LET PLAJNTIKJE KRANJ AVGUST-PRAZNIK OBČINE KRAiN Leto XXXI. Številka 58 Ustanovitelji: občinske konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka Trži* — Izdaj« Čp G*»8 Kranj. Glavni urednik Igor Slavec - vTd. odgovornega urednika Andrej Žalar JESENICE - Jeseniško letno kopališče Ukova pripravljeno čaka balkansko prvenstvo v skokih v vodo. V nedeljo je bila v počastitev praznika občine slovesna otvoritev novih naprav. — Foto: F. Perdan KRANJ - S sk u pno sejo zborov skupščine občine Kranj in delavskega sveta 1 n d u s tr i j sk ega kombinatu Planika smo v soboto počastili praznik občine in 25 let Planike. - Foto: F. Perdan G LASILO SOCIALISTIČNE Z L J U D Kranj, torek, L 8. 1978 Cena: 4 din List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poitednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poitednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. ZA GORENJSKO 1. avgusta pred 37. leti seje četa jeseniških partizanov — imenovana Cankarjeva četa, spopadla na Obranci nad Jesenicami z Nemci in jih pognala v beg. Ta bitka je imela velik moralnopolitični pomen, saj se je vršila v času, ko so bili nacisti prepričani o svoji nepremagljivosti. Zato jeseniški občani pojmujemo to bitko kot simbol našega boja za nacionalno in socialno osvoboditev, 1. avgust pa smo proglasili za svoj občinski praznik. Praznovanje občinskega praznika nam vedno pomeni priložnost za pogled v preteče-no obdobje in hkrati pogled v prihodnje obdobje. Letošnjemu prazniku 1. avgustu daje noseben pečat okoliščina, da ga praznujemo v letu, ki v nekem smislu pomeni začetek novega obdobja. Novega zaradi tega, ker so se v tem letu že izvršili družbeno pomembni dogodki, kateri bodo nedvomno vplivali na na-daljni'* razvoj občine Jesenice. Prvi tak dogodek je izvolitev nove delegatske skupščine, katera bo ob upoštevanju izkušenj prve delegatske skupščine in temeljite analize delovanja delegatskega uveljavljanja občanov v preteklem obdobju, gotovo prispevala k u velja v-raniu in utrjevanju družbenopolitičnega si-tema. Izredno pomembna dogodka in usmer-f valni impulz našemu razvoju pa pomenita VIII. kongres ZK Slovenije in XI. kongres ZK Jugoslavije. Oba kongresa sta vzbudila pri ši- rokem krogu jeseniških občanov pozornost in bila so izražena številna zagotovila pripravljenosti prizadevati si za uveljavitev kongresnih dokumentov v vsakodnevno prakso. Občinski praznik v letošnjem letu sovpada tudi v čas, ko se je družbc^ni plan razvoja občine Jesenice za obdobje 1976 — 1980 prevesil v drugo polovico. To ni nepomembna ugotovitev, saj pomeni, da naša prizadevanja o ciljih do leta 1980 dobivajo realno podobo. Iresni-čitev zastavljenih ciljev ni več stvar snovanja, ampak vse bolj sloni na že opravljenem delu, vse bolj se kaže praktičiytodvisnost od našega odnosa in ponašanja obveznosti, katere izhajajo iz dogo\Jtyenega načrta. Dosedanje analize nafjal^zbujajo realno upanje, da bomo družfceni plan občine uresničili, ob predpoAsUfti. da bodo naša skupna prizadevanja^onela tudi na pripravljenosti, da se odpovemo našim slabostim, katere smo imeli vJriojIedanjem delu, in da z vso odgovornostjo«^^ prizadevnostjo delujemo ter vzpodbujajo vse, kar nas bo pripeljalo k cilju. Bitka/%F uresničevanje plana pomeni bitko zrf^na%Trazvoi, za našo nadaljnjo ma-terialncki\ dohovno-kul turno bogatitev. In če ob ohdumtfem prazniku lahko ugotovimo, da smoHkonovno vsestransko bogatejši, kot smo »j^lired letom dni. potem je praznik občine !tol|ko lepši praznik. In nobenega dvoma ni. Jesenice — A/J/// s/.>/>n/a • !>//.n'fiii s-»/>/»-/.'// /«-/// /\ «•<" . grurfriji na -i. struni) — /•'»»/".• F I' da smo letos bogatejši kot v preteklem letu. To pa tudi pomeni, da je spomin na žrtve, na trpljenje, na hoj, ki ga simbolizira obranška bitka pred 37. leti, prežet s ponosom in zavestjo, da boj z velikimi žrtvami ni bil zaman. Predsednik Skupščine občine Jesenice Slavko Osiedkar. dipl. iur. V drugi svetovni vojni, ki sta jo zanetila \j nacizem in fašizem, je v Evropi od septembA 1939 postopoma ugašala samostojnost^ pfisv« meznih držav in svoboda ljudi in narodo*Wa-tere je zajela najbolj mračnjaška tintoffia v vsej zgodovini človeštva. Aprila 194X^T>rišla na vrsto tudi Jugoslavija in smo sMjudi Slovenci znašli v smrtnem objemu Mipatorjev. Zdrave sile našega in vseh jugbjflj^anskih na- odov je pozvala na oboroženVpor in skupno novedla v boj Komunistidna partija Jugoslavije neposredno po napadVNemčije na Sovjetsko zvezo. V vsej gaMpjeni Evropi se je vprav pri nas prva rraAlpntela baklja organi-- /ranega upora ter sTjfe hitro razrasla v po-ki j*' resno o^Wmrrin na koncu tudi uničil vse okupatorjeilriMove pomagače. Tudi v našiwblini smo se hitro, organizi-(> jn učinkovno odzvali klicu na odpor. Že \ avgusta 1941 sta izvedli neposredno pred tem ustanovljeni I. in II. Kranjska četa na Mali Poljani pod Storžičem svojo prvo oboroženo akcijo in ta dan zato s ponosom praznu-femo kot praznik občine Kranj. Tudi v naši občini je osvobodilni boj zahte- al neizmerne žrtve in mnogo življenj. Veliko preskušnjo smo vendar častno prestali in iz ruševin najhujše vojne v zgodovini človeštva je vstala nova socialistična Jugoslavija. V neslutenem razvoju nove države je tudi naša občina doživela in doživlja tak napredek, kot nikoli doslej, pa čeprav imajo Kranj in druga naselja v občini za seboj že dolgo pot v zgodovini. Dosedanjim mejnikom našega povojnega razvoja — oblikovanju družbene lastnine, popolni neodvisnosti od političnih blokov, izročitvi upravljanja podjetij delavcem, uvedbi komunalnega sistema ter delegatskega sistema — se v letošnjem letu pridružujejo še zelo aktualne usmeritve, ki jih je dal 1 I. kongres ZKJ. Demokratično razreševanje družbenih problemov z najširšo udeležbo tistih, ki družbene dobrine ustvarjajo, aktivna udeležba v vrstah neuvrščenih držav za politično in gospodarsko osamosvojitev ter za svobodo, mir, varnost in humane odnose vseh narodov in ljudi sveta, enakopravnost in samostojnost delavskih gibanj na njihovi poti v socializem, stalna krepitev naše materialne osnove, nadaljnje razvijanje družbenoekonomskih odnosov na podlagi samoupravljanja, prizadeva- nja za stalno rast produktivnosti dela, vključevanje v mednarodno delitev dela, boj proti inflaciji in razsipništvu, izpopolnjevanju delitve dohodka in osebnih dohodkov po delu in rezultatih dela. prizadevanja za nepretrgano izobraževanje, za napredek znanosti in umetnosti so cilji, katerim je vredno posvetiti vsa naša prizadevanja in ki nam bodo zagotovili osebno in družbeno stabilnost, nadaljnji razvoj in splošno blagostanje. Za dosego teh ciljev se je tudi v naši občini 1. avgusta 1941 začel oborožen boj in se ves čas obnove in dosedanje socialistične graditve vlagajo napori, ki nas vse bolj vodijo k napredku. Vsem delovnim ljudem in občanom ob prazniku občine Kranj iskreno čestitam. Predsednik Skupščine občine Kranj Slane Božič Zven prazničnega dne t.istn' •'srvdn/i /tnrci/iti i •>/> />i(i/nli/ nhčine hran/ in -■> htnui delovnih zmag Planike. Kranj — Delegati zbora združenega dela, družbenopolitičnega zbora in zbora krajevnih skupnosti skupščine občine Kranj pa člani delavskega sveta Industrijskega kombinata Planika so se v soboto dopoldne v hali Gorenjskega sejma v Savskem logu zbrali na svečani skupni seji, da bi počastili praznik občine Kranj in 25 let delovnih uspehov kombinata Planika. Seji, ki jo je vodil predsednik skupščine občine Kranj Stane Božič, so prisostvovali tudi številni ugledni gostje: Martin Košir. Milica Ozbič, predstavniki medobčinskih in občinskih družbenopolitičnih organizacij, prvoborci, revolucionarji in aktivisti NOB, predstavniki pobratenih občin Banja luke. Osijeka, Kotor Varoša, riitole. Zemuna in angleškega Old- hama, poslovni partnerji Planike in drugi občani. Potem ko je delegacija odnesla venec k spomeniku žrtvam fašizma na Trgu revolucije, je Stane Božič orisal pomen praznika občine Kranj Nadaljevanje na 2. str. 28. mednarodni gorenjski sejem v kranju, 11.- 21. CNgusla '78 poceni in velika izbira blaga široke potrošnje domača in tuja kmetijska mehanizacija vse za gradnjo in vaš dom sejemski popusti Naročnik: A meriški guverner v Jugoslaviji Predsednik republike Jo sip Broz-Tito je v petek /ta Brionih sprejel ameriškega guvernerja Averella Harn mana, ki je v teh dneh na oddihu pri nas. Sprejema gosta iz Amerike sta se udeležila tudi Laurenee Kagleberger. ameriški veleposlanik v Jugoslaviji in Beri slav Baduri na, šef kabineta predsednika republike. Harriman se je z gostiteljem zadržal v krajšem pogovoru. J ubilej revolucije V nedeljo so se v Kosovski Mi travici začele proslave ob 3?'obletnici začetka oboroženega boja na K asovem, slovesnosti pa se bodo nada I jeva le v okviru tradicionalne prireditve »Sedem rudarskih dni«. Na pobudo komunistov so partizani 30. julija I'tli pognali v >t /rt t/t/ti i 1'tuml.i Stane Božič je nato pohvalil visoko raven zavesti vseh delovnih ljudi kranjske občine pri uresničevanju skupnih ciljev. Z denarjem občanov je bilo zgrajenih nešteto novih družbenih objektov. Za ta način reševanja i/, skupnih ležav bi se kazalo odločiti tudi po preteku tega obdobja. Veliko je bilo narejenega tudi na področju delegatskih odnosov, ki pa jim bo treba posvetiti še več pozornosti. »Delovni ljudje so pokazali pripravljenost, da branijo svojo družbeno usmeritev tako v temeljnih organizacijah združenega dela kot v krajevnih skupnostih in sploh v vsej občini s tem, ko so v vseh sredinah organizirali štabe za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito,« je na koncu dejal Stane Božič in čestital vsem občanom in dela*, cem Planike za dosežem- uspehe. Podobno oceno je podal tudi Mar tin Košir, član izvršnega sveta SHS in republiški sekretar /a ljudsko obrambo, ki je v /vezi s srebrnim jubilejni Planike poudaril, da so Uspehi dela v 2f> letih tudi odra/ družbenih odnosov in pripravljeno sli uresničevali skupne cilj«. »Le osveščenost vseh delavcev je omogočila tako hiter in kvaliteten razvoj,« je dejal in podprl PU ničane v njihovih povezovanjih M tU jimi partnerji, predvsem pa njihova usmeritev v dežele v raz vojn »V Sloveniji sta bili tekstilna ter usnjarska in čevljarska industrija že nekdaj vodilni gospodarski panogi. Pomembni sta tudi danes, vendar pa ne smeta mimo razvoja moderne tehnologije in upoštevanja časa, v katerem in za katerega živita in delata.« »Upravičeno smo lahko ponosni na nas razvoj,« ie nadaljeval direktor kombinata 1'lamka Anton (nos »V minulih petindvajsetih letih jc bilo potrebnih nešteto naporov, samoodrekanj, prizadevanj posameznikov in vseh, da MM danes to, kar smo, organiza« cija združenega dela, ki še nikdar ni zabeležila negativne bilance.« V prvem letu obstoja je v Planiki 373 delavcev naredijo 550 parov obutve na dan. zdaj pa osemkrat več delavcev kar petindvajset -krat več obutve ali 13.700 parov V tem času je Planika dobila pet novih obratov in močno trgovsko mrežo, ki je s HH) prodajalnami razpredena po vsej Jugoslaviji. Predvidoma bo že do konca leta zgrajena še nova stavba za računski center, zobna in splošna ambulanta, trgovina pred tovarno v Kranju in skladišče vnet Ijivih materialov. »Ze ob ustanovitvi tovarne je bilo jasno, da za nemoten proizvodni proces potrebujemo veliko tržišče. Tako smo že v prvem letu izvozili 243 parov in s tem nehote začrtali našo pot. Dolga leta smo se trudili, da bi našli izhod iz začaranega kroga, ki še danes tare mnoge naše delovne organizacije v predelovalni industriji; kako priti iz drobne serijske v veliko serijsko proizvodnjo oziroma tehnološko specializacijo. S tako začrtanim programom smo, čeprav včasih v lastno izgubo, nekako pred šestimi leti dobili osnovo za racionalno specializirano delo, zahvaljujoč velikemu tržišču na zahodu, vzhodu in doma.« Danes Planika posluje s šestimi kooperanti pri izvozu in s šestindvajsetimi na domačem trgu. V nadaljevanju skupne seje je gredsednik skupščine občine Stane iožič zaslužnim posameznikom in organizacijam podelil državna odlikovanja, nagrade in priznanja občine Kranj, predsednica delavskega sveta Planike Silva Rozman pa priznanja delavcem za 25 let nepretrganega dela v kombinatu in tujim ter domačim poslovnim partnerjem za uspešno sodelovanje. H. Jelovčan Statu lii-:u' /nt-Ja/a Stanislai u < tiun> srebrnim ivneem 'Imunu ihtavim m//ik0-me-trski plastični skakalnici na Gorenji Savi, 19. in lin. avgusta pa bo v športnem parku Stanka Mlakarju košarkarski turnir. RADOVLJICA ()bcani Kado v I ure praznujejo sv o i praznik •">. avgusta. Za to priložnost ie pretekli petek godba na pihala DPI) Svoboda iz Lest pripravila koncert, V cerkvi na Blejskem otoku je nastopila organistka Klisaheth ('oboi Nasledim dan m> bile občinskemu prazniku posvečene kar tri prireditve: \ športnem parku je bilo zvezno kvalifikacijsko tekmovanje četvork v balinanju, v Zdraviliškem parku na Hledu so nastopili leski godbeniki, v hotelu Svoboda pa je bil zabavni večer. V nedeljo so se tekmovalna \ babnaiim nadaljevala, še posebno pa je bila pomembna f pioshva \ poia-tilt \ _'<». uri koncert godite na pihala DPD Svobod,i I.esce pred /itoni. TOŽI) Triglav v Le-•m ah. /.družen - folklornim nastopom, oh H>.J.~> bodo odprli novo skla-diM in. halo. ob 17 mi pa bo m slavnostna seta skupščine občine Ha-do\ I |ica \ miImiIh i avgustu), se bo ii.i Bledu ob l<». uri začela kmečka ..liiei. ob IN mi bodo \ festivalni dvorani odprli razstavo slikana in kipa 11.1 lane/.i Kili rk« ali _"•» IMI pa bo kresna noč v Bohinju.' Nasledim dan v nedeljo, ho oh 11 uri otvoritev l.ipnnske koče na Pokljuki, oh l i uri kmečka ohcel na Bledu in proslava z družabnim srečanjem * |ioča*tilev krajevnega praznika na Hotmi nad Zasipom. Prireditve «e bodo nadaljevale v torek. H avgusta, ko bo na kopali« u \ Radovljici ob l.s on /.vezni plavalni nuting članov in mladincev, i ii i 'i i. ti 11 io ii ;i Hleiskem lezcru koncert godlie na pihala iz (Jorij. zadnja ud številnih priredite\ |w b<> * sredo. 9 avgusta, ko ho oh 20JW v featij Valni dvomIIi tia Hledu jugoslovanski lolklorni večer ansambla Vojvodinsko ko|o i/ Si 11 >ol i< c TRŽIČ M a t lm A "sli it meti thiigmi /h > />.»./,,!/)■> nameniti /'luni/i t ,/, , ,, I Kl, I < >)ll I udi \ ir/iškt ob. im. ki prat iako praznuje - avgusta, so priredit* v, /, stekle "• julija je bilo balinarsko tekmovalne med člani osnov- nih organizacij sindikata na Ravnah pri Tržiču. I )s nesli.....I i i do l}» ure odprt o prvenstvo v st reljanju x vojaško puško na slivlisču na ( i n 11 >i o jutri «»b M> uri rokometni t um r na igrišču T\ l> I1.ii 11/.m Križe, v četrtek oh |,."» uri se bo začelo kegljaško tekmovalne osnovnih organizacij sindikata na kegljišču avtobusne pu. i..i, v .....k oh Iti uri pa bo koncert pihalnega orkestra pred paviljon noto NOH Olri: uri bo sem sveta KS Tržič-mesto, oh 18. ,unprav tako J v paviljonu NOH k......rl la-vskega /bora društva upokojencev, k, bodo odpib tudi razstavo slikanev amaterjev / (...teniske, ob |f>. uri p* Ini \ Kurniknvt hiši odprla razstava iržiških likovnih amaterjev, p«,leg legli bodo nd i i do i i ure na ogled proizvodni prostori Peka. Na pt.i/i.......lan i avgusta I"• ob uri v sejni dvorani iVka skupi... slavnostna *rm /i......» skupščine občine I rži«. delavskih svetov |(i/l» m delavskega -veta delovne orgaiuzai ne Teko Ob Il>. uri bo zIm.h*nnm delavcev Peka na prireditvenem prostoru za inotoktos v PndljllIiHlii ob »u Mi pa sprciein bngadiriev mladinske delovne brigade Kokrški odieii pied pav ilionom M >K 1 \ nedelu, h avgusta bo pred avtobusno postat«, ob 5». ui< '»me-iumIiii korneri pihalneua orkestra oh M uri koinetnoracia v - titev p.vii.....niviiiiokih ziicv pn spomeniki.....rl MoržiiViti Nižja stopnja osnovne šole ŠC Plavž gotova do začetka šolskega leta Jesenice - V projekt šolskega " entra Plavž na Jesenicah so vklju-a ene graditev osnovne šole, vzgojno arstvene ustanove in posebne os-lovne šole. Zaradi omejenih možnosti kreditiranja in zahteve, da mora iti vsaka investicija ob prijavi po-e frita je gradbeni odbor predlagal, e ia bi'v prvi fazi zgradili prostore le 1 :a nižjo stopnjo osnovne šole. V tem mislu je investitor izobraževalna - -■ zaupali Trnu u iz Trebnjega in nidnje i * //(,f/i, litthinj. Sova proizvodna hala raste v bližini bohnifskv hratlbenema / _ Ueznišhe poslan Interesna skupnost edini izhod t Od tržiških organizacij ] Tržič - y? ■ ta ie Bombažna J združenega deta ^ Tovarna : ^iln,rDot svoja počitniška domo-08 J" na ni dovolj za premostitev > 'a< kar puiimov in za zagotovitev i*h nPrveS zmogljivosti . letova-0V°li uTtere organizacije si poma-1',a- Ne«rikoTicami ali z organiziranj0 ^7ha prek najrazličnejših tu-,jem oddiha preK ., ^ ^ J^ičnih organizacij, q ^ ^ , popolna rjvet()vanju v Začetku ^vora na P kjer je bilo med dru- > ?°3vSen« da bo problematiki i f«1 "^Mikovanje interesne skupno-• ?* ,C ^Hih k" bi "a osnovi samo-■ *j za oddih, k« uma združevala Vavnega H jtev j& ^ , ^nar. z* ^ cenen oddih Tržičanov. ^"TTna Pri tem ne kaže misliti le vendar pa P" ddJha ()b u> 3 %g tudi v Planinah. V trž.ški ob-Weč tudi v F janke< vendar i,,;S°PD^Tržič in Križe pri vzdrže-pre^i^i- težave. V okv.ru m- teresne skupnosti bi združeno delo lahko priskočilo na pomoč in s tem omogočilo delavcem letovanje v planinah, za katerega zanimanje v tržiški občini narašča. Posebna komisija občinskega sveta zveze sindikatov Tržič ima nalogo pospešiti priprave na ustanovitev interesne skupnosti za oddih in rekreacijo, -jk Študentje končali z urjenjem Ljubljana - Študentje prvih letnikov fakultet, višjih in visokih šol ter akademij so v četrtek. 27. julija, po šestnajstih dneh zapustili učne centre na Pokljuki. Velikih Blokah in Tolminu, kjer so bili na obveznem vojaškem urjenju. Slovesnosti ob zaključku so se udeležili mnogi predstavniki ljubljanskega armadnega območja, med njimi tudi sekretar komiteja konference ZK general-major Miha Petrič. 25. junija. Gradnja je normalno napredovala. V juniju letos je prešla v končno fazo in nižja stopnja osnovne šole bo, kot je bilo predvideno v pogodbi, 1. septembra izročena namenu. V teku te* gradnje, točneje .'11. avgusta lani, je bila s spremembo zakona o kreditiranju negospodarskih organizacij dana možnost za hitrejše uresničevanje programa celotne investicije ŠČ Plavž, ki je ocenjena glede na vsakoletne podražitve gradbenih uslug in materiala na skupno 154,066.000 dinarjev. Sredstva, ki bodo zbrana s samoprispevkom in iz drugih virov do aprila 1981, ko se samoprispevek končuje, so manjša od potreb in so ocenjena na 130,294.000 dinarjev. Do razlik prihaja zato, ker ob referendumu ni bila predvidena zahteva gradnje zaklonišč, ki je ocenjena na devet do deset milijonov dinarjev, investicijo pa močno bremenijo tudi visoki stroški za toplovod, elektrifikacijo in druge komunalne priključke za osnovno šolo. Zunaj virov samoprispevka in samoupravnih interesnih skupnosti je torej za dokončanje osnovne šole in varstvene ustanove do 1. septembra 1979 potrebno zagotoviti 23,772.000 dinarjev. Investitor se je zato odločil, da v drugi fazi gradnje ne zajame vzgojno varstvene ustanove, ki bo predvidoma stala 28,452.000 dinarjev, kljub temu da je za to razpoložljivih 11,685.000 dinarjev. Težava je namreč tudi. da sredstva dotekajo počasneje kot nastajajo stroški gradnje. Ob upoštevanju dejstva, da je trenutno najemanje kreditov ugodnejše od počasne graditve, je investitor sklenil najeti premostitvene kredite na lastna sredstva, ki bodo zbrana do aprila 1981. Tako je kreditni odbor Ljubljanske banke na Jesenicah odobril investitorju 32,864.000 dinarjev premostitvenega kredita in 10 milijonov dinarjev investicijskega kredita. Poleg tega se predvideva odobritev kredita SGP Gradbinec Kranj v višini 2 milijona dinarjev in kredit dobavitelja oprema LIK Kočevje v vrednosti 5 milijonov dinarjev. Kredit za izgradnjo višje stopnje osnovne šole je odobrila tudi republiška izobraževalna skupnost, in sicer 6,020.000 dinarjev, investitor bo zbral do konca 1979. leta 75,750.000 dinarjev lastnih sredstev, za manjkajočih 10.747.(HM) dinarjev, potrebnih za premostitev, pa naj bi se zavzeli vsi družbenopolitični dejavniki. Upajmo torej, da bo gradnja tudi naprej normalno napredovala, da se bodo prihodnje leto odprla vrata tudi za višjo stopnjo osnovne šole. da bo vzgojno varstvena ustanova gotova v letu 19K0. čeprav se bodo stroški v primerjavi s prikazanami povečali še za 4 do 5 milijonov dinarjev. In upajmo, da bo v končni fazi zgrajena tudi posebna osnovna šola. ki sicer ni zajeta v odloku o samoprispevku, vendar bi bilo v tem trenutku dobro naročiti vsaj izvedbene načrte, kar bi omogočilo nemoteno nadaljevanje izgradnje tega pomembnega objekta. H. Jelovčan SKUPNOST ZA ZAPOSLOVANJE KRANJ Možnosti za vključitev v poklicne šole 1 Štiriletne srednie šok* je \ Sloveniji in indi iftn /«• zaključen, Tisti, ki nn šoli. kamor so / * /1 rt* i11 ■ i»' ua ' . rH|i tiiso bili spreleti. so s |muiioc|o dnevnih kano'( '(-..,s(>|,|sui. s |M>močjo strokovne službe /.i p<> utrta** jfliiierianic \m SHm| našli drugo možnosi MM'.n<» "vinenia smo. da je sorazmerno malo ali vklM'c'i ,,,.,.,,( r\ ostalo ncvkliuienih. še manj pa !<• - •3J'1 ki bi ostali prepuščeni sami nebi. "S ii • in triletno srednje c<>lc. Ki um po domače tudi poklicne, pa učence še vedno sprejemajo nravi tO jjm, ,,|, št i|x-ndiiska razmerja med učenci ali lične PV*. ||( ,,,.^,,,1/h« nami združenega dela so I udi iiipeiu • nH imajo pa še vedno premalo kandidatov IX' ob koncu šolskega leta. ko so nam bile znane in potrebe gospodarstva, je bilo oh razmerju name M' ^ štiriletno m ostalo šolanie 1)7'/ : .(.; '< i (gjločite ^ oS|H|o precej učnih mest nezasedenih. Za jasn''- ' ' ^ i,, sr i i f i v osnovi odloča premalo, za izuči poki'*''1 4^,Mjh poklicev se iiiVnci sploh ne odločajo ali ,,.v n< *j|orHjo v žejo maihnem številu, lako nam |e pš ne " ir(\n\ jasno, da bo primauikovalo učenci*v ^:h iMiMieih v on""*-" ' -I /.»• po poilalkili i/ liainei ntiiiiiv m pol"'1'b gospodars!va n ka/al«>. da b«> inanik;ilo mrincv v na sled u lih poklicih /a kliučavuičarje -1 >«• i n< • mehaiuk«'. /k.iih \al|a\ii rozkali < ~iiirjaii< lesaiir. ploda-Mtlce. natakai H K liha i l< \'o podatkih ki >n>" nli zbrali \ lulim. ><> p<>l«-^ naštt'tih na ia/p«daiJo m; lUesia \ nasledil lih strokah: za L'iadbcm' ^li<>k'> inanika /idai ic\ m soboslikal lev: \ čevljai*ski j-H.oki muo«< ioo/iuisli iv I i.i i u. \ k'Slil ii.i/aiii: \ kovinarski: poleg re/kali iv ^« Klcpain k", an. umetni kovači, aviokk* parit: v gosiiiistvu -i slaščičarn iti v elektrostroki elektrikam m elektromstakilern M,mika Mali kandi dalo\ /a \odoM>dii<- m lalanin- ki /a iim »m i «i ic ririi I laluili m klima napi a \ Poll>}l vm'Ii iia-loiih pa bi -r i uillio ludi dale uresničili /« li<- /a pok I u mm -,n ia. Irizoi.ki'. a\ lolapel nika iap»-i uika. Kan iM.M'iv.i m i, i. i. 111 .* i šiv ili«1 m pro ia It a I • . odločilo /a prvo ino/no^i ki um io kdo m'kaže I ak«' if-ilm- bilke« pa lahko posameznika zavedejo Kl|iil> razo« ai an m i< treba v lakih in-uuikil: razmislili o »oseltniln ino/no--nli m se imIIočMI /a Usti pokih ki |c naibli/u pivotin /elli Si tokov u,i >bi/ba za poklano iisiimi lan |f |Mi maga iskan čimbolj ust rezilo možnosi. /aio vedno po iioviio iiIiu'm;iii>i' m ini r. na I kc v shirani, da sO od klonniii čimpK'i /gkisiio pri pokln nem (»vetovak n
  • l ah razporedil v i po-ami/nili Uio/misti |io gim'tliskllt obi i nali ('četici ki v ii-n i asu se niso vkliučetii ali celo ~< liisn našli oslie/in nsinerilve ii;i| se i imniei /glase lili liaibli/ji ettotl skupnosti /a /aposlovanie Kram da lunin /.Vedeli /•' IMO/IM.-Ii ilslle/lie vklllMIlVe lili lili liovem pod i m in .ih k ie dl iiuod na (>on n iskein Moi« a K i al m /a »banski praznik jeseniške občme m za deseto balkansko člansko prven stvo v skokih v vodo so na Jesenicah položili asfalt na krožni cesti Pod gozdom m l 'kovim. (h) — Fot<>: F. Perdan Plan se izmika Tržič — V tržiški občini so dosegli zavidljive rezultate pri podružablja-nju stanovanjske politike oziroma gospodarstva, vendar kljub temu problemom večkrat ni videti konca. Še posebej pogosti so pri uresničevanju programa stanovanjske gradnje do leta 1980. v katerega so Trži-čani med drugim zapisali, da bodo zgradili 342 družbenih in 273 zasebnih stanovanj. To pomeni, da morajo v tržiški občini poprečno letno zgraditi 68 družbenih in 54 zasebnih stanovanj. Vendar za zdaj srednjeročnim programskim ciljem niso kos. Po prvih dveh letih uresničevanja srednjeročnega programa so v tržiški občini v zaostanku za 54 stanovanj oziroma za 49 družbenih in pet stanovanj v zasebni lasti. Ko v tržiški občini ocenjujejo vzroke za zaostajanje za planom, ugotavljajo, da za stanovanjske namene združujejo manj denarja kot so prvotno načrtovali, na manjšo vsoto stanovanjskega denarja pa vplivajo še dodatne obveznosti kot so gradnja študentskih in dijaških domov, financiranje izgradnje komunalnih naprav po stanovanjskih naseljih in pomoč potresnemu območju v Posočju. Letos zanesljivo zaostanek za planom stanovanjske gradnje ne bo odstranjen. Zgrajenih naj bi bilo le 42 družbenih stanovanj v Bistrici in v mestu v okviru revitalizacijskega načrta, zasebni graditelji pa nameravajo usposobiti 40 stanovanj. Torej bo letos tržiška občina bogatejša za 82 stanovanj, od katerih naj bi jih 15 financiral solidarnostni stanovanjski sklad. Po drugi plati pa prosilcev za družbena stanovanja ne manjka. 11 jih prosi za trisobno stanovanje, 35 za dvosobno, 34 za večje enosobno stanovanje, 77 za enosobno stanovanje, 19 za garsonjero in 23 občanov za sobe. Predvsem pa želijo v Tržiču ne le zgraditi več stanovanj kot doslej', ampak si prizadevati, da bo gradnja stanovanj racionalnejša in cenejša. J. Košnjek Ocena javnih razprav o predlogih kmetijskih zakonov (Nadaljevanje iz. prejšnje številke! 3. ZAKON O INTERVENCIJAH IN KOMPENZACIJAH V KMETIJSTVU IN PORABI HRANE S tem zakonom se zagotavljajo materialni pogoji za uresničevanje obvez, ki jih je Slovenija prevzela z družbenim planom na področju proizvodnje hrane in njene porabe, temelji pa na uveljavitvi prenosa pristojnosti iz federacije na republike in avtonomne pokrajine. V javni razpravi je bilo na ta zakon nekaj umestnih pripomb in sicer, da sredstev za kompenzacijo na ravni republike ne bi kazalo zmanjševati. Morebitne podražitve reprodukcijskim materialom ne bi smele imeti za posledico zmanjšanje porabe tega materiala in s tem v zvezi povečanje stroškov proizvodnje hrane. Če družbena skupnost povzroči s sprejetimi ukrepi izpad dohodka, mora zagotoviti sredstva za kompenzacijo. Postopek za uveljavitev kompenzacij je potrebno poenostaviti, roke nakazila pa skrajšati. Dopustiti bi bilo potrebno rizične fonde. Ne bi pa smela biti soudeležba iz rizičnih fondov pogoj za uveljavitev kompenzacije, kadar izpad dohodka z nekim sprejetim ukrepom povzroči družbeno politična skupnost. Razprava je postavila zahtevo, da bi moral zakon obvezovati tudi združeno delo, samoupravne interesne skupnosti in družbenopolitične skupnosti, da zagotovijo finančne pogoje za izvajanje z družbenimi plani občine določenih nalog na področju pospeševanja kmetijstva in zagotavljanja hrane. Proizvajalec naj dobi intervencijska sredstva hkrati z osnovno vrednostjo — plačilom določenega proizvoda. 4 ZAKON O PRIDOBITVI PRAVICE DO PREŽIVNINSKEGA VARSTVA KMETOV Glede na to, da se je delež kmečkega prebivalstva znižal od povojnih 48,9 % na kakih 15 % v Sloveniji in na Gorenjskem na 9% in da je v državah z razvitim kmetijstvom ta delež od 5 — 8 % kot normalen in konstanten, ter glede na splošno jugoslovansko prakso, ko je industrijski val in včasih tudi »navidezno lepše« življenje v mestu zvabil mladino iz podeželja v mesto, na kmetijah pa ostajajo za delo nezmožni in ostareli kmetje, je ta zakon že nujen, in naj odpravi probleme neobdelane zemlje in glede na naše osnovno družbeno načelo, da je v naši družbi najprvo človek, zagotovi ostarelim kmetom socialno varnost. Javna razprava je predlogu tega zakona dodala nekaj dopolnitev, ki naj vsestransko poglobijo pogoje do pridobitve preživninskega varstva. Sledila je cilju, naj se omogoči čim bolj enakopraven način, ki naj temelji na socialistično-humanističnih osnovah odnosa do kmeta, ki se bo odločil, da zemljo odda družbi in si pridobi pravico do preživninskega varstva. Navedeni zakoni se po vsebini med seboj dopolnjujejo in predstavljajo temelj normativnega oblikovanja sprejete kmetijske politike. Zaradi tega tako razširjena javna razprava. S poglobljeno javno razpravo je tako družba zagotovila masovno sodelovanje pred samim sprejetjem zakonov. Regionalni posvet nosilcev javne razprave na Gorenjskem je objektivno ocenil, da so delovni ljudje v kmetijstvu, tako kmetje kot delavci v družbenem kmetijstvu zelo pozitivno vsebino predlogov zakonov, nada 1 j na praksa izvajanja zakonov pa bo to ugotovitev nedvomno potrdila. Seveda pa s tem proces uveljavljanja začrtane kmetijske politike ni končan, kajti marsikatero vprašanje, ki kot specifičen odraz v gorenjski regiji izstopa ali bo izstopilo, bo še vedno potrebno rešiti z ustreznimi občinskimi odloki, še boljše z družbenimi dogovori oz. sporazumi, kot dopolnitev k predlaganim zakonom. Lojze Kalinšek KRATKA ZGODOVINA KRANJSKE INDUSTRIJE ISKRA OD USTANOVITVE DO DANES Ustanovitev podjetja ISKRA — Kranj: 8. marca 1940. Proizvodni program: elektrotehnični in finomehanični izdelki. Začetno število delavcev: 852. Vrednost proizvodnje) 69 milijonov dinarjev. Začetek serijskih proizVodenj v letu: stenske ure kinoprojektorji '.Vi mm — zvočni ročni vrtalni stroji nožne stiskalnice električni števci — enofazni — trifazni — dvotarifni električni vitalni si roji kontaktom 10 A instrumenti: IV Ž 144 volt metri A 144 amperinetri EDVV 144 vvattmetri avtoelektnka: diname 1.10 in 2(H) VV regulatorji napetosti zaganjalniki 1.8 KS. 12 V telefonija: telefonski aparati ploščati releji tel. avt centr. 111» tel. avt. centr. 4/10 tel. avt. centr. A 8(1 koračni telel. sistem crossbar telef. sistem centrale za železnice začetek elektronske telefonije Začetek delavskega upravljanja: B. septembra l9of). Število dela vcev: 175;"). Proizvodni program tovarne: telefonski aparati m centrale trični merilni aparati in instrumenti, kinoprojektorji in ojačev avtoelektnčni sestavni deli. električno ročno orodje in usmerniki. Začetek serijske proizvodnje v letu: 16 nm zvočni projektorji selenski stavki usmerniki za kimiprojektorje usmerniki za telefoni to Prvič na mednarodnem tržišču: Vrednost izvoza v letu 1955: 21« tisoč dolarjev Priključitev tovarne v Lipnici: I avgusta 1 !»">*. Proizvodni program tovarne: urni in številčni mehanizmi Začetek serijske proizvodnje v letu: stenske ure 1946 1948 1946 1946 1947 1959 191)0 1947 1961 1948 1948 1950 1957 1957 1957 1949 1951 1951 195:5 196.1 I95:i 1954 1955 1959 . elek-alniki. 195: l 1959 1952 1952 1952 števil c" nik i za števce d»*>tarifni številčniki števci pogovorov 1959 19611 1904 1905 Ustanovitev tovarne A\ TOKI. KKTRfK A t Novi Gorici 1959 Ustanovitev tovarne USMERNIK1 s Novem mestu 1962 Ustanovitev tovarne KLKKTR K'NI MERILNI INSTRl MKNTI vOtočan luii.i Ustanovitev lov a t ne MIKRON v Prilepil - Makedonna (sedat ZUliaj so/da iSKKKl Velika združitev tovarn — 15. aprila 1961 in sicer: ISKHA — K rani s štev zaposlenih U08 Telekomunikacije - I. juhi jana s šlev /a|»o.s|einh 1217 Industrija za elektr< zveze. Ljubljana s štev. zaposlenih I 7 <2 Tovarna električnih aparatov. Ljubi lana s šlev zaposlenih 1.10 v enotno podjetje pod firmo: ISKRA - Kiani. indusiriin za eleklio mehaniko, lelekomunikaciie. elektroniko m avtomatiko Lod jel ie sestavlja jo nasledi) je orgaili/aci i« Klekl mniehanika. I ust nimeni i. Avtomatika Av loelekli ika Aparati. Naprave. Elektronika. Kleinenli. Konden/aloi n. Elektromotorji. Proda ino servisna organizacija. Zunanie trgovinska orgam/.a« i ja. Zavod /a avtomat izaci jo Današnja .delovna organizacija: ISKKA — industrija /a telekomunikacije, elektroniko in elektromehaniku. Kranj (skrajšano Iskra — Elektromehanika ali Iskra KM) o.sol.o.. Kranj. Savska loka 4. Sestav po temeljnih organizacijah združenega dela: I Tovarna avtomatskih telefonskih central K rani. Kram ska cesta. 2. Tovarna loka I Tova rna •Jesenice. Montažno dova 28. Tovarna računalnikov K ran .». 4. telefonskih elementov in aparat telefonskih enot Hlejaka Dobri si ■ iv i su a organizaciju m I »I ian K ran i. K ran i. Sav ska Hleiska Dobrav ii -l.iuhliana Ljubljana. Medve K i an i. 1. 1111 > I lanska it'Sta. steklopibaškib naprav l.iuhliana Lltlhljalm. Tovarna optičnih bolnikova 18. Tovarna števcev K ran t. K ran i. Sav ska loka I, Tovarna merilnih in si i umen t o v ( Hoče. ( M oče > A Tovarna mehanizmov l.tpnica. I.ipnica. Tovarna st ikal K ran |. K ran i. Savska (est a I I. Tovarna merilnih naprav K rani. K rani. Savska loka I. Tovarna električnih ročnih orodii Kranj. Kram. Savska loka I II. Orodjarna Kranj. Kranj. Savska loka I. 14. Tovarna sestavnih delov Kram. K rani. Savska loka I. Vzdrževanje Kram. Kram. Savska loka I. Prodajna orgamza« na l.iuhliana. Ljubljana. Trg revolucije I. Nabavna organi/ai na Kr.vji. Kram. Savska loka 4. KaZ Vojno tehnološki (enter K talij, Kiani. Savska loka I. Delavska restavracija Kram. Kram. Savska loka I m TO/D na menske proizvodnje: Tovarna elektronskih naprav Ljubljana. Ljubljana.Slegne, Tovarna elektronskih inat rumen lov Horjul. Horjul. Inštitut /a prenosno tehniko Ljubljana, Liubliana. Tržaška 2. ('enter za elek 1 rooptiko Liubliana. Liubliana Teslova 10 m Delovna skupnost skupnih služb Kram. Kiani. Savska loka I Na dan 7. julija 197M je celotna industrija zaposlovala I0.H91 delavcev. 8. 9. 10. II. 12. 15. 16. 17. 18 19 20 21 22 £1 Ljubljanska mednarodna in tranzitna elektronska avtomatska telefonska centrala Sistema matcconta 10 C izdelana na Laborah Zvezda, ki se Nekaj zgodovinskih podatkov Začetek ISKRE - Elektromehanike sega v obdobje zadnje • ojne, ko je takratna tekstilna tovarna v Kranju opustila dotedanji proizvodni program in se v celoti preusmerila k finomehanični zvrsti proizvodnje. Danes o tej proizvodnji ni ne duha ne sluha in še leto po končani vojni tovarna ni prešla np redno proizvodnjo. Dejanski začetek ISKRE sega v pomladne dni leta 1945, ko je podpisal dekret o njeni ustanovitvi takratni minister za industrijo slovenske vlade Franc Leskošek-Luka. Spočetka majhna tovarna le z nekaj sto zaposlenimi si je naglo pridobila ugled zlasti zaradi sposobnih strokovnjakov — mladih inženirjev, ki so znali z dobršno mero entuziazma v rekordnem času ustvariti tako proizvodnjo, ki je že takoj v začetku požela v porušeni domovini navdušenje in splošno priznanje. Iz tistih časov datira konstrukcija prve nihalne ure izdelane v Jugoslaviji, ure. ki še danes marsikje kaže čas. Če danes Elektromehanika s ponosom gleda na to zgodovinsko obdobje, si mora hkrati tudi priznati, da so bili tisti časi trda in neusmiljena šola za pridobitev spoznanja o principih dolgoročnega, ekonomičnega in rentabilnega poslovanja. Strokovnjaki — mladi inženirji so se trudili dan in noč in izdelali sleherno napravo po lastnih konstrukcijah, takorekoč od vijaka do finalnega izdelka. Res. da so si pri tem pridobili številne praktične sposobnosti, toda kmalu je tak tehnološki sistem pokazal tudi svoje slabe lastnosti, ki so začele delovati bolj zaviralno kot pa vzpodbudno. V tovarni so po temeljiti analizi spoznali, da s takšnim klasičnim načinom proizvodnje ne bodo dolgo shajali. Najprej so se lotili preuče- I I I I I I Silen razvoj elektromehanike je nesporno dokazal, da je ta panoga od vseh vej znanosti v zadnjih nekaj desetletjih najbolj napredovala in hkrati prispevala, da je človekovo delo danes mnogo lažje ter življenje udobnejše, prijetnejše. Še več: s svojim nezadržnim eksplozijskim tempom razvoja vedno znova dokazuje, da bo tudi v prihodnje odločilno vplivala na celotno človekovo dogajanje. Odločilnega vpliva pa si ne moremo zamisliti brez industrije, ki je znala sijajne zamisli in načrte tehnikov-iznajditeljev uresničevati, njihove prototipne naprave in stroje pa izdelovati po sodobnih tehnoloških principih tako, da jih lahko danes vsi uporabljamo. Med elektroindustrijami, ki so tako odločno posegle v naše življenje, sodi velikan te panoge ISKRA — Elektromehanika iz Kranja. S svojim izbranim, funkcionalno ter oblikovno dovršenim, toda specializiranim, proizvodnim programom stopica proti vrhu najboljših evropskih proizvajalcev teh panog, v naši državi pa itak prevladuje, saj se vsak poprečni Jugoslovan malone vsak hip srečuje ali uporablja vsaj enega od številnih izdelkov, ki ga krasi Iskrina Zvezda iz Kranja. vanja tržišča, nato pa so odpravili postopno avtarkijo s tem, da so ukinili določene dele proizvodnje. Pričeli so sklepati tudi kooperacijske največje nase industrije proizvodnje z delitvijo dela in kar je še posebno važno — prešli so na specializacijo. Pri tem so odstopili del proizvodnega programa drugim, večinoma novo ustanovljenim tovarnam v državi skupaj s celotno dokumentacijo in celo strojnim orodjem. Priznati je treba, da je ISKRA — Elektromehanika v tistem obdobju odigrala pomembno vlogo pionirja razvoja v jugoslovanski elektrotehniški industriji. Novi tehnološki principi in ukrepi združeni s sodobnim ekonomskim gledanjem na celotni razvoj in rast proizvodnje so dali kmalu ugodne poslovne dosežke. Posamezne proizvodne panoge so se specializirale, oddelki so se razvili v obrate, kasneje so iz obratov nastale tovarne. Iz proizvodnega programa so izločili vse, kar je spominjalo na maloserijsko proizvodnjo in montažo. S takšnim proizvodnim programom in urejenim poslovanjem si je Elektromehanika pridobila velik ugled. Proizvodom ISKRE so potrošniki tako zaupali, da je postal emblem podjetja — peterokraka zvezda v resnici sinonim za dovršen proizvod, kar je še danes. Razvojna pota tele k om unikacij, V naslednjih letih so naglo rast Elektromehanike pospešile še številne integracije sorodnih tovarn, ki so uvidele edini pravilni in nagli razvoj v združitvi proizvodnih zmogljivosti, delitvi dela, združevanju kapitala, združevanju znanstveno razvojnih kapacitet ter skupnem koriščenju nekaterih služb, kot so prodajna, montažna in servisna. Proizvodnja števcev v kranjski ISKRI Elektromehanika danes ISKRA-EM ima danes skoraj 11.000 zaposlenih, razporejenih v desetih tovarnah oziroma 23 TOZD ter delovni skupnosti skupnih služb. Do konca leta naj bi bilo po načrtu zaposlenih približno 11.100 delavcev. Elektromehanika ima posamezne TOZD v raznih krajih na Slovenskem. Razen v Kranju, kjer je v ISKRI zaposlenih približno 7000 delavcev, so TOZD še v Ljubljani, Horjulu, Otočah, Lipnici pri Kropi in na Blejski Dobravi. rojeva v Kranju skre Elektromehanike, j področja elektronike n elektromehanike Proizvodnja letos ISKRA - Elektromehanika načrtuje za letos proizvodnjo v vrednosti 4060 milijonov dinarjev. Lani je realizirala 3111 milijonov dinarjev. Polletni načrt je izpolnila z 49,2 odstotka. Največji del proizvodnega načrta sloni na telekomunikacijah in sicer 51,5 odstotka, na merilni tehniki 31,6 odstotka in na električnem ročnem orodju 13,3 odstotka. Seveda ISKRA ogromno izdelkov izvaža. Letošnji izvozni načrt predvideva 51 milijonov 74 tisoč dolarjev izvoza. Ob polletju je dosegla že precejšen uspeh s Iskri na avtomatska telefonska centrala Sistem crossbar montirana v vsebniku (kontejnerju). S takšnimi centralami bi najhitreje in / naimanišimi stroški lahko vključili \ telefonsko javno omrežje manjše kraje in vasi. Skrb za kadre k: sestav 1SKKE-KM je Kadr;>,Vkle 2H0 ima kvalifikacijo T*>u, VS približno l(NN> SS. s > .... na je 2700 delavcev. , tarifi ^ "*veda tTudi ZH ^ hol S kadrovski sestav Zato avojim delavcem možnost, 7W* iniino izobraževanje. Tre ' d»P°nlISKHl izobražuje pri-2°° Ji, delavcev, od tega 60 na Jžno 4«*' str„kovnih. preostali, a drugih šolah. Mimo tega v »TeK HA r)r>() štipendistov na a rS lih Na visokih in višjih fnih T MK 150 jih je na !h 'I'in drugi na poklicnih šolah , "JSa /iposlnie danes približno iških tem, da je izvozila za 27,757.093 dolarjev izdelkov oziroma izpolnila letni načrt s skoraj 55 odstotki. Izvaža predvsem na konvertibilno področje oziroma 80 odstotkov vsega izvoza, preostali del pa na področje SE V in držav tretjega sveta. Dolgo vrsto let se ISKRA vključuje v mednarodno proizvodnjo. Prevzela je tovarno električnih ročnih orodij PERLES v Švici, postala solastnik oziroma večinski delničar tovarne radio zvez IRET v Trstu in tovarne ročnih orodij EMEC v južnoameriškem Ekvadorju. Vse firme poslujejo pozitivno in so z delitvijo dela vezane s proizvodnim programom kranjske industrije ISKRA. Mimo tega omogočajo inozemske firme lažji prodor Elektromehanike na tuja tržišča. PRIMERJAVA POSLOVNIH PODATKO\ SO/I) ISKRA ISKRA - Klek 11 »mehanika •v delavcev pro./vo««"!.« I«'«.»s izvo/ lf,oS l.iitev proizvodnega f£ti v poNe« p. 197* nacrt« v " ■■ mol/v odnib Slovnih »rW»..i^»-M i,evIl«''',,,/l) 27.421 ion milijarde loo milijonov dol tn.;t i nT i mil ilol 10.2 «mIsI oi k a l 23 Dejavnost razvoja Razvojni program ISKRE sloni na stvaritvah samostojne razvojne službe, pri čemer ima ISKRA dolgoletne izkušnje, saj je Elektromehanika verjetno prva tovarna v državi, ki je organizirala v lastni sredini znanstveno razvojni lahora torij. Poleg tega je ISKRA prva pričela strokovno sodelovati z univerzitetnimi institucijami in Znanstvenimi inštituti, od leta 1972 do danes je sklenila dolgoročne pogodbe o medsebojnem znanstveno raziskovalnem sodelovanju z inštitutom Jožef Štefan v Ljubljani, inštitutom za elektroniko in vakuumsko tehniko v Ljubljani in fakulteto za elektrotehniko v Ljubljani. Sodelovanje pa ni omejeno samo na našo državo, marveč sega tudi prek meja. ISKRA sodeluje tudi z. nekaterimi inozemskimi institucijami in je član številnih mednarodnih organizacij in združenj, ki zadevajo posamezne proizvodne panoge ISKRE. Strokovnjaki v ISKRI sodelujejo mimo tega tudi na strokovnih predavanjih doma m na t u jem. Še vedno premajhne proizvodne zmogljivosti Od začetnih 15 tisoč k v. m proizvodnih prostorov je zrasla ISKRA sedaj na približno 60 tisoč k v. m pokritih površin. Največje gradnje se je lotila ISKRA leta 1973, ko je postavila na Laborah tovarno za telekomunikacije. Tovarna je bila zgrajena v rekordnem času 15 Najnovejši samostojni razvojno-konstrukcijski dosežek kranjskih elektronikov v ISKRI: mini računalnik ISKRA DATA mesecev. Redno je pričela obratovati 1. avgusta 1973. Vendar je, to šele prva stopnja gradnje. Sedaj zaključuje tovarna drugo stopnjo, ki bo po pridobitveni površini enaka prvi. Tovarna bo že letos redno obratovala. Drugi stopnji bosta sledili v naslednjih letih še tretja in nato četrta stopnja. Pomembne investicijske naložbe se je lotila tudi tovarna Mehanizmi v Lipnici, ki je lani z novogradnjo pridobila novih 1350 kv. m proizvodnih površin. Tudi Šolski center v Kranju bo pridobil v prihodnjih letih nove prostore s površino 7900 k v. m. Osebni dohodki naraščajo V skladu s poslovnimi uspehi so se gibali tudi osebni dohodki. Leta 1976 je doseglo poprečje 4.143 dinarjev, lani je bilo že nekoliko višje s 4550 dinarji, za letošnje leto pa načrtuje ISKRA precej višje poprečje in sicer 5348 dinarjev. Razen tega posveča ISKRA problemu nagrajevanja veliko pozornost. Sistem razdeljevanja osebnih dohodkov nenehno spremlja posebna strokovna služba in si prizadeva, da so nagrajeni delavci po delovnih uspehih, osebnem prizadevanju, delavci v proizvodnji pa se po opravljenem fizičnem delu. Skrb za nova stanovanja Za stanovanjsko izgradnjo prispeva ISKRA 7 odstotkov od kosmatih osebnih dohodkov. Od tega dodeljuje posebna komisija kredite za individualno gradnjo, plačujejo se anuitete za najete kredite in nakup novih stanovanj. Elektromehanika ima v Kranju nad 550 naiemniških stanovanj in je pomagala 300 svojim delavcem na leto pri individualni gradnji. Seveda pa s tem še vedno ni zadoščeno vsem prosilcem. Delavec v ospredju Čeprav ISKRA nikoli ni uživala »protekcije« prednostne industrije, temveč je morala za vzdrževanja visoke stopnje rasti sama vlagati ogromna sredstva, se nikoli ni odrekla skrbi za delavca. Uredila je družbeno prehrano v vseh tovarnah, uredila zdravstveno službo in tudi otroško varstvo. Slednje je posebno pomembno glede na to, da v ISKRI prevladujejo delavke. Tradicionalna je rekreativna in športna dejavnost v prostem času. Vsako leto se zbere na Gorenjskem približno 3000 delavcev športnikov iz celotnega SOZD ISKRE, da se pomerijo v športnem tekmovanju, poleti in pozimi. Letos so bile letne športne igre, tako imenovana iskri-ada v Kranju. Zmagali so tudi to pot ekipno športniki iz Elektromehanike. V okviru TOZD delujejo različne amaterske, kulturne in poljudnoznanstvene dejavnosti, kot je godba na pihala, pevsko društvo, likovniki, fotoamaterji. radioamaterji pa tudi planinci in alpinisti so lahko vzor za marsikatere druge organizacije. Za milijone porabnikov v naši državi in še marsikje drugod v svetu pomeni Iskrina zaščitna zvezda zanesljivo jamstvo za dobro in trajno kvaliteto izdelkov. ISKRA si je že zdavnaj pridobila ugled svetovnega proizvajalca, hkrati pa je ponesla v svet tudi ime mesta Kranja, sedeža industrije ISKRE - Elektromehanike. Več kot 10.000-članski kolektiv se dobro zaveda ogromne odgovornosti za sloves celotne regije, republike in tudi federacije. Zato ne opušča nobene, niti najmanjše priložnosti, za še večji poslovni napredek. Marjan Kralj Deklica / uro. Toda uro s kremenčevim oscilatorjem je izdelala ISKRA v Lipnici pri Kropi Jetniki filmskih uvoznikov Spored ftimov v kino dvoranah krojijo distribu-terji-uvozniki, kinematografska podjetja lahko izbirajo le čas predvajanja — Dobri filmi redki pa tudi slabo obiskani — Kulturna skupnost pri tem nima vpliva KRANJ — Na vsake toliko časa nanese pogovor o sporedu, ker smo pač Kranjčani, v kranjskih kino dvoranah Center in Storžič. Za sladokusce in poznavalce filmske umetnosti namreč ni kaj dosti izbire, saj se spored giblje predvsem v krogu poprečnih seksi filmov, kavbojk, kri-minalk, srhljivk in novejšega žanra karate filmov, vmes še kakšna melodrama ali komedija, v kateri se nimaš čemu smejati. Kvalitetnih del je skratka res zelo malo. Kdo je kriv za to? Delavci kino podjetja ali morda sami obiskovalci, ki v kinu pretežno iščejo razvedrila in sprostitve? Ali pa morda kdo tretji? V pogovoru z direktorjem Kino podjetja v K rani u Ivom Trilar-jem se je izkazalo, da je krivdo pripisati prav temu ,tretjemu': »Jugoslovanske filmske distribucijske hiše vsako leto uvozijo približno dvesto novih filmov. V vsaki republiki in pokrajini je potem še programski svet, ki vse hlme pregleda in reče zadnji da. Kolikor poznam razmere, je distributerjem bolj malo mar, kakšni so ti filmi, le da »dobro gredo«. Vesna in Kinema sta edini, ki kolikor je mogoče pri uvozu gledata na kvaliteto filmov, ven- Več skrbi izobraže- vanju Tržič — Tržiški občinski svet zveze sindikatov ocenjuje, da je treba izobraževanju sindikalnih aktivistov posvetiti več pozornosti, obenem pa poskrbeti, da bodo načini izobraže vanja primernejši in popolnejši, kar pa hkrati terja tudi od organizatorjev izobraževanja več znanja. Lansko leto je bilo za izobraževanje in usposabljanje v sindikatu v tržiški občini v marsičem prelomno. Na izobraževalnih oblikah so se najprej zbrali predsedniki, sekretarji in blagajniki osnovnih organizacij sindikata, kar je bilo za sindikalno delo izrednega pomena, za njimi pa drugi sindikalni aktivisti. Omenjene oblike izobraževanja so dobro uspele, za nekatere pa tega ne moremo trditi. To še posebelj velja za člane odborov samoupravne delavske kontrole. Ker je v tržiški občini skoraj 75 odstotkov predsednikov osnovnih organizacij sindikata izvoljenih na novo. je občinski svet zanje že letos pripravil seminar Popolnoma sicer ni uspel, vendar pa je pokazal, da kaže pogosteje pripravljati izobraževalna srečanja sindikalnih aktivistov, vzpodbujati pa bo treba tudi njihovo individualno izobraževanje -jk dar le na njuno (denarno) škodo. Velikokrat pa se tudi zgodi, da mora uvoznik poleg kvalitetnega filma kupiti še slabega ali pa nič. Mednarodna menjava in pogoji so včasih precej čudni.« Dvesto filmov, kolikor jih v Jugoslaviji vsako leto kupimo, potem objadra vso državo. Kranjski spored zato ni nič slabši kot kjerkoli drugje. Kino podjetja imajo edino to možnost, da izbirajo čas predvajanja posameznega filma. Nekako ustaljena je že navada, da je v mrzlih mesecih spored nekoliko kvalitetnejši, medtem ko poleti prevladujejo »slabi« filmi. »Ni res,« pravi Ivo Trilar, »da vrtimo same zanič filme. V prvi polovici leta smo predvajali deset filmov z beograjskega Festa. To so bili sami dobri filmi, a žal vsi slabo obiskani. Lani smo v okviru prvomajskih praznikov v Storžiču predvajali osem dni same domače partizanske filme. Spet skoraj prazna dvorana. Letos smo pred kongresom ZK prikazali film Pot prijateljstva, ki je govoril o Titovem obisku v Koreji. V Kranju je bilo na treh predstavah 61 ljudi, v Kamniku 30 in v Tržiču 15. Slabo sta prestala preskušnjo tudi filma Čipkarica in 20. stoletje, v svetu priznani umetnini. .. Menim, da kritike, ki letijo na nas, res niso upravičene.« Vsak film je v Kranju, le redke so izjeme, na sporedu največ tri dni. Ni važno ali je to v Centru ali Storžiču se tako dober kot slabši film dlje ne obdrži. To je tudi delen vzrok, da vsi gledalci kvalitetnih filmov ne vidijo. »Zanimiva oblika prikazovanja dobrih filmov in vzgoje gledalcev je bilo Filmsko gledališče, ki ga je organiziral klub kulturnih delavcev. Za naprej ga bomo verjetno sami, in to v jesenskem in spomladanskem ciklusu. Pohvale vredna je akcija peščice tr-žiških mladincev, ki vsak ponedeljek pripravljajo po en kvaliteten film. Po zgledu Celjanov razmišljamo, da bi tudi pri nas uvedli filmsko gledališče za učence osnovnih in srednjih šol posebej. Predstave zanje bi bile vsaj enkrat na mesec, vendar bi bilo potrebno skleniti samoupravni sporazum s šolami in izobraževalno skupnostjo.« Vsa kino podjetja se živijo sama. Od kulturne skupnosti, tako republiške kot občinske, ne dobivajo niti denarne niti kake druge pomoči. Prepuščena so distributerjem in gledalcem, od katerih je, kot kaže, večina zadovoljna s sporedom, kakršen je. Najmanj 80 odstotkov vseh kranjskih gledalcev je mlajših od 25 let. Prav zato ne bi smelo biti vseeno družbeni skupnosti (republiška kulturna in izobraževalna skupnost), kakšne filme uvažamo. »Večkrat slišimo tudi želje obiskovalcev, da bi predvajali starejše kvalitetne filme iz kinoteke. S tem pa je tako,« pojasnjuje Ivo Trilar. »Distributer uvozi film samo za štiri leta. Potem odda eno kopijo v kinoteko, druge pa mora spet plačati enako kot pri prvem uvozu ali jih vrniti. Pravice do predvajanja kinoteč-nih filmov običajna kinematografska podjetja nimajo, ampak samo kinoteke. V Ljubljani ima kinoteka svojo dvorano in od tod tudi očitki, češ v Ljubljani imajo pa boljše filme. Odstopiti nam jih ne smejo in nočejo, čeprav smo že večkrat poskušali.« V Kranju so najbolje obiskane matinjske predstave. Prav s temi pa so številne težave. »Pravijo, da so risanke o Tomu in Jerrvju ne vzgojne, igranih filmov za otroke je malo, risank za odrasle otroci ne razumejo, starejši pa jih ne marajo. Tako se je na primer zgodilo, da sta odlični celovečerni risanki Maček iz visoke družbe ali Robin Hood, ki je bil najdražji film, izzveneli v prazno dvorano.« Kaj potem sploh hočemo, bi se lahko vprašali. H. J. Delegat za X. kongres ZSMS Razvijati sistemsko informiranje Na vseh občinskin konferencah ZSMS so že izvolili delegate za X. kongres slovenske mladine, ki bo 12.. 13. in 14. oktobra v Novi Gorici. Interese in hotenja mladih iz kranjske občine bo na novogoriškem kongresu zastopalo 18 delegatov, ki so jih pred nedavnim izvolili na volivni konferenci. Tako v osnovnih organizacijah kot v občinskih konferencah je sicer dopustniško razpoloženje, hkrati pa potekajo tudi priprave na bližajoči kongres — pregledujejo osnutek resolucije X. kongresa in osnutek statuta ZSMS. usklajujejo interese in zavzemajo stališča glede nadaljnjih ideinih in političnih nalog slovenskih mladincev. Med delegati iz kranjske občine je tudi naš sogovornik. 23-letni Miro Krzin iz Šenčurja. Mirota sem poiskal kar na občinski konferenci, kjer Slovenci na Koroškem Uspešno šolsko leto slovenske gimnazije N»š tednik i/ Celovcu |M*roča n bogatem le 1 nem poročilu /. v • /1 m • gimnazij« /a Slovence v. t elovcii Preteklo šuMtti lrl<> ie bilo /c L'1 v obstojn slovenske gimnazije \ Cclovetii leatii pa je posebej |*i membno. tla slovensko ustanovo vodi n«>\i riivnatclt s|m'rnik m da ie \ letos končanem šolskem lelti gimna/tlo obiskal litdl avstrijski /vezni kancler ."> mat ti ran tov Za T» dijaku) usl meni m pismeni /leb.st ni i/pit ni bil pretežak, sune pa se bodo morah ponovno spoprucii / inim Z dobrim učnim uspehom se lahko pohvalno tudi \ drugih leluikib Med MftHli laki ( maturant |e niso upoštevani! ie bilo kar !>.. odhčniakov Šolsko leto ie bilo sklenieno s svečano akademno ki |e po/ela meden uspeh pa tudi sicer |c na gunna/iu vse leto vladalo delov n..... i.sivanalm. i. i / po I o/ en ie Zanimiva i« soc lalna **t«Va dnakov ki Mi v pieteklem šolskem letu obiskovali Zvezno gunl.a/i|o za Slovence \ ( elov. II 166 dijakinj in ,l,,akov izhaja ./ delavskih druži... i/ kmečkih, IH.diiakini m dna kov ledoma v uradinšk.b m RMfti N v I (diskih družinah, sta. šl 2 JI dijakov Mi upokniemi statvi sedn.ib pa imato pohodne poklice Od vseli ali* jih diiakmi indnakov nb ie 2!»2 slai.ovalo v dijaških domovih I«, pat« dnevno vozilo domov 211 diiaku..... dnakov pa |e stanoval« ,„. m zasebnikih v ( eloveu i K je bilo kljub julijski vročini dokaj delovno. Ravno je urejal zapiske i poti mladinske pohodne brigade AVNOJ 78. s katere se je pred kratkim vrnil. Miro je družbenopolitično zelo aktiven. Je vodja Centra za obveščanje in propagando (COP) pri OK ZSMS Kranj, član predsedstva OK. član komisije za informiranje pri OK ZKS Kranj, delegat SIS za kulturo, deluje v samoupravnih organih in družbenopolitičnih organizacijah v delovni organizaciji in tudi v kulturnem društvu »Svoboda« v Šenčurju. Ob delu študira pravo in dopisuje v Mladino. Delo. v Glas in v glasilo delovne organizacije, vneto pa sodeluje tudi z mladinsko redak Cljo ljubljanskega Radia. »Miro. katero področje boš zastopal na kongresu '« »Kot vodja COP DO moj prispevek h kongresu slovenske mladine pred vsem na področju informiranja. Razvili smo sistemsko informiranje, ki pomeni določeno novost v dosc danji praksi. Ze novinarski dnevi le tos spomladi so pokazali pravilno Usmerjenost našega COPS Sistem sko informiranj«- skuša preseči nek danje kampanjsko in slasti forum-sko informiranje, ki ss ie pojavljalo tudi pri OK zsms v Kranju Bistvo sistemskega informiranja. ki |e del celovitega in enotnega družbenega komunu iran |a ni le obv eščan|e o delu občinske konteiem. m njenih konusi i, temveč informiranje iz hiše Taksen pristOD |e inogoee OM /m tudi v Informatorju, glasilu OK ZSMS Kranj, ko vse VSČJO pozornost posvečamo osnovnim organizacijam in množicam mladih Mislim, da i< takšno dvosmerno informiran|e po-goj za us|m'šno delovanje delegatski' ga sistema, brez katerega si sociali stičnega samoupravljanja sploh ne moremo zamisliti Zagotoviti mo lamo kroženje informacij od osnovnih mladinskih sredin do najvišjih organov ZSMS m obratno l.e tako bo lahko sleherni poaamesnik node lov al pn ustvarjanju politike zsms« O sistemskem informiran m bo v septembru stekla št javna razprav.i v osnovnih organizacijah, tako da stališča še niso popolnoma izoblikovana. Miro bo v Svojem releratu na novogoriškem kongresu poudaril tudi potrebo po stalnem sodelovaniu med COP m novinarskimi hišami m potrebo po sprotnem. teniel|itein in kritičnem obveščanju javnosti o delu mladih <' Zaplul n i k Kulturu tudi i tmanin. so rekli delavci i Pluniht in sklenili, da se boco p,, stenah jedilnice in stopnišč tmurne menja vula dela raznih domačih s kar jei. Trenutnu /e v /onimi pn i fgitst kranjski akademski slikar Marehel s stotimi o//i. stene pa po':u'ljaja tudi drobne risbice šo/ar/ei osnovne šole Simona Jenka iz Kranja, nad katero ima Planika poktovtteljsti o. — Foto: J), l)r«M Inti , /SMS A/o/-/ .Ai < titvtioren ><■ na mladinski Metala olm /< >"" "' komunalne zadete t (Praznik občine Jesenice I__.-—so Se v gradnji, tako cesta na Polja- lz leta v leto več pomembnih družbeno-gospo darskih uspehov - Intenzivna družbena sta novanjska gradnja - Pomen razvoju indu s trije Jeseniška občina praznuje svoj občinski praznik 1. avgusta, v spomin na prve bitke partizanov z emci leta 1941 na Obranci nad nicami. Praznik vsako leto pro-__vijo s številnimi uspehi, gospodarskimi in družbenimi. nun j* Nen tako Občina je večinoma industrijska, sai največ družbenega proizvoda ustvari jeseniška železarna. V njej je zaposlenih tudi največ jeseniških * občanov, medtem ko so drugi zaposleni v ostalih delovnih organizacijah občine. Kmetijstvo predstavlja 1 e majhen del. saj sta le 2 odstotka zaposlena v kmetijstvu. Kljub temu n Da v občini ne zanemarjajo kmetij-f stva in ga vedno obravnavajo med ?- prednostnimi nalogami, saj se za-;o Jedajo pomena obdelane kmetijske i- površine, posebno v visokogorskih *q predelih. Delovne organizacije, med njimi posebno železarna, skrbijo za svoj razvoj in napredek tudi z več novimi naložbami. Hladna valjarna na Beli je ena večjih naložb jeseniške industrije, medtem ko tudi ostale organizacije ne zaostajajo. Za napredek in razvoj skrbi trgovina, malo gospodarstvo ter ostale panoge, ki se smelo odločajo za nove obrate, za večio produktivnost, obenem pa si prizadevajo za dosledno uveljav-lianie samoupravnih odnosov in delegatskih razmerij Delovne orga-i nizaciie se tudi vedno bolj povezu-y* g krajevnimi skupnostmi in skuoai z njimi skrbijo za uresniče-c \ 8KUPa-' x^uJa in interesov delovnih Pl.aob^^u.kieriivijo. Ob očitnem gospodarskem napredku in napredku turizma v zgornje -savski dolini z znano Kranjsko goro, ki jo posebno pozimi obišče ob ugodni sezoni izredno veliko smučarjev in gostov, pa srednjeročni program skupščine občine poudarja tudi skrb za razvoj šolstva, varstva, zdravstva, stanovanjsko gradnjo, kulture, tako, da ne bi zaostajali tudi na teh področjih. Delovni ljudje in občani v svojih skupnostih in preko delegatov odločajo o gradnjah in naložbah, tako, da bi družbenemu standardu dali pravi pomen in veljavo. S samoprispevkom so se vsi občani in delovni ljudje odločili zgraditi sodoben šolski center na Plavžu, ki ga bodo za nižje razrede osnovne šole zgradili še letošnjo jesen. V sodobnih učilnicah bo prostor za učence jeseniških šol, ter varstvena ustanova in tako bodo omilili očitno stisko sedanjih dveh šol ter večjemu številu predšolskih otrok dali možnost za potrebno vzgojo. Polj* ne in Dobravo, obvoznica v Podkorenu, največje gradbišče ob predvidenem karavanškem predoru pa bo odprto v naslednjih letih. S stanovanjskim centrom 2 na Jesenicah zdaj ponovno dokazujejo, da so v občini izbrali pravilno pot, da bi z usmerjeno družbeno stanovanjsko gradnjo pridobili kar največ stanovanj. Plavž kot eno največjih naselij v občini je bogatejši za nekaj novih stolpnic in stanovanj za delavce, ki po delovnih organizacijah nikdar niso ugovarjali, ko so se odločali za večji prispevek za stanovanjsko gradnjo. Da bi omogočili enakomeren razvoj vseh krajev, si vse krajevne skupnosti prizadevajo, da bi bilo v varstvu čimveč otrok in da bi kar najhitreje uredile pereče komunalne probleme. Na Beli je v gradnji nova črpalka, krajevna skupnost pa bo dobila tudi nov vrtec. V Žirovnici so asfaltirali precej cest, Hrušica se bo z več novimi objekti povečala, voda bo tekla po vodovodnih ceveh od Tamarja do Rateč, na Plavžu je nov nadvoz, v Žirovnici nova upravna stavba Elektro Žirovnica. V občini so v minulem obdobju asfaltirali več cest. številni odseki pa Še bi lahko naštevali, še bi lahko govorili o načrtih na vseh področjih, še bi lahko predstavljali občino ob meji, ki je ujela korak hitrega družbenega in gospodarskega razvoja. Uspehi so očitni, načrti in programi razvoja pa obetajo še skladnejši in pomembnejši razvoj jeseniške občine. VSEM DE LOV NIM LJUDEM IN OBČANOM JESE NIŠKE OBČINE ČESTITAMO ZA OBČINSKI PRAZNIK, 1. AVGUST, SKUPŠČINA OBČINE JESENICE IN DRUŽBENOPOLITIČNE ORGANIZACIJE SKUPŠČINE OBČINE Skupščina občine Kranj in družbenopolitične organizacije Občinska konferenca SZDL Občinska konferenca ZKS Občinski sindikalni svet Občinska konferenca ZSMS Zveza združenj borcev NOV Zveza rezervnih vojaških starešin čestitajo vsem delovnim kolektivom in občanom za občinski praznik in jim želijo še nadaljnjih uspehov pri izgradnji socializma Exoterm Kranj Prednost razvoju in delavcu o V kemični tovarni Kxoterm v Kranju izdelajo prek 60 odstotkov vseh v Jugoslaviji narejenih pomožnih livarskih sredstev. Njihovi izdelki se uporabljajo v metalurški in livarski industriji za najrazličnejše namene. Nekateri zagotavljajo kontrolirano obliko strnjevanja in kristalizacijo kovin, drugi odstranjujejo nečistoče iz kovin, nekateri ščitijo površino kovin med talje-. njem. drugi spet vežejo pomembnejše elemente v kovinah ali obratno; so skratka namenjeni izboljšanju kvalitete ulitkov in povečanju izkoristka tekoče kovine pri litju. Delavci Exoterma so življenjsko povezani in odvisni od gospodarskih gibanj v metalurški in livarski industriji. Razvoj teh tehnologij pa je hiter, zato morajo posvečati posebno pozornost raziskovalnemu in razvojnemu delu. V okviru sestavljene organizacije Kemo, katere člani so, so podpisali vrsto samoupravnih sporazumov o skupnem reševanju zahtevnejših na- log. Te so predvsem razvojna in zunanjetrgovinska dejavnost ter interna banka. Lani je 145-članski kolektiv izdelal prek 13.500 ton pomožnih livarskih sredstev v skupni vrednosti nad 150 milijonov dinarjev. Po njihovi zaslugi metalurška in livarska industrija uvaža le še nekatere specialne izdelke. V zunanjetrgovinski menjavi so zlasti v zadnjih letih dosegli pomemben napredek, saj izvažajo kar 10 odstotkov letne proizvodnje izključno na konvertibilno področje. Po srednjeročnem programu bodo v Exotermu do 1980. leta povečali obseg proizvodnje za 50 odstotkov in prav za toliko tudi izvoz. V tem času bodo vložili v modernizacijo dela blizu 100 milijonov dinarjev. Prepričani so, da bodo vse te naloge uspeli uresničiti, saj dajejo družbeni plani federacije prvenstvo razvoju črne in barvne metalurgije ter livarstva. V Exotermu, ki vzdržuje stalne poslovne stike s podobnimi tujimi priznanimi fir- mami, pa so posvetili posebno pozornost tudi uresničevanju družbenoekonomskih samoupravnih pravic delavcev in razvoju delegatskih odnosov Prizadevajo si. da bi izoblikovali ustrezen sistem obveščanja, saj je le ta pogoj za kvalitetno samoupravno odločanje. Prav tako so pomemben dejavnik v samoupravnem odločanju družbenopolitične organizacije. Delovna organizacija že vrsto let sodeluje tudi s krajevno skupnostjo Struževo. Zna prisluhniti potrebam krajanov, kadar gre za skupne cilje. Zdaj se dogovarjajo o pomoči pri izgradnji rekreacijskih objektov, ki bodo dobrodošli tudi delavcem Exoterma, saj v okviru sindikalne organizacije deluje kar deset rekreacijskih dejavnosti. V delovni organizaciji dajejo poleg tega močan poudarek tudi reševanju stanovanjskih stisk delavcev, izobraževanju in kadrovski politiki. Zadnji dve leti so se tudi načrt-neje lotili organizacije letnega oddiha delavcev. ALPETOUR Sestavljena organizacija združenega dela Alpetour Škofja Loka čestita vsem občanom občin K ran), Jesenic, Radovljice in Tržiča k njihovemu prazniku ter jim žeJi naprej veliko delovnih uspehov Tridesetletnica IKOSA Delovna organizacija IKOS industrija kovinske opreme in strojev iz Kranja bo v letošnjem letu praznovala lep delovni jubilej: 30 letnico obstoja. Začetki te delovne organizacije segajo v leto 1948, ko je bila ustanovljena REMONTNA DELAVNICA pod začasno upravo sedanje tekstilne industrije TEKSTILIN-DUS. Že v naslednjem letu pa se je osamosvojila pod imenom REMONTNE DELAVNICE GDT. Ustanovitelj te organizacije je bila generalna direkcija tekstilne industrije LRS. Ob ustanovitvi je imela nalogo obnoviti stare, pokvarjene tkalske stroje in na novo opremiti novoustanovljeno tekstilno tovarno v Ajdovščini. Kasneje se je delavnica preimenovala v KOVINAR — Tovarna tekstilnih strojev. Druga organizacija, ki sedaj sestavlja delovno organizacijo IKOS je bilo podjetje REMONT ČEVLJARSKIH STROJEV, ki ga je ustanovila generalna direkcija usnjarske, čevljarske in gumarske industrije v Ljubljani, z namenom, da opravlja za to industrijo generalna popravila strojev, da izdeluje sekalne nože za čevljarsko industrijo in - .jeno galanterijo ter da oskrbuje čevljarsko industrijo z rezervnimi deli. Prvotno je bilo podjetje v okviru tovarne STANDARD iz Kranja, kasneje pa je prešlo v sklop podjetja OBUTEV prav tako iz Kranja, leta 1952 pa se je podjetje popolnoma osamosvojilo, v letu 1963 pa ae je preimenovalo v TOSO — Tovarna obutvenih strojev. Z vse večjim konkurenčnim bojem na tržišču, sta se pričeli ti dve majhni delovni organizaciji srečevati z najrazličnejšimi problemi, ki so bili posledica razdrobljenosti tovrstne panoge V kranjski občini. Družbenopolitični dejavniki v občini so si prizadevali, da to razdrobljeno kovinsko predelovalno industrijo združijo. Odločilnega pomena so bili slabi poslovni rezultati v podjetju KOVINAR in ukinitev kreditiranja prodaje strojev v TOSU. Z referendumom 8. 2. 1970 so se delavci obeh podjetij odločili, da se združijo v enotno organizacijo z imenom IKOS — Industrija kovinske opreme in strojev. Z združitvijo so dosegli hitrejši napredek in boljši ekonomski položaj. Obdržali so skupni proizvodni program, ki so ga in ga s«- izpolnjujejo in razvijajo. Orgam/.aciin glede proizvodnega programs ni »a prta v občinske, re publiške ali državne okvire, temveč uspešno sodeluje z inozemskimi partnerji; predvsem v proizvodnji tekstilnih strojev s TEXTIMA-PROJEKT iz DDR in v proizvodnji kontaktnih brusilnih strojev z LOE-SER iz ZRN Tudi glede proizvodnega programa ni zaprta v republiške ali državne meje, kajti 40 % celoletne proizvodnje izvozi; predvsem v socialistične države in v države v razvoju, nekaj pa tudi v zahodnoevropske. Lani so imeli 98 milijonov skupnega dohodka, od tega so izvozili za 1 milijon 640 tisoč dolarjev. V letošnjem letu planirajo 110 milijonov dinarjev skupnega dohodka ob minimalnem povečanju zaposlenosti, ki bo znašala 2,2 odstotka. Vse te uspehe moramo pripisati načrtnemu vlaganju v modernizacijo proizvodnje, zboljšanju tehnologije in v organizaciji dela. Od združitve v letu 1970 se je opremljenost na zaposlenega povečala 8-krat. Ker se v organizaciji zavedajo, da lahko konkurirajo na tržišču le z dobrimi izdelki, so se odločili za nakup najsodobneših strojev kot so numerično krmiljeni vrtalnorez-kalni stroji in stružnice ter avtomati. Zanimivo je, da vso strojno opremo nabavljajo doma ali v vzhodnoevropskih državah. S tem so sebi in družbi prihranili mnogo večje izdatke za podobne stroje iz zahoda in dragocene devize. Povedati je treba, da so samo v zadnjih treh letih vložili v opremo več kot 15 milijonov dinariev. Vsa leta od združitve dalje pa imajo velike probleme s prostori. Delajo v starih, za sodobno proizvodnjo, neprimernih in utesnjenih prostorih. Ker so se zavedali, da v obstoječih prostorih ne morejo pričakovati večje produktivnosti, so se odločili za izgradnjo nove proizvodne hale s površino 4200 kv. m, v katerih bodo delovni pogoji neprimerno boljši; s tem pa se odpirajo delovni organizaciji nove perspektive Z investicijo, ki bo znašala nekaj preko 30 milijonov, so pričeli le leta 1977, dokončali pa jo bodo v letošn iem letu. Z otvoritvijo teh prostorov bo ta mali 240-članski delovni kolektiv dostojno praznoval 30-let-nico svojega obstoja, obenem pa je ta obletnica vodilo in obveznost, da bodo še uspešnejše delovali pri izgradnji svojega kolektiva in širše družbenopolitične skupnosti. saoa LCraivj industrija gumijevih, usnjenih in kemičnih izdelkov vsem občanom čestitamo za občinski praznik i >*k lat i ta ■'il< ■ur bre *si '•a Vesele pesmi Veselih planšarjev Ljubljana - Pred leti je povzročil izredno veliko prahu spor med (lani priljubljenega ansambla doma-b zabavne glasbe Veseli planšarji. Celo sodišče ga je moralo razrese: rati. Tistikrat je ansambel za nekaj časa celo utihnil. -it Potlei so se fantje le pomirili Iz >nih planšarjev so nastali dvoji. Eno skupino vodi klarinetist nekdanjega ansambla in ustanovitelj skupine Franček Povse. drugo pa pevec v nekdanjem ansamblu Janez Jeršino-vec In zdaj fantje spet veliko nasto-oaio Tudi po Gorenjskem. Franček PovŠe je bil s svojimi godci pred dnevi dvakrat v Poljanski dolini, v Trebiii in Sovodnju. Janez Jeršino-vec pa bo s svojimi planšarji nastopil na bližnjem dnevu oglarjev na Starem vrhu. »Ansambel Veseli planfarji je bil ustanovljen že leta 1954 « so mi pred dnevi pripovedovali člani ansambla. »Naš duhovni vodja je je^edno Franček Povše, čeprav up itfrs več.« Torei ie ansambel začel nastopati nekako istočasno kot Avseniki. V njem je sicer od časa do časa priha-,alo do zamenjav, a planšarji so pač Stali planšarii, s svojimi značilnimi Snšarskimi nošami m s svojo znatno glasbo. In kdo so danes član. Kia9 Nai lih predstavim. Har-ansambla.' w»J.J.u,F ^__i:u moniko Drago igra Vinko Frelih. kitaro Brezovački. klarinet Darko toram trobento Tone Savn.k. bas tanez Šajovic. pojeta pa Marica Jer-*ein Dušan Kobal. »Časa nam primanjkuje,« pravijo člani Povšetovega ansambla. »Kajti vsi smo redno zaposleni. Lani smo veliko nastopali po Štajerskem in Pomurju, letos pa predvsem razveseljujemo Gorenjce. Sicer pa smo gostovali že go mnogih evropskih državah, ili smo na Švedskem, v ZR Nemčiji, tudi v zahodnem Berlinu, v Avstriji, Švici, Italiji ... Vsak teden imamo vaje pri vodji ansambla. Prav zdaj smo posneli ploščo z 12 skladbami, posneli pa smo tudi televizijsko oddajo, ki bo na sporedu septembra. Do druge polovice septembra smo popolnoma zasedeni. Do takrat pa nameravamo posneti še eno malo ploščo.« Ansambel Veseli planšarji torej čaka letos še veliko nastopov. Prav zdaj podpisujejo pogodbe za oktober. Ponudbe pa imajo že tudi za igranje na letošnjo novoletno noč. »Držimo se svojega stila igranja,« pravijo Povšetovi fantje. »Igramo originalne planšarske pesmi. Zato imamo vedno veliko obiskovalcev. Potujemo resda nekoliko manj kot nekdaj, vendar bomo tudi v prihodnje pripravili več nastopov po raznih slovenskih krajih.« Veseli planšarji so torej izredno zagnani. Zato planšarski rog še dolgo ne bo utihnil. J. Govekar Odbor za delovna razmerja Kemične tovarne Podnart — p.o., Podnart objavlja prosta dela in naloge kemijskega tehnika za dela v servisno-uv ajalni službi Pogoj: kemijski lebmk ef1ole1 ne delovne izkušnje _ .{-mesečna poskusna doba pismnene ponudbe naj kandidati naslovno v l ."> dneh po objavi na splošno službo podjetni. Malo upanja Radovljica - Kaže. da napovedi u letošnji rekordni turistični sezoni v idovljiški občini ob ocenjevanju bolletnih dosežkov niso našfe potr-lvv"„ jn prenočitev je bilo ditve Gostov • _Q«i kot ie sprva kazalo, če-l«a dober in ... ? • *5ni delavci napovedovali naj-LUnS A-odstotni porast. Na turilo sezono so-se tudi izredno dob-► Pravili v primerjavi s pretekliki vendar rezultati ne potrjuje-lletnih pričakovanj. Krivce 10 kaže iskati med turističnimi B temveč pri vremenu. Vreme godio Kampom, lastnikom ;h turističnih sob in kopališč H*nJ*nizatorjem prireditev. V ra-" hfški občini so med januarjem m M*? letos sprejeli 1 15.955 gostov. Junijem ^ -n ^ar 4().(KK) odpade na - enakim lovolji- i a**> [z-ooBHimi |M»i«.-t. ven-*a in K.af;„ omisliti oh W se delavci. Jo je lovi j i Junije- ^ katpovršna primerjava z ei Unlf X, obdobjem je sicer zad< *n?k,T«Že 12-odstotm porast, kaže zamisliti oh primerjavi •T mesec junij, ko je porast v ^amo za lanskim junijem dose-tinmerjavi ■ ^^zadovoljstva vliva poda I ,Kail ie porastel obisk tujcev, po-nrenočitvah pa so spet vzne-latki o K. gtevilo prenočitev je v le-fhirljivej' • • |. • v primerjavi z lan-tošnjem P« /a H odstotkov, samo Jim JS'orenoćitev pa za 10 odstot domaćin y • )isatl uspešni predse kov: T° * ,nim simpozijem ter zbo-er težko nadoknadila zamujeno zaradi muhaste narave v letošnjem prvem pollet ju. J. R ljubljanska banka temeljna banka gorenjske čestita za občinski praznik občanom Kranja in Jesenic Gobarjev veliko, gob pa ne Skorja Loka — Gobarjev veliko, gob pa ne. Ja, prav tako je letošnje leto. Muhasto, strastnim gobarjem, ki jih je iz leta v leto več. niti malo naklonjeno. Toda gozdovi kljub slabi gobji letini posebno ob sobotah in nedeljah, pa tudi zdaj. ko ima veliko tovarn kolektivne dopuste, oživijo. Jurčkov in lisičk sicer na Gorenjskem skorajda ni mogoče dobiti, premrzlo je. toda kdor se kaj bolj spozna na gobe. se bo domov le vrnil s kar precejšnjo bero. Tudi naša gobarska odprava, pisec tega zapisa ter člani škofjeloške gobarske družine Matija Krajnik, Tine Dolenc in Andrej Fric, se je nekega julijskega dne, precej zgodaj zjutraj, odpravila na lov za gobami. Zavili smo v gozdove v bližini Škofje Loke, doli od Trate proti Godešiču. Prav nič prijetna ni bila hoja po mokri travi pod drevesi, s katerih so še vedno padale deževne kaplje. Kajti še ponoči je padal dež. Toda, ko so se v košari in vrečkah začeli nabirati prvi primerki gob, smo pozabili na vse. Gobarska strast nas je gnala globlje in globlje v prostrane traške gozdove. V košari in vrečkah so se začele nabirati lisičke, bisernice, golobice, kostanjevke, mlečne pečenice, smrdljivi mavrahovci ... in celo jurčka smo našli. Sploh še obstaja? se je začudil eden od fantov. Kajti menda ga že kar dolgo ni videl. Kake štiri ure smo se »sprehajali« po gozdu in vneto nabirali ter spoz- hi i>•/<■> a- /• • imti f/tthe (lun n/'>//«•/• >n/,< (i ^inlinil /tli /»'ima i>l:i>^> l.iO i rs/ - h<>/n polnil she tiru zine ■J. ( m cc/Vf 11 Mafija Krajnik IZOLIRKA Ljubljana TOZD'.Jesenic e izolirka LJUBLJANA nrveni polletju za 14 od ošnjern prj* r 2() (>(istotkov ■ 0V Vf-;*v domačih gostov. Lastnik. jren< gostišč in kampov pa taiebnin • ' izdvojiti kaže poda Jo pod P Ido v gostiščih za 2 odstot ^k, da J« " kar kaže, da se gostje '-a več t u i Oh občinskem prazniku K ran/a .Jesenic ter Radovljice in Tržiča čestitamo vsem občanom m poslovnim prijateljem Proizvajamo ve> izolacijski material i/ kamene volne, med drugim izolacijske hlce m blazine Priporočamo n.iš noVi |a'Mi/Vo mihjrfnn dinarjev, prispevala pa jih je Mercatoi je v a temeljna organizacija Ilirija — hoteli, gostinstvo, v okviru katere •restavracija posluie 1» Rateče — dani/sit n društvo t: Rateč nt (t z nuje letos :<■ so letnico sinjega obstoja. Si o/ praznik so praznovali pred nedavnim skupaj s krajevnim praznikom pod Poticanu. Zato so pripeljali i: gasilskega doma na dan tudi ročno gasilsko črpalko, ki fini služi že od vsega začetka. I'porabili so /o i gasilski vaji m črpalka k/juh starosti še tu zatajila. (>l> tej priložnosti so se gastlet oblekli v s/are gasilske uniforme — A K Radovljica — Toplejše neme je tudi v radoi l/iški kamp privabilo goste, ki bodi, pa minulem hladu izholjšalt število nočitev Dns/e/ /e bilo število nočitev i vseh kampih [).,d poprečjem. zda/ pa bfižajočl se dopusti m lepo vreme obetata, da se bodo hitro napolnili m ji.,stali :a i se prtha/a/•, čr turiste še /netesni - li li Nova teniška igrišča v Medvodah - Preo1 nedavnim so pri Petrolovt črpalki predali namenu trt nova teniška igrišča, ki pomenijo za športno dejavnost v Medvodah veliko pridobitev. Prizadevni /e/esnokittturni delavci med roškega Partizana so s prostovoljnim delom in družbenimi sredstvi pridobili za rekreacijo občanov kar MHHl kvadratnih metrov povišuj. Igrišča so vedno zase dena. takoj pa so začeli tudi s teniško šolo. Članska tudi prva prijateljsko srečanje z ekt f-fr) ekipa P' odigra/a ze tudi pr noTV Ferlach iz Homrel/. f- Ribno — Občinska taborniška zveza Velen/r ima *e trinajsto leto po pesniku K a juhu imenovan tabor ob desni strani Bohinjke v bližini Ribnega. Zdaj tu tabori okoli 160 tabornikov odreda Jezerski zmaj iz Velenja. Tabor je lep in primerno ure/en. — li. li. SREČANJE SAVSKIH U POKOJ EN CEV K nj _ Upokojenci kranjske tovarne Sava so se -■ irtek julija, spel srečali. Upokojenka Francka ^. rod Kranju Številni udeleženci so se |>o •I i tih snet srečah. Izletniki so sprva hoteli obiskati rloliiih letin >i« 1 '.. ili I Bazo 20. vendar so plan spremenili m sprejeli vabilo ' ' • Krka i/ Novega mesta za obisk. Savčani so se lova »n' avj|j v rojstni hiši Josipa Jurčič« na Muljavi. Prv,< j t)H krenili v Žužemberk, kier so se poklonili pa padlim za deden jski g«» Sentjeitn-m dbodo. Kosilo jih je čakalo v slan in znani u dni Zagore \ dolenjski Stari vasi pn Gostje iz Kranja so bili deležni izrednega ost išče priporočajo tudi drugim obiško-Izlet je popestrilo kopame v ikojetlči so se dogovorili, da upno nosu na izlei v Belo Krapno. Nanj vabil' Itldi svoj«'«' upokojencev, l deležem i izleta * posebei zahvaljujem Francki Pa jer /a brganiza«iv> ^hVtnega sre......i«' L |'et m gostol.ub.a ... lo gos is«e ,„,,, tIce.n W» dela Dole...ske. |, teških Toplicah. Savski upu 1**1«» **' k'"»s skimn" t •ilu/uli i goieti/slih liani icliu /m do s lisni. ->t i t/l'" na /•./.. /; /.■ no/bo// .al > f. fitmois/ i i tli ledili ■na / u tet i. t koliko V KRATKEM PO GORENJSKI V KRATKEM PO GORENJSKI V KRATKEM Pestra dejavnost v Podnartu podnart - V krajevni skupnosti •Podnart je bilo življenje in delo v adnii mandatni dobi zelo pestro in rareinano ob tesnem sodelovanju • h družbenopolitičnih organizacij vsejrt|štev. V 'pripravah na volitve in vin'organov v krajevni skupnosti no kUpščina krajevne skupnosti že iLora vi jala. obenem tudi o □ resni-* Caniu srednjeročnega plana raz-a Skupščina je ugotovila, da je vo. več kot polovica načrtovanih d 1 uresničenih. Ena največjih akcij Priznanja gasilcem Kranj - Gasilska zveza Slo-;;,> ie na zadnji sej. na predlog V ršneea odbora napredovala v ,8S--wa gasilskega častnika prve V,S' ,t Jožeta Tresoglava in Va-,t0Hna Kejžarja iz občinske ga-t zveze Jesenice in Franca £?«ieka ter Mira Ravmharja iz K^nske gasilske zveze Kranj. Je-ičana Anton Arh in Dušan fJlre pa sta napredovala v višje-- gasilskega častnika organi-#a j^ko-preventivne smeri. V sokega gasilskega odlikovana je bil deležen tudi član "'čilskega društva Sava Jože d ko ki i^' obenem tudi tajnik ^'jevWsl(U|,n"S,i,'lan;npe,rif je bila krajevni samoprispevek. Razširili in asfaltirali so več kot Iti kilometrov krajevnih cest. za domom kulture so zgradili novo športno igrišče in tudi okoli kulturnega doma in doma AMD položili asfalt. V domu kulture so uredili centralno ogrevanje, zgradili in opremili so prostor za SLO, nabavili novo ozvot'enje. aparature in tako dalje. V domu AMD so na podstrešju zgradili sejno sobo. arhivsko sobo, pisarno za krajevno skupnost ter v vse prostore napeljali centralno ogrevanje. V vseh osmih vaseh s<» namestili nove oglasne deske, zgradili so nove gozdne ceste tako Cešnjica — Kamnik. Cešnjica—Močile in druge. Na območju vse krajevne skupnosti je bila dograjena vodovodna napeljava tako. da tudi v sušnih obdobjih ne bo primanjkovalo vode. V Podan rtu so zgradili novo avtobusno postajališče in pri vseh postajališčih avtobusne ute za potnike. Vse vasi so označili s smerokazi, pro-metnimi znaki in varnostnimi ogledali. Dogradili so mrliško vežico, v osnovni šoli pa zgradili nov kabinet ter opra vili še več drugih manjših del. Na pobudo krajevne skupnosti zdaj obnavljajo stavbo KŽK v Podnartu. Izdelali so idejni načrt za kanalizacijo, če/. vpolitične organizacije, zato je tudi bilo več športnih, kulturnih in drugih prireditev. Na zboru krajanov pa bodo pred volitvami razpravljali o vseh tistih delih, ki jih niso opravili v srednjeročnem programu razvoja do leta 1980. Ciril Rozman POPOTNI POGOVORI O MORAVSKI DOLINI, LIMBARSKI GORI IN O ČRNEM GRABNU ZAPISUJE ČRTOMIR ZOREČ Mošnje - V Mošnjah deluje DPI) Svoboda, v okviru lete pa večkrat nastopa kot napovedovalka m reeitatorka Marija Poličar. Pred kratkim je na proslavi v Radovljici recitirala pesem o vezistih domače ga in partizanskega ljudskega pesni ka Milana Poharja z Brezij. — Foto: B. li. (37. zapis) Tako sem v teh zapisih hitel po Črnem grabnu navzgor, da sem kar zgrešil vasico Kompolje (med Lukovico in Krašnjo). V vasici živi zdaj komaj 45 stalnih prebivalcev — včasih pa je bil kraj bolj imeniten. Saj je nad vasjo stal mogočen Kom-poljski grad, ki je varoval trgovsko pot skozi Crni graben. (Brdo je bilo zgrajeno več stoletij kasneje!). Prvotni lastniki so se pisali za Zlatice (v bližini teče potok Zla-topoljščica), v 18. stoletju pa je grad pripadel Abfaltrernom iz Križ-ke graščine pri Kamniku. Seveda le posest. Kajti grad sam je bil v razvalinah že v Valvazorjevem času. Danes se Kompolje preživlja s kmetijstvom, z ženskim krojaštvom in s prodajo peska iz svojega kamnoloma (dolomit in apnenec); pesek je skoro povsem bel in pripraven za trpežen omet, ki mu pravijo »teran ova«. Velja še povedati, da so našli na Kompoljskem hribu (552 Nm) ostanke prazgodovinske postojanke in sledi rimskih okopov ter vrsto bronastih predmetov. V samotnem Zabukovju nad vasjo so Nemci pobili gospodarja in sina, edina moška na osamljeni kmetiji. KORENO -MORAVSKE DRAŽGOŠE Že pred leti - tega bo že čez tri desetletja - sem prebral izjemno lepo pesem partizanskega pesnika Petra Levca »Požgana vas« (v zbirki Koraki v svobodo, 1945). Pesnitev, prava elegija (žalna pesem) pripoveduje o usodi gorske vasice Korenu nad Krašnjo. Samotna vas v hribih je pač vneto pomagala partizanom. A našel se je izdajalec (pesem mu pravi »sovrag«) med domačini, ki je v vas pripeljal okupatorsko soldatesko. Bes germanskih nadljudi je bil pošasten, vreden njihovega barbarskega slovesa: prebivalce so zbrali na sredi vasi. domačije zažgali pred njihovimi očmi (prej, seve tudi izropali). odbrali vse moške, razen malih dečkov, in jih zverinsko potolkli, nato pa še žive zmetali v goreče senike. Žene in otroci so bili istega dne izseljeni v nemška delovna taborišča. — Le studenec je še zvesto in vztrajno žuborel v vaškem koritu . . . No, to vasico sem moral obiskati — tako sem se zarekel takoj po osvoboditvi. A šele sredi letošnjega Julija sem tjakaj res šel. Pot, za silo prevozna, je zelo strma, ničkaj zložna. Tudi vieče se. Saj pa mora v serpentinah premagati kar precejšnjo višinsko razliko — celih 240 m (Lukovica .120 Nm. K oren o 560 Nm) nad dolino. Ko pa prisopeš — dobesedno! — na vrh. se odpre pogled na polja in senožeti — vas Koreno pa se skriva v bregu, v bujnem zelenju sadnega drevja. Seveda sem se pogovoril z ljudmi. Rana je sicer zaceljena — toda spomin na grozoto še ni zamrl. Stopil sem tudi do spomenika NOB. ki stoji sredi vasi. na robu glavne poti. Prebral sem vklesan napis: Junija 1942 je nemška okupatorska vojska izropala in požgala našo vas, odvedla mnogo vaščanov v taborišča. Naslednjih šestnajst mož, žena in otrok, samih domačinov pa pometala žive v goreče hiše. Kosmatin Matevž Kasmatin Matevž, sin Breznik Franc Hace Metod Hace Stane Hace Jožefu Šimenc Anton Šimenc Franc Padbevšek Franc Nakrst Janez Jamšek Anton Barlič Jože Barlič Jože. sin Barlič Franc Cicelj'Matevž Legender Franc Eden je bil jim sovrag in v enem zdaj grobu ležijo. Slava žrtvam za svobodo! POŽGANA VAS Pra,v tako je naslovil svojo elegijo pesnik Peter Leveč. Pod naslov pesmi je pripisal: »Vas Koreno nad Krašnjo. — Vas je sovražnik požgal z moškimi vred«. Trudno odmeva korak. povsod naokrog je tišina. Težek, bolesten spomin stiska samotno srce. Tukaj življenja je dni v pokoju preživljal naš človek. Nagelj je v oknih cvetel, grulil na dvoru golob. Tiho je zdaj naokrog in molk je med črnim zidovjem. suhe štrlijo čez pot veje ožganih dreves. Sredi domače vasi, ob stezi s plevelom prerasli, našlo svoj zadnji je mir dvajset trpečih ljudi. Eden je bil jim sovrag in v enem zdaj grobu ležijo. Angel na grobu kleči — angel z razbito glavo. V vaškem koritu pa vre in peni se bistri studenec — v njem partizani gase ž eji t si mimo gred e. PESNIK PETER LEVEČ Spričo slovesa Mateja Bora in Kajuha je ime partizanskega pesnika, resničnega pesnika, kar nekam preskromno skrito v senci. Mlad fant. gorenjski rojak iz Tuhinja, je z dvajsetimi leti (rojen I. 1923) stopil v partizanske vrste — pa tudi med slovenske pesnike! — Skoro klasična elegija v distihih o požgani vasi je prav gotovo ena od najlepših in najbolj občutenih partizanskih pesmi. Nastala je v avgustu 1. 1943. Torej dobro leto po okupatorjevem zločinu. Usoda vasi je morala mladega človeka tembolj prizadeti — saj je Levčev rojstni dom komaj pol ure odtod. Veličastni mir in molk, ki je vladal nad vasjo je seve na pesnika še kako vplival. Elegija je bila najprimernejša pesniška oblika za doživeto žalost. — Slovstveni zgodovinar je pesnika takole označil: V prid pesmim Petra Levca lahko ugotovimo, da v njih ni opaziti prevelike odvisnosti od klasikov slovenske partizanske pesmi — Mateja Bora in Karla Destovnika-Kajuha. Levčevi pesniški prvenci razodevajo dovolj samoniklo jezikovno kulturo in resničen ter lasten pesniški izraz. Leveč sveta ni samo opazoval, temveč je o njem tudi razmišljal. Zaradi tega se mu je posrečilo, da je v nekaterih zelo preprostih pesmih brez bojnega patosa spregovoril o intimnih doživetjih slovenskega partizana. Gozdna šola tabornikov - Taborniška zveza S/mcnijc organizira vsako leto t liohin/u taborniško gozdno .šo/<». Taborniki imajo pri Mla dinskem domu izredno lepo urejen tabor /adn/ega tečaja medvedkoi in čebela se /e udeležil,, :IJ mladih tabornikov iz skoraj vseh od redov v Slaveni/i. leča/ ie i odi/ Janez ('erar. unija tabora pa je bil Franjo J mak. - li li. RADOVLJICA - Plavanje ima v tej gorenjski občini že dolgoletno tradicijo, saj so se s tem sportom začeli ukvarjati ie leta 1946. Takrat so organizirali svoje športno plavalno društvo. Svoj razcvet je klub doživel v letih 1962 do leta 1964 ko so Boris Gorjanc, Varja Jensterle, Boris Agac In Spela Cebulj predstavljali slovenski p/avalni vrh. Po letu 1965 je bilo letno kopališče v remontu in takrat je plavanje v Radovljici nekako zamrlo in to se posebno, ko je trenerske posle zapustil sedanji trener in tehnični vodja kluba Miran Ken-da. In tako od leta 1967 pa vse do leta 1976 ni bilo za plavanje v tem' gorenjskem koncu več pravega zanimanja in ne plavalne kvalitete. Z delom sicer klub ni prenehal, vendar kljub temu niso mogli najti stika s slovenskim plavanjem, ki je šlo s hitrimi koraki naprej. Po letu 1976 se je v klub ponovno vrnil trener Miran Kenda. Kenda je ponovno prevzel v svoje roke radovljiške plavalce in uspehi njegovega dela ter zagnanost plavalcev na treningu so se kaj kmalu začeli obrestovati. »Raven plavanja v našem klubu se je začela dvigovati in kaj kmalu smo ponovno prišli iz anonimnosti« je dejal taener Kenda na plavalnem mitingu, ki ga je pred dnevi organiziral PK Radovljica. »Ciril Globočnik in Meta Jovan Miran Kenda: plavanje ponovno v vzponu sta prišla ponovno v vrh slovenskega plavanja, pa tudi na driavnih prvenstvih sta vedno v finalu. Ta dva pa sta za seboj potegnila se ostale, da so zaceli redno vaditi in sedaj je v klubu kar petnajst mladih plavalcev, ki stalno napredujejo. To so Jug, Zbontar, Cilenšek pri fantih ter pri dekletih Renata Ambrožič in Zdenka Maček. Prav Jug in Maček sta na slovenskih prvenstvih v svojih kategorijah ved no med finalisti. Za napredek se ni treba bati, seveda če se bo delalo* tako kot sedaj. Vendar bi v klub lahko pridabili se več novih članov. Vsi imajo namreč izredno veselje za plavanje. Toda tepe nas prostorska stiska, saj imamo samo letni bazen. In če bi bil le-ta ogrevan, bi se to dalo uresničiti. Tudi za zimski trening imamo premalo možnosti, da bi v svoje vrste sprejeli vse tiste, ki imajo zanimanje za tekmovalno plavanje. Čeprav nam gre pri zimski vadbi izredno na roko hotel Grajski dvor, ki ima zimski bazen, ter neogrevani letni bazen, so to ključni problemi našega kluba.« Veseli smo napredka radovljiških plavalcev in če bi jim bile dane vse, možnosti, bi bil napredek lahko se boljši. Delajo zagnano. Za občinski praznik bo v letnem bazenu 8. avgusta dokaj kvaliteten plavalni miting. 1). Humer X. jubilejno balkansko člansko prvenstvo v skokih v vodo Romuni favoriti JESENICE - Tudi železarsko mesto živi za največjo športno prireditev v zadnjem času, deseto jubilejno balkansko člansko prvenstvo v skokih v vodo. Tako kot v Kranju je tudi na Jesenicah vse nared za otvoritev in štiri tekmovalne dni. Razlika med Jesenicami in Kranjem je le v tem, da bo tu nastopilo le okoli petdeset tekmovalcev, saj Bolgarijo, Grčijo, Romunijo, Turčijo in Jugoslavijo zastopa po pet molkih in pet žensk. Kljub temu je program natrpan vsak dan, saj je prvenstvo v istem času kot plavanje v Kranju. Jeseničani so resno pristopili k organizaciji, saj se tudi oni zavedajo, da si ne smejo privoščiti nobenega »kiksa«. 2e včeraj, za občinski praznik v katerega vpada tudi ta prireditev, so otvorili nove garderobe in sanitarije. In če pogledamo v zgodovino skokov v vodo, le-ta posega že v čas starih Egipčanov. Grkov in drugih narodov. Ce so ti podatki točni, so v Kori n tu skakali že z visine petdesetih metrov. Kot ta vodna sport n h panoga seje začela v Kvropi razvijati že v devetnajstem stoletju. Takrat so nemški Turnerji začeli vaditi akrobatske skoke na parterju s skakalnice v vodo. Leta 1840 pa so ustanovili prvo skakalno aekcijo in dvainštirideset let pozneje pa so ustanovili prvo mednarodno skakalno zvezo. Pri nas so prvi začeli skakati v vodo Sokoli in s to tradicijo so pozneje nadaljevali tudi naši skakalci. I.eta 1900 ho se skoki pojavili že na olimpijskih igrah v Parizu, štiri ,leta 'kasneje pa so bili na olimpijadi v St Luisu ie v rednem programu. Najuspešnejši so bili Nemci in Švedi n stolpa. In ti so še danes med vodilnimi državami na svetu. Vsa tekmovanja, ki so pod okriljem FINA in nacionalnih zvez, so v naslednjih disciplinah. Moški in ženske s tri metrske deske, ženske s stolpa 5, 7,5 in 10 metrov, enak program pa imajo tudi moški. V disciplini »deska« skačejo tekmovalke po pet obveznih skokov in pet prostih skokov, moški pa po šest. Obvezni skoki so naprej na glavo, nazaj na glavo, vzvratni skok, povratni skok, skok naprej na glavo s pol vijaka. V disciplini »stolp« skačejo najprej štiri skoke z omenjenim koeficientom 7,5, nato ženske še štiri proste, moški pa šest prostih skokov iz različnih skupin. Po kodeksu FINE ima vsak skok svojo karakteristično številko in svoj koeficient. Koeficient je faktor, odvisen od težavnosti skoka, s katerim se pomnoži sodniška ocena. Lažji skoki imajo tudi manjši koeficient točk, težji pa večjega. Pri tekmovanju se torej izplača imeti čimbolj težavni program. Zaradi lažjega pregleda so skoki razvrščeni v šest skupin. Ocenjuje pa se jih od nič do deset točk. Spored — četrtek oh 15,30 slovesna otvoritev in ob 16. uri tekmovanje žensk z deske, • petek, 4. avgusta od 9. do 11,30 in od 14. do 15,30 trening tekmovalcev, ob 16. uri tekmovanje moških z deske, sobota, 5. avgusta od 9. do 11,30 in od 14. do 15,30 ure trening, ob 16. uri tekmovanje žensk s stolpa, nedelja, 6. avgust od 9. do 11,30 in od 14. do 15,30 ure trening, oh 16. uri tekmovanje moški s stolpa. Po končanem tekmovanju bo revija komičnih skokov in ob 20,30 v hotelu l.anx v Kranjski gori slovesni zaključek desetega jubilejnega balkanskega članskega prvenstva v skokih. I) Humer Radovljici jeseniški pokal JESENICE - V počastitev občinskega praznika je v nedeljo. 30. julija, organiziral Plavalni klub Jesenice tradicionalno prvenstvo v plavanju za pokal mesta Jesenic. Na tekmovanju je nastopilo nad 200 tekmovalcev iz devetih slovenskih klubov. Tekmovanje je bilo združeno z otvoritvijo novih objektov na kopališču pred balkanskim prvenatvom v skokih v vodo. REZULTATI - 100 METKOV PRSNO ČLANICE: 1. Meta Jovan (Radovljica). 2. somu Vukovič (Neptun), 3. Bojana Jeran-jto (Olimpija); 100 METROV PRSNO Cl.A-Nl: 1- Ciril Globočnik (Radovljica), 2. Matjaž Hribar (Ilirija). 3. Borut Mlakar (Celulozar); 50 METROV PRSNO Ml. Uši- PIO NIRKE: I. Zdenka Maček (Radovljica), 2. Tatjana Pretnar (Radovljica), 3. Imperl Marjeta (Celulozar); 50 METROV PRSNO MLAJŠI PIONIRJI: I. Aleš Ježek (Radovljica). 2. Janez Bernal (Ilirija), 3. Klemen Pogačnik (Ilirija); 100 METKOV KRAVI. ČLANICE: 1. Marjeta Herlah (Velenje), 2 Irena Skrjanc (Ilirija), 3. Nuša Blatnik (Celulozar); 100 METROV KRAVL ČLANI: I ( lemenz Marko (Ilirija). 2. Ciril Globočnik /Radovljica), 3. Milan Javornik (Celulo ,ar) 50 M ETROV KRAVL MLAJŠE PIONIRKE: 1 Zdenka Maček (Radovljica), 2. Paniu Jursak (Olimpija). 3. lili Mastikosa (Celulozar); 50 METROV KRAVL MLAJfil PIONIRJI' I. Stojan Sopotnik Olimpija), 2. Ervin Feifer (Olimpija). 3. Milan Jančigaj /Olimpija): 100 METROV DELFIN ČLANI i F I Marjeta Herlah (Velenje). 2. Irena Berložnik (Triglav). 3. Nuša Blatnik (Celulozar); 100 METROV DELFIN ČLANI: 1. Marko (lement (Ilirija), 2. Jože Tanko (Neptun), 3. Matej /honiar (Radovljica); 50 METROV HRBTNO MLAJŠE PIONIRKE: I. Zdenka Maček (Radovljica). 2. Tanja Jurša (Olimpija). 3, Erika Jurjovt-c (Velenje); 50 M ETROV HRBTNO MLAJŠI PIONIRJI: I. Stojan Sopotnik (Olimpija). 2. Branko Dogovič (Ilirija). 3. Ervin Feifer (Olimpija); 100 METROV HRBTNO ČLANICE: 1. Marjeta Herlah (Velenje), 2 Irena Škrjanc (Ilirija), S. Irena Drakslcr (Triglav); 100 METROV HRBTNO ČLANI: I Ciril Globočnik (Radovljica), 2. Marko Clc-men/ (Ilirija), 3. Matej Zbontar (Radovljica); EKIPNO: 1. Radovljica. 2. Ilirija, t. Olimpija. 1. Velenje. .r>. Cclulo/.ar, K. Triglav, ... 8. Jesenice; I- lti /e Hali tokrat ogteaa/o i skega >/>oi/'i /■ I., h' 1'iitinn Teniško prvenstvo Kranja za mladince in člane V finalu spet Žnidar in Gradischnig KRANJ — Pet teniških igrišč na stadionu Stamka Mlakarja je od četrtka do nedelje *o*tilo najboljše jugoslovanske.sloven-.jZ-"j, avstrijske člane in mladince, ki so ■«> v okviru tekmovanj za občinski praznik borili n* dveh odprtih teniskih turnirjih KMeS*4« člani iz Avstriie in Slovenije je nonovno kot lani, tudi letos enak finale. Zaradi de«ja je bilo finalno srečanje prelo-t«in Za prvaka »e bosta pomerila Davor ž-idar i* kranjskega Triglava ter njegov Urotnik Gradischnig iz Avstrije. Sicer na ie tekmovanje potekalo skoraj po na-C«V najkvalitetnejšo igro pa smo gledali v\»lfinaiu med Žnidarjem in Branikovcem vSebom- Letoftnji slovenski prvak je klo-niliele po treh aetih ogorčenega igranja. iJShT — četrtfinale - Gradicschnig -A^Hia) : Jeras (Kamnik 4:6. 6:2, 6:3. M-SAwtrija) : Jagačič (Branik) 6:4, 64. ffi-PoSr (oba Branik) 6.3. 6:1. Žnidar rVSSav) : Zielhofer (Branik 6:0, 6:7. 6:1. 22232 - Gradischnig :' Mulli 6:2. 6:3. l^daV: Vodeb 5:7. 6:4. 6.3. V FINALU DVAKRAT BREZNIK Pred članskim turnirjem so dva dni tenisko revijo v Kranju imeli mladinci do osemnajst in do šestnajst let. V obeh finalih je med osemindvajsetimi tekmovalci iz Branika, Olimpije, Karlovca, Opatije in Triglava v obeh finalih zmagal Mariborčan Breznik, ki je pokazal najboljšo igro. mladinci do 18. let - četrtfinale - Širo-la (Opatija) : Svegar (Karlovac) 6:0, 6:1, Frandolič : Milosevič (oba Olimpija) 6:4, 6:4. Male (Branik) : Gorenc (Triglav) 7:6, 6:2, Breznik (Branik) : Rupret (Olimpija) 6:3, 6:2, polfinale - Sirola : Frandulič 6:3, 6:3, Breznik : Male 7:5, 7:6, finale - Breznik : Sirola 6:0, 7:5. mladinci do 16. let - četrtfinale - Male (Branik) : Pisk (Triglav) 6:1, 6:1, Logar (Branik) : Arh (Triglav) 7:6, 6:3, Breznik (Branik) : Večaj (ŽTK) 4:6, 6:2, 6:2, Svegar (Karlovac) : Puharič (Opatija) 6:0, 6:2, polfinale - Male : Logar 6:4, 6:4, Breznik : Svegar 6:2, 6:1, finale - Breznik : Male 6:3,6:2. -dh Vaterpolo Prvi poraz doma „.»ranit - MVL - zahod Kamnik : IvAJJM*«* 3>1 2-2 1*4). letni bazen JSScJv 3™. sodnika Didič (Kranj). Alu->evie . Av9ec j, pibernik, I HZ*' SlaP^r. Raisner 3. Homar, p"!? «fc Golob, Podvrsček. Planinšek. Farčnik, derbiju. Rovinjčani so V^°v alovenski vaterpolski zvezi so namreč: v nastopili pred do- ^"*/^Jdalc° razočarali, saj »o zmago matlT iepustUi gostom. Kamničan. so ^»'-iSr^labo, vendar so se v drug. n l^iaiSini popravili. Ko je že vse kazalo »•^L^hSv obeh točk, so jih gostje nadi-^S'rečno zmagali. LAHKO BI ZMAGALI J^^^nikaAlujevič (Celje). D.d.č (Krmnih Kamnik: J. Homar, Avsec 1, Pibernik Snabl 3, Slapar, Raisner 1, D. Homar 3* Farčnik 1. Golob, Podvršček, Planinšek' Pred domačim občinstvom so Kamniča-ni bolj razočarali kot naredili veselje ljubiteljem vaterpola. Namesto, da bi doma osvojili obe točki so eno morali prepustiti gostom iz Rijeke. Le-ti, čeprav so v moštvu znamenita imena jugoslovanskega vaterpola, niso bili nič boljši od domačinov. Hoteli so preveč in na koncu so se morali krepko potruditi, da so le remizirali. ZA DVA GOLA PREKRATKI KAMNIK - MVL-zahod Kamnik : Koper 8:9 (3:3, 1:2. 2:1, 2:3), letni bazen, gledalcev 500, sodnika Didič (Kranj), Arčon (Renče). Kamnik: Črmelj, Avsec, Pibernik, Snabl 2, Slapar, Raisner 3, D. Homar, Farčnik 2, Planinšek, Podvrsček 1, J. Homar. Kamničani so ponovno izpustili priliko, da zmagajo. Bili so boljši v dveh četrtinah, za končni uspeh in dve točki pa jim je v zadnji, odločilni četrtini zmanjkalo moči in tudi zaigrali so slabše kot znajo. Tako so v treh srečanjih v svojem bazenu osvojili le eno samo točko, namesto da bi jih dobili vseh šest. -dh Rekreaci nega pr«zn plot m* *«l v Naklem - TVD Partizan Naklo je v poču> ij-ki tek v NakJ«™ , hn,„ rekreacijski tek .*/ s, zmka prvu\' ^ „/it-i..««/«/. Sodelovalo je nad / |^^/^ «»'*' *» "' <■'><><> <*> ~ ■as f t ter krajec (f)omenika do •oo tekni "ta/ Foto. .1 Za Hokej Težak žreb za EP „ l«aeniški hokejisti, ki - .£r2Iinl kot državni .**TZrMj h0.k.',kv Tvrop-kem pokalu, ^^ki »»•tOP" .J *e septembra. 2e v ki naleteli Ja namreč '"£*k* '0^0m\vica,rPskih državnih re-M JS- "iT,?ti *<> nastopali z- svojo amgU^Zmt*t°*- Vsl " ".-venstvu v Beogra ^ullzeZ^lrn ph je bi. ^oiik«v,bIfn za najboljšega branilca Z^T'*^vet-t rw"n*v^lpi pa so SSUjjS ^reUnUntje Med n„m, , najbolj znan Michel Turler, ki je kur stopetnajstkrat nastopil za državni dres. Ekipo vodi sedeminštiridesetletni bivši češki reprezentant Krantišek Vanek. Le-ta lima največ zaslug, da je Biel v sezoni 1977/78 osvojil naslov švicarskega prvaka. Torej fante z Jesenic čaka v prvem kolu tega elitnega tekmovanja izredno težka naloga. Edina vspodbuda jim je, da so pri žrebu naleteli na to, da prvo srečanje igrajo v Bielu. Ob dobrem izidu v gosteh se doma lahko nadejajo zmage in uvrstitve v drugo kolo. Vsekakor bo to težka in zahtevna naloga. Priprave hokejistov Jesenic no se že začele. Vodita jih Boris Svetlin in Ciril Klinu r -bel A v to-moto Večno drugi Branko Mežnar . |>red dnevi je bila v Zelini.pri Jl^rSS^.rk.^HJo do 250, cm S#& ir-SSe bilo ..rg-nizir-nv; a*'~^<.r»*tv" T ." uateirorijo do Zt>« ccm • prXf"n tretj" k"|«, organizirano na nov, *Z kS^-.Die £ kampu ^ olimpijskem •J 0*> lepeZiJl,"iT«.tekmovanj« se ne Pro**„ ®r«r»/ aai so tekmoval« -h ba*e«;•,• pohvalit«, aa h» () brm »^"-/treningu "P""" * »•'-dfrfTl«*bU^ftL,, enole Te službe pa so '••"fi ^„e" Po" reh krogih vožnje ^JhO P»trrM/ Jugosl-vij.- i" AMZ S.o- •e O* voall« s svo , jih je v raz- •'"^lov" »«kih popilo osemindvajset. O*1 T. 125 ccm "■■t"P"tirinaJ«t. Dirka je reO»jtf dO *w .. i /HnimivH v prvi v r-^fa^rt* startu po vedel Tržič.n UM ^t*ko^ P?: "t"ni vzdržal silovitega te«* P** / drugim ineHUim. \ katagorijl do 250 ccm je Tržičan Jnne/ Dolžan dobro zasledoval Mateja Hraniča iz Zaboka. I'od h tudi on se je na koncu moral zadovoljiti I enakim mestom kol Mežnar. Po obeh vožnjah v prvi dirki se je nato tudi v drugi obetala zagrizena borba v obeh kategorijah. V lažji kategoriji je ponovno vodstvo prevzel Mežnar. Zc vnc j«' kazalo, da bo dobil to dirko, vendar je v predzadnjem krogu padel in ponovno je bil drugi. Enaka usoda je doletela ludi Dolžana. Tudi Dolžan je vodil, a mu je nekako sedem minut pred koncem odpadel sedež na motorju, tako da je Janez moral konec dirke prevoziti stoje. In to ga je stalo prvega mesta. Bil je osmi. V razredu do 125 ccm je torej zmagal Drago Predan li Orehove vasi, pred Mež-nariem. Predan je tako v tej kategoriji prevzel tudi vodstvo za državno prvenstvo. V razredu do 250 ccm je zmagal Mate Urnim iz Zaboka, Tržičan Janez Dolžan pa je bil po obeh vožnjah peti. ni Prehitra vožnja Škofja Loka — 21-letni Iztok Dolinar iz Škofje Loke je vozil v petek, 28. julija, po lokalni cesti od Škofje Loke proti Sori. Zaradi prehitre vožnje vozila ni mogel obvladati in je zaradi tega trčil v hrib. Nesreča se je končala brez težjih posledic. Voznik Iztok Dolinar in sopotnica Maja Ločniškar, stara 19 let in doma iz Goričan. sta bila le lažje poškodovana. Dremavica za volanom Jesenice — Voznica osebnega avtomobila Ingrid Bogda. stara 25 let, iz Zvezne republike Nemčije je vozila v soboto, 29. julija, iz Kranja proti Kranjski gori. Na cesti Borisa Kidriča na Jesenicah je zaradi utrujenosti zadremala za volanom, zadela v robnik na levi strani ceste, močno zavila in zapeljala na pločnik v trenutku, ko je po njem hodil Janez Požegar, star 39 let, z Jesenic skupaj z Mehmedom Burzičem, rojenim leta 1945, prav tako z Jesenic. Pešca sta bila hudo poškodovana. Zapustil poškodovanega sopotnika Crngrob — V četrtek, 27. julija, ob enajstih zvečer je neznani voznik osebnega avtomobila KR 165-58 na lokalni cesti pri Crngrobu treščil v drevo. Neznani voznik je zapustil kraj nesreče, v nemoči pa je pustil poškodovanega sopotnika Marjana Modrijana iz Kranja. Zaradi poškodb so ga prepeljali v ljubljansko bolnišnico. Tehnično pomanjkljivo vozilo Voklo — V petek, 28. julija, ob petih zjutraj je Franc Zoran iz Kranja vozil po lokalni cesti iz Voklega proti Šenčurju. Ker vozilo ni bilo tehnično popolno, je zapeljal Zoran ne levi nasprotni vozni pas in bočno trčil v sprednji del osebnega avtomobila, ki ga je vozil 36-letni Golub Juraj iz Voklega. Gmotna škoda znaša okrog 25.000 dinarjev, Franc Zoran pa je bil zaradi poškodb pre-prepeljan v ljubljanski Klinični center. Prevrnjen kombi Bobovek — Viktor Pavčič, star 41 let, iz Kranja je vozil s kombijem z Bele po cesti III. reda proti Kokri-ci. V Bobovku je srečeval osebni avto z voznikom Jožetom , Šalamunom, starim 56 Jet, iz Ljubljane za volanom. Zaradi varnejšega srečevanja je Viktor Pavčič zapeljal s ceste na travo, po kateii je peljal še 27 metrov, nakar se je prevrnil. Zaradi prevračanja je bil poškodovan Pav-Čičev sopotnik Tone Obat s Kokrice. Prepeljali so ga v Klinični center Ljubljana. J. Košnjek Poškodovanca umrla Kranj — Ana Miklavčič iz Pod-narta in Janez Požegar z Jesenic, ki sta bila huje poškodovana v prometnih nesrečah, ki sta se pripetili 29. julija na Jesenicah in 19. julija na nezavarovanem železniškem prehodu v Podnartu. sta umrla. Ana Miklavčič je umrla v jeseniški bolnišnici. Janez Požegar pa na Kliničnem centru v Ljubljani. -jk Nogomet Triglav : Crvenka 0:2 KRANJ — V počastitev občinskega praznika je moštvo domačega Triglava na stadionu Stanka Mlakarja odigralo prijateljsko nogometno srečanje z drugoliga-šem Crvenio. Po enakovredni igri v prvem delu so nato v nadaljevanju triglavani le toliko popustili, da je gostom uspelo zmagati. Med tednom pa se je Crvenka pomerila v Bohinjski Bistrici z ekipo Bohinja. Bohinjci so bili poprečen nasprotnik, saj so gostje zmagali kar 13:0. -h Jutri Kranj : Velenje KRANJ - Stadion Stanka Mlakarja bo jutri v okviru športnih tekmovanj za občinski praznik ponovno prizorišče kvalitetnega nogometa. Pomerili se bosta reprezentanca Kranja in drugoligaš iz Velenja Rudar. Zanimivo srečanje bo ob 17. uri. M. S. Igra z nabojem Poljšica — Peter Hudovernik, star 8 let, doma iz Poljšice, se je v četrtek, 27. julija, na domačem dvorišču igral s puškinim nabojem in ga zažgal. Naboj je razneslo, drobci pa so Petra ranili po rokah, nogah in glavi. Poškodovanega so najprej prepeljali v blejski zdravstveni dom, odtod pa v jeseniško bolnico. Delavci blejskega oddelka milice so ugotovili, da je našel otrok naboj nekje na cesti. Doma ga je zavil v papir in polil z neko zelo vnetljivo barvo ter vse skupaj zažgal. -jk Požar zaradi peke v štedilniku Bled - Okrog 30.000 dinarjev škode je povzročil požar v bifeju poslovalnice Živila na Bledu, ki je iz-izbruhnil v nedeljo, 30. julija, okrog pete ure popoldne. Žarišče požara je bil kombiniran štedilnik. Delavci blejskega oddelka milice so ugotovili, da je kuharica v tem bifeju pekla na •plošči štedilnika ražnjiče in če-vapčiče ter z jedilnim oljem polivala ploščo. Olje je prišlo v stik s plamenom in štedilnik se je vnel. Zgorela je kuhinjska oprema in nekaj hrane. -jk s Glas sprašuje PREDRZNOST ALI NAGAJIVOST? Kranj — Ob b/oku na Begunjski 6 v nase/ju Vodovodni stolp je stanovatka pred sedemnajstimi leti zasadila mlado vrbo. Razrasla se je v lepo zdravo drevo. Edino na zelenici. V sredo popoldne pa je lepotica padla. Meni nič tebi nič. Menda so z drevesa letale nekakšne mušice in natrosile na rože v zgornjem stanovanju uši. Ljubiteljica rož (dreves pa ne) je odhitela po nasvet k inženirki Anki Ber nard, ki skrbi, da naše mesto ni ena sama betonska džungla. Ženski sta dobili še podpis predsednika hišnega sveta in vrba je brez težav podlegla neusmiljeni žagi. Kot se spominjamo, to ni prvi primer v Kranju. Sprašujemo: zakaj je stanovalko (edino od 64 družin, kolikor jih živi v bloku) vrba motila? Da so se uši na rožah zaredile zaradi vrbe, ne more biti res. Zakaj je Anka' Bernard, ki se šteje za strokovnjakinjo na tem področju, dovolila posek zdravega drevesa? In kako je mogel predsednik hišnega sveta brez poprejšnjega dovoljenja večine stanovalcev dati pristanek za to? Vrba je bila posekana v času, ko je bil blok skorajda prazen. Kot bi slutili, da tedaj ne bo težav. Saj bi bile, pravijo ogorčeni stanovalci. Kakorkoli že, posek vrbe ni opravičljiv. Zakaj torej kljub temu? Pričakujemo odgovor. H. J. Debelo je pogledal pred dnevi gobar, ko je tam na koncu drulovške oziroma na začetku breške gmajne ugledal kaj čudno gobo: med mladimi smrekicami se je črnil velik kup — blizu kubika — finega asfalta ... Verjeti ni mogel očem, pw je še malo potipal. Vendar je bilo čisto res. Asfalt, črn kot kristal in trd kot rog? Kako je zašel med smrekice, se sprašujejo Drulovčani, ki jim luknje na cesti, ki so jih delavci Cestnega podjetja sicer lepo pripravili za zaliti z asfaltom, še vedno odprto zevajo, na avtobusni postaji pa se v ogromnem bajerju lahko kar okopajo ... Očitno je, da se je delavcem zdela cesta ali pa šiht predolg, pa so takole skrajšali eno in drugo. Asfalt med smrekice, seveda, zadosti daleč od ceste, da ne bo kdo videl, pa smo »fraj«. Kaj bi rekli k temu? Človek je ob takih dejstvih povsem brez besed. Ko bi vsaj lahko rekli, da je to malomarnost... Upamo, da bodo odgovorni pri Cestnem podjetju Kranj zadevo obrazložili javnosti, epilog pa naj reče sodišče ali pa še kdo drug! Foto: D. Dolenc Novo »divje« odlagališče — Opuščena gramoznica Megrada na Jeprci nudi dokaj klavrno podobo. Zasipajo jo ne le z odpadnim materialom in zemljo, temveč tudi z odpadki. Poleg neznosnega smradu pride često tudi do vžigov. Deževje odpadke nenehno splakuje in s tem ogroža zdravo pitno vodo s Sorskega polja. Opozorilna tabla, ki prepoveduje odlaganje odpadkov, ni dovolj, zato bodo potrebni drugačni ukrepi, če hočemo ohraniti ta edinstveni vodni rezervat, (-fr) Medvedova srečala medveda Tale vest pa bolj za razvedrilo in tudi opozorilo hkrati. Ko sem prejšnji teden govorila s Tilko Medved, učiteljico iz Stražišča, mi je med drugim povedala, da je nekaj dni pred tem. ko se je z znanci odpravila pridi Jelovici, čisto zares srečala medveda. Sedel je na štoru in jih radovedno opazoval. Potem pa smuknil za drevo, pogledal, če so še tam. se se enkrat skril in še enkrat pogledal, nakar jo je ucvrl v goščavo. Oba »medveda«, pravi in Tilka Medvedova, sta se tresla od strahu (vsaj za njo vem. da seje). Torej govorice o medvedih na Jelovici le niso izmišljene, kot so domnevali nekateri strastni gobarji m zatrjevali, češ domačini nas hočejo samo prestrašiti, da jim ne bi pobrali vseh gob. H. J. TEHNIČNI BIRO JESENICE projektiranje in konstruktuiranje stroj-no-metalurških naprav čestitamo vsem delovnim ljudem in jim želimo nadaljnjih delovnih uspehov biro za urbanizem in stanovanjsko poslovanje jeaenice n. sol. o Biro za urbanizem in stanovanjsko poslovanje Jesenice Samoupravna stanovanjska skupnost občine Jesenice Kovinski elementi za gradbeništvo, industrijska okna in vrata na ročni in motorni pogon • kovinske konstrukcije • splošno ključavničarstvo • tehnološka, transportna, skladiščna, galvanska oprema in naprave • kleparstvo čestita vsem hišnim svetom, delovnim in družbenim organizacijam, poslovnim sodelavcem in vsem občanom za praznik občine Jesenice universal JESENICE Trgovsko podjetje na veliko in malo Jesenice. C. maršala Tita 1 Vsem delovnim ljudem in občanom, kupcem in poslovnim sodelavcem čestitamo za občinski praznik Jesenic in jim želimo veliko delovnih uspehov v nadaljnjem delu Zaščitni znak IBI je znak kvalitete! KINOKR4NJ Kinopodjetje Kranj s poslovnimi enotami: Kino in Snack bar Center, Kino Storžu" in Bife Storžič, Kranj, Kino in Snack bar, Tržič, Kino Dom. Kamnik. čestita občanom in kino obiskovalcem Go renjske za občinske praznike. Industrija bombažnih izdelkov IBI Kranj proizvaja kvalitetne jacquardske zavese v sodobnih vzorcih m v bogatem asortimanu, dekorativne tkanine in gradle po konkurenčnih cenah. Delovni kolektiv čestita za občinske praznike Kranja, Jesenic, Radovljice in Tržiča Prešernovo gledališče Kranj čestita vsem cenjenim abonentom ob občinskem prazniku Kranja I Izdeluje: KOVIN kovinsko podjetje Jesenice P o. TOZD ZA PTT PROMET JESENICE, KRANJ, RADOVLJICA. ŠK0FJA LOKA TOZD ZA VZDRŽEVANJE IN GRADNJO TT SREDSTEV IN TRANSPORT DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB ZDRUŽENI V PODJETJE ZA PTT PROMET KRANJ čestitajo občanom in vsem uporabnikom ptt storitev občin Kranj, Tržič Jesenice in Radovljica za občinski praznik opremo za goveje farme, gradbeno ključavničarske izdelke, kovinsko galanterijo, mreže iz valovite žice Vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem čestitamo za občinski praznik Jesenic A Kolektiv Cestnega podjetja v Kranju čestita občanom Kranja in Jesenic ter Radoidjice in Tržiča za občinski praznik S Hvojimi obrati vzdržuje in opravim rekonstrukcijo cest, asfaltira, izdeluje in obnavlja cestno signalizacijo, opravlja transportne storitve ter nudi gramozne in eruptivne materiale 9 "late tke m/th/l * mednarodna špedicija in transport oper £|||a|a Jesenice in filiala Kranj čestitajo vsem občanom za praznik Kranja in Jesenic Priporočajo se za svoje storitve i2r Vodovod Jesenice Občanom Kranja, Jesenic, Radovljice in Tržiča iskrene čestitke za njihova praznovanja Veletrgovina ŽIVILA Kranj n.sol.o. TOZD — Veleprodaja — Maloprodaja — Slaščičarna-kavarna Samoupravna delovna skupnost skupnih služb. Vsem družbenopolitičnim in delovnim organizacijam ter občanom čestitamo za občinski praznik Jesenic ter jim želimo veliko delovnih uspehov Komunalni servis Jesenice s svojimi zbiralnicami oblek za kemično čiščenje in perila za pranje v Kranju, Radovljici, Trtiču, Bohinjski Bistrici, Mostah, Kranjski gori in na Jesenicah ter frizerskimi poslovalnicami na Jesenicah in v Kranjski gori čestita vsem delovnim ljudem za občinski praznik Jesenic in se priporoča Gradbeno industrijsko podjetje Gradiš TOZD Jesenice-Kranj zavarovalna skupnost triglav Gorenjska območna skupnost KRANJ čestita za občinski praznik občine Jesenic in Kranja ter želi veliko delovnih uspehov vsem poslovnim partnerjem in vsem občanom tega področja. Vsem občanom in zavarovancem-samouprav-Ijavcem občine Kranj, Jesenice, Radovljica in Tržič čestitamo za občinski praznik in vam želimo obilo delovnih uspehov TOVARNA KOVINSKIH IZDELKOV IN LIVARNA TITAN KAMNIK proizvaja: fitinge črne in pocinkane, ključavnice pnvadne in cilindrične, obešanke navadne in cilindrične, motorne mesoreznice in drobilke za orehe, ulitke iz temprane litine za avtomobilsko, strojno in elektro industrijo. Cenjenim potrošnikom priporočamo nase renomirane izdelke pfaŠ delovni kolektiv čestita občanom in poslovnim prijateljem za občinski praznik Zdravstveni domovi in Zavod za socialno medicino in higieno Gorenjske, Kranj Vedno močnejši življenjski utrip in razvoj tehnike prinaša s seboj nove nevarnosti, zato vam svetujemo, da ponovno ugotovite, ali imate zavarovane vse nevarnosti in v zadostni višini Čestitajo občanom Gorenjske za občinske praznike. Zahvaljujemo se za zaupanje in se priporočamo D C e=) <_e) CM) CM) CD CM) OD 1 n (M) ENGIN Kranj, Poštna iica 3 RING (S) /^•ilj Podjetje za projektiranje instalacij ter projektiranje, ^ izgradnjo in rekonstrukcijo objektov za površinsko ] zaščito in varstvo okolja l|Jj( % J °j Delovni kolektiv podjetja čestita vsem po- (jj jnj slovnim prijateljem in občanom Kranja, p* Jesenic, Radovljice in Tržiča za občinske (m) praznike. CE)CIDC!)Q1DC®Q©C© r Obrtno podjetje Cerklje Kmetijsko živilski kombinat Kranj TOZD Kmetijstvo TOZD Kooperacija TOZD Mlekarna TOZD Klavnica , w , .. ,. TOZD Oljarica čestitajo občanom in poslovnim prijateljem TOZD Agromehanika o&čiVi /k>aw/a, Jesemc, Radovljice in Tržiča TQZD Komercialni servis za občinske praznike in DS Skupne službe l čestita občanom in poslovnim prijateljem za občinski praznik. Opravlja hitro in solidno vsa tesarska, zidarska in mizarska dela t KOP KOVINSKO PODJETJE KRANJ Kovinski elementi za gradbeništvo, industrijska okna in vrata na ročni in motorni pogon • kovinske konstrukcije, • splošno ključavničarstvo • tehnološka, transportna, skladiščna, galvanska oprema in naprave • kleparstvo čestita občanom Kranja. Jesenic. Radovljice in Tržiča za občinske praznike X Servisno podjetje Kranj Tavčarjeva 4"), telefon 21-282 Še naprej so priporoča za sodelovanje / \>»-mi svojimi dejavnostmi: zidarska, mizarska, vodovodno-inštala-terska, kleparska, krovska. ključavničarska, pleskarska in električarska. VSEH VRST l SLI (i. POPRAVIL IN STORITEV r SGP GRADBINEC Kolektiv splošnega gradbenega podjetja GRADBINEC Kranj čestita občanom in poslovnim prijateljem občin Kranja, Jesenic, Radovljice in Tržiča za občinske praznike IVGP Vodnogospodarsko podjetje Kranj Cesta Staneta Žagarja 30 Izvajamo: vodnogradbena dela, regulacije vodotokov, obalne protierozijske zaščite, vodnogospodarske objekte, zemeljska dela, strojna in minerska dela ter druga dela s področja nizkih gradenj Čestita občanom Kranja, Jesenic, Radovljice in Tržiča za občinske praznike KRANJ ELEKTROTEHNIŠKO PODJETJE Kranj, Koroška c. 53 c KRANJ čestita vsem občanom m poslovnim prija teljem za občinski praznik AVTONEGA KLASIC FRANJO Kranj, Šuceva 17 Menjava gum, uravnoveše-nje, spodnja zaščita vozil in mehanične storitve za ZASTAVE in ŠKODE. Delovni čas od 6. do 14. ure, ob četrtkih od 6. do 17. ure, sobote proste. Občanuni <hčmsf;t />/ tu ni hi. K O G P R A N J ^sj 1 Projektira in instalira vsa elektromontaina dela jake ga in šibkega toka Izdeluje el. razdelilce serijsko in po naročilu, opremlja obdelovalne in druge naprave Prodaja elektrotehnični material na debelo in drobno Servisira izdelke priznanih firm: Iskra, Ti ki, Ei, Ris, Candy, Elind, Cajavec, Grunding, Fein in Ransburg čestita vsem občanom in poslovnim prijateljem za občinski praznik projektira proizvaja instalira prodala servisira Komunalno, obrtno in gradbeno podjetje Kranj z n. sol. o. TOZD Komunala, Kranj - b. o. TOZD Obrt, Kranj - b. o. TOZD Gradnje, Kranj — *b. o. TOZD Opekarne, Kranj — b. o. s PE v Stražišču in Češnjevku Samoupravna delovna skupnost Skupne službe Delovni kolektiv čestita prebivalcem občin Kranju. Jesenic. Radovljice in Tržiča za občinske praznike Vsem občanom,članom in lastniko motornih vozil m Avto-moto društvo Kranj čestita ob občinskem prazniku Kranja ter jim želi srečno in varno vožnjo Komunalno podjetje Živilski kombinat ŽITO Ljubljana Vodovod Kranj vsem delovnim ljudem, potrošnikom in poslovnim partnerjem čestitamo za občinski praznik Kranja ter jim želimo še veliko delovnih uspehov. Priporočamo se za nadaljnje sodelovanje no praznovanje. J Jm Ml W" TOZD Pekarna Kranj naprej Tekstilna tovarna Zvezda Kranj izdeluje kvalitetne lepljive (ENTELIN med vloge za tekstilno in usnjarsko konfekcij« ter čevljarsko industrijo. Čestita občanom Kranja, Jesenic, Radovljici in Tržiča za občinske praznike MMttU OBIAČIIA K RAN TOZD Konfekcija Kranj, TOZD Konfekcija Jesenice vsem občanom Kranja, Jesenic čestitamo za občinski praznik in jim želimo mnogo delovnih uspehov urbanem stavDna stLnVeSt't0rski "^niring stanovan,sko poslovanje Konfekcija mladi rod Kranj domplan čestita vsem delovnim ljudem m poslovnim partnerjem za občinski praznik Kranja, ter jim želi še veliko delovnih uspehov umi Venac industija mesa, mesnih preradževina i konzervi Novi Sad ice čestita občanom Kranja, Jesenic, Radovlji - fržiča za občinske praznike. v skladišču v Kranju, c. Staneta Žazaria telefon 064-25-268 in 064-25-267 9 nudi: vse vrste svežega mesa, klobasičastih proizvoH, suhomesnih proizvodov in konzerv Proizvodov, posebna novost je BEKON - HAMBURGER v pločevinki 9 Gozdno gospodarstvo Kranj TO gozdi I T m tMtmm sku»>»<*< .skupnih služI, Kranj acija Kranj, Triglav konfekcija Kranj Vsem delovnim ljudem, občanom in poslovnim priJatelJem čestitamo za občinski praznik j£rcmJa Gorenjska kmetijska zadruga Krani s temeljnimi zadružnimi enoVami J Cerklje, Sloga, Tržič in Nakh> tom« za ob7uTk? Zaznt1^ česti-Tržiča Praznik Kranja in sova Uraro industrija gumijevih, usnjenih in kemičnih izdelkov Kadrovski sektor delovne organizacije SAVA KRANJ industrija gumijevih, usnjenih in kemičnih izdelkov z o. sol. o. vabi k sodelovanju delavce, ki hi bili pripravljeni opravljati dela in naloge: 1 KONSTRUKTERJA - PROJEKTANTA ZA PROJEKTIRANJE ZAHTEVNEJŠE INVESTICIJSKE OPREME Pogoji: — visoka šola strojne smeri ali — višja šola si rojne smeri / daljšo uspešno prakso 2. RAZVOJNEGA KONSTRUKTERJA ZA KONSTRUIRANJE IZDELKOV Pogoj: — visoka ali višja šola si rojne: smeri { KONSTRUKTERJA - PROJEKTANTA ZA KONSTRUIRANJE ORODIJ. STROJEV IN NAPRAV Pogoj: visoka ali višja šola si rojne smeri 4. PROJEKTANTA GRADBENIH OBJEKTOV Pogoj: — visoka ali višja šola gradbene smeri s pooblastilom /a projektiran je. » EKONOMISTA ZA DELO NA PODROČJU IZVOZA GUMENO TEHNIČNIH IZDELKOV Pogoji: — visoka ali višja šola ckoiiomsko-komercialne smeri, po možnost i s prakso — aktivno znanje nemškega jezik« — zunanje! rovinska registracija K. EKONOMISTA ZA PRODAJO GUMENO TEHNIČNIH IZDELKOV Pogoj: — višja šola komercialne ah ekonomske smeri 7 SOCIOLOGA Pogoj: — visoka šola sociološke, psihološke l sorta Ina psiholomial smeri H. DELOVODJE PRIPRAVE PAST Pogoji: — zakljurena sredin;« izobrazba kemijske ah usnjarske smeri s 5-letno prakso. — sposobnost organizirani« drla m ureiania iiiedsohoimh delovnih razmerij ler aktiven odnos du razvoia samoupravljanja. — uveljavljanje nazorov, ki se skladam / družbenopolitičnimi in moralnimi merili. — odslužen vojaški r<>k — delo ie v i reh izmenah — poskusno delo 4*> delo\ nih dni h. DELOVODJE KOTLARN E WA(iN E K BI KO Pogoji: — zakl jurena sredn 1.1 i/ohra/ha si mine »mn i - .»•teinu prakso ali — zaključena poklicna šola ustrezni smeri / dališo us|iesnn prakso s parno energetskimi napravam) m priprav hemisl 10, 7 vrha poskusno delo lin delovnih dni Nastop dela takoj ali po dogovoru. Čr se odloČite /a zaposlitev pri nas. VIMti nudimo orgam/iratm Usposabljanje ler možnost strttknvnega izpopohuev ania m napredo vama K vašemu dobremu počili m pri na- fsi pripomogel tudi gibljivi delov ni ras. s katerim hoste osvohoinn č4«sovnegu pritiska iradManiamega delavnika Pismene prijave sprejema kadrovski sektor, oddelek za kadrovanje, Kranj, Škofjeloška «, najkasneje do 5. H. 1978. O sklepu komisije za medsebojna razmerja bomo kandidate obvestili v .10 dneh po preteku veljavnosti objave. Veletrgovsko in prozvodno podjetje KRANJ Čestitamo za občinski praznik prebivalcem občin Kranj, Jesenice, Tržič in Radovljica 'VtiiuVJS • lCu\lAXXS • KUHAJO/ • ^iCcficAjUi/ Na 28. mednarodnem Gorenjskem sejmu v Kranju od 11. do 21 avgusta 1978 razstavljamo in prodajamo — pohištvo — gradbeni material — gospodinjske stroje — zavese, preproge — sejemske cene zaradi nižje stopnje prometnega davka — potrošniški krediti Oglasite se v hali A v paviljonu MURKA DIJAŠKI DOM v Kranju razpisuje dela in naloge - vzgojitelj ev za nedoločen čas Pogoj: višja ali visoka izo Ura/ha petlngoAke smeri KUHINJSKE POMOČNICE za nedoločen čas Razpis velja II dni od objav**. Komisija za urejanje medsebojnih razmerij delavcev delovne skupnosti skupnih služb SŽ — Tovarna verig Lesce objavlja dela in naloge za: samostojnega tehnologa zahtevan poklic: strojni inženir, metalurški inženir delovno znanje: 48 mesecev v poklicu funkcionalno znanje: pasivno znanje nemščine ali angleščine Odbor za medsebojna razmerja TOZD TI O — S Z Tovarna verig Lesce objavlja dela in naloge za: konstrukterja II. zahtevan poklic: strojni inženir delovno znanje: 4h mesecev v poklicu ali delovno mesto na konstrukciji orodja profil tehnik funkcionalno znanje: pasivno znan te angleškega ali nemškega jezika Kandidati naj vloge z dokazili pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov: Slovenske železarne Tovarna verig Lesce. Lesce, Alpska cesta 4'.\. ABC pomurka LOKA, proizvodno, trgovsko in ostinsko podjetje n. sol. o. kofja Loka. Delovna skupnost skupnih služb objavlja prosta dela in naloge pravnega referenta za delo v splošnem pravnem sektorju. Pogoji: — končana pravna fakulteta in 2 leti prakse na podobnih delih , — končana I. stopnja pravne fakultete ali njej ustrezne višje šole m !| leta prakse na podobnih delih. Na ta drla m naloge »prejmemo tudi pripravnika z dokončano pravno fakulteto ali I stopnjo pravne fakultete oziroma njej ustrezne višje šole. Kandidati naj poAljejo pismene prijave z dokazili o izobrazbi na naslov: LOKA. DSS - kadrovski sektor. Kidričeva 53, Skofja Loka in sicer v 15 dneh po objavi oglasa. Odbor /;i delovna razmerja Kemične tovarne Podnart - p. o., Podnart objavlja prosta dela in naloge kemijskega tehnika za dela V servisno uvajalni službi Pogoj: kemijski tehnik — enoletne drlov n<- izkušnje — d - mesečna poskusna doha Pismene ponudbe naj kandidati naslovijo v 15 dneh po objavi na splošno službo podjetja. MALI OGLASI telefon PRODAM Prodam BARVNI TELEVIZOR znamke Nordmende. Aljančič Pavel Loka 29. tel. 50-136 5786 Prodam 5 mesecev brejo KRAVO. Sredn ia vas 9. Golnik 5787 Prodani POROČNO OBLEKO -uvoz iz Švice Naslov v oglasnem oddelku 5788 KUHINJSKO OMARO 1,20 dobro ohranjeno, poceni prodam. Naslov v oglasnem oddelku 5789 Prodam mlado KRAVO. 4 mesece brejo. in TELICO. Keren. Ko-privnik. Boh. Bistrica 5790 Prodam 1 leto stare KOKOSI Desnice. STRESNO OPEKO b<>-brovev in špičak. Strahinj 38. Naklo 5791 Poceni prodam rabljeni 2 SOBNI OMARI. KAVČ. KUHINJSKO MIZO in STOLE. Zglasite se od 14. ure dalje. Valand Štefka. Kranj. M osa Pijade 46. 8. nadstropje, tel. 47-012 dop. \ 5792 Prodam navadno zidno OPEKO. 2000 kom. Tel. 24-769 5793 Prodam belo POROČNO OBLEKO velikost 38. Tel. 24-018 5794 Prodam SEME rdeče detelje in enoletne trave. Hrastje 55 5795 • L'god no prodam dobro ohranjen kombiniran otroški voziček. Sempe- ? Terska 14. Stražišče 5796 Po ugodni ceni prodam 8 tednov srare VOLČJAKE brez rodovnika S 'dobri hišni čuvaji). Bajt Brane. Zminec 9, Skofja Loka 5797 :•:• Prodam izvenkrmni motor PEN- .v TA 8. KM. Dobre Franc. Križe 82- :% 5815 S KUPIM Kupim REZERVNE DELE za NSU 1200 (regulator napetosti, visokonapetostno tuljavo, dinamo). Peč-nik Breda. Suška c. 40. Sk Loka 5798 Kupim DESKE za opaž (rabljene). Bajt. tel. 26-812 5799 VOZILA •19. stran alpina tovarne obutv« Uri 1 i VW 1300. Jetnik 65. vozen, registriran, prodam. Bevk Justin. Ho-tavlje 8, p. Gorenja vas 5760 Prodam VW ' 1200- 1964. registriran do maja 1979. Ponudbe -----!_r__ ,™ 5800 sinraii «-"■' »mja in§.t. sporočite na telefon 24-179 <>ouo Ugodno prodam osebni avto FIAT 8.50 letnik 1968. Ogled popoldne. Drulovka 43 B, Kranj 5801 Prodam RENAULT 16. VI. Mati- 5802 >801 je Copa 6 a. Bled Prodam AMI 8 - Ahačič Lado. Bistrica 183. Tržič. tel. 50-361. dopoldne , 5803 Kupim ZASTAVO 750 v voznem stanju do 3000din. Sp. Brnik 4 5804 ■■ i STANOVANJA ■ Družina z enim šoloobveznim otrokom išče v Kranju eno ali dvosobno STANOVANJE za da 11 si ras Ponudbe pod šifro Nujno 5806 Prodam novejšo enostanovanjsko takoj vseljivo HISO z opremo. r> km od Kranja. Naslov v oglasnem oddelku 5805 r^^mmm— ZAPOSLITVE M Gostilna VIGRED. Zdravko beljak. Keteče. Sk. Loka. K sodelovanju vabimo 2 dekleti z veseljem do a, a-* v gostinstvu za pomoč v kuhinji vanju »•»•'"•■" - ~----~ . dela v gostinstvu za pomoč v m strnim Delovni čas od 17. do 24. ure. petek in sobota pa od 18. do 0] Ponedeljek prosto. Hrana in sta novanje v hiši. OD 4500din 5807 VAJENCA za keramično stroko delavce za pourno delo sprejmem, .niedič Viktor. Siškovo naselje, 5808 Naslov v vseh prodajalnah ALPINA v Ajdovščini, Celju, Logatcu, Domžalah, Idriji, na Jesenicah, v Kranjski gori, Kranju, Ljubljani, Mariboru, Mežici, Murski Soboti, Novi Gorici, Novem mestu, Ptuju, Škofji Loki, Šentvidu, Trbovljah, Velenju in Žireh. PRIČAKUJE VAS j Servisno podjetje p.o. Kranj Tavčarjeva ul. 45 objavlja na podlagi sklepa komisije /a delovna razmerja naslednja prosta dela in naloge I. SKLADIŠČNIKA Po£«lj: K V delavec trgovske stroke s tečaietn za skladiščnika t. MONTERJA ( EN I 'KALNE KI RJAV E Pogoj: poklicna šijla /a n milena ugnAaudl nap i a v . ni: nt de«.' i, j t j / K 11 sci. i 3. KLJLČAVNK AKJA - Shl PJNOVODJE Pogoj: poklicna šiii a /a k I incav niča i i.t sta\l»eM smeli i 'i >• > < i« 11 ••( i lot d«• m • \ 1111 i/k u si* ti i I. VEČ V A JEM E\ - /a 11 > oi 111 ■ i i.t i «• 1111.111 ■ i kurjav« -- za kleparja - /ii lesu l,i Pogoj: dokončana i>st'ndelka /,a \s;i dola |«' določni" poskusno drl", ki Iraia iii meseci- I )elo >»■ /družine /a ncdoliM en s poln lili delovnim rasolu Kandidati nai pošlieio svoie vloge / dokazih u i/poliiieyaniu |h»iioii -v na naslov: Sel v isno podn-i n- p o Kram Tavčarjeva ul kadrovski slu/hi v |.h od dnevu hIm.iu' tleh delo Konjeh Oelavski (e4tl) M-a^mem delo na dom Naslov v Ja^em oddelku .5809 Sprti"1^' honorarno delo za vo- SnrejroerT1 nonorarno ueio / • računovodstva. Ponudbi U*v^^\ šifro Računovodstvo te i>"" ' _ fnoiiui/« dert} l ji te i Prejme"1 vsa ZIDARSKA j £ f*iasU>v v oglasnem oddelku Sprejmem r A del**"*" B.tič Asian. K rani pot 5810 DE- 581 I DE •OSTALO! 8 mesecev starega VOIČIal-a podarim ljubitelju ifoTvSrtJift Hrastjah 125 ali na tel. >4-W> 5814 dežurni veterinar •OBVESTILA vsa ZIDARSKA k valite! no m poceni. Staneta Žagarja 20. ■r>812 . IZGUBLJENO ■ x(,vann <»scha. ki je 31. 7 15*7« ■'J>H izpred letnega kopališča v nem 1 poNV KOLO modre barve, Kranj f j<<)( pripelje na isto mesto naj ga (f (Unu. Krioo. t'!»«-« MnAi-{/dAf\m '• Stmvt-k: (d* Conni.k, P'* Ur*n). tink: Združeno podfetjk t'***, ^H pravic«, Ljubljanu, Kopi-H 2 — Naalov nmlnuiui In Upr* T«koel mfun uri SDK v Kr« 1. —At^vilk»« 51'1»»» - IV-nju j glavni ur«»dnik, odgovorni jf.fon' .. jp u|,rHvN 23-341. ur«lm "redlil «« novinarji 2I-M0O. mul... *tV" ni «" naroriiiAlo ' (Kf'**" . Naročnina: i.m.. P<>" ,a„rt*t> 4 dlnarj. - '»j.r,. k"' ,m. I n fH» davku |x» priHini iiilil'M'i »: 1 od 4. do 11. avgusta 1978 Bedina Tone, dipl. vet., Kranj, Betonova 58, telefon 23-518 in Rudež Anton, dipl. vet., Kranj, Benedikova 6 a, telefon 23-055 za občino Kranj; Vodopivec Davorin, dipl. vet.. Gorenja vas 186, telefon 68-310 in Oblak Marko, dipl. vet., Skofja Loka, Novi sve 10, telefon 60-577 in 44-51K za občino Skofja Loka; Vidic Franc, dipl. vet., Jesenice, J. Šini d a 21, telefon 82-109 ali a: 288 /n občini Radovljica in Jesenice. Oežuratvo se prične ob 14. uri popoldan in traja do 6. ure zjutraj naslednjega dne. Centralna dežurna služba ZVZG Kranj. tel. 25-779 pa deluje neprekinjeno. Živinorejsko veterinarski z.avod Gorenjske Zdravko Debeljak »Lovec« v Goricah pri Golniku obvešča cenjene goste, da je prenesel svoje poslovanje v prenovljeni lokal gostilne Sora v RETECAH pri Skofii Loki. sedaj VIGRED. Lokal je odprt vsak dan. razen ponedeljka in prvega torka v mesecu. Za obisk se priporoča gostilna VIGRED Zdravko Debeljak, tel. 60*354 5813 'z gostilne Kme*&gkq živilski kombinat Kranj Razpisu jemo proda jo: 1. osebni avto CITROEN DS 23, leto izdelave 1971 Začetna cena 100.000din 2. avtoradio BLAUPUNKT tip Frankfurt, leto izdelave 1974. Začetna cena 1.500 din 3. moped TOMOS APN 4, leto izdelave 1977. Začetna cena 6.000 din Prodaja bo 8. avgusta 1978 oh f). uri v prostorih KŽK. Cesta JLA 2 Ogled je možen 8. avgusta 1978 od (i. do 8. ure prav tako na Cesti •JLA 2 v Kranju. Pismene ponudbe in 10-odstotni polog od začetne cene sprejemamo do torka. 8. avgusta 1978. do 9. ure. iptistil dj-agi mož. oče "<-e m stari Franc Skopec Pogreb ho v sred,,. 2 s oh in r - ?.t Op 16.4;, m j.,.. k pokopa išču Ai........iž,Mi,-v...........'/ Min Mm,,miihh Ki «»»• ->l- 7. i!17s ZAHVALA Oh izgubi očeta. moža. sina m brata Antona Tavčarja se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, gospodu župniku. |)evrenjsA / //.s/, m/ izredni seji delat skega sveta pmslatdi šestu ofoletnivo tis/a not tlie ptnljelju /// tretja otvori tre kartona ž negu obrata na Primskovem. I k't* u ne tu tulcu- »> združili s praznovanjem občinskega pravnika. \ slatin tstnem gradova t< ,h rektor delm ne organi zavije Jo:c Kom sftregot • #>// o letošnjih kongresih m poudaril nujnost uresntvevanja zakmtti <> združenem tlela. •> prešeganpt mezdne miselnosti m ucc//at f/an/tt ttofnnlkoinih i"*/#f<«p»i l puhu te:altali poslovanja i prvem polletju pa so doka: ;a pravdno itsmer/en */ (ioreitf sle ga tiska. Na slovesnosti s.> štirim r lanom kolektiva Itumnai Mon/i Piiitst lnu Jankom- Mariji in Margetu Ktidi/u - poileldi nagmth' .u dvajsetletno dr/o in devetim jubilantom za deset tet neprekinjenega dela oh /<•/ priložnosti s.. direktorju Jožetu Komu. pod rigat voilstvoin /e tirttjhn<- pn/jet/e (. nenjski tisk preseglo lokalno zaprtost, oh n/egovem odhodu < />■•/.■>/ />■•,/< hh priznanje samoupravni organi in drttžhrnofhtiitičnv organi:aviJe ta !■•/,, I- Pet dan DEŽURNI NOVINAR *St 21 860 - PM- )<• poslal sl H k>> ob Pozdravi predsednika Tita sednik republike Josip Broz-Tit« voditelju Jamajke pozdravno .1 obletnm neodvisnosti. l'red.sedn.*..vw -stitko je preiel ludi voditelj republike (.an. Akufu ob izvolitvi za v.idilelja drzaye E.peranti..t.• /.a mir - V bolgarskem mest iT Varna se |e začel svetovni kongres esperantislov. k. se Ka udeležujejo deleča., f/ vseh petih relin. To je dosle, najim..,-fičnejse srečanie esperantisot v ki nw SijlTC do sobote, f, avgusta N« kon^-so menim da se moraio esperantisti Ar boli k... Zsle, zavzemal, za n... «.....kopravm. sodelovanje m«l narodi Število rojstev iihihm.i ,m.iii»>i« Iii urad Nemške demokratične republike ugotavlja, il.i se je v državi letošnje prvo polletje i(KM) vee otrok kot \ (h.lkclli lanskem obdobju Tu je pozitivno, menijo vzhodni Nemci. sii| podatek priča tudi o družbeni stabilnosti Umrl sloviti ffeneral - V Ki mu ie umrl ■ talijanski general 1'mlueio Nobille. ki je skušal leta 11*21 s posadk.. iloMeči Severni tečaj. 1'odviu |e preprečilo slabo Vreme. Osem članov posadke se je ubilo. drugi pa so komaj ostali pri Jtivljenjtl, (ienerala so rešili kol prvega, zalo so ga v drŽavi obtoževali, da je zapustil posadko in kršil d iko kapitana. Promet goat, vendar brez zastojev — Stalna služba l'pravne javne varnosli i/ Krania sporoča, da se gosi promet, ki ze nekaj dni prevladuje na gorenjskih tratah, navalili je. Vendar poteka brez zastojev. |ta tudi nesreč prometni miličniki niso zabeležili -I Košnjek Na Jesenicah danes slovesno Prvič občinska priznanja »1. avgust« Jesenice — Prireditve za letošnji praznik jeseniške občine 80 se že pričele. V soboto. 29. julija, so bila na sporedu Športna tekmovanja. Ob devetih dopoldne je bilo na strelišču heroja Verdnika tekmovanje v streljanju z malokalibrsko puško, isto časno pa se je začel v športnem parku turnir v odbojki. Športna tekmovanja so se nadaljevala tudi v nedeljo. 30. julija. Ob devetih dopoldne se je začel košarkarski turnir, na kopališču pa je bila slovesna otvoritev plavalnega tekmovanja za pokal Jesenic. Tekmovanje je bilo združeno tudi z otvoritvijo preurejenega kopališča na Ukovi. Včeraj ob petih popoldne so godbeniki pihalnega orkestra Jeseniški železarji pripravili v spominskem parku na plavžu promenadni koncert, uro kasneje pa je bila v Delavskem domu otvoritev kolektivne razstave slik članov Dolika. Danes, na praznični dan. ob 11. uri se bodo sešli na slavnostno zasedanje delegati /borov občinske skupščine. Slavko Osredka r, predsednik občinske skupščine, pripravlja za to priložnost slavnostni govor, posebno slovesno pa bo podpisovanje listine o pobratenju z občino Trbovlje in prva podelitev občinskih priznani »I. avgust«. Odbor za izbor nagrajencev in podelitev občinskih pri znanj predlaga, da bi prva priznan ja prejeli osnovna šola Žirovnica, temeljna organizacija združenega dela Plavž. Zdravko Pogačnik. Franc Zvan in Ivanka Kozar. Po slavnostni seji bo tovariško srečanje na Obranci pri spomeniku, kjer je bila 1. avgusta leta 1941 prva bitka v jeseniški občini. V četrtek, 3. avgusta, se bo jeseniško praznovanje nadaljevalo. Ob pol štirih popoldne bo na kopališču Uk ova slovesna otvoritev X. balkanskega prvenstva v skokih v vodo, ki bo trajalo vsak dan do fi avgusta. Zaključna prireditev letošnjega tekmovanja pa bo balinarski turnir v logu Ivana Krivca, ki se bo začel v nedeljo. f>. vgusla, ob osmih. J. Košnjek Učenost pod novo streho Za občinski praznik Kranja nova šola z varstvenima oddelkoma na Primskovem je prvo tovrstno v kranjskih osnovnih šolah. O pomenu novih prostorov, učilnic, varstvenih oddelkov in' zaklonišča je spregovoril predsednik krajevne konference SZDL Dominik Bogataj. V kulturnem programu so na svečanosti, ki so se je udeležili poleg krajanov tudi predstavniki skupščine občine in družbenopolitičnih organizacij občine Kranj, nastopili učenci osnovne dole Simona Jenka, katere podružnica je tudi nova štirirazredna dola na Primskovem. Pokroviteljstvo nad to pomembno pridobitvijo je prevzelo Cestno podjetje iz Kranja. V šoli, ki bo z začetkom naslednjega šolskega leta sprejela prve učene glavice, bo, dokler ne bodo zreli pogoji za celodnevni pouk, organizirano podaljšano bivanje otrok, ki bo v dobršni meri razbremenilo zaposlene starše. , H. J. KRANJ - V okvir prireditev ob prazniku občine Kranj je sodila tudi sobotna svečana otvoritev nove štirirazredne osnovne šole in dveh varstvenih oddelkov na Primskovem. Po načrtih Projektivnega podjetja iz Kranja je gradbena dela opravil SGP Gradbinec, notranjo ureditev pa je prispeval Slovenijales iz Ljubljane. Nova šola ima osem oddelkov, dva oddelka vzgojno varstvene ustanove za 48 malčkov, večnamenski prostor, kabinete, knjižnico, telovadnico in lepo urejeno kuhinjo z jedilnico. Celotna investicija je znesla 16,500.000 dinarjev. Prostori so zgrajeni s sredstvi občanov, ki so zadoščala tudi za ureditev okolice, Zadružne ceste in napeljavo javne razsvetljave. Pomembna pridobitev za vzgojno izobraževalno organizacijo pa je predvsem 320 kvadratnih metrov veliko zaklonišče, ki .\oto /lodružmčno šolo mi Primskovem je mtpii predstavnik pokrovi tel/a testnega /n>dfet/a Tone Hesman. — Fot<>: F. Perdan Bitka s časom dobljena - V veruj. II. julija, so obiskali brniško letališče :< (hnlpredsednik republiškega izvršnega sveta Zvone Dragan in republiška sekretar/a ;a not ran te zudeve m ljudsko obrambo Janez Zemljane m Martin A<>šu (ietiera/m direktni letališča Kram Sever in zastopniki podjetja S/otem/aveste s>> ^,,s/e seznaniti z ugodnim potekom modernizacije letališča. Veprai /<■ bilo i pridi dneh deset dni slabega vremenu, je izvaja/ceni «/,./; izreilntmi napon uspeh, nadoknaditi zamujeno. Nedelja je bita pro.st dan. S'a letališču trenutno tlela/o stroji, katerih moč dosega skupno :i2AHHi kom skih moči. strese po /mi 220 ljudi. V začetku rekonstrukcije jih je bilo 42o. km pomeni, da n bitka s časom za rekonstrukcijo najverjetneje dob/jena. (iostu so menih, da modi-rne/se letališče na Urniku m trama rešitev, temveč i trejta nt:mišttati ■< širitvi m prilagata n/u naraščajočemu letalskemu />mnietii i tki Kot,. K Perdan Nov potrošniški center na Planin. - V prt,zimvunp letošnjega pra w*J krantske nbčme se vkltuču,e,o tud, delavci eletrgovine Z,vda Kranj m , • temeljne organizacije :dru enega dela Maloprodaja \ čeroy JljrfJ popoldne so , »rvdišvu Planine pri Krmnu pn otroškem vrtcu odprli mnw trošmško sretliščc. k, se uvršča med največja m najsodobneje opremljeno,- edisča Uvdskc stroke i kranjsfn občini. Živila sn za trgovtm. ■ni Poslop/c kfcr /c potrošniško središče, /c m Veletrgovina Živila pa ga /c odkupila in opremila za sod trošni sko s, i-i j . . /',.s/.>nic kter /c iiofrosmsko središče, (t specula S..i tiidi/nna diiiailii vrti/eno ;a lig, \ eletrgnt /no /•< trum,no Veliko ,„,d>h,te, a Hamilo in vso kranjsl.....banu ,c odpu * topnik kratcen, skupn *tl Hfljt' Ph'»»'« < "tc (ik) Koto- K. Perila n