Pestnina pbčana v g»t®vusi.
Narotnfna
«ša letno 30 Din, polletno 15 Din, ■ za inozemstvo letno 60 Din.
'osamezna štev. i Din
REDNIŠTVO —~U?RAVA: pri g. enko nar. poslancu v M. Soboti telefon številka 8.
Štev. rač. poštne hran. 12.549
fchala vsako nedelfo
lil. LETO
kRRJing
Tednik za gospodarstvo, prosveto in politiko
Murska Sobota, 1. januarja 1934.
Cena oglasov
Na oglasni strani: cela stran 500 Din, pol stranf 300 Din. — Cena malim oglasom do 30 besed 10 Din, vsaka beseda več 1 Din. — Med tekstom vsaki oglas 15% dražji. Pri večkratnem oglaševanju popust.
UREDNIŠTVO in UPRAVA v Murski Soboti.
Rokopisi se ne vra<a|o ŠTEV. 1
IHIIIIIIlilllllllflllllllilllllllllllllillllllllllllllllllliiiiiiiiiiiiiiiii) Vsem cenj. čitateljem sotrudnikom našega lista srečno Novo leto
Uredništvo in uprava. pillllllllllllllllillllllllllllllllllllllllllilllllUlIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIII
JHAR ŠTEFAN an ban. sveta.
Ha pragi novoga leta.
Navadno vsako leto toga vreme-ena slobod jemlemo od starega leta r, kak da bi ednoga na slabotn isi bivšega človeka mrtvo tejlo ta ►revajali, v trošti, vedno v vekšem ?šti, da nam bode to prišestno no-} leto prineslo zaželjeno zadovoljst-Toda dosejmao smo se ešče, i mre v tej zadnji lejtaj, vedno varali :ora trošti. Postanimo pa v začetki ;a novoga leta, na šteroga pragi io vezdaj, optimisti s punim troštom, je leto zadovoljstva pred nami.
Medsebojni boji in bratomorska itika prejšnji vlad ne je mogla zi-i fundament nove, mlade države, [o samo razdirati, zapravlati javno jyifto. Pameten i energičen akt Nj. I. od 6. januarja 1929 je naredo ìec tomi, i z volitvami 8. nov. SI leta pridoča parlamentarna vlada Itematično popravla napake prejšnjih Id. Da vse naenkrat popraviti je mogoče, ali či bi zapravljene mili-fde itak naednok štela ta vlada pognati, pa bi nas mogla obremeniti išče vékSimi davki. Delo Ide po toma naprej, vendar vidno pobog-1 lje na čelom polji moramo kon-firati.
Decentralizacija državne uprave storila banovine. Redukcija apa-a v državni upravi je pa prevalila sle na banske uprave i tak naraso aparat i stem tudi materijelna remenitev. Zato so tiidi banovinske rščine občiitne. Na ali sadovi teh men do se poznali ešče samo po-i toga, naj začrtano, delo banovin le v popolen capaš.
Naš srez, ki ga zastopam v ban-tn sveti, ma dosta pričakovati od ske uprave. V kakšoj meri se mi kreči dosegnoti kaj, je dosta odilo od zarazumevanja kr. banske ave, od članov banskoga sveta i v maloj meri od prebivalstva na-sreza samega. Če mi sami po-:mo dobro volo do poedinih za-če smo skromni pri poedini zakaj i se stisnemo li na te naj-jfebnejše, ne kričimo vsigdar i po tjotrejbnom, tedaj vugoden rezultat tati nemre.
Naš narod je širom sveta poznani dober polski delavec Dela prilika je za njega dana z novim zakonom v javnih delah na svojoj zernli — doma, bliizi svoje familije. Da mamo za ta fond tak kak za razpoložljivi znesek od bednostnega sklada v našem srezi za nikelko lejt precej dela na razpolago pa je faktutn.
Vnoge vnoge melioracije v ha-sek naše živinoreje, Möre, Ledave i nešteto potokov i kanalov reguliranje, širjenje i ponavlanje, kratšiši i dobri cest delanje so vse na hasek i kmetijstva i delavstva, ki je v našem srezi z 98% mi zastopani. Zakon o asanaciji vesnic keiko terena najde pri nas za pokazanje njega dobre strani. Tak bi lehko naštevao stotine i stotine prilik, ki so potiebne kem-prejšnje rešitvi.
I gda za vse to je preskrbljeno z zakonom, mi ki ravno v takšoj meri plačujemo z davki k omenjenim fondom, tedaj bi jaz najbole želo, da se vse tisto, ka se je pri nas nej, tem-toole v drligi krajinaj delalo iz tej davkov, da se že ednok pri nas tiidi nikaj dela. Razmi pa se, da moremo objektivno razsojati. Kaj ne je mogoče ne želimo, kaj nam pa sorazmerno
ide pa zadobimo. Kak pri denešnji razmeraj edno gospodarstvo si nemre dopiiščati vekše investicije, ravnotak ne je v stani država ali banovina kak edno vekše gospodarstvo si dovolja-vati vekši vödavanj brez vekše obremenitvi davkoplačnikov. Vendar je vövidenje, da se tiidi i za naš srez začne delati v bodoče.
Pri goraj omenjeni prilikaj, ki so nam dane, pa je odvisno tiidi i od nas sami, v kakšoj meri mo se znali aavzeti za nje. Predvsem je potrebna sloga, zarazumevanje, pri šterom nemre zaostati zdriiženje i v kmetški organizaciji kak stanovskoj i v poli-tičnoj organizaciji, skozi šterih vodijo poti za dosedanjenost z?.črtanoga cila.
Obda me vera, da mo tak znali si z zakonom i naredbami poniidjene prilike pametno i pošteno zvojiivati, mam trošt, da nam prinese to novo Seto zadovoljstvo na toj podlagi, priženem pa k tomi, da namesto med nami vladajoče nevoščlivosti, zahrbt-nosti mora stopiti bratska sloga i lübezen.
Tak prestopajmo prag novoga leta, štero želem, da naj bode za vsakoga srečno i veselo!
POLITIKA
Sestanek našega in grškega zunanjega ministra. Pred dnevi sta se v Zagrebu sestala naš zunanji minister g. Jevt č in grški zunanji minister g. Maksimos, kar je izzvalo v vseh političn h krogih veliko pozornost. Ministra sta izmenjala naziranja v vseh vprašanjih političnega značaja, ki zanimajo zlasti balkanske države. Ugotovila sta soglasnost v pogledu politike, ki naj se izvaja v bodoče v cilju prijateljskega sodelovanja vseh balkanskih držav za ohranitev miru.
Sestanek Maje antante se bo v kratkem vršil v Zagrebu. Zunanji ministri Male antante se bodo bavili s tekočimi političnimi vprašanji. Pričakuje se, da bo bodoče leto prineslo tudi gospodarsko Malo antanto, ki je zaradi gospodarskega položaja njenih držav nujno potrebna.*
Sodba v Lipskem. Mesece in mesece seje vlekla razprava proti dozdevnim požigalcem državnega zbora v Berlinu. Zločina so bili obdolženi 5 komunistov, od teh 3 Bolgari i Nizozemec in 1 Nemec. Slednjič je bila izrečena sodba in glavni obtoženec nizozemski državljan Van der Lübbe
je bil obsojen v smrt na vešalih. Vsi ostali pa so bili oproščeni, a pridržani v zaporu. Sovjetska vlada je imenovala oproščenega Bolgara Dimitro-va za univerzitetnega profesora a tudi vsem ostalim oproščenim komunistom, ki bodo izgnani iz Nemčije, hoče dati zavetišče v svoji državi. V Moskvi jim pripravljajo svečan sprejem.
Nj. Vel. kralj Aleksander, ki je še vedno v Zagrebu je izročil mestnemu načelniku dr. Krbeku 100.000 dinarjev, da jih je za božične praznike razdelil med siromake Zagreba. Enak znesek se je razdelil tudi med osebami, ki so se obrnile na Nj. Vel. kralja s prošnjo za podporo.
Francoska nemška trgovinska pogajanja, ki so se vršila že šest tednov so bila prekinjena, ker nemška delegacija ni hotela pristati na končne francoske predloge.
Pogajanja z Bolgarsko. Predsednik bolgarske vlade Mušanov in naš poslanik v Sofiji sta imela daljši govor po katerem je Mušanov izjavil novinarjem : „Z Jugoslavijo se bodo vršila pogajanja o sklenitvi trgovinske pogodbe, o veterinarski konvenciji in
o ureditvi izvoza našega blaga čez Jugoslavijo. Sedaj določamo komisije, ki bodo vodile pogajanja."
V Finančnem odboru so v zadnjih sejah razpravljali o načrtu zakona o taksah.
Volitve v Romuniji. Preteklno nedeljo so se vršile v Romuniji volitve v poslansko zbornico. Kljub velikemu snegu in mrazu je glasovalo 75 odstotkov volilcev. V vsej državi so volitve potekle v popolnem redu. Po podatkih ni vladna opozicija zmagala v nobenem volilnem okrožju ter je dobila vlada od 387 mandatov 303. Šest strank je ostalo brez poslancev.
Med Jugoslavijo in Albanijo
je bila podpisana nova trgovinska pogodba.
Bolgarski kralj Boris bo januarja 12. posetil romunskega kralja Karola. Bolgarski kralj bo ostal v Romuniji 3 do 5 dni. Oba vladarja se bosta ob tej priliki razgovarjala o ureditvi vprašanja bolgarskih manjšin v Dobrudži, o manjšinskem šolstvu in o zgraditvi novega mos^u preko Dunava med Romunijo in Bolgarijo.
Socialistično stranko hočejo ustanoviti v naši državi, in v ta namen se v Beogradu že vršijo velike priprave za veliko delavsko zborovanje, na katerem naj pade končna odločitev glede ustanovitve socialistične stranke v Jugoslaviji. Zborovanja se bodo udeležili tudi zastopniki češkoslovaških, avstrijskih in francoskih socialistov.
Strašna železniška nesreča.
Francoski narod je zadela za božič grozna nesreča, ki je vzbudila sočutje v vsem svetu. V bližini Pariza se je zgodila železniška nesreča, ki je menda sploh največja železniška katastrofa vseh časov.
Iz Pariza je vozil brzovlak ves natrpan potnikov, ki so za božič hiteli iz velemesta k svojcem in sorodnikom na deželo. Za njim se je vozil mednarodni brzovlak, ki je vsled goste megle zavozil s stokilometrsko hitrostjo v pred njim vozeči vlak. Sunek je bil tako grozen, da je stroj zdrobil vse vagone in pomečkal potnike v njih. Nesreča je zahtevala že dosedaj nad 200 smrtnih žrtev in okrog 300 ranjenih. Povzročila je splošno žalovanje v Franciji, kjer so zaradi nje odpadle skoraj vse božične svečanosti.
fdstvo S. K. Mure želi vsem članom in prijateljem srečno in veselo novo leto!
Murska Sobota
—	Zahvala. Evangeličansko žensko društvo se zahvaljuje vsem, ki so s prispevki, v denarju ali drugače pomagali pri božičnem obdarovanju revnih otrok.
—	Božičnica Kot dosedaj vsako leto, tako je tudi letos priredilo evangeličansko žensko društvo v Murski Soboti, dne 24. decembra v tukajšnji evangeličanski cerkvi božičnico z obdarovanjem revn h otrok. V nabito polni cerkvi so pod vodstvom ge. Ruže predvajali učenci ljudske šole verske pesmi ter božično igro. Po božičnih pesmih, ki ji je pel zbor pod vodstvom g. Ruže je sledila razdelitev daril. Pri tem humanem delu nnšega agilnega evangeličanskega ženskega društva, ki je obdarovalo z obleko 66 otrok, se je videlo, da so še kljub veliki krizi in slabim časom ljudje, ki ne pozabijo revežev ter jim pomagajo v času, ko so najbolj potrebni pomoči. 66 obdarjenih otrok ne bo nikoli pozabilo krščanske ljubezni, ki jo je napram revežem neštetokrat izkazalo evang. žensko društvo.
—	Silvestrovanje v Sokolskem domu. Običajno silvestrovanje bo v nedeljo dne 31. t. m. v Sokolskem domu. Začetek programa bo po 20 uri. Prepričani smo, da bo letošnji program po svoji pestrosti gotovo privabil številno publiko, ki hoče v smehu in dobri volji pričakati rojstno novega ieta. Vstopnina je za osebo 10 Din, za člane družine 5 Disi. Naj nihče ne zamudi ogledati si mursko-soboški kabaret, ki se nam nudi vsako leto le enkrat
Razpis gradbenih del v bolnici v Murski Soboti. Službeni list štev. 101 z dne 16. decembra 1933 razpisuje licitacijo za gradbene preureditve v banovinski bolnici v Murski Soboti, ki se bo vršila dne 16. januarja 1934 ob 11. uri dopoldne v pisarni tehničnega oddelka v Mariboru soba štev. 51 in to za težaška, zidarska in tesarska dela, mizarska dela, kleparska dela, pleskarska dela, steklarska dela, soboslikarska dela, parketarska dela, pečarska deia, vodovodna instalacijska dela, električna instalacija taracerska dela. Vse dela skupno so preračunjena na Din 156 900 50.
Gornja Lendava
Mlekarna, Svoječasno smo poročali, da se namtrava pri nas ustanoviti mlekarna. Ta namerava se bo najbrže uresničila z novim letom.
Mlekarno bo ustanoyil veleposestnik g. Hartner. Na svojem dobro urejenem marcfu bo odslej vzdrževal toliko krav mlekaric, da bo dobil od njih dnevno 200 1 mleka. Ker pa ta količina ne zadostuje za nemoten obrat ter za izdelavo vseh mlečnih izdelkov, vsled tega bo prišlo do pozitivne ustanovitve mlekarne le pod tem pogojem, če bodo okoliški posestniki dali dnevno na razpolago vsaj še 300 litrov mleka. Upamo, da bodo posestniki uvideli, da bi bila mlekarna le v njihovo lastno korist, ki bi jim prinesla dnevno lep zaslužek ter na ta način marsikomu ublažila sedanje težko stanje Glede cene mleka se nikar ne dajte zbegati od nekaterih lendavskih „mcdrijašev" ter ne delajte ustanovitelju ovir, ampak mu pojdite na reko, da bo prišio čim prej do ustanositve miekarne, ki bo za naš kraj ne le velike važnosti, ampak tudi ponosna ustanova.
Božičnica. Upraviteljstvo šole se v svojem imenu kakor tudi v imenu revnln otrok, ki so bili pri božič, niči obdarovani, prav lepo zahvaljuje vsem lendavskim dobrotnikom, ki so z denarnimi prispevki omogočili lepo božičnico. V prvi vrsti se zahvaljuje bivši Jug. Matici in Ciril Metodovi družbi, ki sta v to svrho darovali res lepe zneske. Tuk. otroci so dobili darila za znesek 1308 Din, 850 Din pa se je razdelilo okoliškim šolam.
Krajevna organizacija J N. S. ima v nedeljo 31. dee. ob 11 uri v gostil. Maršik svojo redno sejo. Udeležba članov obvezna.
DOPISI
Kuzma Upraviteljstvo Šole v Kuzmi se tem potom iskreno zahvaljuje za podporo učencem tukajšnje šole bivši „Podružnici Jugoslovenske Matice v Gornji Lendavi." Denar se bo uporabil v nacijonalne svrhetako, da bodo malčki naše prijazne severne vasice v počitnicah posetili naše morje.
Šalovci. Dne 1. in 17. t. m. je tukajšnjo Sokolsko društvo prav slo vesno praznovalo oba državna praznika. Tudi tamburaški odsek se je odlično iskazal na obeh proslavah, vidi se da je res vso vodstvo in delo v pravih rokah. Samo na žalost nismo opazili pri obeh proslavah nobenega člana iz Peskovec. Pa tudi več članov iz Šalovec smo pogrešali, Kie so bili ? ? ? — Občni zbor Sokolskega društva v Šalovci se vrši dne 7. jan. 1934. v šoli, začetek ob 13. uri. Dnevni red bo objavljen v prihodnji „Murski Krajini".^ Pozivajo se vsi bratje in sestre, da se ga sigurno
Cenjeni naročniki!
Vselej kadar se je Murska Krajina obračala na svoje cenjene naročnike s prošjo, da bi ji ostali zvesti naročniki in plačali naročnino, se je nekoliko potGŽila o denarni krizi. Danes ne bo storila tega. Ne zaradi tega, ker bi morda ne bilo hudo za denar, saj je hudo dovolj, o tem vsakdo zna, radi tega ne omenimo o denarni krizi ničesar.
Pred kratkim smo Vam dostavili čekovne nakaznice za celokupno naročnino do konca tekočega leta. Navadno vsakdo položnico pogleda po strani in se ob njej potarna. Toda s položnico Murske Krajine ne bi se smelo tako postapati, temveč reči bi morali, list mi je neobhodno potreben, koristen in ga moram plačati čim preje.
Ničesar na svetu ni večno, tudi kriza ne bo večna. Sedaj je zima, po zimi pride spomlad, vedno se vse menjava, radi česar ne smemo obupati. Moramo v boj za boljšo bodočnost naše ga kmečkega stanu. Za izbojevanje tega boja je najbolšje orožje Časopis. Nobeden kmetovalec, rokodelec ali bodisi katerikoli, nemore brez orodja delati in tako ne nobeden stan brez časopisa napredovati. Vsaka skupina poklicev, ki se bavi s čitanjem časopisov pomeni mnogo, ker se z vsem izobrazi in dobi pogum za čimvečjo obrambo svojega stanu, radi česar je neobhodno potrebno, da je domači list Murska Krajina vsakemu poedincu, vsaki družini stalni tedenski gost.
Kdor vedno in stalno Sita Časopise bo znal pri vsaki priliki svoje povedati sn se uspešnejše otepati krize. Iz časopisov črpa izobrazbo in znajd-ljivost. Drevo, ki ne dobiva iz zemlje potrebne hrane, začne hirati in se slednjič posuši. Takšen je tudi človek, pa bodisi kdorkoli, ako ne čita, začenja izgubivati na izobrazbi ter postane z časom duševno manj vreden.
Vidite, nesmiselno se nam zdi o krizi govoriti, ki jo vsi dobro poznamo in občutimo, pač pa je potrebno pojasniti, da je čitanje časopisov dnevna duševna hrana, tei nam daje moč in pogum za boj zoper krizo, katero je mogoče samo z umnostjo popolnoma zatreti M. K. je naš lokalni časopis, kateri brani v prvi vrsti naše lokalne interese, našega kmeta, poljskega delavca in splošne težke razmere, ki jih v Prekmurju najbolje čutimo. Zato ne bi smel manjkati v nobeni hiši naš list, nego s skupno močjo moramo potrpeti, da bo njemu dana možnost v večji meri zagovarjati naše interese, ter pomagali sestaviti boljšo bodočnost. V tem pravcu Vam voščimo dragi naročniki srečno novo leto in prosimo ostanite dalje nam zvesti naročniki in širitelji našega lista 1
Pol stoletja na poštnem vozu.
Murska Sobota, dne 15. XI. 1933.
Letos poteče 50 let odkar je zasedla poštni voz po vsem Prekmurju dobro znana mamica gospa Vida Jožefa. Kdo jo ne pozna? Saj je vendar pošta tisto sredstvo, ki spaja zaljubljena srca/ prevaža dobre in bridke novice. Naša mamica se je tega vsega v popolni meri zavedala in je vršila svojo dolžnost z vso natančnostjo in največjo zadovoljnost poštne uprave.
Napotil sem se k njej, da talto malo obudim spomine na njeno 50 letno službovanje, polno muke in trplenja. V majhni sobici, ki je vzor snage me je sprejela mala ženica prijaznega obraza in me spoštljivo v
prekmurščini pozdravi. Pogovor sem napeljal na njeno 50 letnico.
Pripovedovati je začela, da so poštne vožnje v njeni rodbini od Iet&_ 1838, ko še niso drdraii po cestah autobusi ne železnica. Njen oče Šimon Ferenc, ki je vozil pošto med DolnjoTèndavo in Čakovcem je bil leta 1863vasi Strukovec napaden od tolovajev. Voz je peljal seboj precej veliko svoto denarja. JJadi varnosti je voznik skril glavno vrečo z denarjem med oves. Poštna uprava je poslala radi varnosti seboj oboroženega' s piiško spremljevalca pandurja (občinski sluga, ki je bil obenem nekak orožnik) ki pa jo je pri napadu z puško vred popihal. Z samokresi šžTpostiljona očeta ju-bilantke prisilili, da spreže konja in so voz navrtali. Odnesli so samo majhno vrečo z 5 goldinarji. Ko so prišli do ovsa je postalu
vroče Ferencu, češ sedaj pa imajo glavno blagajno. K sreči pa niso opazili denarja in tako je popolnoma demolirani voz z blagajno srečno nazaj pripeljal. Tolovaji so hoteli ustreliti voznika vendar jih je prosil življenja ker ima družino in bi ista bila izročena lakoti, ako ji odvzamejo družinskega poglavarja. Pustili so ga. Direkcija pošte v Sopronu je v znak njegovega ponašanja in prisotnosti duha izdala odločbo, da ostane poštna vožnja v rodbini dedna.
Po smrti očetovi je prevzela leta 1883 poštne vožnje naša jubilantka Vida Jožefa. Vozila je pošto v Radkersburg—G. Radgona—Cankova in Prosenjakovci ter prevažanje pošte iz kolodvora. Z uvedbo autobusnega prometa v Prekmurju od poštne uprave, si je pridržala samo vožnje na kolodvor. V svojem poklicu ni imela vseh 50 let od pošt-
udeleže, da ne bo zopet kritike in se izbere res delaven odbor. Zdra\
Šulinci. V nedeljo, dne 17 c se je vršila v narodni šoli v Šu! cih proslava rojstnega dne N'j. \ kralja Aleksandra na slovesen na ob veliki udeležbi občinstva. Progr je bil zelo zanimiv. Nastopila je š ska deca z igrami, z deklamacija petjem in telovadnimi točkami Ta buraški in moški pevski zbor je igral in zapel več narodn h pes Navzoči so odnesli s proslave r lepše vtise.
Dolnja Lendava. Čebelar; podružnica v Dolnji Lendavi ima s1 jo redno letno skupščino dne 7. nuarja 1934 dopoldne ob 9 uri v i novni šoli v Dolnji Lendavi z cbič nim sporedom. Vsi člani podružni kakor tudi ostaii neorganizirani čel larji dolnjelendavske okolice se vlji no vabijo, da se te naše skupščini čimvečjem številu udeležijo. Podri nični tajnik bo pred začetkom ski ščine vpisoval nove člane, kateri nameravajo prijaviti. Letna članari znaša 40. Din. Razne ugodnosti nabavljanju čebelarskih potrebšž sladkorja i. t. d. potom podružn imajo le izključno člani.
Tajn
Organizacija.
Vsem krajevnim orgar zacijam J. N. S. Sreski odbor J. N. v Murski Soboti poziva vse Kraje? organizacije v srezu, da skličejo konca meseca januarja občne zbo Na teh občnih zborih naj organiza« izvolijo v smislu organizacijskega s1 lišta odgovarjajoče število delegai za sreske skupščino. Prepis zapisni občnega zbora z izvoljenimi deleg dopošljite sreskemu odboru.
Istočasno javljamo tudi, da se sresko tajništvo preselilo na prejši staro mesto v prostore g. narodne poslanca, a to samo za zimsko dot Na mesto g. Zrima, ki je si. dece broni stopil v občinsko službo Murski Soboti, sprejema in zasliši stranke g. Fujs Gsza in sicer vsi dan od 8. ure do 16.
Na našo okrožnico giede pora nave članarine so se oglasile san nekatere organizacije. Pozivamo tu ostale, da to store čimpreje. Z nev letom morajo biti urejene tudi fina čne razmere !
ne uprave nikake graje.
Kot mati je vzorno vzgojila 7 ot« kljub svoji naporni službi.
Na stara leta pa je vzljubila pose enega vnuka. Ko je videla pri njem iziai redni talent za arhitektura, ga je na s«j stroške poslala v šole ter mu tako olajša pot v življenje. Vnuk pa to njeno dobro) ve ceniti in ima še danes pri njej shranjeJ diplomo. O njem mi je pripovedovala z n likim ponosom, da se je udeležil kot ab<( vent nagradnega tekmovanja za kolonizai železničarskih domov v Sarajevu. Odne» je med 45 tekmovalci prvo nagrado. Sedi je pri vojakih v Mariboru. Ko je prihajal d( mov kot dijak na počitnice je večkrat bab co razbremenil in se sam vsedel na koz ter peljal pošto.	(Dalji
f ,
MED TEDNOM
J	DOMA
lj Pred dnevi so bili veliki snežni »meteži v Bosni. V vrbaški banovini je jzaostsl, do malega ves promet, Mraz vje dosegel 19 stopinj. Povprečno je 'Sneg visok do tri metre, snežni zameti üpa dosegajo tudi 8 do 10 metrov. ! Po računu strokovnjakov oškodujejo tihotapci našo državo letno za i200 miljonov dinarjev. Najbolj je tihotapstvo razpredeno v Južni Srbiji, 'ki predstavlja glavno tobačno pod-ilročje v naši državi. Zlasti je ta protizakoniti posel razšsrjen pri Arnavtih.
j	DRUGOD
8 V Celovcu je umrl general Oskar Potiorek bivši poglavar Bosne in Hercegovine, v dobi ko je bil izvršen sarajevski atentat. Nekdanji avstrijski general je stopil že za časa svetovne ojne v ozadje radi velikega poraza, i ga je doživela njegova armada v
litkah s Srbi.
Mladoletni Dioniz Zemplen, ki
rje v Budimpešti ubil svojo mater je
■bil obsojen na tri leta ječe in tri me-
aece poboljševalnice.
Sedem roparjev je pred dnevi 'lomilo v čikaško „Umiiy Trust Bank" to pri belem dnevu Zvezali so vse iradnike ter z dinamitom vlomili v »lagajne. Odnesli so ogromen plen v enarju in drugih dragocenostih.
SOKOL
Občni zbor Sokolskega društva M. Sobota se vrši, dne 27 januarja 1934 ob 20. uri v veliki dvorani Sokolskega doma.
Dnevni red:
1.)	Volitev članov za overovitev zapisnika.
2.)	Poročilo staroste.
3.)	Poročilo drugih funkcijonarjev
4.)	Poročilo revizorjev.
5.)	Zaobljuba članov, ki do sedaj še niso zaobljubili.
6) Sklepanje o obračunu za leto 1933.
7.) Sklepanje o proračunu za za letu 1934
8) Sklepanje o predlogih župni upravu radi imenovanja društ. uprave
9.)	Sklepanje o samostojnih pred-! logih članstva.
10.)	Slučajnosti.
Samostojni predlogi, o katerih aj bi se sklepalo na občnem zboru morajo biti podani društveni upravi najmanj 14 dni pred občnim zborom. <§ 23 6. društvenih pravil).
Občni zbor je sklepčen, če je navzoče ena tretina članstva. Ako ni navzočih potrebno število članstva, se vrši pol ure po prvem občnem zboru nov občni zbor z istim dnevnim redom, ki veljavno sklepa — brez ozira na število navzočih.
Bratje in sestre 1 Smatrajte udeležbo na občnera zboru za dolžnost.
Tajnik : Zdravo 1 Starosta : Nišelvicer 1. r.	Pertot 1. r.
Mmm za žične mreže
XX XX XX XX XX XX
za ograje (piote) vsake vrste (luknje od 1—6 cm, debelost 1—4 mm, dolžina in širina po naročilu) izdeluje sita za gramoz (šoder) in priprave za čiščenje obutve, madraceitd. Izdelki so dobri, cene solidne.
STEFAN MENCINGAR, strojni ključavničar M. Sobota, Lendavska c. St. 13
(nasproti izrael. templu).
XX XX XX XX XX XX
\% dtoonp Združbe trga» u Murski Soboti.
Predsedstvo Združenja trgovcev za srez Murska Sobota v Murski Soboti želi vsem članom uprave in nadzorstva kakor tudi vsem ostalim članom združenja najsrečnejšo novo leto\
Izredne davščine služboje-malcev in službodajalcev.
Združba trgovcev v Murski Soboti opozarja vse svoje člane na Uredbo glede proračuna izrednih izdatkoy in dohodkov „Bednostnega sklada" Dravske banovine za leto 1933/34, giasom katere uredbe morajo vsi sluc-bodajalci in službojemalci plačati za kritje teh izdatkov izredno davščino od 1. julija 1933 naprej in sicer od mesečnih prejemkov uslužbencev ([l/2% plača uslužbenec \% plača šef)
Tej davščini so zavezani vsi nameščenci, ki so zavarovani pri socialnem zavarovanju in vsi prejemniki pokojnin iz sredstev samostojnih pokojninskih ustanov.
Kdor še temu predpisu ni zadostil naj to naknadno vplača in sicer za vse mesece od 1, julija 1933 nazaj pri tukajšnji davčni upravi.
Uredba je razpisana v Služb, iisfu štev. 63 z dne 5. avgusta 1933, ki je vsem članom v pisarni Združbe na ogled.
Dekiariranje pošiljk na železnici.
Zbornica za trgovino, obrt in industrijo je opozorila v svoji okrožnici pod štev. 17530 z dne 14/XII. 1933 vsa Združenja, da se v zadnjem čssu zelo množijo pritožbe interesentov radi težav, ki jih imajo vsled nepravilnega ali nezadostnega deklariranja blaga, ki so ga odposlali po železnici.
Da povzroča interesentom nepravilno deklariranja blaga občutno škodo, je mnogo trgovcev občutilo že posebno pred par leti, ko so skorajda vsi trgovci z gorivom radi nepravilne deklaracije morali doplačati na železnicah take svote, da skoraj drva niso bila toliko vredna. Radi tega se opozarjajo vsi interesenti, posebno trgovci, ki blago odpošiljajo, na uvod, k novi železniški tarifi, ki določa do besedno: „ako je vsebina pošiljke, način pakovanja itd. tako netočno, ali nepopolno označena, da bi za raču nanje vozarine mogla priti v poštev dva aH več razredov, se računa vo-zarina po tistem razredu, ki je najdražji."
Pritožbe, ki jih interesenti delajo proti zahtevkom po doplačilu ker je posledica nepravilnega deklariranja, ne zaležejo prav nič, blago mora biti pravilno deklarirano. Interesenti morajo torej strogo paziti, da odgovarja deklaracija pošiljki, klasifikaciji robe nove tarife, ki j? bila uveljavljena z dnem 1. VII. 1933 Opozarjamo interesente, da je tukajšnja železniška direkcija dala vsem železniškim postajam okrožnico z naročilom, da naj gredo odpošiljateljem na roko pri de-
klariranju robe ter se pri prevzemu tovornih listov prepričajo, da odgovarja deklaracija novi tanfi.
V naslednjem ter v prihodnji številki bomo objavili izvleček razpisa štev. 45/33 Jugosl. drž. železnic, direkcije v Ljubljani.
ZA GOSPODINJE
Prva gospodinjska organizacija na svetu.
V juniju tekočega leta je proslavila angleška zadružna ženska gilda 50 letnico svoje ustanovitve. To je bila prva organizacija gospodinj, ki je bila ustanovljena na svetu, in bila je to tudi obenem ženska organizacija sveta, ki je delovala za prospeh zadružništva. Tajnica te angležke gilde Mrs. Bartonova je napisala ob tej priliki članek, iz katerega posnemam podatke, ki kažejo kako majhen je bil začetek in kako veliki so uspehi te gospodinjske organ zscije. Mrs. Bartonova piše:
Angleška zadružna ženska gilda bo svojo 50 letnico proslavljala na jubilejnem kongresu v Londonu od 19. do 22 junija t. 1.
L 1883 je ustanovilo sedem žen to zvezo (gildo), ki je čudovita organizacija in je dandanes največja ženska organizacija te vrste nasvetu,saj Ima 70.500 članic, ki so vsvojem^ ( janju in neh-;^ ^ tudi ^^
j jem mišljenju najnaprednejše ìh haj-demokraiičnejše žene, kakor si jih sploh moremo misliti.
(Dalje sledi.)
ZAHVALA.
Vsem onim, ki so nam ob nenadni smrti našega nepozabnega soproga odnosno očeta
Düh Janeza
s svojim sočustvovanjem olajšali bol, vsem darovalcem vencev, kakor tudi vsem onim, ki so ne-pezabnega pokojnika v tako častnem številu spremili na njegovi zadnji poti, se tem potom iskreno zahvaljujemo.
Murska Sobota, 26. dee. 1933.
Žalujoči ostali.
GOSPODARSTVO
Napenjanje pri teletih
ki še sesajo, še večkrat pa pri teletih, katere se odstavi, povzroča naenkrat-na prevelika množina mleka, pri dru-gfh pa prenaglo odstavljenje.
Napenjanje prt teletih, k i še sesajo. Lačno tele dobi naenkrat preveliko množino mleka, to se hitro sese-de in se začne v žaiodcu kvasiti. V tem slučaju nastopi napenjanje navadno že kake pol ure potem, ko se na-sesa in traja 6-24 ur. To napenjanje se ponovi pri ponovnem napajanju. Pojavlja se pa tudi kot posledica starejšega katarja prebavil. Prvi znak tega katarja je huda driska, ki traja par dni in se sama od sebe ostavi, blato pa postane nato sivo, bolj trdo in silno smrdeče. Tele se počuti slabše, malo žre, istočasno nastopi napenjanje, ki traja po več dni. Temu napenjanju je vzrok nepravilno krmljenje. Tele ima majhen želodček. Od
TON-KINO
Lastnik G. DITTRICH
v MURSKI SOBOTI
Froncišha Goal :
PAPRIKA
Predstave se vrSiJo i
V NEDELJO, dne 31. decembra ob pol 4 uri pop. in v pondeljek 1. jan. ob Vz4 uri, in zvečer ob l/29 uri.
začetka drži samo za eden liter. S starostjo in razvojem teleta se povečava ta želodček (siričnik), istočasno pa se začnejo razvijati ostali trije goveji želodci.
Radi tega tele nesme dobiti naenkrat več mleka, kot ga prenese. Napajati se ga mora torej prvi teden po petkrat na dan, kar od začetka za teleta zadostuje, ker ra*' "J
.„-«m in se ga potem pusti k sesanju, popije večje množine, ko more ta mali in občutljivi želodček prenesti, teie se presesa in nevola j® iu>
še ve5 sè pa greli pi"! pdstav-ljanju telet. Dokler še to sesa, je lepo gladko in živahno, odstavljeni pa so slabo rejeni, kuštravi, dostikrat pa že celo težko bolani.
Pri pravilnem odstavljanju bi se razlike niti nesmele poznati. Prehod se mora izvršiti polagoma, tele se mora na novo krmo navaditi tako, da odstavljanja niti ne čuti. Tele, ki je popilo še včeraj 10 litrov mleka, ne bo shajalo danes s senom, slamo, zdrobom ali podobno, ker še želodč« ki niso na to navajeni in pripravljeni. Telečja prebavila se morajo na drugo krmo, ki bo pozneje njihova glavna hrana, navaditi, da jo lahko brez škode prenesejo, da tele ne zaostane v rasti, ali pa še celo Gboli. Da se to doseže, se nastavi teletom že drugi ali tretji teden dobro zdravo seno in se ga pusti, da ga poljudno žre, razven sena se mu naj nastavi že prve tedne zdrobljeni oves, moko iz la-nenega semena, zdrobljen fižol (grah), otrobe i. t. d. Vse to se da teletu suho, da se nauči žvečiti, s čemur se olajša prebava in pospeši razvoj telečjih prebavil, tako, da se bo moglo potem, ko se ga odstavi, brez presledka in motenj hraniti in rasti. Se lažje je pa teleta odstaviti, ako se ga krmi s posnetim mlekom. Mesto liter mleka, se da teletu liter posnetega mleka, kateremu se doda veliko žlico lanene ali kuruzne moke.
Kdor bo tako ravnal, se mu ne bo treba bati, da bo imel pri odstavljanju telet kake sitnosti.
Pri nepravilnem odstavljanju zgubi tele na teži, mesto, da bi dnevno na teži pridobilo, če pa oboli, pa zaostane v rasti za cel mesec.
Vsakemu živinorejcu pa bi moralo biti znano, da zraste tele največ v prvih mesecih in da za to rast najmanj živil porabi. Starejše pa kot je, manje sposobnosti ima za razvoj telesa, torej kar zamudi prve mesece, nemore nikoli več nadoknaditi, pa če se ga še tako dobro krmi. Tele se sicer zredi, postane tudi debelo, tudi zraste na visokost, ne pa na širokost,
1. februarja 1934 Mcijonalni športni ples S. K. Mure.
ostane torej visokonogo z ozkimi prsmi in ozko v kolkih.
Če pa že nastopi k temu še obolenje, to je motenja pri prebavlja-nju, ki se pokaže na zunaj največkrat v napenjanju, ga je treba pravilno zdraviti, da ne bo nepotrebnih izgub.
Vporaba troakarja je malokdaj neobhodno potrebno, navadno le, če je že odihanje otežkočeno. Če je tele preveč napnjeno, se ga vzdigne s prednjimi nogami (kakor psa, ki prosi) in se ga prime za jezik, na nap-njeni strani pa se ga masira. Na ta način se dostikrat posreči, da mu odidejo plini skozi požiralnik. Od domačih zdravih se obnese dostikrat apne-na voda (pol litra), žgana magnezija (5- 10 gramov) s pol litra koprovega čaja, to pa vsake četrt ure ali kavina žlica salmijaka z eno desetinko litra palinke zmešano s pol litra vode; ko se napenjanje poleže, pa razven kuhinjske soli da veliko žlico bridke soli razstopljene na par desetinkah litra vode. Če še tele ni navajeno na drugo krmo, se mu da, ko napenjanje odleže, manjše množine kuhanega mleka, kateremu se doda žličko kuhinjske soli. Žejnemu se naj da poljubne množine zdrave vode, pri ponovnem napenjanju pa veliko žlico kuhinjske soli na pol litra vode.
V težjih slučajih pa se morate obrniti na živinozdravnika.
Vendar je pa to obolenje, kakor vsako drugo, lažje preprečiti, kot ozdraviti.
Valilna jajc» — uspeh. Kakor vsako leto je kraljevska banska u-prava tudi letošnjo spomlad potom sreskih načelstev izvedla akcijo za razdelitev valilnih jajc štajerske kokoši. Zanimanje za to akcijo je bilo zelo veliko. Prijavilo se je toliko naročnikov, da ni bilo mogoče niti vsem ugoditi, ker ni bilo dovolj dobrega blaga na razpolago. Razdeljenih je bilo 15.924 valilnih jajc, ki so jih dobavila naša rejska središča. Valilni uspeh je znašal povprečno za vso banovino 66.7%. Če se upošteva dejstvo, da se morajo valilna jajca prevažati in prenašati na večje daljave in da naročniki v mnogih primerih ne ravnajo pravilno z njimi, je pred nji rezultat prav zadovoljiv. Dvotretjinski valilni uspeh se smatra namreč celo na format, kjer ni nikakega trasporta jajc, kot povoljen. Z ozirom na težave transporta je letošnji uspeh banovinske akcije skoro odličen, saj tudi znatno prekaša uspeh lanskega leta.
KupSinci. Tu je bilo ustanovljeno 3. decembra žtvinorejsko selek-cijsko društvo. Ustanovno zborovanje, katero je vodil g. živinozdravnik Samec, je bilo v nabito polni dvorani narodne šole. V odbor društva so bili izvoljeni gg. Titan Janez iz čer-nelavcev za načelnika, Perkič Aleksander iz Veščice za podnačelnika, Ko-vačič S. iz Kupšinec za tajnika v odbor pa Sinic Štefan iz Kupšinec, Ci-git Ludvik iz Borejec, Šeruga J. iz Rankovec in Podlesek Ludvik iz Van-čavasi. V rodovno knjigo so bile sprejete in vpisane po ocenjevalni komisiji 104 krave.
Zidava silosev. Termin za prošnjo za subvencijo pri zidavi silosev poteče koncem tega meseca. Tiskovine so pri občinskih uradih.
Licencovanje žrebcev. bi se moralo vršiti v D. Lendavi 19. t. m. predpoldne. Lastniki žrebcev pa niso bili obveščeni in radi tega ni bilo ni-
kakega dogona. V M. Soboti pa bi moralo biti isti dan popoldne. Tu pa so žrebce pravočasno pripeljali, ni pa bilo referenta za konjerejo iz Ljubljane, ker ni dobil radi velikih zamud na glavni železniški progi zveze v Ormožu. Radi tega so morali preložiti na drugi dan. Lastniki žrebcev pa s tako zgodnjem licencovanjem niso preveč zadovoljni — navadno je bilo to še le februarja — vrhu tega pa so bili še le zadnji moment obveščeni.
Zimski kmetijski tečaj, ki traja šest tednov, bo to zimo v Kupšin-cih. Začne se začetkom januarja.
Kmetsko nadaljevalne Sole. Kr; banska uprava je dovolila ustano viti take šole v Puconcih, Pertoči, Stanjevcih in Ženavljih.
Razkisanje vina. Kraljevska banska uprava dovoljuje na podlagi čl. 10 pravilnika za izvrševanje zakona o vinu, da se smejo letošnji kisli vinski mošti in vina razkisati in sicer se sme odvzeti največ 2<y00 (promile) kisline. Po toč. 2 § 4 zakona o vinu so v to svrho dovoljena sledeča sredstva : kalcijev karbonat, kalijev karbonat in kalijev nevtralni tartrat. Vino gradnikom se priporoča predvsem uporaba kemično čistega kalcijevega karbonata in sicer v največji količini 130 gramov kalcijevega karbonata na 100 1. vina ali mošta. Tako umetno razkisano vino se ne sme več označevati z imeni «originalno", „naravno", „prirodno", „naturno", »pristno" vino. Radi tega se priporoča vinogradnikom, da se za umetno razkisanje vina odločijo samo izjemoma pri res preveč kislih vinih; drugače pa naj poskušajo doseči zmanjšanje kisline samo s primernimi ukrepi umnega kletarjenja. — Po pooblastilu bana načelnik kmetijskega oddelka: Ing. Zldanlek, s. r.
Tržne cene.
Zagrebiki tedenski sejem 20. dee. 1933. Dogon živine je bil sledeči 32 bikov 278 krav, 79 junic, 168 volov, 34 juncev, 181 telet, 104 konjev in žrebcev, 488 svinj, in 327 prascev. Cene so bile sledeče: Biki 3.25—350, krave za mesarske svrhe 2.75—3.25, krave klobase 2 2 20,1 junice za mesarske svrhe 3 50 4 50, junice za razplodne svrhe komad 1000-1200, voli I razred 4.50-4 75, voli II. vrste in junice 3 25—4, teleta živa 7-7.50, teleta zaklana 8-9 50, svinje pitane 8 8.50, svinje plemenske 6-6 50, svinje zaklane 1025-1050, prasci 80-140 komad, prasci zaklani 12-13 in konji zaklani 0.75 -1 50 za kg.
Deželni pridelki.
Zagreb. Detelja 50-65, otava 50-60, seno 45 - 60, slama za hrano 40-45 Din.
Novosadika blagovna borza 22. t. m. Tendenca mirna. Promet srednji. Pšenica : baška, okolica Novi Sad, Sombor, srednjebanat-ska 94-96, srednjebaška 95-97, gornjebaška in slavonska 96 98, baška potiska 97-99, gornjebanatska 92 - 94, južnobanatska 91—93.
Oves : baški, sremski in slavonski 51-53.
Ječmen: baški, sremski 63-65.
Koruza: baška in sremska 70 do 72, nova z garanc. 50 - 52 50, nova sušena 63—65, nova za januar 52 50-55, banatska stara 68—70, nova suSena 60-62
Fižol in krompir ne notirata. Otrobi : baški in sremski v ju-tastih vrečah 50-54
Somborska blagovna borza 22. t. m. Tendenca mirna. Promet 47 vagonov. Pšenica : baška okolica Sombor 91-93, gornjebaška 94 96, sremska, slavonska 95-97, banatska 90-92, banatska potiska 96-98, baška potiska 97 99.
Koruza: baška 70-72, baška in sremska nova za januar 50-52, za april, junij 68 70, nova sušena 63 65.
he
I I
i
vedno kupujem
kože divjačin in sicer: veveričje, torove, lisičje itd. po najvišjih dnevnih cenah. LAJNŠČEK LUDVIK, trgovec Murska Sobota, Grajska ul. 16.
Proda se
posestvo z hišo, gospodarskim poslopjem, vinogradom in gozdom.
Več se poizve pri ŽIBRIK JANEZ-U V SEBEBORCIH.
PERJE
poceni dobavlja v üssfei množini
E. VAJDA
ČAKOVEC
Vzorci se pošiljajo brezplačno.
TIVAR OBLEKE
podružnica Murska Sobota
se za dosedaj izkazano naklonjenost vsem svojim cenjenim j odjemalcem najlepše zahvaljuje ter jim želi	j
PRAV SREČNO IN VESELO NOVO LETO D
ter istočasno prosi za nadaljno naklonjenost.
TIVAR OBLEKE !	[j
Pran
Znameniti belgijski preparat, znan širom sveta, ki prepreči bolezni pri svinjah in jih zredi za 2 meseca poprej. Tovarna tega izvrstnega preparata je v želji da ga porabljajo vsi rejci, vsled krize sklenila, da ponovno zntffc cene. Izkoristite priliko in kupite takoj pri Vašem trgovcu originalno škatlo ca. 700 gramov ki stane sedaj samo Din 25-, in hitro se bodete prepričali o istinitosti naših trditev.
GARANCIJA. V slučaju neuspeha vzamemo neizrabljeno količino nazaj in vrnemo ves denar.
Ako ga v Vašem mestu ne dobite, pišite nam in mi Vam pošljemo vsako količino.
Provendeine društvo s. o. j. Beograd.
Zastopnik za Prekmurje:
MENHART FRANJO, MURSKA SOBOTA.
Navodila uporabe se nahaja v našem jeziku v vsaki škatli.
Najcenejša in najbolj primerna darila za odrasle in otrobe so :
Radio aparati, gramofoni, fotografični aparati, šivalni in pisalni stroji, katere dobite po zelo nizki ceni in na mesečna odplačila v znani SPECIJALNI TRGOVINI
E. ŠTIVAN, M. SOBOTA.
Vsem svojim cenj. odjemalcem in znancem želim PRAV SREČNO NOVO LETO !
Smučarji pozor! Prvovrstne smuči in vse potrebno je dospelo
i