v jednem dejanji.
— (Porota.) Prihodnje leto se bodo porotnih  sodišč v Ljubljani in Novem mestu
I obravnave jele vršiti ob sledečih rokih: prvič 116. februanja, drugič 18. maja, tretjič 16. avgusta in Četrtič 15. novembra.
— (Književnost,) Benvenut dr. Ba-nelli v Trstu kot asistent dr. Comellija, učeniku babi -t v u v ondašnjej bolnici, je dal te dni natisniti na svoje troške knjigo v slovenakem jeziku pod naslovom: „Kratek poduk o pravem babičevan uu z 20 p dobami, prestavljen od Josipa Godine-Verdelskega iz italijanskega za rabo v šolah babištva.
Tržne cene
v Ljubljani 20. decembra t. 1. Pšenica hektoliter 10 gold. 8 kr. — rež 6 gld. 1 kr.; — jočtuen 4 go!d. 65 kr.; — ovea 3 gld. 9 kr.; — ajda 5 gld. 20 kr. j — prosti 5 gold. 4 kr.;
— koruza ti gld. kr.; — krompir 100 kilogramov 8 gld. 3 kr.; —fižol hektolitor 9 gld. — kr.; masla kilogram — gld. 90 kr.; mast — gld. 70 kr.; — Špeh frison — gld. 48 kr.; špoh povojen — gld. 60 kr.;
— jajce po 4 kr.; — mloka liter 8 kr.; — govednine kilogram 58 kr.; — teletnino 60 kr.; — svinjsko meso 44 kr.; — sena 100 kilogramov 1 gld. 94 kr.;
— slame 1 gld. 69 kr.; — drva trda 4 kv. metrov 7 gld. 00 kr.; — midika B gld. — kr.
Tuje*.
19. decembra: Pri    ionu Brukner
z Dunaja. — Kersevanl i a
3orice.  —  Pavlin iz Ko-
ievja. — Jahoda li Dunaja. Pri  nanuli Schulz
/. Stajerja. — VVertheiuier
/. Dunaja.
Pri iiKvarakem dvo-
■ut bvorza iz Ogerakega.
— Feldner iz tirolskega.
Dunajska borza 20 decembra.
(Izvirno telegrafično poročilo.)
finotni dri. dolg v bankovcih	08 gld		95
Enotni drž. dolg v srebru	70	ff	15
Zlata renta ...	81	n	20
1860 drž. posojilo	180	H	75
Akcije narodu.' banke    .   . .	836	n	—
Kreditno akcijo      . .	289	r	—
London ....	. 116	n	80
srebro-..... ...	—	n	—
Sapol.       .   .   .   ,   , , J. kr. cekini         . ,	. u	n	81 v,
	b	rt	f.4
> 'žavne marke	67	r	75
Naznanilo. *
S tem uljudno naznanjam, da stun svojo prodaj al n i co iz ^
kolodvorsko ulico bluu loterijo v svojo lastno hiš.)
jjf štev. 36 ob voglu poštne ulice, ^5g *
poslopju okrajnega sodišča nasproti prestavil,  kjer bodem vedno dobro sortirano
zalogo vsakovrstnega blaga
na razpolaganje imel in so trudil, da bodem svojo častite kupče-valce izvrstno in vredno posluževal, zaton j vse k pogostemu obiskovanju vabim.
V O olj i, dne 18. decembra 1879. (593—1)
Jožef Hummer.
f >^w "^tf '^^"<^^^^>"^^S'^^"^^"^^^\^S^^S
V;^^. ^^i^^. ^^u^^.
Bergerjevo medicinično milo iz smole (Theerseife),
priporočeno po medic. strokovnjakih, rabi se na AvMtro-Ogeretkeui, Franvoakeui, Neiniikeui, H olandakem, v S* ivi in na Kuuiua-ttkeui itd. užo 10 let se sijajnim vapebom zoper
izpuščaje na životu vsake vrste,
kakor zoper vsako nečistost na polti,
osobito zoper krasto, kroničen in luskinasti lišaj, nalezljivo braste, t ■ * I -1 t 11 tok, zopor prhljaj na glavi in bradi, pege, žoltino, rudeč nos, ozubljino, potenje nog, in zoper vse zunanjo otročje bolezni na glavi. Vrh tega su so vsakemu priporoča kot poit čistočo sredstvu za umivanje.
Cena jednega kosa z navodom kako se rabi 35 kr.
Hergerjevo milo ia smole ima 40u/0 konoentr. smole iz lesa, je skrbno narojona ter so stvarno od vsega druzega mila iz smole, ki se v trgovini nahaja, razlikuje.
IW Da se prekanjenju izogne,
zahteva naj se v lekarnab ^          ^ ter naj ae paii na selen!
določno lji^^*^v:^ au vitek   m   tukaj puna-
Mergerjevo milo y^A.B/Ny tisneno vantveuo
iu umole, ^%^JiX^^ iiim-iio.
Jedini zastopnik za domače in tuje dežele: lekarnar Car. Hell v Opavu,
kamor naj ae pošiljajo naročila in vprašanja, (»lavna zaloga za I .j ubijano  v  lekarnah  J.  Svoboda  in G. Piccoli; potem v lekarnah  v Idriji, v  Kranj i,  v Novem mestu, v K a d o v I j i c i in v K a in e u i k u. (188—3)
Originalni Hovve-jevi
iti
originala! fiiiigei?«fev! aew šivalni stroji
< i
< i
I!
poleg druzih skusenih sistemov najboljše kakovosti, po fabričkih cenah in s petletnim jamstvom
v glavnej zalogi za Kranjsko
pri
Franc Detter-ju v Ljubljani,
pod Trančo. NB. •ledino le tli se morejo 'oni stroji strokov-njaftko in po ceui popravljat i m snažiti.
Svila, sukanec (Zvvirn), strojne igle, olje, posamni deli stroja itd. itd.,
na izbiranje, najboljšo kvaliteti, iu ceneje nego povsod.
F. VVertheimovih & Comp. denarnic,
v katere .-e ne more ulom.ti, iii i ■■■ tu u ogenj ue škoduje. Z
Skoraj zastonj!
Zavoljo nedavno na nič prišle velike fabrike za britanija-arebro, oddale so sledečih 42 komadov, izredno dobrdi rečii od britanija-srebra samo za gld. 6.76, kot jadva četrti del t roško v iz-deiovanja, tedaj skoraj zastonj, m sicer: 6 kom. vrlo dobrih namlaulh noiev, z ročnikom od britanija-srebra, s pravo  angleškimi srebrno-jeklenimi ostrinami. 6    n    jako finih vlile, bntanija-srebrO, iz jednega kosa. t>    ,    teških ili« aa Jedi od britanija-arobra.
0 n    alte aa kavo od britanija-srebra, najboljše
kvaliteti.
1 maali nI »»jemalec aa mleko od britanija-srebra.
1 tenki zajemale« za Juho od britanija-srebra. U l»o«latai kol za noit> od britanija-srebra. l> kom. Viktorija-podstavkov, lino cizeliraui.
2 krasna numlziia Hveeuika od britanija-srebra. 1 salonski namlaui zvoueek od britauija-srobr* srebrnega gUsu
1 preeejevalnlk aa caj od britanija-srebra, z ročkom ali voaaloui.
%& kom. Vseh teb 42 roči j je izdelano iz najfinejšega britanija-srebra, ki je na celem svetu judina kovina, katera ostane večno bela, in se od prav«-ga srebra tudi po 201etuem rabljenju ne more razločiti, aa kar se garautuje. (544-6)
Naslov in jedini kraj za naročila v c. kr. avstroogerskih provincijah:
General-Depot der I. engl. Britannia-Silber-Fabriken: jllluii aV liuiiii, AVien, I. Elisabethstrasse Nr. 6.
Pošilja se proti  jošttninu povzetju. — Poštnina */.a vsili 42 kom-idov znaša 3G kr. v vse krajo Avatro-Ogcrske
gA. i
=. O      M •
lili1
O. >g S > »J * - —
ji 2
f-aii
Prostovoljna dražba.
V ponedeljek dne 22. decembra 1879 do-
polndne od 9. do 12. ure in popoludne od 3. do 8. ure in po potrebi tudi prihodnji dan ae bode prodajaln po umrlem g. Pavel Sktletu na Hpo<luJih PolfMiiah (fcivinozdravilnica) vozove, mašine, raznovrstno kovaško orodje itd. proti goto vej (tiari onemu, ki bode Daj već ponujal. — Kdor hoće kaj kupiti je povabljen. (690)
Bogata naloga, obuvala,
Ljubljana, židovske ulice št. ti. Za nakup obuvala priporočam jaz svojo bogato zalogo
cmljev za gospode, gospe in otroke,
izdelane iz najboljše snovi iu najboljšega usnja, elegantno, solidno in v oeno.
Naročbe izvršujo se hitro in točno.
Josip Raunicher,
(507—3) erevljarski mojster.
Tirolski prsni sirup.
Ta izlećck, prirejen iz najuplivnejših planinskih rastlin, prijetnega okusni, pridobil si je kmalu ime izvrstnega zdravila zoper balerine v vrata in prsih, zoper katar, kašelj, zaslizenje, teško dihanje, zoper krč v prsih itd., nadalje zoper bolezni otrok. Cena aklenio! l gl. av. v. Pravi bua ptirejevalec lekarnar O. Klement v Innsbrucku. V Ljubljani lekarnar Trnk»tzy. (536—6)
Kot dacar
iSfe službe v tej stroki uže 13 let delujoč mož I dobrimi spričevali. Ponudbe naj se pošljejo pod K. S. it. 25 v Kamniku, poste restante. (5Ht — *t)
y———————t—
i Za božična in novoletna i darila |
i      priporočam najnovejše hi najpriprnviiejšo q
j galanterijske stvari in igrače
' r»«i  i:ilci»  TI ^ r**~\rt-%* nuni
po jnko n-izlcej ceni. «
(586-2) Vaso Petričič. i
•••• i—t———
Izvrstno vino
iz slovečih vinorodnih brd na Goriškem,
"belo in črno,
m prodaja v gradlcinl v ZDoTorI pri Kur m inu. Naročila »prejema oskrbništvo (581—9)
Bagaer- ('at.criiiijevili gradščhi
na Catterinijevem trgu v Gorici.
Slovenske knjige.
Pri urediliStvu „Slovenskega Naroda" Be dole in na pismeno željo tu ii proti postnemu pov/etju p oš i I j a j o nuročevaleem sledeče slovenske knjige:
1. *,l)oktor Zober", originalen slo-vensk roman od J. Jurčiča.   Cena 60 kr.
2. „Kafi/'ornske povesti** od Uret Ilarte-a.   Cena 50 kr.
3. m,Tuaomer*(, tragedija v 5. dejanjih. Spisal J. Jurčič.   Cena 60 kr.
4. ,,iVV« Žuriti jah", izviren roman. Spisal Janko Krsnik. Cena 60 kr.
5. „Župnik JVake/ielffski". Spisal Oliver Goldsmith. Iz angleščine poslovenil Janez Jesenko. Cena 1 gld.
' 6. „MeJ dvema stoloma'*, izviren roman.   Spisal J. Jurčič. Cena 50 kr.
7. „Vret in Sad", izviren loman. Spisal J. Jurčič. Cena SO kr.
Nove vozne liste
za železnice
prav po nizkej ceni priporoča
„Narodna tiskarna" v Ljubljani.
f Razglas
8 Hranilnice in zastaja« pijanske.
Urad kranjske hranilnico bode zarad sklepanja računov za II. semester 1879
v
g
V
o
od I. do 15. januarja 18HO
!*■   in urad zastavi javnice
od 30. decembru 1879 do 16. januarja 1880
zaprt.
Ravnateljstvo hranilnice in zastavljavnice. %
V Ljubljani, dnv 12. decembra 1879. (IN—11 J*^
§
V
L
1»
X
•H
m
•n 0
m
i*
s
it
hsse
Neizogibno potrebno za vsako gospodinstvo.
Novo ain tis ep tišino,
desinficirtljofce in higijenidko sredstvo
„SANITAS"
in „sanitas- izdelki" od iT- Sarg's Soha & Coiap,
Surovi sanitas In sanitas-prah je vedlnotn aa desinncirauje frasknlenje) v večjej meri, in s;cer v bolnicah, vojašnicah, šolah, sploh po javnih zavodih, tahriških prostorih in psarnah, kjer živi veliko ljudlj skupaj dolgo in v razmerno iuajhonein prostoru, v gledališčih in koncertnih prostorih t osobito, kjer ja po vek predstav na jeden dan), v čakalnicah in restavracijah v žoVzn'ških vagonih, parobrodih, potom za kanale, stranišča, na (ijakarskih postajah, pri prevažanj' živine, živalskih izložbah in v hlevih vsake vrste, sploh povsod tam, kjer se hoče smrdljiv zopern duh in •Opari00 brez sitnostij iu vendar hitro in zdatno, poleg tega pa kolikor mogočo cen6 odpraviti.
V sobi ali prostoriščih naj se postavi odkrito čašo, s«*' surovim sanitas ali sanitas-prnhoni napolneno, kjer pa se more, naj se tla poškrope ali potrosejo. Surovi sanitas, 10 <lo 30Krat pomešan ■ vodo, v umorih slučajih privede do '.cljenegsi učinka; na tak način se je porabil na Angleškem v izjemnih slučajih pri kužnih boleznih, da se je z njim celo škropilo. Da se živinska kuga no razširja, namaže naj so živino z na pol */. vođo pomešanim surovim sanitas, okolico hlevov pa naj se razkuži se aanttas-prabntn.
Arom. sanitas, kristalno čista urmnatiški skrajno potrebno in najdnhrodidni.se doneeV sredstvo pomešan z vodo, postavljen v čašo. se bolje pa
razkropljen, navda zrak se Bvežkitn. dobrodejnn oži\ ljajočim duhom. Svojo antiseptiško moč kaze posebno uplivno in rabi se zavoljo tega higljo in brez tako neprijetnih posledic kakor karhohio kislino pri vseh nastaja ji čili po dotikanji nalezljivih boleznih v bolniške) sobi, kakor tudi v vseh druzih prostorih v Stanovanji ali hiši. Priporoča so v tacih slučajih tudi pranje perila se sanitas. Sličen uspeh se dosežu tudi, ako se ruto namočijo v sanitas, z vodo pomeSanej, in potem razobesijo. — Ako so nekoliko m en j pomeša nirj vodo za umivanje ali za kopanje, to zadostuje, da se Človek vrlo prijetno in svežki čuti. Ako se prilijo samo malo kapljic mej vodo za umivanji' zob ali i/.plakati je ost, to odpravlja po jedi ali kajenji vsak neprijeten okus. — Pri bolečinah v vratu se je (»plakanje se sanitas. pomešanim z vodo, ali pa ho sanitas-snparom, izvrstno poneslo. — Rane se v kratkem času in brez sitnostij za bolnika ozdravijo, ako se nanje polaga obvez, ki je bila pomočena v sanitas, pomešanim z vodo. Velikrat je imelo to tudi čudovit upliv pri revmatizmu, ako se ju z nepomešanim sanitas večkrat ude namazalo.
Toilette-Sanitas je nežen, lebko dišeč popravljen sanitas, ki se rabi samo pri umivanji v kopcljih in kot ustna voda, brez katerega mnogi ne bodo kmalu mogli živeti zaradi njegovega svežkega in dobrodejnega učinka.    Sanitas-glicerin mjilo
združuje skušeno higijeniške lastnosti našega glicerin - nij i bi h prcservativniin in zdravilnim učinkom, ki ga ima sanitas, zato se njega uporabi je van je priporoča osobito otrokom in posebno pri razširjajoči]) so boleznih, katere se naleze po dotikanji.
Vsi sanitas-izdelki dobivajo se pri vseh drogoistib, lekarnarjih in prodajalcih celo države.
Centralno zalogo za prodajo „en gross" ima
d seča tekočina, hode postalo vsein stanovom. Čist ali s kropilnikom po prostoru
"WI10IN, I., i Ummeli»i«>i-tsjtasssse Nr.
(591-1)
Zaloge v Ljubljani: Viljem Mayr, lekar.
Gabriel Piccoli, lekar. E. Birschitz, lekar.
M*
o
i
MZ
Za božična in novoletna darila ►
priporoča *
Leopold Pirker ►
svojo bogato iti na novo i/.lrino ^
£ zalego galanterijskih stvarij f
po znano najnižjih cenah, j. r
•K
t!
-h
Prsne in pljučne bolezni,
naj si bodo kakerano koli, odpravi najgotovejše po zdnivniikem ukazu pripravljeni
v Avstro-Ogerskej, Nemskej, Frnncoskej, Angleakcj, Španjskej, Uumunskej, Ilolandskej in Portugalskoj varovani
snežniški zeliščni aiop
od
Fran Willielma, lekar ja v Neiienkirchiiu.
Ta sok jc izvrsten in posiduio upliven pri bolečituih v vratu in prsih, hripi, hripavosti, kašlji in nahodu. Mnogo jih jo, ki potijujo, da se imajo samo temu »uku zabvaiiti na prijetnem spanji.
Posebno pozora vreden je ta sok kot vračilo pri megli in slabem vremenu.
/asolj svojega vrlo prijetnega okusa koristi otrokom, in je potreba vsem na pljućab bolnim; potrebno sredstvo je pa pevcem in govornikom zoper nejasen govor m bripavost.
§fmW Oni p. n. kupci, ki želo pravi snežniški zeliščni alop, katerega uže prm jam od 1. 1866*, izvole naj izrecno zahtevati
Wilhelmov snežniški zeliščni alop.
Navod se pridoda vsake j sklenici.
Jedna zapečatena Izvirna sklenici velja 1 gld. 25 kr., ter
ima zmirom tri s no
Fran *Wilhelm, lekar v Neuenkircknu (Nižje Avstrijsko). Zavoj se računa -Ju kr.
Pravi \ V i 1111 • 11111 > v snežniški zeliščni alop imajo tudi samo moji gg. kupci:
V LJubljani: Peter E.a»»uik;
Anton I.cIpiiii . lekar v Postojni; Karel Mu t nI k, lekar v Kranj i; l'r. Uacha, lekar v Metliki; Ikoni, ltiazoll, lekar (626—4) v N o v e m m e s t u.
P. n. obcfiiHtvo naj ziiilroni zahteva onoImIo H i I-lielniov ftueiuiaki v.«-lis« ni alop, kt>r teaa muho |a/. |iru\«> izdelujem, in ker so izdelki |»«,«1 iniein.ni Juliua llilin« rjei hiit'zuiski /« ni al«»|» nuiuo tU'vrrduu »onhc-■uaii|h9 |ire«l katerimi Jaz i»uh«'I»uo Hinriiii.
vsem, ki so v želodci ali trebuhu bolni.
0 h ranjen j o zdravja
naslanja so večjim delom na čiščenje in snaženje eokrovice in krvi in na pospeševanje dotrega prebavljenja.   N.»joulj.-e ^* to sredstvo je
dr. Roza
žiyljenski balzam.
Življenski balzam dr. Eozov odgovarja popolnnm vsem tem zahtevam; isti Oživi vso predavanje, nareja zdravo In čisto kri, in truplo dobi Bvojo prejšnjo muc in »dravje zopet Odpravlja vse teško preba-vanjo, osobito gnjus do jedi, kislo riganje, napetost, cljevanje, kr6 v želodci, zaslinjenost, zlato iilo, preoMeženje želodca z jedili itd., je gotovo iu dokazau«> Ueiuaco sredstvo, ki sejo v kratkem zaradi svojega izvrstnega uplivanja občo razširilo.
J velika sklenila M fjM., gn*l stslenire .SO
Na stotino pisem v priznan ie jh na razgled pripravi jenih. Razpošilja se na frankirane dopise na vse kraje proti poštnemu povzetju svote.
Vulespoštovaui g. Fragnerl Prosim vas mlatio, pošljite mi za priloženih 18 mark zopet ndr. Rozov življenski balzam*4. Ta bal za L i je prav posebno sredstvo zoper gnjus do jedi, shujšanje, in ako se ne more spati. Ljudje, nad kojimi so uže obupali zdravniki, postali so po tem „življonskem balzamu" zdravi in krepki.   Prosi in za takojšnje pnpoalaiijo.
V štovanju vam udani II. Stolzenberg.
Loo s-He i n er s dor f poleg MUnchoberga 14. avg. 1875.
Da se izogne neljubim napakam, zato prosim vse p. n. gg. naročnike, naj povsod! izrecno «lr. Itoiov clvljeuakt balzam IS lekarne B. Fragner-ja v Pragi zahtevajo, kajti opazil sem, da so naročniki na več krajih dobili neuspešno zmes, ako so zahtevali saujo življenski balzam, in ne izrecno dr. Rozovega zivljcnnkoga balzama.
Pruvi
dr. Rozov življenski balzam
dobi se samo v glavnoj Zalogi Itde ovalca Ji. M^ragner-Ja, lekarna „k črnemu orni" v Pragi, Eeke dor Spornergasse Nr. 20o—tf.
V Ljubljani: G. Piccoli, lekarna;  Jos. Svoboda, lekarna. V Novem mestu: Dom.  Kizzoli,   lekarna.   V Kameniku: Jos. Močnik, lekarna.
ft*T~ Vse lekarne in večje trgovine z materijalnim blagom v Avstro-Ogerskej imajo zalogo tega življenskega balzama. Isto tam:
P rajska občna domača maz,
gotovo in izkušeno sredstvo za ozdravljenju vsaeega prisada,  rane in otekline, a. .5 in 3:> kr. av. v.
Iftalzam za uho.
Skušeno in po mnozih poskusih kot najzanesljivejše sredstvo znano, odstrani nagluhost, in po njem so dobi tuUi popolno uže zgubljen sluh. 1 skleuica 1 gld. a. v. (2V0—14,
5
Vzajemno zavarovalno društvo v Gradcu.
t % ma i,\ a a* tc$ t
Podpisano zastopništvo uljudno naznanja p. t. deležnikom, da so prične
vplačevanja društvenih doneskov za leto 1880.
I. januarja leta 1880.
ter se dotični doneski sprejemajo v pisarni zastopništva (sv. Florjana ulice št. 23), kakor tudi pri vsih okrajnih koinisarijatih.
Taistim p. t. deležnikom, katerih poslopja so bile uže leta 1878. zavarovane in tudi še leta 1880. pri tem društvu zavarovane ostanejo, pride svota gospodarstvenih ostutkov od leta 1878. k dobrini, torej imajo donesek za leto 1880. z 10 °/0 menj za plačati. (578—S)
Zastopništvo &a Wk\wanjsKo
c. kr. priv. vzajemno zavarovalnega društva proti požarni škodi v Gradcu
V Ljubljani meseca decembra 1879.
Izdatelj in uiednik Makao Ar m i 6.
Lastnina in tisk .Narodne tiskarne".