PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana ▼ gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 30 lir Leto XVI. - Št. 170 (4633) TRST, sobota 16. julija 1960 Včeraj je bila zaključena splošna politična debata v poslanski zbornici Dosežena osnova sporazuma KD-PSDI-PRI-PLI za sestavo nove enobarvne demokristjanske vlade? Reale: «Obstajajo pogoji za rešitev krize, ne pa za njen začetek» - Gui: «KD bo nadaljevala pogajanja z demokratičnimi strankami» - Obtoženi antifašisti pripovedujejo pred rimskim sodiščem, kako so jih policaji pretepali - Sen. Ferruccio Parripri Gronchiju sem se ga tudi jaz dotaknil v zaključku svojega govora prejšnji dan) se zdi tudi Krščanski demokraciji ugoden Krščanska demokracija bo medtem nadaljevala s stiki z demokratičnimi strankam^ ki so v zbornici dale svoje izjave in želi, da bi ti stiki pripeljali do zaželenega razvoja političnega položaja. Medtem časom pa naj vlada, ki je izjavila pripravljenost obdržati svoje odgovorno mesto, ohra- (Od našega dopisnika) „ KEM, 15. — Vse kaže, da se Tambroni ne bo mogel yec dolgo upirati sklepu vodstva krščanske demokracije glede odstopa njegove vlade, ker so razgovori za sestavo nove enobarvne demokristjanske vlade ob podpori liberalcev, republikancev in socialdemokratov že kar precej dozoreli, čeprav še niso zaključeni zaradi težav s FU. Pn tem ge pOU(iarjaj da je bila kriza včeraj samo začasno odložena, in da se bo ponovno odprla po današnjem dnevu, ko je bi-, :---------------—— la debata v poslanski zbor- ea je vlada omenlla ln w mci ° Sp;ošnem političnem položaju zaključena z govorom Guija, načelnika demo-krtstjanske poslanske skupile. Pred današnjim nadaljevanjem debate se je ponovno sestalo demokristjan-»ko vodstvo, ki je poslušalo Morovo poročilo. O tem sestanku ni bila objavljena uradna izjava, kljub temu Pa se je zvedelo, da je Mo-10 Poudaril, da je z razgo- m za našo skupino vso svojo yori med KD ter PU, PSDI ' 1° osnova sporazuma ze dosežena o sestavi eno-rtv}6 ^emokrist j anske vla-ue, ki j0 bodo podpirale po-iefl KD še ostale tri stranke. v ■,?'nstvo . je hkrati dalo na-. puiju, naj v poslanski st °brazloži stališče vod- iva glede najnovejšega raz-fja Političnega položaja in giede »stičnih točk, ki so bi-ugotovljene med parlamen-•j^ino debato*. Clan vodstva _il. Belle Fave, ki je novi-j pem dal to izjavo, je do-*da so perspektive za sporazum precej dobre*. višnji položaj pa je naj-h,* i. označil republikanski vo-aie, ki je takole po-dosedanjo diskusijo: »Po t:,~‘0(ino antifašističnih in an-__ oiantarnih izjavah poslan-Uuija, ki so bile bolj odit,- ,ot P° navadi, po jasnih blizu/ ^aragata> k' so tako vat, republikancem, po izja-. 5. Malagodija in končno Pričo dejstva, da so sociali-v2M*razili »pripravljenost pre-čakn VS° odgovornost, ki jih žab, v tako težavnem polo-zato*’ *.P° vsem tem — je oa en Reale, se nam zdi. rn„ - ,oe hoče, lahko sestavi n,.,0, vlado na način ter v vi,rii ’ „° katerih sem že go-ohc!.- • r torej mislimo, da . tajajo pogoji ne za odprt-■ temveč za konec krize * SJrlf,ed tem je Reale ostro ob-so p Preyarantstvo vlade, ki Wirfrt ?ašisti z govorom Aljo: anteja tako dobro obrazlo- vlaij-, ie’ da hoče Dlti de -t *nepristojni sodnik gle-1 ' 1itvari ki se je ne tičejo, nipt' g*ede načina, kdo bo vi-rt. nasl.ednik». »S tem pa Vpr . geča in širi težavna str.*, nja sporazumevanja med javil/1'*' Reale Je tudi iz-r.a ’ a ie Tambroni včeraj čin *?riginalen in nevaren naje - Vlagal oblast vlade, ki fia i-u a. večino*. Tambroni kai ,Prekinil in dejal, da ne-Ivell/kega "i izjavil. Toda rccen Je P°iasnil, da je bilo Ijena °l,jda j.e vlada priprav-Uant- ?dstopiti, potem ko bo n raj Vil& »dozorelost določe- ie de/ p81',’*' ‘N“ ta naČm’ Vo , tteale, se javno pra- skecaPreminia v pravo rim- Vzhnaoesarstva-* Ta izjava je teste v dvorani hude pro- k’ is govoril zadnji, tai* • prei Pohvalil Tambro-i n..‘" dejal, da se strinja 1-,’ih j glede vzrokov zad-d£> .dogodkov, zlasti pa glede 1 ntriVde’ KRI. Najvažnejši slodnjj g°ve izjave pa je na- »Pozitivni razvoj (ki avtoriteto in ugled.* Od ostalih govornikov sta zagovarjala nadaljnji obstoj Tambronijeve vlade monarhistični voditelj Covelli in neodvisni monarhist Lucifero. Covelli je povsem odkrito de jal tudi po zaključku debate, da so monarhisti pripravljeni postati sestavni del večine Tambronijeve vlade s pogojem, da bo ta večina »popolnoma zaprta proti socialiste m*. Lucifero je sicer kritiziral Tambronijevo vlado, češ da so bile Tambronijeve izjave »dvoumne«, toda končno je izjavil, da gre pri rušenju Tambronijeve vlade za «manever» in da bi bila nova vlada, ki bi iz tega «manevra» nastala — «vlada trgan. Seveda je tudi on privlekel na dan mednarodne razloge za obstoj sedanje vlade. Toda niti vsi monarhisti ne zagovarjajo Tambronija. Monarhistična struja »Socialna obnova« je objavila izjavo, v kateri poudarja, da mora biti nova vlada «brez sleherne odkrite in prikrite marksistične ali kakršne koli druge totalitarne hipoteke«; sposobna mora biti za «politiko obrambe demokratičnih ustanov in za uresničenje nujnih socialnih reform«. Tudi mladinsko demokrist-jansko gibanje, katerega vodstvo se je danes sestalo, je soglasno odobrilo resolucijo, v kateri se poudarjajo »vrednote odporniškega gibanja in zavračajo fašistične in komunistične skrajnosti«. Resolucija poudarja »nujnost sestave nove vlade ob podpori demokratičnih strank, da se utrdi režim svobode in ustvari večina, ki bo izvajala program KD«. Tudi danes so ves dan, trajali razgovori med najvišjimi predstavniki KD, socialdemokratov in republikancev. Dopoldne in popoldne do 18.30, ko se je splošna politična debata nadaljevala, so poslanci razpravljali o proračunu prometnega ministrstva. Razpravo o tem bodo nadaljevali v torek. Senatorji pa so obravnavali proračun ministrstva za javna dela, pri čemer je imel glavno besedo mini ster Togni, nakar so proračun odobrili. Tudi senat se bo sestal šele v torek. Mimogrede naj še omenimo, da sta fašistična senatorja Franza in Turchi predložila zakonski osnutek za parlamentarno preiskavo o delovanju htevo antifašistov o razpustitvi fašistične MSI. Hkrati se je pred rimskim sodiščem danes nadaljevala razprava proti 19 antifašističnim demonstrantom, ki jih je policija zaprla zaradi znanih demonstracij na Trgu S. Paolo. Pričali so številni policaji, ki so obtožence hudo obtoževali. Policaj Antonio Orefice je med drugim izjavil: »Obtoženi Aldo Tancioni je nosil dve leseni palici pod ramo in ko je začela policija napadati je kričal: Ne dotikajte se me, jaz sem invalid. Toda ni bil invalid«. Tedaj ga je odvetnik obrambe prof. Vassalli vprašal: «Kako pa veste, da Tancioni ni invalid?« Orefice: «Ni imel značke. Upiral se je policiji in zato je bil aretiran*. Obtoženi Alfonti: «Policijski agent Orefice me je aretiral in odpeljal z rokami zaveza- nimi na hrbtu ter me pretepal. Rekel je: Ustava smo mi!« Predsednik: «To nas ne zanima«. Odv. Gaeta (obramba): »Da, to nas zanima, kajti to nam služi za oceno, kak človek je ta priča in da bi ugotovili, v kakem razpoloženju so bili policaji, ki so pisali zapisnik«. Obtoženi Tancioni: «Mene priča ni aretiral. Toda on je bil tisti, ki me je na kvesturi pretepal«. Senator Molle (obramba): «Pozivam javnega tožilca, naj upošteva izjave obtožencev, kajti kadar se na sodni razpravi pripisuje policijskemu agentu kazensko dejanje, je dolžnost javnega tožilca, da intervenira«. Razprava se bo jutri nadaljevala. Medtem pa je nocoj predsednik republike Gronchi sprejel senatorja Ferruccia Parrija, ki je vodil delegacijo članov federalnega sveta odporniškega gibanja. Senator Parri je obrazložil Gronchiju program dela odporniškega sveta, da bi se v zavesti vsega italijanskega prebivalstva ohranile vrednote in ideali odporniškega gibanja izven in iz-rned delovanja posameznih političnih strank. Rimska kvestura je danes sporočila, da so v Rimu in v rimski pokrajini prepovedana vsa zborovanja. Tudi prefekt pokrajine Bari je prepovedal vsa zborovanja do 21. t.m. v vseh občinah pokrajine. Iz Pi stoie pa poročajo, da so orožniki, iz Cassalguidija prijavili sodišču več antifašistov, ki so baje organizirali javno zborovanje brez dovoljenja kvesture. A. P. S^SfiHruščev obljublja Kongu pomoč obmejni sporazum med Avstrijo in LJUBLJANA, 15. — začne veljati novi sporazum za obmejni promet med Jugoslavijo in Avstrijo. Sporazum je bil podpisan med obiskom avstrijskega zunanjega ministra Kreiskega v Beogradu. Sporazum obsega 10 km široki obmejni pas vzdolž meje. Avstrijski in jugoslovanski državljani, ki živijo v tem pasu, codo s stalno propustnico lahko potovali štirikrat mesečno in bivali v obmejnem pasu druge države 60 ur. Za prehod meje je predvidenih 37 cestnih in rečnih prehodov ter 4 železniški prehodi. za obrambo njegove neodvisnosti Dva nova turska zakona CARIGRAD. 15. — Turška vlada je sprejela zakon, na po-dlagi katerega državni funkcionarji ne bodo smeli biti člani političnih strank, vršiti politično propagando ali služiti kot sredstvo za strankarsko delovanje. Na podlagi drugega zakona, ki ga je vlada sprejela, bodo morali državni funkcionarji priseči, da bodo spoštovali zakon in moralna načela, načela pravice in prava, da ne bodo Izvršili nobenega u-kaza, ki bi bil v nasprotju z zakonom, da bodo z vsemi ena. ko ravnali ne glede na vero, raso ali politično prepričanj«. Kasavubu in Lumumba sta pisala Hruščevu, da bo Kongo prisiljen zahtevati intervencijo SZ, če bo zahodni tabor nadaljeval svoj napad ■ Belgijski odgovor na sovjetsko noto »Imperialistična intervencija proti Kongu, pravi dalje pismo, je poizkus zakasniti . proces popolne osvoboditve Afrike in doseči, da bi ta proces napravil korak nazaj, če bodo vlade, ki neposredno izvršujejo imperialistični napad proti republiki Konga, in tisti, ki hujskajo druge, naj to storijo, nadaljevale zločinsko dejanje, se SZ ne bo obotavljala in bo sprejela odločilne ukrepe, da ustavi napad«. »Sovjetska vlada je mnenja, da napad na Kongo ni krajevni spopad in da ima vprašanje ustavitve tega napada ogromen pomen za ves svet. Vprašanje Konga je vpraša- Prve varnostne sile OZN prišle v Kongo da zagotovijo spoštovanje Vse afriške države so ponudile vojaško pomoč - Vlada Konga je ponovno pozvala Belgijo, naj umakne svoje vojaštvo, in je uradno sporočila prekinitev diplomatskih odnosov - Opozicija v parlamentu Katange ne priznava akcije Čombe - Tudi Gvineja prekinila odnose z Belgijo ____________________________ V pričakovanju prihoda ge- KPI očitno z namenom, da bi i nerala Van Horna je bil po-na ta način odgovorila na za-1 močnik tajnika OZN Ralph LEOPOLDVTLiLE, 15. — Prve varnostne sile OZN so že prispele v Leopoldville. Danes je prišlo 300 tunizijskih vojakov in 80 vojakov iz Gane. Tunizija bo poslala skupno 600 vojakov. V okviru varnostnih sil OZN bodo oddelki iz Tunizije, Maroka, Gvineje in Gane. E-tiopski cesar Haile Selasi je ponudil tajniku OZN Ham-marskjoeldu kontingent svojih čet in je pripomnil, da ima Etiopija lastna letala za prevoz čet. Na zahtevo tajnika OZN Hammarskjoelda bo letalski most za prevažanje čet v Kongo organiziralo ameriško vojno letalstvo. Angleški general Alexan-der, ki poveljuje četam iz Gane, ki jih bodo poslali v Kongo, je daneš popoldne izjavil, da računa, da bo v prihodnjih urah imel na razpolago dva bataljona iz Gane, t.j. 1500 mož. Dodal je, da mu je uspelo skleniti sporazum z belgijskimi in kongoškimi četami v Leo-poldvillu, da se prepreči stik med njimi. General je tudi izjavil, da je sedaj trenutno poveljnik «de faeto« sil OZN, v pričakovanju prihoda švedskega generala Von Horna- Nocoj je general sporočil, da je vojska Konga v prestolnici izročila o-rožje četam OZN. General je tudi dejal, da ni zaskrbljen, kar se tiče prilmd-njih odnosov med belgijskimi silami in silami OZN. Izrekel je prepričanje, da bo med njimi prišlo do prijateljskega sodelovanja. Svoje čete za Kongo sta ponudili tudi Indija, Z AR in federacija Mali. ""■■■'iifilluuinHiiiiiHiniiniiuiHHimuMHiinHnHliintuNuinHMmimmMmnmmHmmHlnmmHIlMllillHtiiiiiniiiiillHilliilllllilll Komentarji tunizijskega tiska o resoluciji Varnostnega sveta Glasilo FLN o de Gaullovi politiki • Sporazum o neodvisnosti Gabona K^uIS> 15- — Dogodki v aljjjli, so spravili v ozadje tisk vprašanje. Tunizijski godk/OSVeča cele strani do-tarn v Kongu. Vsi komen-hiter,,!.6 ?triniajo v obsojanju p°UdaZC-l]e belgijskih čet in čanoni)) geslo »Afriko Afri- Konga, piše da-vpras dt Matin«, je afriško Čar—anle. Zato DriDada Afri- kak 'tar jo bila V OZ)if tun'zijska resolucija je iz Tunisa odpoto-* sedmimi vojaškimi le- tali 600 tunizijskih vojakov v Kongo, ki bodo sestavni del varnostnih sil OZN. Kar se tiče Alžirije, se opaža večja dejavnost pripadnikov alžirske osvobodilne vojske z raznimi atentati in sabotažami. Glasilo alžirske osvobodilne fronte objavlja danes uvodnik, v katerem u-gotavlja «retoričnost nove kampanje generala de Gaulla v Normandiji«. List piše med drugim, da «kljub močni struji v Franciji in na vsem svetu v korist sporazumnega miru ovira francoska vlada njegovo sklenitev. Vse torej dokazuje, da ima general de Gaulle s svojimi govori načrt mobilizirati francoske množice, da podpre akcijo svoje vojske v Alžiriji, s čemer si dela utvaro, da bo izvojeval mir z orožjem«. Kakor poročajo iz Pariza, so danes podpisali sporazum z bivšo francosko kolonijo Gabonom o neodvisnosti. Gabon pa bo še vedno ostal tesno politično in gospodarsko povezan s Francijo. Neodvisnost bodo uradno proglasili pozneje. Od 12 članov francoske skupnosti ni samo Mavretanija š« dobila neodvisnosti, To- da tudi s to kolonijo so v teku pogajanja, čeprav so nastale težave, ker zahteva Maroko del ozemlja Mavretanije. ——#»------ Dillon na Dunaju DUNAJ, 15. — Ameriški državni podtajnik Dillon je danes obiskal kanclerja Raaba in vicekanclerja Pittermanna. Razgovarjali so se o dvostranskih gospodarskih odnosih in o nekaterih političnih vprašanjih ter o gospodarski evropski integraciji. Na tiskovni konferenci je nato Dillon izjavil, da je na;-večji problem naših časov nujna podpora več kot eni milijardi ljudi in da tega vprašanja ni moč rešiti z načrtom, kakršen je Marshallov, temveč da so potrebne številne ločene :u nenehne akcije, ki morajo bv ti v medsebojnem skladu. Za odnose med SET in EFTA -e dejal, da so ZDA «več let podpirale cilje Skupnega ev-ropnega tržišča, kar bodo tudi nadaljevale«. Vlada ZDA zagovarja razširitev področja svi>-bodne izmenjave sedmih držav in upa, da se bo svet prepri-čal, da podpora SET ne pome. ni opozicija proti EFTA, Eunche imenovan za vrhovnega poveljnika varnostnih si! OZN v Kongu. Belgijci pa se ne ozirajo na sklepe OZN in pošiljajo še vedno svoje čete v Kongo. Danes je prišlo z letalom v Leopoldville 300 padalcev, v večernih urah pričakujejo prihod novega letala s padalci. Tudi grestolnica pokrajine Katange lisabethville, je v rokah belgijskih vojakov. Gvineja je iz solidarnosti do Konga prekinila diplomatske odnose z Belgijo in pozvala vse afriške države, naj storijo i-sto. Razen tega je Gvineja dala Kongu na razpolago svoje čete v okviru pomoči OZN. Belgijska vojska se v Kongu obnaša, kakor da v Kongu sploh ne bi bila proglašena neodvisnost. Obnaša se kakor napadalna vojska. Včeraj so padalci onemogočili ministru Ka-samuri govoriti po radiu. Ko se je oddaljil, so celo streljali za njegovim avtomobilom. Predsednik vlade Lumumba J® Sovoril danes v parlamentu. Zahteval je, naj se belgijsko poslaništvo v Leopoldvillu takoj zapre, belgijske čete pa naj odidejo. Belgijci naj v šestih urah zapustijo Leopoldville in letališče tega mesta. Sporočil je zatem, da bo odpotoval skupno s predsednikom Ka-savubujem za 1 teden v Stanley-ville in je poudaril, da je stanje v tem mestu zelo resno zaradi spletk Belgijcev. Poudaril je potrebo prekinitve odnosov z Belgijo, ker je Belgija napovedala Kongu vojno. »Potrebno je, je izjavil Lumumba, da belgijski diplomati zapustijo našo deželo in da Belgijci zapustijo oporišča m so sedaj v njihovih rokah. Sele tedaj bi Kongo eventualno mislil na uvedbo novih odnosov z Belgijo«. V svojem govoru je Lumumba obsodil tudi stališče, ki so ga zavzele ZDA v OZN, in je poudaril, da ZDA podpiram Belgijo, zato da branijo svoje interese v Kongu. Kar se tiče varnostnih sil OZN, je Lumum. ba izjavil, da bi se morale -e umakniti iz Konga, če bj prišle tjakaj prežete z enakim duhom naklonjenim Belgiji, kakršen se je pokazal v OZN. #Te sile. je dejal Lumumba, bodo lahko ostale, samo če bo njih navzočnost v skladu z interesi Konga in ne v skladu z interesi Belgije«. Pred Lumumbo je govor.1 zunanji minister Bomboko, ki se je branil pred obtožbami, da je v nekaterih trenutkih sodeloval z Belgijci. Nocoj je državni tajnik v zunanjem ministrstvu Konga izročil belgijskemu poslaniku pismo Lumumbe, s katerim mu ta sporoča prekinitev ui-plcmatskih odnosov in zahte va umik belgijskih čet, ki so prišle v Leopoldville, Lullua-burg, Elisabethville in v Spodnji Kongo. Pismo poudarja, da morajo belgijske čete izprazniti oporišča Kamina >n Kitona v 12 urah po izročitvi pisma, t, j. najpozneje do 6. ure v soboto zjutraj. Pismo pravi, da je parlament soglasno odobril sklep o prekinitvi odnosov in o zahtevi za umik čet. Parlament pa ni hotel odobriti prijateljske pogodbe z Belgijo, kar pomeni. da se mora belgijsko po-suništvo v Kongu zapreti, osebje pa mora odpotovati. Iz New Yorka javljajo, da bodo nekatere države članice OZN poslale v Kongu živila. Z DA bodo poslale 300 ton moke z 21 letali. Velika Britanija je obljubila, da bo poslala za 10.000 šterlingov vrednosti živil. Predsednik pokrajinske vlade v Katangi Čombe pa je poslal pomočniku tajnika OZN Ralphu Bunchu vabilo, naj pride v Katango. V zadevnem pismu pravi, da želi, naj bi se »osebno prepričal, da je Katan-ga sposobna za neodvisnost«. Na včerajšnji seji pokrajinskega parlamenta Katange v Eli-sabethvillu. ki je bila kljub te mu, da se je ni udeležilo zadostno število poslancev, je Čombe prebral izjavo o neod visnosti Katange. Voditelj o-pozicije pa je izjavil, da odločno nasprotuje tej izjavi, ki je nezakonita. Tedaj je finančni minister trdil, da se vlada lahko odpove privolitvi opozicije, ker je ta v manjšini. Obtožil je opozicijo, da je sokriva za incidente v Kongu. Po teh besedah je prišlo v parlamentu do velikega hrupa. Predsednik poarajinske vla de Katange Čombe je poslal bizojavkc 83 članom OZN, od katerih zahteva priznanje od cepitve Katange od Konga. Sporočil je. da namerava oditi v Bruselj, kjer bo belgijskemu kralju postavil zahtevo, naj odobri njegov sklep, čombe obtožuje Lumumbo, da je pripravil upor varnostnih sil in da hoče uvesti »diktatorski režim s komunistično podporo, zato da bi evropsko prebivalstvo odšlo in bi ga pozneje nadomestili s tehniki iz komunističnih držav*. V Bruslju je predsednik belgijske vlade Eyskens izjavil, da belgijska vlada želi navzočnost varnostnih sil OZN v Kongu. Dodal pa je, da bodo organizirali umik belgijskih čet »te. daj, ko bodo mednarodne sile učinkovito jamčile varnost«, in da bodo morale sile OZN «prej vzpostaviti in zatem vzdrževati red s popolnim sodelovanjem belgijskih sil«. Zatem je Eyskens sporočil, da je do sedaj zapustilo Koa-go 25.000 ljudi. Sporočil je tudi, da je belgijski vojaški poveljnik v Leopoldvillu odredil izpustitev vseh civilnih in vojaških ujetnikov v Kongu, ki so bili v rokah belgijskih vojakov. Izpustili so jih na posredovanje Ralpha Buncha. Na sedežu družbe »Union Miniere« v Bruslju so sporočili, da bodo v teku enega tedna obnovili proizvodnjo v rudnikih bakra in v rafinerijah te družbe v pokrajini Katangi. Sporočili so tudi, da je verjetno, da bo del dobička družbe odslej prepuščen vladi v Katangi ter da bo ta vlada navzoča v upravnem svetu družbe. izbral senatorja Lyndona Johnsona za demokratskega kandidata za podpredsedniško mesto, je sinoči kongres stranke soglasno to imenovanje potrdil. Izbira Johnsona, ki jo je včeraj napovedal Kennedy, je povzročila presenečenje v krogih kongresa, kjer so predvidevali, da bo Kennedy izbral senatorja Symingtona. Proti Johnsonu so zlasti nastopili ekstremistični delegati Juga in sindikalisti Severa. Ti so namreč mnenja, da bo Johnson predstavljal negativen e- MOSKVA, 15. — Agencija Tass javlja, da je Hroščev poslal pismo predsedniku. Konga Kasavubi in predsedniku vlade Lumumbi, v katerem pravi, da bo SZ nudila Kongu potrebno pomoč v obrambo njegove neodvisnosti. Hroščev poudarja v svojem pismu »mednarodno važnost junaške borbe ljudstva Konga za neodvisnost in za enotnost tega ljudstva, ki je žrtev imperialističnega napada«. njo vsega kulturnega človeštva.* Zatem poudarja Hruščev. da je OZN izvršila koristno delo, ko je sklenila pozvati belgijsko vlado naj umakne svoje čete iz Konga. »Ce se to napad nadaljeval kljub tej odločitvi, dodaja Hruščev, izjavlja sovjetska vlada, da bo r.ujno potrebno sprejeti učinkovitejše ukrepe, bodisi s strani OZN, kakor tudi s stra ni miroljubnih držav, ki podpirajo stvar Konga.* Pismo takole nadaljuje: »Sedanji napad na Kongo, ki so ga izvršile belgijske čete, je de’ansko kolektiven imperialistični napad držav, katerih monopoli so se vsidrali v Kongu in v prvi vrsti v zelo bogati pokrajini Katangi. Roka napada, ki se je dvignile. proti neodvisnosti Konga, se dviga tudi proti Nigeriji, Madagaskarju, Maliju, Togu in proti drugim afriškim državam, ki so dosegi« svojo neodvisnost ali ki jo bedo v kratkem dosegle. Vaša borba je borba stotin milijonov ljudi v Afriki, v Aziji in v Latinski Ameriki. Indokina, Alžirija, Suez, Gvatemala, Libanon, Jordanija, Gvineja in Kuba in sedaj Kcngo: to so etape imperialistične politike po vojni, katerih namen je, ne dovoliti zasužnjenim narodom, da bi uveljavili svojo neodvisnost, dobili svobodo, gradili novo Življenje z možnostjo, da J-porabljajo svoja naravna bogastva in vse dosežke znanosti in moderne tehnike. Zahteva SZ je enostavna: proč roke od republike Konga! Vlada Konga je lahko gotova, da bo SZ nudila Kongu pomoč, ki je potrebna za zmago njene pravične stvari.* To pismo je odgovor na p.smo Lumumbe in Kasnvu-buja, ki sta ga poslala Hruščevu in ki se glasi: »Predsedniku ministrskega sveti SZ Spričo grožnje, ki prihaja proti neodvisnosti republike Konga iz Belgije in h’ nekaterih zahodnih držav, ki podpirajo zaroto Belgije proti naši neodvisnosti. Vas prosimo, da stalno sledite razvoju položaja v Kongu. Mogoče je, da bomo prisi-‘ieni zahtevati intervencijo južnih držav, ki so podpirale Johnsona kot predsedniškega kandidata. Prebivalstvo Juga je namreč po večini pro-testansko in se še vedno zavzema za rasno diskriminacijo. Senator Symington bi lahko prinesel Kennedyju glasove iz «Middle Westa», toda Kennedy ima na tem področju že mnogo pristašev. Johnson se je rodil 27. avgusta 1908 v državi Texas. Študiral je univerzo in je leta 1936 postal član predstavniške zbornice. Leta 1948 je predsednika :epublike in ministrskega predsednika ie v nevarnosti.* V zvezi s pismom Hruščeva vladi Konga je predstavnik a-meriškega državnega departmaja prebral izjavo, v kateri se obtožuje SZ, da hoče »poslabšati mednarodni položaj, s tem da ponuja svojo pomoč voditeljem Konga proti zahodnim državam«. Belgijski zunanji minister pa je izročil danes sovjetskemu poslaniku odgovor vlade na sovjetsko noto v zvezi s Kongom. V tej noti pravi belgijska vlada, da je »z zgražanjem zvedela za stališče, ki ga je zavzela sovjetska vlada do dogodkov v Kongu*. Dalje trdi, da sovjetska nota potvarja dejanja in namene. Nslo ponavlja trditve, da je vlada Kcnga pokazala nesposobnost pri preprečitvi neredov in da je bila »sveta dolžnost Bel gije ščititi svoje sopatriote, ki so v skrajni nevarnosti*. Sovjetsko poslaništvo je to noto zavrnilo s poudarkom, da vsebuje žaljive izraze proti Sovjetski zvezi. « • Tito in Abud v Zadru in na Reki Churchill v Dubrovniku REKA, 15. — Predsednik sudanske vlade gen. Abud in predsednik Tito sta odpotovala danes na rušilcu «Split» iz Splita v Zader. Na odprtem morju pred Splitom so vojne ladje Jugoslovanske vojne vornarice priredile defile med letenjem reakcijskih letal. V Zadru je oba predsednika pozdravilo več tisoč prebivalcev in turistov. Po kosilu sta z avtomobili odpotovala po jadranski magistrali proti Reki. V Karlobaru, Senju, v Novem in drugih turističnih krajih so povorko avtomobilov pozdravljali krajevni prebivalci in turisti. Skozi Reko je šla povorka nekaj pred 18. uro in vse reške ulice so bile polne meščanov, ki so se jim pridružili pomorščaki z ladij, ki so zasidrane v reški luki. V Opatiji so se gostje zadržali v hotelu «Kvarner», nato pa so nadaljevali pot v Pulj in na Brione. Z jahto «Christina» je prispel danes popoldne iz Splita v Dubrovnik bivši predsednik britanske vlade Winston Churchill s soprogo. V Dubrovniku bosta ugledna gosta ostala 0 kandidiranju senatorja Johnsona lement zb program, ki so ga j bil izvoljen za senatorja, leta I p£,oom proti suverenosti re-odobnli na kongresu. i 1953 pa je bil imenovan za publike Konga. Sedaj je o- Kennedy je s svojo izbiro , voditelja demokratske skupi- zemlje Konga zasedeno po hotel verjetno doseči podporo | ne v senatu. I belgijskih četah in življenje •iiiiituifiiiiiMmiuiiiiiiniaiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiHmniuuuttmiiuMutiiiiiiiiHiniimHiuHiftuiiuiuttii Stališče FLRJ do Pogajanja z Dillonom - Kuba in ZDA - Trgovinski sporazum s SZ Sovjetske zveze, če ne bo,dYj| ,dn* *n s* 9*^edad* zgodo-zahodni tabor prenehal z na- ‘ nji tiskovni konferenci je predstavnik tajništva za zunanje zadeve Drago Kunc izjavil, da je sklep OZN, da pošlje svojo oborožene čete v Kongo, pravilen. S tem je ponovno potrjeno, da je OZN najpripravnejše sredstvo za reševanje mednarodnih vprašanj. Drago Kunc je dejal, da so akcije, naperjene zoper neodvisnost Konga, v nasprotju z mednarodnim pravom. Te akcije ogražajo stabilnost in mir v Afriki, ki je v razdobju prehoda iz kolonialnega gospostva k ustvarjanju svobodnih in neodvisnih držav. Kunc je izrazil zaskrbljenost jugoslovanske vlade zaradi e-nostranskega sklepa belgijske vlade o pošiljanju čet v Kongo kakor tudi zaradi njene nepripravljenosti, da te čete v najkrajšem roku umakne. Nato je izrazil upanje, da bodo razgovori s podtajnikom ZDA Dillonom prispevali k nadaljnjemu razvoju odnosov med Jugoslavijo in ZDA, zlasti na gospodarskem področju. Podtajnik Dillon bo na obisku v Jugoslaviji od 17. do 20. julija kot gost jugoslovanske vlade. Med njegovim obiskom se bodo vodila pogajanja verjetno tudi o možnih spremembah v jugoslovan- skem deviznem in zunanjetrgovinskem sistemu. V zvezi z razgovori v Moskvi za sklenitev dolgoročnega trgovinskega sporazuma je Drago Kunc izrazil željo, naj bi ta sporazum prispeval k širjenju gospodarskih odnosov med obema državama. Predvideni so tudi razgovori o sklenitvi dolgoročnih sporazumov Poljsko, CSR, Romunijo in Bolgarijo Z Madžarsko in Vzhodno Nemčijo so predvideni razgovori o spremembi sedanjih triletnih sporazumov v petletne sporazume, t. j. do leta 1965. Drago Kunc je nadalje izrazil upanje, da bosta vladi Kube in ZDA realistično in razumno sprejeli ukrepe za mi-LOS ANGELES, 15. — Po-.roljubno rešitev spornih dvo-tem ko je senator Kennedy | stranskih vprašanj na podlagi (Od našega dopisnika) medsebojnega spoštovanja in BEOGRAD 15. - Na današ-1 enakopravnosti. Jugoslavija nudi podporo najno»ejsim u- krepom kubanske vlade, Njena suverena pravica je, da sprejema in izvaja ukrepe v sogfasju z mednarodnimi obveznostmi, če je prepričana, da koristijo socialnemu in gospodarskemu napredku kubanskega ljudstva. V zvezi s prekinitvijo fran-cosko-alžirskih razgovorov, je Drago Kunc izjavil, da bi bilo želeti nadaljevanje stikov, ker je to edina pot za sporazumno rešitev alžirskega vprašanja. «S pošiljatvijo svoje delegacije v Pariz, je dejal Kunc, je alžirska vlada pokazala pripravljenost za re-jitev alžirskega vprajanja z miroljubnimi razgovori.« Ko ga je neki novinar vprašal za mnenje glede sestrelitve ameriškega letala, je Kunc dejal, da je znano stališče jugoslovanske vlade glede nedotakljivosti meja posameznih držav in glede nedovoljenih poletov nad tujimi ozemlji, kajti tako ravnanje ogroža mednarodno stabilnost. Drago Kunc je nato obvestil novinarje, da stopa v veljavo danes sporazum o ureditvi obmejnega prometa med Avstrijo in Jugoslavijo. Ta sporazum je nadaljnji pozitivni korak k urejevanju dobrososedskih odnosov in k ustvarjanju pogojev za razvoj sodelovanja med obema državama. Vice iiiiiiiiiiiiimiiiimitmiiiiiiMiiiitiiiiiiiiifiiiimiMiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiitiimiiiiiiiiiiHiiiiimin Blato je pogoltnilo kamion s 30 ljudmi Kamion se je prevrnil v kanal in potniki se niso mogli izvleči izpod njega KAIRO, 15. — Trideset ljudi je včeraj zgubilo življenje, ko_ jih je žive pogoltnilo tekoče blato, ne da bi jih mogli rešiti. Nesreča se je dogodila na neki cesti, na področju Nilove delte, ko se je kamion, v katerem so se vozili, prevrnil v kanal, in se potniki niso mogli izvleči izpod njega. Na kamionu je bilo 51 delavcev, ki so se vračali z dela. Samo 20 delavcev in 1 delavka so se rešili, medtem ko je ostale požrlo blato skupno s kamionom. 15 minut pozneje, ko so na kraj nesreče prišle reševalne skupine, ni bilo nobenega sledu več o ljudeh in kamionu. GVATEMALA, 15. — Pri požaru, ki je včeraj uničil norišnico v mestu Gvatemala, je zgubilo življenje nad 300 ljudi. Razen 151 trupel, ki so jih našli, pogrešajo namreč še 155 pacientov. QUITO, 15. == Preteklo noč je v bližini vulkana Pichin-cha v Andah strmoglavilo ameriško prevozno letalo »C-47» v katerem je bilo 18 ljudi. Vsi so zgubili življenje. DEL RIO (Texas), 15. — Neko izvidniško letalo «U-2» je včeraj zadelo ob goro se-vernozahodno od Uvalde v državi Texas. Pilot se je rešil s padalom. PARMA, 15. — Preteklo noč se je na mostu nad reko Enza dogodila huda nesreča. Na mostu je kamion s prikolico, ki je prihajal iz Piacenze, zadel v drugi kamion, ki mu je prihajal naproti, ter se je prevrnil z mosta v spodnjo reko z višine 20 metrov. Pr: nesreči so zgubili življenje vozač, njegov 15-letni sin in 20-letni pomožni vozač, ki s i vsi iz Piacenze. Dva vozača v drugem tovornem avtomobilu iz Bologne sta ostala nepoškodovana. vinske znamenitosti. Nove demonstracije na Japonskem TOKIO, 15. — Predsednik japonske vlade Kiši in vsi čiani vlade so danes odstopili Se prej so se večinska stranka, kateri pripada Kiši, ter opozicijski socialistična in socialdemokratska stranka sporazumele, da bo v ponedeljek izredna seja poslanske zbornice, da na njej izvolijo novega predsednika vlade. Kakor je znano, je vladna stranka imenovala za svojega kandidata Ikedo. Včeraj je večja množica ponovno demonstrirala pred parlamentom proti morebitnemu imenovanju Ikede za predsednika vlade. Demonstranti so zahtevali tudi razpustitev parlamenta in odpoved vojaške pogodbe z ZDA. Puljski festival PULJ, 15. — Od 23. do 30. julija bo ti Pulju VII. jesti-t ul jugoslovanskega filma pod pokroviteljstvom predsednika Tita. Predvajali bodo devet dolgometrainih igranih filmov in en kratkometraini igrani otroški film ter 14 dokumentarnih filmov. Med i-granimi filmi so: «Akcija», • Drug predsednik c enterfor., -Kota 905», «Kočija sanj.. -Deveti krog., -Vohun 25 porota., »Partizanske pripovedke» in otroški film -Izgubljeni svinčnik.. Razen denarnih nagrad v znesku 2 milijonov dinarjev bodo podelili nagrado -Zlata arena» za najboljšo igralsko stvaritev. Razen drugih gostov bo na festivalu navzoč tudi slavni sovjetski reti ser Sergej Bondartuk s svojo te-no, filmsko igralko Ireno Skoptevo. Bondariuk bo hkrati član urad ne sovjetske de-iegacije. DUBROVNIK', 15. — Na La-pudu pri Dubrovniku se bo začel 17. julija mednarodni seminar -Univerza danes-. Vseh poročil bo dvajset, in sicer o prilagoditvi visokošolskega pouka sodobnim potrebam gospodarstva ,n družbe, kakor tudi o metodologiji znanstvenega in raziskovalnega dela. Med udeleženci seminarja bodo številni znam univerzitetni profesorji iz Italije, Francije, Nizozemske in drugih držav. «>---- NEW YORK, 15. — Znatne-niti basist Lavvrence Tibbett je danes umrl v bolnišnici Roosevelt, kjer je bil 27. ut* nija operiran. Imel je 63 let, PRIMORSKI DNEVNIK — 2 — 16. julija 1960 Vreme včeraj: najvišja temperatura 26.6, najnižja 18.2 slopinje. Zračni tlak 1012.9 rahlo pada, veter 4 km severozahcdnik. vlaga 63 odst., nebo 4 desetinke poobla. čeno, morje skoraj mirno, temperatura morja 24.6 stopinje. Tržaški dnevnik Danes, SOBOTA, 16, julija Marija Sonce vzide ob 4.30 in zatone ob 19.51. Dolžina dneva 15.21. Luna vzide ob 24. in zatone ob 13.17. Jutri. NEDELJA, 17, julija Aleš Kritično poročilo predsednika tržaških industrijcev Napori za spremembo strukture tržaškega gospodarstva so povzročili krizo industrije Predsednik Iveze industrijcev je ostro kritiziral vlado, da ni ničesar storila za okrepitev državnih industrijskih podjetij - Zavlačevanje uveljavitve industrijske proste cone Poročali smo že o zasedanju združenja tržaških indu-»trijec («Confindustria»), ki le je v sredo sestalo v prostorih tržaške trgovinske zbornice na svojem rednem letnem občnem zboru. Ponovno •e vračamo na to zasedanje odnosno zlasti na poročilo predsednika tržaških industrijcev Dorio, ki je povedal marsikatero zanimivo podrobnost glede sedanjega tržaškega gospodarskega položaja in zlasti nekatere zanimive in tehtne kritike. To je razumljivo, če pomislimo na bistveno drugačen položaj in tudi strukturo tržaške industrije v primerjavi na primer z Milanom. V Trstu praktično ne obstaja velika lokalna zasebna industrija, ker so vsa ključna podjetja v rokah 1RI, obe veliki čistilnici mineralnih olj pa imata centrali daleč in nista v temu smislu povezani z mestom. Iz tega izhaja tudi nujno ostrejši ton poročila in zlasti poudarjanje tistih vprašanj, ki so v določeni meri skupna celotnemu tržaškemu prebivalstvu. Dr. Dario Doria je tak0 v tvojem poročilu uvodoma u-gotovil, da je bil industrijski italijanski razvoj v zadnjih ietih izredno nagel, da pa to ne velja za Trst, ki je komaj ubranil svoje pozicije. Tako je navedel, da je italijanska industrijska proizvodnja narasla od indeksa 100 v letu 1953 na 173 v marcu letošnjega leta in je znašal letni napredek 10 odst. V Trstu je razvoj mnogo počasnejši, kar dokazujejo tudi indeksi o proizvedenih dohodkih, saj je vsedržavni indeks narastel od 100 leta 1952 na 142 leta 1958, medtem ko je v Trstu dosegel lani komaj 110 in je pretekla leta zabeležil celo nazadovanje. Ti podatki upravičeno povzročajo zaskrbljenost in se jim ni mogoče izogniti z navajanjem podatkov o relativno visoki življenjski ravni, ki naj bi obstajala v Trstu, kar računajo na osnovi primerjave med posameznimi pokrajinami, pri čemer ne upoštevajo, da se tržaška pokrajina sestoji v bistvu samo iz mesta, medtem ko v vseh ostalih prevladuje dežela Odločilni so podatki, ki govore o dinamiki razvoja in prav tu Trst zaostaja. Po mnenju industrijcev je do takega razvoja prišlo v okviru naporov, da se izpremeni struktura tržaškega gospodar- •HiiiiiiiiiiiaaimiiuiHiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiii Dijaške Matice Staršem, ki želijo oddati prošnje na Dijaško Matico bodisi za sprejem v Dijaški dom, za podporo za vzdrževalnino v domu, kakor tudi za druge oblike podpore, sporočamo, da ni predsedstvo Dijaške Matice več v Ul. Roma 15, temveč v Ulici Gttppa MI. nadsiiropje (pri SPZ). Prošnje pa lahko oddajo tudi v Dijaškem domu v Ulici Ginnastica 72. Pri prosvetni zvezi so uradne ure vsak dan od 1. do 12. ure ter od 15. do 1*. ure (ob sobotah do 12. ure), pri upravi Dijaškega doma pa Je počitniški urnik vsak dan od 9- do 12. ure. DIJAŠKA MATICA stva. Tako je ladjedelniška industrija že dalj časa v krizi in tudi letos ladjedelnica CRDA ne bo izkoriščala v celoti svoje naprave in to kljub novim naročilom Finmare in Finmeccanica ter zlasti treh potniških ladij, za katere pa postavitev gredlja še ni bila določena. Se slabši je položaj v zasebnih ladjedelnicah, ki ne morejo računati na državna naročila. Vse to se v izredno občutni meri odraža na številna manjša industrijska podjetja, kar vse je povzročilo, da je ostala industrijska proizvodnja v zadnji!? treh letih bistveno neizpremenjena. V tej zvezi je predsednik in-dustrijcev ostro kritiziral ravnanje države, ki ni naredila ničesar, da bi okrepila in valorizirala državno industrijo, ki ima na našem področju tako odločujoč značaj. Dejal je, da ne obstaja nobena nova pobuda in da se je položaj celo zaostril. Navedel je, da so zaprli delavnico vagonov in da niso razširili delavnice mostov in žerjavov. Glede ILVA se čaka, da se izve kaj pomeni v resnici splošni načrt o preureditvi podjetja. Pri gradnji tobačne tovarne je prišlo do zastoja. Da se ni znižalo število zaposlenih, je zlasti zasluga gradbene industrije in lahko pričakujemo, da se mo mrzlično gradilo tudi v bodoče. Vendar pa se lahko tudi predvideva, da gradbena industrija ne bo mogla dolgo časa za-poslevati tako visokega števila delavcev. Iz teh splošnih in dokumentiranih ugotovitev zaključuje predsednik industrijcev, da lahko pričakujemo rešitev samo od razširitve predelovalne zasebne industrije. V tej zvezi je navedel nova tekstilna podjetja, ki so zrasla žaveljskem industrijskem pristanišču ter poudaril, da vsa ta podjetja dosegajo odlične proizvodne in gospodarske rezultate ter da je predviden njih nadaljnji razvoj. Skoro deset let je negotov tržaški položaj preprečil, da bi lahko žaveljsko industrijsko pristanišče pritegnilo večje število pomembnejših industrijskih podjetij in se je položaj spremenil s spremembo političnega položaja. Do novega zastoja je prišlo 1957. leta, ko so tudi v drugih pokrajinah in zlasti na Jugu uveljavili podobne in v določenih primerih še večje ugodnosti, kot veljajo za industrij-ce, ki zgrade neko industrijsko podjetje v tržaškem industrijskem pristanišču. Bistveno se lahko ponovno izpremeni stanje v okviru industrijske proste cone, čeprav je obsojanja vredno, da se še sedaj čaka neka upravna pojasnila, od katerih je odvisno delovanje omenjene industrijske proste cone. V istvi zvezi je dr. Doria tudi poudaril razliko med tržaško in drugimi pokrajinami, saj povsod grade letališča, ceste, vedno boljše železniške zveze, medtem ko so pri nas vse te gradnje po večini še v razdobju načrtov. Iz navedenih izvajanj je razvidna dokaj ostra kritika predsednika tržaških industrijcev zaradi počasnosti in neodločnosti centralnih organov pri reševanju tržaških perečih vprašanj. Ne moremo pa se strinjati z dvema stališčema tržaške »Confindustrie«, in si- ■iitiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiitiHttiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiimiliiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinitiiifMiliiiiiiiHnmoiiiinitiiiiiiifiiiiMiiiiiiii Rezultati zrelostnih izpitov Realne in Klasične gimnazije Na realni je izdelalo samo 5 dijakov, 9 jih je bilo odklonjenih, 10 pa jih ima popravne izpite - Na klasični pa jih je 6 izdelalo, 4 so odklonjeni in 9 jih ima popravne izpite cer, da je mogoče iskati rešitev pri pritegnitvi predelovalne industrije, pri čemer seveda nikakor ne zanikamo velikega pomena novih industrijskih podjetij za omilitev brezposelnosti in za splošni tržaški industrijski razvoj. Prav tako se ne moremo strinjati s stališčem, da ne bi mogli v okviru deželne avtonomne uprave, ki bi predvidela pokrajinsko avtonomijo, rešiti nekaterih važnih perečih vprašanj. Avtonomija seveda ne bi predstavljala magične rešitve vseh vprašanj, lahko pa bi bistveno prispevala, da bi bilo manj zmede, zavlačevanja in nerazumevanja s strani centralni organov, kar je predsednik v svojih izvajanjih tako ostro obsodil. Poslanska zbornica odobrila zakon o tržaških senatorjih Na prihodnji seji zbornice pa bodo dokončno odobritev zakona postavili na tajno glasovanje Na svoji včerajšnji seji se je poslanska zbornica ukvarjala z ustavnim zakonskim načrtom za dodelitev treh senatorskih mest tržaški, milj-ski, devinsko-nabrežinski, dolinski, zgoniški in repentabor-ski občini. Senat je že odobril ta zakonski načrt prvič 18. decembra lani, nakar ga je poslanska zbornica spremenila in odobrila 17. februarja letos, senat pa zopet spremenil in ponovno odobril 9. junija. O zakonskem načrtu je poročal demokristjanski poslanec Cossiga. Ta je dejal, da je po mnenju zbornične komisije senat neupravičeno ponovno vključil v zakonski osnutek predhodno določbo, ki jo je poslanska zbornica izločila, vendarle je priporočil, naj poslanska zbornica odobri besedilo načrta, ki je bilo odobreno v senatu, in sicer zato, da se pospeši njegova dokončna odobritev, ki je odvisna samo še od poslanske zbor- Včeraj so na realni gimnaziji (Državnem znanstvenem liceju) izobesili rezultate zrelostnih izpitov. Skupno je bilo vpisanih c a znanstveni zrelostni izpit 26 kandidatov, od katerih sta bila dva odsotna zaradi bolezni. Od 24 prisotnih kandidatov jih je izdelalo samo 5-to je komaj malce več nego petino ali 20,8 odstotka, 10 j,h ima popravljalne izpite, kar 9 'ra jih je padlo, to je 37,5 odstotka. Izdelali so: Ste-lij Raccar s povprečno oceno 7, Zdravko Lupine, Pavel Chersi, Karel Emili in Matija Hmeljak. Za klasični zrelostni izpit se je prijavilo 20 dijakov Klasične gimnazije (liceja) iz Trsta. Od teh jih je 6 izdelalo, 4 so bili odklonjeni, 9 pa jih ima popravne izpite. Ena kandidatka je položila okrog polovico izpitov in zbolela, zaradi česar bo polagala izpit iz preostalih predmetov jeseni. Padli so tudi vsi trije zasebni dijaki, ki so se javili k izpitom. Izmed kandidatov Klasične gimnazije jih je torej izdelalo 31 odstotkov (upoštevajoč število 19 kandidatov, ker je ena kandidatka med izpiti zbolela), padlo pa jih je 21 odstotkov. Izdelali so: Franc Bole, Marija Colja, Marjetica Kacin, Marija Pie-razzi, Tatjana Uršič, Marija Zlobec. Za klasični zrelostni izpit se je z goriške Klasične gimnazije (liceja) prijavilo 11 III llllll llllllll Ulil II lllllillllllllll II lllllHIIIHIMIHtlll 111111 lllllll lili IIIIIIM9IMIIIIIIIHIIIIHIIIIIIIIMI Po šestih dneh je deček občutil posledice padca Šele v koloniji, kjer ga je neki vrstnik brcnil v nogo, v katero se je laže udaril nekaj dni poprej, so mu ugotovili zlom gležnja PRIMORSKI DNEVNIK UREDNIŠTVO TRST-UL.MONTECCHI 6-II. TELEFON 93-808 IN 94-638 Postni predal 550 PODRUŽNICA GORICA Ulica S. Pellico 1-IL — Tel. 33-82 UPRAVA TRST — UL. SV. FRANČIŠKA H. 20 - Tel. it. 37-338 OGLASI Cene oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgov-aki 80, finančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir. — Mali oglasi 30 lir beseda. — Vsi oglasi se naročajo pri upravi. NAROČNINA Mesefina 480 lir. - Vnaprej: Četrtletna 1300 Mr. polletna 2500 lir, celoletna 4900 lir — Nedeljska številka mesečno 100 lir, letno 1000 lir — FLRJ: v tednu 10 din, nedeljska 30 din, mesečno 250 din — Nedeljska letno 1440, polletno 720, četrtletno 360 din — Poštni tekoCI račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Stritarjeva ul. 3-1., tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalnii ban-kg j Ljubljani 600-70/3-375 Odgovorni urednik STANISLAV RENKO TUka Tiskarski zavod ZTT Trst k,______________________ mmJ' Pred desetimi dnevi je 9-letni Aurelio De Gavardo iz Ulice Baiamonti 8 padel po nesreči z nekega zida, kamor je bil splezal, ko se je igral s svojimi sovrstniki. Brž se ni zdelo, da bi bile posledice padca hujše. Ranil se je tedaj s steklenim drobcem, ki je bil na tleh, kjer je padel. Nihče v družini ni bil zaskrbljen zaradi otrokove nesreče, med drugim tudi zato ne, ker se je rana zelo hitro zacelila. Po šestih dneh so pa nastale komplikacije. Deček je bil v neki koloniji v Tolme-ču. Ko se je igral z drugimi dečki, ga je eden izmed njih brcnil po nesreči prav po tistem mestu, kjer se je bil pred šestimi dnevi ranil. Od tedaj so bolečine postajale malemu Aureliu vse bolj in bolj neznosne. Peljali so ga k zdravniku, ki je izvršil rentgenski pregled desnega gležnja, ter ugotovil, da je zlomljen. Včeraj zjutraj je e pripeljal dečka v splošno bolnišnico, kjer so ga sprejel' na ortopedski oddelek s prognozo 40 dni. Menijo, da si je Aurelio zlomil gleženj, ko je padel z zida in da je drugi incident, brva njegovega sovrstnika, pravzaprav odkrila prejšnjo poškodbo. Smrtne posledice padca priletne ženske Malo pred drugo uro včeraj popoldne je umrla na ortopedskem oddelku splošne bolnišnice Francesca Zilian-Pin, stara 72 let, iz Ulice Soncini 40 Starka se je bila ponesrečila 10. junija letošnjega leta, ko je padla na tla v bližini zelenjadnega trga v Ulici Čampo Marzio. Ko so jo sprejeli v bolnišnico, so ji zdravniki ugotovili podplutbe na levem kolku ter možen zlom stegnenice. Progno- za se je glasila, da se bo morala zdraviti od 10 do 60 dni, če ne bi nastale komplika cije. Pokojna Zilianova je bila branjevka na pokritem trgu v Ulici Carducci. 10. junija je šla nakupovat zelenjavo in sadje na trgo na debelo. Po nesreči je stopila na grahov sttok in padla na tla. Vespist povozil pešca na zavarovanem prehodu Z vespo je povozil 21-letni Fianco Belletti doma s Sprehajališča sv. Andreja št. 1 66-letnega Giulia Bisila doma iz Ul. Donadoni 26. Belletti se je peljal od Senenega trga proti Trgu Garibaldi in se je na Ul. D’Annunzio zaletel v Bkila, ki je takrat prečkal cesto na zavarovanem prehodu za pešce. Oba sta se znašla na tleh, medtem ko vespi-stu ni bilo nič hudega, so pešca morali odpeljati v stomatološki oddelek splošne bolnišnice, kjer so mu zdravniki obvezali dve globlji rani na obrazu ter več prask po rokah in nogah. Prognoza zdravljenja 10-30 dni. Nesreča ali poskus samomora? Malo pred šesto uro včeraj zvečer so prepeljali v splošno bolnišnico 59-letno Marcelin Bardel-Menetto iz Ul. Giu-liani 9. Žensko so sprejeli na I. zdravniški oddelek, kjer so ji ugotovili razne srčne motnje, ki so posledica delne zastrupitve s plinom. Ker ie bila Bardelova ob sprejemu v bolnišnico v nezavestnem stanju, niti zdravniki niti preiskovalni organi niso mogli ugotoviti, ali gre za nesrečo, ali za samomor. Nesrečo je odkrila neka Bar-delina soseda, ki je takoj telefonirala po rešilni avto Rdečega križa. Ko so uslužbenci te ustanove stopili v stanovanje je povsod močno zaudarjalo po plinu. Zdravniki menijo, da se bo morala ženska zdraviti približno 30 dni, zato pričakujejo, da jo bodo lahko zaslišali že tekom današnjega dne. kandidatov. Izdelalo jih je 5, padla sta 2, popravljalne izpite pa imajo štirje. Tako je izdelalo torej 45,5 odstotka go- riških dijakov, padlo pa 18 odstotkov. Izdelali so: Marija Bednarik, Silvan Kerševan, Ksaverij Kleindienst, Lucija Komac, Franki Visintin. Popravljalni zrelostni izpiri se pričnejo 9. septembra s pismeno nalogo iz italijanščine. Izpitna komisija je bila sestavljena takole: predsednik univerzitetni profesor Arturo Cronia, člani: Laura Abram (Abrami), Ivana Crovatin, Branko Ferlat, Egidij Košuta, Natalino Radovič, Mihael Rožič (Rosi). Za danes se ne bomo spuščali v daljše ocene rezultatov zrelostnih izpitov in prepuščamo to strokovnjaku. Kar najbolj bode v oči. je zlasti velik odstotek odklonjenih kandidatov, realne gimnazije in mali odstotek zrelih, ki je precej globoko pod normalnim povprečjem. Nekoliko beljši so rezultati za klasično gimnazijo iz Trsta, kar dobri pa rezultati za kandidate z geriške klasične gimnazije, saj jih je izdelalo skoraj polovico. Spričo teh rezultatov je pač naravno, da so bili dijaki in starši, ki so si jih včeraj ogledali, razočarani, in čuli smo pred razobešenimi razpredelnicami marsikatero pikro o-pazko. Predvsem so vsi ugotovili razliko med tržaškimi in goriškimi dijaki ter se vpraševali, čemu je treba to piipisati. Te dni so se sicer čuli glasovi, da so bili gori-ški dijaki bolje pripravljeni, toda kolikor smo v statistiki doma, vemo. da veljajo glede vseh rezultatov vedno več ali manj določena povprečja, katerim ne ubežijo niti mature, kajti umnost in marljivost sta kolikor toliko sorazmerno posejana. Morda je pa vendarle nekaj resnice v tem, da je bilo goriškim dijakom laže, ker jih je izpraševalo več domačih profesorjev, ki jih poznajo in jim zato ne vlivajo toliko strahu v kosti. Med razburjenimi komentarji smo slišali tudi bolj mi ren glas, ki je najbrž precej objektiven. Zadnji razred realne gimnazije, da je bil res malce prelahkomiseln in si morda niso vsi dijaki dovolj resno prizadevali, da bi bili čimbolj pripravljeni za izpite vendar pa nikakor ni zaslužil tako negativnih rezultatov in da premajhno število «zrelih» ni odsev resničnega stanja Temu bi se lahko z drugimi komisija prestroga. Dijaki so se zlasti pritoževali nad goriškim profesorjem latinščine in grščine, češ da je bil preveč, milo rečeno, dlakocepski in morda tudi lokalpatriot-sko... nastrojen. Takšni očitki so vsaj v vročem ozračju prvih vtisov psihološko, če že ne tudi stvarno utemeljeni. St veda je treba pri tem upoštevati reakcijo, ki seveda ne more biti dovolj objektivna, med neposredno prizadetimi pa še posebno ne. Nad stvarjo pa se je treba zlasti spričo posebnega položaja vsekako'-resno zamisliti in o tem tudi razmišljat?." Upajmo, da bo kaj bolje vsaj jeseni. To je le nekaj vtisov kronista, ki so nujno bežni in pomanjkljivi. Vsa stvar pa je preresna, da bi se samo s prvimi vtisi izčrpala. Skupščina bivših uslužbencev ZVU V imenu vlade se je minister Ferrari Aggradi strinjal s sklepi in nasveti komisije, nakar so odobrili člena ustavnega zakonskega načrta, o katerem pa bodo glasovali s tajnim glasom na neki prihodnji , seji. «»------- V ladjadelnici Sv. Marka Disciplinski ukrepi proti štirim delavcem zaradi splošne stavke Ravnateljstvo CRDA je izvedlo ostre disciplinske ukrepe proti štiri mdelavcem kot nekako represalijo v zvezi s splošno stavko, ki jo je v vsedržavnem okviru proglasila CGIL in ki je zlasti v omenjeni ladjedelnici zelo dc-bro uspela. Gre za enega člana notranje komisije, enega delavca in dva načelnika delavnic, ki naj bi bila uriva, ker menda nista dovolj ostro zahtevala izvajanje discipline. Vse obtožbe so v bistvu iz trte izvite, saj je šlo za legitimno stavko. Obsojanja vredno pa je zadržanje druge sindikalne organizacije, ki ni glede tega načelnega vprašanja sprejela pravilnega stališča, odnosno je bila podpihovala ravnateljstvo in je pravzaprav povzročila, da je do teh ukrepov prišlo. PSDI in volitve Vodstvo PSDI se je sestalo na seji in razpravljalo o stališču do prihodnjih upravnih volitev. Sklenilo je, da se bo udeležilo občinskih volitev v Milijah in Devinu-Nabrežini z lastnimi kandidatnimi listami. Tudi Krščanska demokracija je sklenila da pojde v Nabrežini sama na volitve. Sicer pa bomo videli, ali se ne bo še premislila. Seveda ima pri tem svoje račune, ki pa se ji bodo morali nujno izjaloviti, kajti minili so časi, ko je bil lov na kaline donosen posel. V prodaji so nove vrste tujih cigaret Uprava monopola sporoča, da so dali v prodajo naslednje vrste tujih cigaret: Holandske cigarete «The Ri-sing Hope», ki stanejo 280 lir za zavojček 20 cigaret: nemške cigare «HandeIsgold 100 K», ki stanejo 65 lir kos; nemške cigare «Handelsgold 212», ki stanejo 90 lir kos. Sinoči je bila v dvorani »Teatro nuovo» skupščina bivših uslužbencev ZVU, na kateri so poudarili, da je treba ka-ti za njih tako rešitev, da bodo upoštevali vse že pridobljene pravice uslužbencev. ltlllllllllllUltlllllllllllllllllllllHlllllllllllllllllllll>UHIIIIIIIItllllllllllllllllllllllllltlll>l gole havajske plesalke, filmski zvezdniki in zvezdnice, vse v znaku 14. julija ob drugi uri po newyorškem času je Kennedy doživel svojo najsrečnejšo noč. Pri prvem glasovanju je zmagal na demokratski konvenciji v Los Angelesu nad vsemi svojimi nasprotniki 'n postal tako kandidat Demokratske stranke za predsednika ZDA. Za Kennedyja je bil morda to najdaljši dan v njegovem življenju. V nekem privatnem stanovanju je v družbi nekaterih najbližnjih prijateljev pričakoval, da se njegovi napori in utrudljiva pot predvol )-ne kampanje zaključijo s triumfom. Sklenil je namreč, da se ne glede na izid odločitve 8e pojavi v veliki športni areni. kjer se je odvijal največji ameriški politični špektakel — konvencija Demokratske stranke, ki je v tistem trenutku odločala o svojem kandidatu za predsedniške volitve v ZDA. V velikem Koloseju so medtem igrale godbe na pihala, govorniki so imeli zadnje patetične govore, v katerih so Predlagali svoje kandidate 'n tako imenovane favorizirane sinove, ki so samo formalno Predlagali svojo kandidaturo, da bi s tem zadržali glasove svojih delegacij v prvih glaso-vanjih in jih kasneje predali *jruji, ki bi prevladala. Sto tisoč ljudi, gostov, delegatov m novinarjev, je v strahoviti gneči vzklikalo, govorilo m Ploskalo. Trobente, plakati, ba. Ioni, transparenti in slike kandidatov, pisani klobuki in kostimi so dajali tej konvenciji značaj velike predstave političnega Ben-Hura. Filmske zvezde Za-Za Gabor, Frank Sinatra, Henry Fonda in desetine drugih so se pomešavali z zna-nimi imeni ameriške politične scene in privabljali vsaj toliko, ne še več pozornosti, od °nih, ki so to noč živeli v upanju, da bodo postali prvi državljani te velike države. v Poslednjih trenutkih pred Začetkom konvencije so se vsi glavni kandidati demokratske stranke od Kennedyja pa do Johnsona, od Stevvensona pa Symingtona posvetili organiziranju spontanih ovacij. S preciznostjo, katero bi jim zavidali atomski fiziki, Pripravili načrte kdaj, v katerem trenutku in kako naj Se t« ovacije pričnejo. Po pisanju «New York Herald Tri-une» naj bi Johnson najel profesionalnih manife-stantov, kandidat Symington Pa 25-člansko godbo, v kateri le vodja teh ovacij igral trombon. Seveda je tudi John-f°n imel svojo godbo na pi-’ala. vendar pa so najbolj ambiciozne načrte izdelali ennedyjevi pristaši, ki so Pripravili točno 23 minut ova. C'hk Peprav ie organizacijski ® hor odredil, da smejo «spon-ne demonstracije« trajati ^ajveč lo minut ne glede na °rvc°mu so nan,enjene. p'tP° računajoč na slabo to zrelost manifestan- d n Kennedyiev štab raz-kopije njegovega govo' ra, 4en; °a katerih so bila ozna-mesta, ob katerih naj bi prišlo do «izbruhov navdušenja«, mesta pri katerih je treba biti umirjen ali pa e-ventualno samo ploskati. Nekateri «manifestanti» so imeli celo male radiopostaje, preko katerih so se lahko sp o. razumevali s posameznimi sku. pinami manifestantov in tako koordinirali njihovo ((navdušenje«. Symingtonova godba je imela 7 trobent, Kennedy-jevi manitestanti pa so se zatekli k hrupnim škotskim piskalom. Konvenciji je prisostvovalo okrog 150.000 ljudi in vsi delegati so prišli z ženami, sinovi, roditelji in tajnicami, kandidati pa s celotnimi štabi. Nekdo je razširil ((direktivo«, da ne sme priti nihče gologlav na stadion in tako je nastal pravi lov za klobuki najbolj nemogočih vrst, ki so spominjali na ptičja gnezda itd. 2.230 delegatov ;e spremljalo okrog 5.500 posebnih dopisnikov, okrog 1.000 fotografov vseh mogočih foto-agencij, televizij in filmskih žurnalov. Sredi stadiona so postavili cirkuški šotor za tisk, v katerem je bilo nameščenih na tisoče telefonov in teleprinterjev. To je bil vsekakor svojevrsten rekord. Stroški za obveščevalno službo so šli v milijone Samo družba NBC je Zi napravo in o-premo svojih študijev potrosila preko četrt milijona dolarjev. Telegrafska družba «Western Union« je investirala milijon dolarjev za 12 tisoč milj kabla, 4000 telefonskih aparatov in je razpolagala s kapaciteto za oddajanje 6.500 lesed v minuti Sestavni del Vsega tega trušča so bila tudi dekleta z bobni, havajske plesalke ter kot že omenjene filmske zvezde in zvezdniki. Vsi štabi so se pobrigali, da so privedli na stadion čim več lepih deklet, večinoma manekenk iz modnih hiš. «New York Times« pravi, da je z najlepšimi dekleti z najdaljšimi nogami in s preračunanimi laskavimi pogledi polnih smeha razpolagal Kennedyjev štab. Pojavile so se tudi razne najbolj nenavadne parole. Tako se je ena od Stevensono-vih parol glasila; «Sofiraj previdno, kajti življenje ki ga rešiš, utegne glasovati za Stevensona«. Johnson je naročil iz Texasa pol tone keksov v obliki poljuba z napisom; ((Izberi Johnsona«. Vse to je dajalo vtis take neresnosti, da bi si tuj opazovalec nikakor ne mogel misliti, da je šlo v bistvu za resni državni dogodek. Vsa ta karnevalska atmosfera pa je samo prikrivala tiho borbo, ki se je vodila za glasove, v prvi vrsti za glasove delegacij držav Pensylvanije in Kalifornije od katerih je bila odvisna zmaga Kennedy-ja oziroma Johnsona. Velika bitka se je končno odločila z zmago mladega Johna Ken-nedyja, pri čemer pa ni nobenega dvoma, da so veliko vlogo Igrale tudi milijarde, Prijetno s koristnim F, \ -v ■* v** ♦, John F. Kennedv in nje gova mlada žena Jacqueline u živata po doseženi zmagi Športno sadjarstvo v zabavo in veselje Kakšne vrste so najbolj primerne in še kak praktični nasvet Športno sadjarstvo je vrtnarsko sadjarstvo v zabavo in veselje vrličkarja. Redek je človek, ki bi res ne imel nikakega smisla za sadno drevje in njegov pridelek. Tu nnslimo na sadjarstvo po zelenjadnih in raznih domačih vrtovih, ki v njih ne iščemo samo gmotne koristi, ampak tudi razvedrila in prijetne zabave s primernim lahkim delom v naravi. Nega sadnega drevja postane nekaka strast, se razume, da ne v slabem smislu, ampak v najboljšem smislu be-sebe. S sadjarstvom se lahke peča vsakdo. Poznamo ose. be iz najvišjih slojev in osebe iz najodličnejših služb, ki svoj prosti čas prebijejo najrajši na vrtu med svojim drevjem in to ne iz dobičkarstva, ampak iz golega veselja in razvedrila. Katere sorte sadnega drevja pridejo v poštev? . Za športno sadjarstvo v | najskromneiših mejah ni tre-I ba kapitala in posestev, niti potrebnega časa. Nabavimo si koščičastega plemena rastejo nekaj sadnih dreves (pri nas pridejo v poštev hruške, marelice in črešnje) in jih posadimo na vrtu, ne da bi prizadevali kako posebno škodo drugim rastlinam, ki rastejo na vrtu. Športnemu sadjarju priporočamo ie pritlikavo sadno drevje, ki rabi malo prostora in veliko prej obrodi odličen sad. vedno v obliki drevesa in ne v obliki grma. Pa tudi vrh pritličnega drevesa je veliko manjši nego pri odraslem vi-sokostebelnein drevesu. Starejše, lepo, zdravo .n rastno pritlično drevesce na planem lahko zraste povprečno 3 do 4 metre visoko in 2 do 3 m na široko. Nekatera pa se tako razkošatijo, da so Kaj smo gieda I rr ll po I V Med vrtnarji in med onimi, podobna bolj visokodebelnemu ki se pečajo z vrtnarskim drevju kot pa pritlikavcem sadjarstvom ali bi se radi oprijeli tega posla, je v tem pogledu še veliko nevednosti, nejasnosti in zaradi tega tudi veliko neuspehov. Pritlično sadno drevje se močno loči od visokodebelnega že na zunaj, še bolj pa na znotraj po svojih posebnih lasnostih. Pravilna višina debla je 30. 40 ali 50 cm, dočim je višina navadnega drevja do 2 m in čez. Pri pritličnem sadnem drevju naletimo tudi na tako, ki nima nič debla ampak so veje tik nad zemljo. Tako drevesce ni lepo, ker sadne rastline pečkatega in Nekaj misli ob zaključku prvega likovnega seminarja v Ljubljani Otroška risba je za l zrcalo za spoznavanje otrokovih motenj Seminarja so se udeležili tudi nekateri profesorji in učitelji tržaških in goriških slovenskih srednjih šol Ob zaključku šolskega leta 1959-60 je Zavod za prosvetno pedagoško službo v Ljubljani organiziral vrsto seminarjev, ki so velike važnosti za napredek šolstva ter strokovne izpopolnitve učnega kadra. Ze meseca maja sta v Ljubljani seminar za bioloflijo ter seminar za upravno in pegadoš ko osebje počitniških letovanj. Junija so bili seminarji za slovenski jezik, za kemijo za telesno in likovno vzgojo. V tem mesecu sta na vrsti seminar za fiziko in gospodinjstvo, v septembru Pa za družbeno-eko-nomsko vzgojo na vajenskih šolah. Seminarji presegajo po svoji važnosti meje Slo penije in so zelo aktualni tudi za tukajšnje slovenske srednje šole, posebno če pomislimo, da se tudi pri nas kakor o Jugoslaviji pripravlja šolska rejorma, po kateri naj bi pouk bolj ustrezal prilikam današnjega časa. Okrajni ljudski odbor Ljubljane je povabil tudi tukajšnje profesorje m u-čitelje, naj se udeležijo teh seminarjev. Želeti je, da bi bilo čim več takih pobud, ki naj bi seznanjale učno osebje z novimi metodami ter da bi se teh pobud tudi v bodoče Slnriif» in t vi 1*1*12! [n Sobota, 10. julija 1900 Radio Trst A 7.30; Jutianja giasua in kole-*r; 11.30; Brezobvezno - oro-°d vsepovsod; 12.10: Za ^*k(>gar nekaj; 12.45: V svetu vnture; 12.55; orkester Marek "eber; i330: Plošče p 15ru?ntk z Ge°rgom Feyerjem; ■ 'W: Koncert l-perne glasbe, Dobrodošle! ki ga vodi Alfredo Simoijetto 15.30; «Kar hočete ...» pisan spored ritmov in popevk za staro tn mlado; 16.00: Dunajske melodije; 16.30: Dogodki in odmevi; 16.45: Dva dueta iz Verdijeve opere «La Traviata«; 17.30; Parada orkestrov; 18.00: Prenos RL; 19.00: Poje Bruno Martino; 19.30: Prenos RL; 22.15: Plesna glasba; 22.30; Zadnje vesti; 22 35: Plesna glasba. cert pod vodstvom Maria Rossija (skladbe Bele Bartoka) Slovenija ^lovanjem sopranistke Gl- Nacionalni program v r rd7.7Ani Sr« L t /\ n i L't n Al da** *,'raz)!0n* in baritonista Al-ehi roMi)a: 16 00: Dante Ali-yi Božanska komedija -11^’ 1615: Kavarniški koncert; n' • Harmonikar Rajmund i"**: 17.20: Pesem in ples; 18.00; h.'" Zena in dom; 18.10: Glas-' kaleidoskop - Grieg: «Spo-Vlč. i op 43’ st- 6: Soštako-lj.' Holka Iz baleta «Zlata do-ro*’ orkester Carmen Cavalla-če'rru'°t'Vi raznih narodov; mo-19 on- i’8zz; •narimba in kitara; bi%~L Slovenski književniki v in« 19 20: Znani solisti ln ZborUm-r>ta*ne zasedbe; 20 40: Slovenske filharmonije; Sij*, ^vanje na Mars», ra- 21 rtn ^vcosKe dijak, kovanje Van 2K<>t,ba; 21.40; Glasbeni 22.00: Čajkovski: Sere-,za godala v C-duru, op. j ~-30: Ansambla Borut Les-‘n Aleksander Skale; 23.00: boin-iatum ‘ Pianist; 23.30; Do v ritmu in melodiji. .1210: Trst Tretja stran; 14.15: Tipičn* Gl0r8ia Camblsse: 15.25: M»| rov. furlanski kompleks; 4 diskoteka deželnih zbo- Koper l2on ' Glasl>a za dobro Jutro; roiy,: Dlasba za vas: 13.30: Po-Prirl?’ 13,40: Kmetijski nasveti; 13te<žnik; 14.45: Igra vlivu , D°n>a«l odmevi; 14.30: iblstka Nouska Doina z or-fom Bela Sandor; 15.00: Po- 8es( fotiig; 15 10: Zabavna glasba; 6.30: Vreme za ribiče; 7.00: Jutranja glasba: 11.40: Simfo- nična glasba; 12.10: Pojejo Vilma de Angelis, Giorgio Ferra ra, Giuseppe Negroni, Olaudio Villa in Poker glasov; 13.00: Tour de France; 14.00: Tour de France; 16.00; Lahka glasba in cilj etape Tour de France v Troye.su; 21.00: Magična (lavta - koncerti, opere, baleti in glasbene kritike; 21.10: Ljudje predigre - glasbeno komična revija; 22.05: Orkestra Wallya Stotta in Riccarda Santosa; 22.45; Pol ure z Natalinom Otto in Caterino Valente; 23.15: Kompleks Armanda Trovajoli-ja. II. program 10.00: «11 Centone«, glasbeno-komitna revija; 11.00: Glasba za vas, ki delate; 15.00; Parada orkestrov; 15.40: fiolist dneva: Benny Goodman; 16.00: 1-talijanske ljudske popevke; 16.20; Fantazija motivov: 17.30 Ugo Tognazzi in Bice Valori predstavljata «V dveh se zmaga laže« - turnir dvojic; 20.35: Gaetano Donizettl: «La favorita«. III. program 17.00: Orkestralna glasba J. S. Bacha; 18.30: Dela Leosa Jenačeka; 20.00: Vsakovečernl koncert (Paganim, Schumann, Faure); 21.10: Simfonični kon- 8.05: Havajski napevi; 8.40: Klavirske skladbe na teme slovenskih narodnih pesmi; 9.30: Primorski akademski zbor Vinko Vodopivec; 9.20: S sprejemnikom na dopust; 10.10: Melodije za vas; 11.30: Družina in dom; 1140: Kaleidoskop za zabavo; 12.00: Slavko Korošec: Po domače - Anton Jaki: Našim rojakom (ansambel Srečka Dražila); 12.15: Kmetijski nasveti; 12.25: Zabaven opoldanski spored; 13.30: Pihalni orkester JLA p. v. Pavla Brzuije; 13.50: Od arije do arije; 15.40; Dane Škerl: Serenada za godala; 16.20: Priljubljene popevke; 16.40: V dunajskem Pratru (valčki); 17.10: Parada plošč; 18.00; Pevsko društvo Slavček iz Trbovelj; 13.20: Godala za zabavo; 18.45: Okno v svet; 20.00: «Na Roblek bom odšel . . .» (Domače in narodne melodije); 20.20: Soboini mozaik - a) Šestdeset minut za ljubitelje zabavne glasbe; 22.15: Oddaja za naše izseljence; 23.10: Zaplešimo še enkrat! Ital. televizija 16.45: TV za otroke; 17.45: Otvoritev XII. Trienale moderne industrijske dekorativne u-metnosti in moderne arhitekture; 18.30: TV dnevnik in loterija; 18.50: Ljudje In knjige; 19.15: Podoba igralca Kirka Douglasa; 19.45: Teden v svetu; 20.05: Sedem dni v parlamentu; 20.30: TV dnevnik; 21.05: Kramer: Prijetne počitnice; 2*05: Alfred Hitchcock: Računska napaka; 22.30: Safari (Leteče lisice); 22.55; TV dnevnik. Jug. televizija Eventualni prenos večernega programa italijanske televizije. lahko spet udeležili profesorji in učitelji tržaških in goriških slovenskih srednjih šol. V soboto 25. junija se je na Pedagoškem centru v Ljubljani zaključil prvi seminar za likovno vzgojo, ki ga je vodil likovni pedagog prof. Milovan Kranjc. Seminar je trajal štiri dni; prva dva dneva sta bila namenjena likovnim pedagogom z višjo likovno izobrazbo, ostala dva pa pedagogom z nižjo likovno izobrazbo. Seminarja so se na povabilo organizatorjev udeležili tudi nekateri profesorji in učitelji slovenskih šol v Trstu. Menim, da je ta dogodek vreden poudarka in da je potrebno, da se na tem mestu dotaknemo prav sodobnega vprašanja likovne vzgoje. Pri nas je zlasti v zadnjem desetletju solska likovna vzgoja doživela popoln preobrat. Trg so preplavile knjige, polne novih teorij; najbolj napredni likovni vzgojitelji so te teorije osvojili in jih vsak po svoje skušali prilagoditi že zastarelim učnim načrtom. O-troška risba je nenadoma postala velika zanimivost. Zato bi bil čas, da se ozremo o-krog sebe, da kritično presodimo položaj likovne vzgoje ter skušamo odkriti njene senčne in sončne plati. Prva senčna stran je gotovo večkrat likovno nepripravljeno učno osebje, in sicer od učiteljice otroškega vrtca i^i do profesorjev na višjih šolah. Sledijo starši ali sploh odrasli ljudje, ki vplivajo na otroka v njegovem izvenšol-skem življenju, včasih na žalost tudi radio, tisk, televizija, kino itd. Prepogosto se namreč dogaja, da pride u-trok v dotiko s pravilno likovno vzgojo šele na srednji šoli; otrok ima pa takrat že deset ali celo enajst let in je imel ves čas otroške dobe na razpolago, da svojo likovno vzgojo napačno usmeri, ali bolje, da pod napačnim vplivom zatre svoje likovne u-stvarjalne sposobnosti in da jih razvije šablonsko. Tak o-trok pojmuje prostost v izražanju, na katero ga navaja likovni pedagog, kot vabilo k upackanju«. Saj večkrat slišimo otroke in tudi odrasle, ki se izražajo nekako takole: «Cimbolj je risba popackana, tembolj je profesorju všeč; zakaj torej ne bi packali, ko ga lahko tako „poceni” zadovoljimo.« Take in podobne besede nam pričajo, da je okrog nas še veliko ljudi, ki so likovno nedorasli in da je mnenje, ki ga imajo 0 likovni vzgoji in gotovo tudi o sodobni umetnos i, zelo blizu mnenja, ki ga imajo o raznih pojavih našega časa, kot so n. pr. pevci kričači ali pa teddy boys. Vendar kako naj s> u-pamo obsojati taka in podobna mnenja, ko pa smo se sami gotovo prav malo potrudili, da bi se podali iz območja svojega ožjega šolskega pouka in na kak način pripomogli k širšemu likovnemu izobraževanju. Ko sem na ljubljanskem seminarju poslušala predavanje znanega slovenskega pedagoga prof. Pe-dička, sem večkrat pomislila na korist, ki bi jo šele imele njegove besede, ko bi pred njim ne sedelo samo pičlo število likovnih pedagogov. Kajti zelo koristno bi bilo, ko bi likovni pedagogi imeli pri svojem delu okrog sebe ljudi, ki jim je pomen likovne vzgoje jasen; tedaj bi gotovo dosegli večje uspehe, in sicer take uspehe, ki bi zbudili in tudi pustili v otroku pravilen odmev. Polje likovne vzgoje je zelo obširno, vendar bi želela poudariti le nekaj točk v zvezi z važnostjo pedagoškega li- kovnega posianstva. Kdo je pravzaprav prvi, ki posreduje otroku likovno vzgojo? Seveda starši; zato je važno, da se starši zavedajo dejstva, da ne smemo otroka navajati na neko določeno delo, če sam ne kaže zanimanja zanj; kadar pa bo otrok kazal zanimanje, recimo v našem primeru za barvice in čopič, in kadar se bo to zanimanje ponavljalo, je znak, da je otrok zrel in da lahko preidemo z njim na fazo učenja. Pri tem pa moramo paziti, da na o-troka vplivamo le s tehnične strani, nikakor pa ne na njegovo izražanje. Otroka moramo pripraviti do tega, da bo imel zaupanje v svoje ustvarjalne zmožnosti. Otroku je risanje igra, zato naj bo pri tej igri popolnoma samostojen. Postopno, z leti, otrok spoznava nove tehnike risanja, spoznava življenje okrog sebe v vedno večjih krogih, bogati svojo notranjost in tako postaja njegovo likovno izražanje bolj pestro in popolno. Ce smo stali ob otroku v pravem času, ga ustrezno vodili in vzbudili v njem u-stvarjalno žejo, smo gotovo u-smerili naš prvi korak popolnoma pravilno. Ko smo otroka privedli do tega, da se samostojno izraža, da stremi po odkrivanju vedno novega, se moramo zavedati še, da je ena izmed otrokovih potreb tudi ta, da se lastno uveljavi. Otrok, ki se v določenem okolju čuti zanemarjenega, bo na vse mogoče načine skušal pritegniti pozornost nase, pa četudi samo s kričanjem. S tujo besedo imenujemo to otrokovo potrebo self-expression. Ce ne dovoljujemo otroku lastnega izražanja, ubijemo njegovo voljo, njegovo ustvarjalno za. nimanje ter na ta način postane otrok problem zase in za družbo, v kateri živi. Seveda se človekovo ustvarjanje odigrava na različnih področjih in eno izmed teh je zlasti likovno področje. Ker je za otroka zelo važno kako doraste in kako se prilagodi vsaki življenjski stopnji, je po vsem tem tudi važno, da je pravilno voden in zlasti da ne izgubi samozaupanja. PREDEN GRESTE NA DOPISI se naročite na PRIMORSKI DNEVNIK Pošljemo vam ga v katerikoli kraj, tudi v inozemstvo. 15 — d n e v naročnina L n a 340 Telefonirajte na št. 37-338 Sedaj pa analizirajmo vpia-šanje, zakai ima prav likovna vzgoja tak pomen pri otrokovi rasti. Otroška risba je r.amreč za likovnega pedagoga najboljše sredstvo za spoznavanje otrokovih motenj Otrok, ki je sproščen v samo-izražanju, nam podzavestno preko risbe kaže stopnjo svoje življenjske prilagoditve in nam tako sam z risbo pomaga. da mu tudi mi potem lahko pomagamo. Za zaključek se vprašajmo, ali so primeri današnje problematične mladine ree; le izraz same dobe? Ali ne tiči vzrok kje drugje? V času avtomacije, ko gre vse po vnaprej določenem ti- ru, ko ni dano človeku, da bi kdaj za spremembo dal dušk« svoji osebnosti, je popolnoma človeško, da zlasti mladina ču. ti odpor proti okolju, ki skuša vsak dan bolj zatreti tisto tako zdravo prirojeno mu željo po lastnem uveljavljanju. Zato zavedajmo se važnost;, ki jo ima pri otrokovem razvoju ravno iikovna vzgoja katera lahko zlasti v današnjem času spravi v ravnotežje zahteve človekove osebnosti in zahteve druž.be, tako da nudi vsaj ona mlademu človeku možnost ustvarjalne svobode, lastnega uveljavlja nja in samozaupanja. f v f zlasti tedaj ce so spodnje ve- | je odmrle. Nizko deblo ;n | manjša obsežnost vrha sta o-čitna zunanja znaka sadnih pritlikavcev. Vendar ta znaka nista vedno merodajna, ker ima tud) visokodebelno drevo lahko nižje deblo. Prostor nam tokrat ne dopušča, da bi se podrobneje ustavili pri raznih televizijskih programih tega tedna, čeprav je tudi res, da je bilo la malo takih, če je s ploh bil kakšen, ki bi zaslužil večjo pozornost. Sicer tako simpatični Govi nam je že začel presedati, Parkerjev «Kar-dinalv je bil sicer dobro podan, toda je za televizijo pie-težak, «Tintarella» je že prt prui reprizi zdrknila za stopnjo niže, nova rubrika «Lo zodiacos ne obeta nič posebnega, čeprav bo kakšnemu praznovernežu morda vseč, registrirani prenos revi,e na ledu iiHolidng on ice« je bil močno pod pouprečjem sličnih dogodkov. In tako bi lahko naštei ali še naprej, če nam ne bi dal «Campcmle Seras priložnost, da se malce razpišemo o tej rubriki, ki zaradi svojega množičnega značaja privablja pred e- Razloček med pritlikavim ' kron morda največ gledalcev I tisteoa liudskepa pouprecia, in visokodebelnim drevjem ' Bistveni razloček med pritlikavcem in visokodebelnim sadnim drevjem tiči globlje in sicer v notranjih pojavih. Pritličnega drevja vobče ne cepimo na divjak, ampak na manj sorodno in bolj šibko podlago s katero se žlahtni del nikdar ne spoji tako gladko kakor z divjakom. Zaradi tega je dotok soka iz korenin v vrh in odvajanje hrane do korenin ovirano in prav za’n pritlično drevje ne žene preveč v les ir prav rado in zgodaj tvori sadno brstje. Posledica tega pa je zgodnejša in redna rodovitnost. Moramo pa poudariti, da je podlaga bolj izbirčna za zemljo nego divjak. Zato sadimo pritlikavce v odprto zemljo, ki jo redno obdelujemo in gnojimo, zato ne sadimo pritliko-vega sadja nikdar v travnat zaledinjen vrt. Dobro obdelani pritlikavci rode veliko debelejše in lepše sadje nego visokopritlično drevje. Sploh je povečini naše namizno sadje od nizkih sadnih sort. Nizka sadna drevesca moramo vsako leto obrezovati, ker sicer drevesce podivja, izgubi obliko in je manj rodovitno Varovati ga moramo pred škodljivci in na to z lah. koto pazimo, ker je drevesce nizko. Pritlično drevje se da lahko vzgojiti v najrazličnejših lepih, zelo umetnih oblikah in prav zaradi tega so vsa opravila s takim drevjem silno mikavna in spodbudna. Tako urejena drevesca so ‘u-di v okras sadnega vrta in v vsakem letnem času nudi lastniku in ljubitelju narave obilo veselja. Mip. ki se zadovoljuje z nekoliko cenene zabave, malce napetosti in negotovosti ter Bon-giornovi vici za praskanje pod pazduho. Oddaja «Campanile Sera* bi v celoti niti ne bila tako zanič ali če hočete negutiv-na, če ne bi že davno prešla okvir športno zamišljenega tekmovanja med kraji in se spremenila ti pravo kampani-listično borbo med njimi tn njihovimi predstavniki. In dokler gre za preproste ljudi, ki se ob igri razvnamejo, bi človek ta katnpanilizem še lahko razumel. Nikakor pa ni mogoče razumeti, da postanejo, in to tako pogosto, žrtve kampanilizma tudi tako ugledni predstavniki posameznih krajev, kot bi to morali biti župani, razni odvetniki, profesorji itd., ki bi se prvič morali zavedati svojega človeškega aostojanstva, drugi- pa tudi značaja igre same ter temu primerno zadrževati svoje impulze Primer iz dvoboja Monrea-le ■ Chioggia je postal naravnost kričeč in vpije po zadušitvi oddaje, če je že ni mogoče — tudi po krivdi od-govornih činiteljev TV — spraviti v normalen tir. Prvič je bil dvoboj razveljavljen zaradi napake sstrokov-njakovs (kako strašno ne-strokovnjaški so ti estrokov-njaki») na škodo Chioggie, ki je olajšala zmago Monrealu, pri ponovnem dvoboju pa je prišlo do javnih medsebojnih obrekovanj in sumničenj glede poštenosti (in zopet so bili vmes strokovnjaki, ki tokrat niso znali prešteti niti do 16). Smešno in žalostna obenem, toda TV naj se kar potrka na lastna prsa in izgovori famozni «Mea culpa«. Kar seje — to žanje! 4ltlliminilllllllltllllHllltlllllMtHllllttlllllllllltlHllllllllllllllttlllflllllltlHmilMIMItlllimiHlltlHllimtlllllHMIHItHtlllUlllllllllltlllltHllllllllllllinM1IIIIMIItllllMIMIIIimilimtltlllttHimillUtHIII v drugem gospodarskem polletju Poskrbimo za letino strniščnih posevkov Ajda, repa, zelena turščica (pitnik), rdeča detelja, sončnice, orjaško zelje in drugo V drugem gospodarskem poL letju pridejo v kmetijskem kolobarju na vrsto rastline, ki sledijo za žitom; rečemo jim strniščne rastline (posevki). To so drugi pridelek istega leta na enem in istem zemljišču. Večkrat napačno štejemo te posevke k navrhnjim pridelkom ali k takšnim, ki gospodarsko manj pomenijo; napačno je to spričo dejstva, da večkrat presežejo vrednost prvega pridelka. Seveda je to odvisno od vremena, a nikoli ne samo od njega. Ker pa smo na splošno navajeni, da te druge pridelke prepustimo usodi, češ, kar bo, bo dobro, je pridelek skoro docela odvisen od vremena. Ce pa nam je za večjo in boljšo letino, je treba tudi tukaj uvaževati naravni zakon, ki pravi: Cim več zemlji daš, tem več ti ona povrne. Po naše povedano: Ne ravnaj s temi pridelki površno, ampak jima strezi po načelih umnega kmetovanja. Sicer pa to ne zahteva nobene posebne brige niti izdatkov, a more vendar znatno zvišati letino. Naj se o tem poslednjem malo pomenimo. Najprej pomnimo tole: Vsak dan in v vročini celo vsaka ura je za pridelek velikega pomena. Gre namreč za vlago v zemlji, ki je za hitro kali- tev semena skrajno potrebna, a se v tem navadno vročem mesecu hitro izgubi. Iz tega sledi, da ne smemo po žetvi zgubljati časa. Brž ko je žito požeto in v kopah, že je treba strnišče orati in njivo takoj pobraniti. Brazda naj bo plitva od 8—15 cm. To je prvo poglavje. K strniščnim posevkom prištevamo ajdo, repo, zeleno tur-ščico (pitnik), rdečo detelja, sončnice in drugo, vse kar (razen detelje) zapusti njivo v jeseni. Em pridelki so name nje za hrano (ajda) oziroma za hrano in krmo (repa), dru-g. le za krmo. Marsikdaj nam morejo kot krma pomagati i» stiske kot posledice slabega pridelka sena. Tako je letos. Zaradi tega so kmetje letos posejali na strnišče predvsem krmne rastline, torej pitnik, repo, rdečo deteljo (inkarnatko) in še kaj. Pitnik ali zelena koruza da tečno hrano (zelinje), okrog 30 q na 1.000 kv. m. Strnišče preorij do 15 cm globoko. Naj. uspešnejša je setev v vrste 30—40 cm narazen. Ce pa nameravaš okopavati z okopalm. kom. sej vrste bolj narazen 50 do 60 cm. Ce ne rabiš okopalnt-ka, ga okoplji dvakrat. Na široko (povprek) sejana koruza ne da tako dobre zelene krme IIIIIIIMIIIMIIIIIIIIIIHIItllirtIHtlllllllllllllHIIIIliilliilillllIliilllIiliiiiiliiiiiliiiiiittlllimillllHIIIIIIIIIIlIlltllliHiatlllllllllltllllllllllUIIIIIIIIMIIMMIM OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Ne tvegajte tudi najmanjših nasprotij v vašem profesionalnem delovanju. Prijetno potovanje. Odlična moralna in fizična forma. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Ne sklepajte važnejših trgovskih zadev, posebno ne z novimi klienti. Mlajši vas bodo poslušali. Zdravje mirno. DVOJČKA ^ jih zajeli. Posamezni borci so vodili ujete Italijane na Boja"' ce. Nekateri naši borci, ki so bili brez čevljev, so ujetim 1*% lijanom takoj sezuli čevlje in si jih obuli. Neki tenente, ki J® imel čedno grofijo v Lombardiji in je bil znan aristokrat, 5 je vrgel k mojim nogam, ko da bi objemal čevlje. Takega PjT nižanja še nisem videl v življenju; okoli stoječi so se smej«11: Zopet smo dobili mnogo pušk in municije, zopet so nasta1* prepiri pri razdeljevanju pištol. Brigada je vnovič praznoval^ Prizibali so se vozovi vina in partizani so dobili polne škode1® vina, dva težka soda smo pa poslali na Rog v bolnišnice. (Nadaljevanje sledi)