Političen list za slovenski narod.
Po polti prejeman veljd: Za celo leto predplaoan 15 gld., za pol leta 8 gld., za eetrt leta
4 gld.. za en mesec 1 gld. 40 kr. f administraciji prejeman veljii: Za celo leto 13 gl., za pol leta 6 gl. 50 kr., za četrt leta 3 gl. 30 kr., za en mesee 1 gl. 10 kr. V Ljubljani na dom posiljan velja 1 gl. 20 kr. več na leto. — Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedioija, Semeniške ulice št. 2.
Naznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopnapetit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat: 12 kr., če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. VredniStvo je v Semeniški ulici h. št. 2. Izhaja T8ak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob '/,6. uri popoludne.
Štev. T®.
7 Ljubljani, v sredo 7. aprila 1886.
Letnik XIV.
Državni zbor.
Z Dunaja, 6. aprila. Proračun finančnega ministerstva.
Dnevna seja trajala je včeraj do polu štirih popoludne. Za Sominarugom govoril je novi nemško-češki poslanec Pohnert, ter se pritoževal o dav-karskih bremenih v topliškem okraji, Kinder-.mann pa je pritrkaval prvemu govorniku Strachetu.
Kronawetter se je pritoževal, kako finančni uradi pozvedujejo o dohodkih posameznih kupcev in obrtnikov, da jim nakladajo davke. V ta namen imajo prisežne može, kterih pa nihče ne pozna, in ki pri uradih opravljajo nekako ovaduštvo. Ljudstvo jih zarad tega res le špiceljne imenuje.
Garnhaft je priporočal, da naj v njegovem okraji, Dunajski okolici, pomnože financarje, ker morajo vozovi po uro dolgo pri šrangi čakati, preden jih fiuancarji spuste v mesto.
Heilsbergu ni bilo dovolj govoriti enkrat, poprijel je v drugič besedo, ter ministru očital, zakaj na pritožbe nič ne odgovarja? Minister Du-najevski vsled tega ni mogel več molčati; rekel je toraj, da je svoje stališče poudarjal že pri splošnji obravnavi, in da bode, kadar bo treba, pri posameznih točkah odgovarjal minister ali kak vladen zastopnik. Na razne pritožbe sedaj pač ne more dati nobenega odgovora, to pa zatrjuje, da je uradnikom svojim, kadar so odhajali v službe, vedno priporočal, da naj bodo pravični in naj se v strankarske prepire ne vtikajo. Kar se je omenjalo, bo strogo preiskoval in nepriličnosti odpravil. Sicer pa je čudno, rekel je Dunajevski, na eni strani vun in vun tožiti o davkarskih bremenih, na drugi strani pa od vlade tirjati novih železnic, raznih podpor itd.
Richter je priporočal, da naj se pri davkarijah odpravijo titularne službe. Siegl je tožil, da v severno-zahodni Sleziji nimajo nobene železnice, Suess pa je tirjal, da naj se skoraj ponovi kup-čijska pogodba z Rumunsko.
Heilsberg spregovoril je v tretje in priporočal vladi, da naj se ozira na peticije, ki so iz raznih krajev došle glede vojaške takse, Garnhaft pa se je pritoževal, da je ta taksa za revne previsoka, za bogatine pa večidel premajhna.
Preden je predsednik sklenil sejo, izročil mu je Foregger s svojimi tovariši predlog, da naj se spremeni tiskovna postava ter odpravijo kavcije in časnikarski pa koledarski kolek. V pretres naj se ta predlog izvoči posebnemu odseku 14 udov.
Večerna seja.
Ob sedmih zvečer pričela se je seja vnovič in je trpela do desetih. Prvi je govoril Dunajski poslanec Wrabetz, ter napovedoval, da bode zbornici glede obdačevanja produktivnih zadrug z grofom Coreninijem in poslancem Exnerjem izročil poseben predlog in večina naj bode pokazala, se li res kaj briga za socijalne razmere delavcev, ali ne.
Luzzato je tožil, da je v Trstu hišni davek prevelik in da 15 odstotkov za poprave ne zadostuje. Svvoboda je prosil, naj se premeni postava, po kteri se mora pri novih, davka prostih poslopjih plačevati davek od obresti vknjiženega kapitala.
Kronawetter je tudi zvečer še enkrat govoril o določevanji davkov, S i eg m und pa je tarnal, da je hišni davek v čeških toplicah previsok
in da naj se Toplice izbrišejo iz imenika kopelj, ki morajo plačevati hišno-najemeniški davek.
Konečno je še Dunajski poslanec Leon govoril, kako naj vlada vredi nove davke, ter je zahteval, da bi smeli davkoplačevalci vlado tožiti za povrnitev davkov, ki bi jih bili preveč plačali. Ob desetih zvečer bil je sklep seje, ne da bi bilo finančno ministerstvo še dovršeno. Danes se marveč obravnava o finančnem ministerstvu nadaljuje in so precej pri indirektnih davkih vpisani trije govorniki — levičarji — Proskovec, Ausserer in Auspitz.
Veliko govorjenja je bilo tudi pri soli, za ktero stroški znašajo 3,128.300 gld., dohodki pa 20,444.000 gld. Sol tedaj državi donaša 17 milijonov goldinarjev dohodka. Ozarkievič priporočal je pri tej priliki izdelovanje soli za gnojitev, Ghon iu Tiirk pa sta se potegovala za živinsko sol, ki se leto za letom zahteva, ne da bi se bila ta za živinovejo tolikanj važna in imenitna reč dosedaj še dosegla.
Vlada se boji, da bi ji sol ne donašala več toliko dohodkov, ko bi ceneje sol prodajala za živino. Razun gori omenjenih številk bile ste sprejeti resoluciji, ki vladi priporočate, da naj se cena soli zniža, in da naj se zopet vpelje živinska sol.
Veliko dohodkov ima država od tobaka, ki ji donaša 74,002.800 gld.; upravnih stroškov za nakupovanje, izdelovanje, prodajo tobaka i. t. d. je 27.871.600 gld., tedaj se kaže čistega dohodka čez 46 milijonov gld., 1,260.800 gld. več, kakor v preteklem letu. Ti dohodki bi se še lahko povikšali, ko bi država povikšala ceno llnejšim in boljšim smodkam. Danes bo razprava o finančnem ministerstvu dovršena in se pričela obravnava o proračunu kupčijskega ministerstva, pri kterem bosta o dolenjski železnici govorila Pfeifer iu Suklje.
Govor g', posl. dr. Viteziea
v 43. seji državnega zbora dne 3. aprila pri razpravi o nastavkih naučnega ministerstva.
Dovoljujem si kratkih opazek k vprašanji, ktero je stavilo 57 poslancev od leve strani potom interpelacije v seji 31. marca do nj. ekscelence gospoda ministerskega predsednika. Vprašanje se je glasilo tako-le:
1.	V kterem prejšnjem časi se je po njegovem mnenji v Avstriji germanizovalo?
2.	Ktere ustavne postave po mislih gospoda ministerskega predsednika od nekdaj niso bile izvršene in še tudi do sedaj niso?
Moram staviti to kratko opombico na tem mestu, ker imam to interpelacijo za izziv (pro-vokacijo) do nas Slovanov. Gospodje, ki so stavili to interpelacijo, se mi zde, kakor da bi bili od časa absolutizma trdno spali. Ali gospodje ne vidijo, kar se godi okoli njih? Gospodje mislijo, da druge varajo, a sami so prevarjeni. Ali inar mislijo gospodje, da so sami narodno čutstvo v zakup vzeli in za-se obdržali in da se drugi narodi ne smejo ogreti pri istem plamenu. Beseda „nur deutsch (zgolj nemško) je ravno tako smešna, kakor slovo: „nix deutsch" (nič nemškega), ker to je le posledica onega, ko bi ne bil prvi „nur deutsch" naprej stopal, tudi drugi „nix deutsch" ne bi bil prišel za njim. (Prav istinito! na desni.)
Kar se prvega vprašanja tiče, bi jaz gospodu
ministerskemu predsedniku podal gradiva na kupe kar zadeva mojo ožjo domovino Istro.
Kar pa se tiče druzega vprašanja, bodem v govoru podal dovolj snovi, ktero bode mogel porabiti gospod ministerski predsednik kot cenjeno tvar. Vendar z ozirom na opomin, kteri nam je došel po prečastnem gospodu predsedniku, da se imamo strogo držati stvari, bodem navedel, kar se tiče ger-manizacije, le jeden sam zgled iz moje ožje domovine. Istra ima 284.154 prebivalcev, med temi 4779 Nemcev, to je l-68 odstotkov, in ti Nemci imajo gimnazijo v Paznu in spodnjo realko v P ulju. (Klici na levi: Državni jezik!)
O tem se bode še sodilo, ni še sojeno in kakor upam, tudi do tega ne bode prišlo. (Klici na levi: Oho!) V Istri je 121.732 Hrvatov in 43.000 Slovencev, obeh skupaj 57'98 odstotkov Slovanov. To je skoraj tri petine vseh prebivalcev, in ali veste, gospoda moja, koliko imajo srednjih šol? Prav nobene! (Dr. "VVeitlof: To je naravno!) No lepo je to, to je Vaše pravo čutstvo, to je Vaša liberalnost, in toraj hočete, da se pogajamo in pogodimo? (Dr. Sturm: Toraj germanizuje sedanja sistema?) Kaj pak, to je le preveč resnično, žalibog, da moram to pritrditi, da je temu kriva tudi sedanja vlada. Ostajam pri teh zgledih ; kakor mislim, je zadosti, ako dokazujem, da se v Istri zelo ponemčuje, in na vprašanje, kedaj je bila vpeljana ta sistema, bode lahko odgovoril gospod ministerski predsednik iz aktov.
Sedaj bi pa rad nekaj besedi povedal gospodom, ki so ravnokar pred mano govorili.
G. poslanec Burgstaller je govoril o „nadrobnih učilnicah", a je tudi ljudsko šolo vmes jemal. Kar se tiče njegovih izvaj, da mora učni jezik v ljudski šoli biti materni jezik, temu tudi jaz popolnoma pritrjujem, ker to je pedagogično načelo, ki je neizogibno potrebno in ne bi verjeli, da more to drugače biti. V tem oziru se zlagam tudi z izjavami mojega neposrednega predgovornika poslanca pl. Malfatti-ja.
Kar pa obžalujem pri izvajah g. poslanca pl. Burgstallerja je to, da je govoril le za Italijane in taistega Slovencem ni privoščil. Kakor močno se držim prvega načela, bi vendar svetoval gospodom, naj bi priporočevali svojim sorojakom v Istri, da bi se tega držali, da naj bode učni jezik materni jezik. A žalibog, da iste napake, kakor bodem v govoru dokazal, ktere imenovani gospodje očitajo Nemcem, delajo v Istri njih sorojaki, Italijani. (Burgstaller: Ni res!) Prosim pozneje me popravljajte, ako ste druzega mnenja, sedaj me pa pustite, da naj govorim.
V Trstu je, kar se notranjega mesta tiče, 12.817 Slovencev in 51.595 Italijanov, in kakor rečeno, ni je tam ne jedne šole s slovenskim učnim jezikom. V okolici Trsta je 10.634 Slovencev in le 687 Italijanov, to je vendar naravno, da so tam ljudske šole s slovenskim učnim jezikom. Ko bi to tajil, ne vem, kaj bi še potem mogel povedati.
Pridem do stvari same, namreč do ljudske šole, in sicer v moji ožji domovini v Istri. Kakor sem že poprej navedel, mislim jaz, da naj se v dobro osnovane ljudske šole vpelje materni jezik za učni jezik.
To je načelo, v kterem bi nihče ne mislil, da v v 19. stoletju kdo more dvomiti nad njim.
ie Komenski pred poltretjem stoletjem v svojem delu: „Didactica magna" rekfel tako-le;
„Ko bi kdo hotel podučevati' ktdrega-ifolr v tujem jeziku, preden dama8eg$, ne znd^ je tolikdj kakor da bijučiPsina jahati, preden more hoditi."
To se je že izreklo pred poltretjim stoletjem in vendar je v Avstriji vse drugače.
V Avstriji 60 v novejšem časi izrekli načeloj da mora ,volja starišev razsoditi, kak učni jezik se ima odbrati. Jasno je vendar, da se na tak^načitt oškoduje ves kulturni razvoj in da se hoče Je raž-narodovati.
Ta pogubljiva, nravnost kvareča sistema ni le nepedagogiška, marveč je tudi v nasprotji z državno šolsko postavo dne 14. maja 1869. § 6. te postave se glasi: „0 učnem jeziku in o podučevanji v drugem deželnem jeziku razsodijo zaslišavši tisti, ki šolo vzdržujejo, v mejah po postavi določenih, deželni šolski svet." V ti postavi se ne govori, da bi se stariši imeli zaslišati. Ako bode volja starišev merodajavna, kar se tiče izvolitve učnega jezika, bi morala tudi določevaiti, kedar se vpraša, ali se imajo sploh otroci pošiljati v šolo. Učni jezik je poglaviten pogoj, oživlja podučevanja in vzgojo, in ker je Avstriji splošno zapovedano šolanje, je tudi naravno, da starišev zarad tega ne poprašujejo. A imeli bi doslednji biti, niti štariše vprašati, kedar gre za učni jezik, ker ljudje niso povsod podučeni toliko, da bi volili to, kar je najboljše za njih otroke.
V navedenem paragrafu je rečeno, da ima deželni šolski svet po zaslišanji faktorjev, ki vzdržujejo šolo, določiti o tem.
(Dalje prih.)
Prenapeta struna poči!
„Beati possidentes", srečen je ta, kdor ima oblast v rokah, in d/ug izrek temu podoben se glasi: Oblast je prva, za njim pride še le pravica. Tukaj imamo ključ do vstaj, prevrata, do silnih bojev, bodisi notranjih, bodisi vnanjih. Kar je v starem Rimu dovedlo do krvave sužnjiške vojske, to je več ali manj vzrok tudi današnjim vstajem delavcev, ktere smo sedaj tako z žalostjo gledali v Belgiji.
A delavci sami bi ne vganjali takih zlodejstev, ko bi ne bili podkurjeni, drugod so že delo vstavili, pri nas v Avstriji se je to zgodilo, a do takih silovitost ni prišlo nikjer, kakor sedaj v Belgiji. Sovražniki krščanstva, novodobni pagani delavcem vedno na uho trobijo: „Večnosti ni, po smrti nimate nič pričakovati, ako hočete nebesa imeti, tukaj na zemlji si jih priborite!" Kaj čuda, da se do skrajne meje trpinčeni delavci poprimejo teh naukov in jih dejansko izvršujejo, v Belgiji so jih najprej in v naj-grozovitnejši meri izvrševali do svojih mojstrov. Kedar so bile volitve, bili so delavci komandirani, da so glasovali za brezverske kandidate, ako je bil kje voljen katoliški poslanec, komandirani so bili zopet, da so morali nejevoljo razodevati (demonštro-vati). Najhuje je bil o tem razvpit veletovarnar Ban-doux, ta ni mogel trpeti katoliškega delavca, a njemu so razdejali tovarno za steklo, požgali grad, in mu s tem napravili škode za dva milijona frankov. Sploh se pripoveduje, da so delavci brezvernih gospodarjev najhuje sodelovali, katoliški delavci so tudi vstavili delo, a niso tako hudo rogovolili in razdevali, razburjenost je bila po krajih s francoskim jezikom huje nego po flamenskih provincijah. Liberalci so toraj želi, kar so sejali, Belgija je imela do najnovejših časov liberalno vlado, katoliki so pri vladi nekako poldrugo leto. A tudi sedanja vlada je nekaj tega zakrivila, vsaj bi bila morala delavcem pokazati, da ima resno voljo pomagati, kedar se bode nekoliko ohrabrila ; kaj pak v prvi vrsti je bilo treba odpraviti tiste kričeče postave, ki so delale nasilstvo vesti katolikov, treba se je bilo nekoliko vtrditi, kajti znano je, kako omahljiv je belgijski kralj in kakšen strah ima pred liberalnimi rogovileži.
Ko je po slavni zmagi leta 1884 nastopilo ministerstvo Malou in j« resno začelo postopati, prestrašil se je kralj žuganja liberalcev in je čez tri mesece odpustil pogumne katoliške ministre in nastopilo je ministerstvo Beernaert in dr., ki sicer ne zatira katoliških načel, a postopa previdno in varno, nekteri tudi pravijo, da prerahlo, tega si sicer ne upamo presojevati, ker so nam razmere znane le toliko, kolikor iz časopisov zvemo, a tega mnenja smo, da pri socijalnem vprašanji niso brez vsacega za-
dolženja, t. j. odlašali so dblhvsko- *praša»j» v roke-^ieti, brž ko ne so se baliipr«hudega/nasprotovanja..
Stalil^'go*orjca nezaGtovoljnefeMi prati: „V Avstriji SnaOMpovsi^in v vseh stvat4ft. zadn#v a vendar pri nas vlada resno misli na.' to,-1 zlMjšati de-lavsfce j raimere, pothagativ manjšemu- obrtniku, in kottservfctfana stranka jp. pri tam\resne- podpira." Jtelgija^ ki je toliko napredovala v obrtnosti; ker je-toliko-delavcev ipo rudnikih, bwarnkh in' obrtnih« podjetjih vsake "'vrste;- bi vendar največe korist imela od tega-, da vpelje soeijalne reformef da odvrne so-cijalno nevarnost, ktena tam preti velik® huje, kaks*> drugod. A v ti stvari se tam ni zgodite 6koraj prav nič. Videti je, kakor da bi se jim tam ne sanjaio, kako važna socijalaa vprašanja ima rešiti naš v?k. Le po tem se d& razlagati brezskrbnost, s ktero so obravnavali polifcično-socijalna vprašanja, a ta hrez-skrbnost se sedaj bridko maščuje. Belgijanci so z načeli Manchestrove vstavne teorije tako prekvašeni (Manchester-Politik se imenuje politika, ki gleda le blago, a ne osebe, toraj kjer denar [kapital] vse preoblada, drugo nič ne veljA), da jim je misel čisto tuja, da bi država tudi smela kaj vmes seči, da kaj ubrani in zabrani. Zadosti jim je, da se pogodbe zvrše.
Zarad tega pride, da se ne zmenijo za zavarovanje delavcev za starost, bolezen in ponesrečevanje, niti ne mislijo na to, da bi delo vredili, da bi vtes-nili ali omejili otročje in žensko delo, ali vpeljali socijalne reforme. Ne vlada, niti zbor nista dosihmal časa imela pečati se s temi zadevami.
Ako se pomisli, da je po drugi strani tudi Belgijo zadela velika gospodarska katastrofa, da je tudi tam, kakor drugod bridko pomanjkanje med delavci, da delajo 12 do 15 ur in pri tem tako malo zaslužijo, da obitelji stradajo, — pač lahko razumemo, zakaj da je plamen socijalne revolucije tako silno bruhnil.
Naj se že sedanje gibanje končd, kakor že more, nekaj se bodo menda naučili v merodajavnih krogih, da je namreč nujno potrebno izdati prememb. Zlasti se katoliško ministerstvo, ki je sedaj na krmilu, temu ne bode smelo dalje odtegovati, če ne si bode nakopalo težko odgovornost in tudi samo sebe pod-kopalo. Ze se čujejo glasovi iz nasprotnega tabora, kteri njemu in katoliški stranki podtikajo, da je največ zakrivilo to vstajo. Ako se govori o zadol-ženju, moramo pravico govoriti ter povedati, da ste obe veliki politični stranki veliko grešili z opušče-njem. Posebno pa ni liberalna stranka v teh petih letih, odkar je bila na krmilu, storila ničesa, da bi bila rešila socijalno vprašanje, ki je ravno v tistem časi prav resno in v prvi vrsti stopalo na dnevni red.
Katoliška cerkev nima te moči, da bi brzdala delavce, rekel je pruski minister Puttkammer pri posvetovanji za podaljšanje soeijalistične postave. Središče mu je ugovarjalo, a mi pravimo: katoliška cerkev nima te moči, kedar je vladna dekla, ktera jo hoče rabiti za redarski urad. Naš kmet ima za to prav drastičen izrek: Gosposka žuga z bričem . . . Za lepe nauke ljudstvo ne mara, ako ne vidi tudi dejanj po tem. Le brezsrčen človek bode revežu plačilo obetal unkraj groba, a tukaj ga pustil stradati. Za prazne besede revež ne mara, marveč se mu vse lepe besede brez lepih dejanj pristudijo. Zastonj je v revežu pričakovati iu zahtevati, pa bi nosil jarem gospodovih naukov, ako se mu sami kolikor moč odtegujemo, mi naj vživamo vse dobrote tega življenja v prijetnosti in neskaljenem miru, revež naj pa pričakuje plačila unkraj groba. Kdor to od revežev pričakuje, ni veliko boljši od liberalcev, ki mu govore o razsvitljenosti, o omiki, o človekoljubji, pri tem ga pa žulijo in dero. Kdor misli, da ima krščanska cerkev opravljati le redarski posel, ta bode gotovo rekel: krščanstvo ne more socijalistov brzdati. Naš svet je pa nekako tako zavit in zateleban v moderni nazor, o svetu in človeški družbi, da se boljši izmed katolikov takih presoj ne morejo znebiti, in mislijo, da more na svetu tako biti, kakor zahteva moderna postavodaja. Kdor misli, da je nalog katoliški ali sploh krščanski cerkvi brzdati delavce, da bodo radi prenašali vse težave življenja, da bodo stradali in delali za bogatine, kakor črna živina, ta more reči: cerkev ne more rešiti socijalnega vprašanja.
A katoliška cerkev svobodna v nje delovanji more rešiti socijalno vprašanje, ona spominja bogatina in svari reveža, obema kaže plačilo, a tudi kazen po smrti, da bode sleherni človek prejel to, kar si bode zaslužil. Da rabimo prav domač izraz:
Bogatin si more kupiti nebesa, revež si jih mora pa zaslužiti.
Krščanska ver$~ pa ni le zal* posameznega marveč vse javno življetye;' nnfržf1 prevzeti in pre-kvasiti duh krščansko-katoliške vere, potem se bode pa videlo, da more reSiti socijalno vprašanj*: Brezsrčni bogatini so kazali stradsjočim' revežem le cerkveno premoženje, da bi bili njih denartfi. zaboji bolj varni, in res so dolgo slepa-rili lahkovffrrieiljudi s tem, a sedaj so tudi delavci spregledali,» da po samostanih niso njih neprijatelji; iz Belgije se sporoča, da delavci po samostanih niso ropali in raz-dejavali, marveč zahtevali ali prosili so le denarja in živeža. Anarhisti delavce le zlorabijo v njih hudobne namene, govore in blebetajo o jednakosti in braternosti, v socijalnem raji na svetu. Kakor dušni darovi niso jeduako razdeljeni, isto tako materijelno blagostanje ne more biti matematično jednako razdeljeno. Mar bode le spreten in priden delavec delal za manj spretnega ali zanikrnega. Povej mi, rekel je previden gospodar, delavcu kujajočemu se in za-htevajočemu večo plačo, koliko naj jaz potem za delo računim, rad ti dam večo plačo, da bi le meni to neslo.
Ko bi to nekteri delavci in posli premislili, bi ne godrnjali toliko nad gospodarji in nad tistimi, v kterih kruhu so. Le poglejmo našega kmeta, koliko trpi, koliko prestane mraza in vročine, a dostikrat tudi pomanjkanja pri svojem težavnem poslu, pri tem pa, ko imajo nekteri delavci stalno plačo, dasiravno ne prebogato, o vsakem letnem časi. Ako hočemo imeti mir in zadovoljnost, moramo najprej začeti sami pri sebi. Nikomur na svetu se ne godi vse po volji, ne delavcu niti ne premožnemu, in pregovor pravi: še kralja čaka beraška palica.
Socijalno vprašanje mora rešiti najprej vsak sam pri sebi, rešiti ga morate oblasti, ki ste za to postavljeni, država in cerkev; država z modrimi postavami, ki branijo reveža pred oderuhi, ki varujejo slabega (reveža) pred silovitostjo mogočnega (kapitala). Socijalno vprašanje more in mora rešiti krščanska vera, ki govori bogatinom in revežem, mogočnim in podložnim. Da se bode pa to zgodilo, mora svet poslušati nje besedo, mora ravnati se po nje zapovedi. Brez požrtvovalnosti pa tukaj ne gre, svet je bil še vsikdar rešen po takih ljudeh, ki sami za-se niso nič zahtevali, a trpeli in trudili se za uboge.
Cas pa je, skrajni čas, da se začne reševati socijalno vprašanje, strahoviti prigodki v Belgiji nam to glasno kličejo, vsa naša moderna kultura je v največi nevarnosti, in groza razdejanja žuga vsem kulturnim delom.
Politični pregled.
V Ljubljani, 7. aprila. Notranje dežele.
Razprav za sklepanje državne pogodbe med Avstrijo in Madjari je vendar enkrat konec. Minuli teden prinesla nam je brzojavna žica novico, da so dognane. Sedaj se je pač nadejati, da se bo v kratkem objavil ves načrt, na podlagi kterih točk da se misli nova pogodba sklepati med to in ono polovico države. Kolikor se je do sedaj od vsega objavilo, bodo menda bistvene premembe edino le v carinskih in bankinih zadevah. Carino mislijo znižati pri dovozu in pa na sladkor mislijo novo večje carino vpeljati. Glede nacijonalne banke je bilo pa govorjenje, da bi se število s kovanim denarjem nepokritih bankovcev še pomnožilo, ali z drugimi praktičnimi besedami, da bi se resnična vrednost našega papirnatega goldinarja še bolj zmanjšala, kakor je že sedaj. Ako se ne motimo, ima namreč sedaj naš papirni goldinar vrednost 60 krajcarjev. Za toliko imajo namreč kovanega denarja po državnih kletih spravljenega, da če bi z njim hoteli ves papir zameniti, da pride na vsak goldinar le po 60 kr. Na podlagi nove pogodbe hočejo pa število izdanih bankovcev tako pomnožiti, da bode kovanega denarja na vsak goldinar menda le po 40 kr. prišlo. Ali so se pri bankiuem vprašanji tudi kaj ozirali na notranje potrebe prebivalcev, se pa sedaj še ne ve. To se bode še le pokazalo. Tudi še ni določeno, koliko novega pomnoženega papirnatega denarja da bode vsaka polovica države dobila. Vsekako pa je gotovo, da si bodo tudi pri novi pogodbi Madjari 30% dolžnosti in 70°/o koristi obdržali, a nam v Cislataniji bodo pa 70% dolžnosti in 30% koristi prepustili.
Marsikoga bo mikalo zvedeti nekoliko glavnih potez o jedru staro-le atoli eanstva, o kterem se dandanes tolikanj piše in celo v parlamentih govori po P]vropi. Rodil se ie ta spak leta 1870 v Monakovem na Bavarskem, kjer se je ondašnji stolni
prošt DoIIinger javno uprl nezmotljivosti svetega očeta, kedar govori kot poglavar vidne Kristusove cerkve božje ex čathedra. Kmalo je našel nekaj privržencev na Nemškem, kakor tudi v Avstriji na Dunaji in v "VVarnsdorfu na Ceskem. Iz začetka so pridržali vse resnice naše sv. vere, razun oue nove že omenjene. Toda kmalo so njihovi duhovniki čutili potrebo po večji prostosti. Staro-katoličanstvo jim je postala suknja na vse strani preozka. Jeli so na nji krpati in so krpali toliko časa, da je staro-katoličan-stvo dandanes vsemu podobno, le katoličanstvu prav nič ne. Posebno Warndorfskega staro - katoliškega župnika so jeli tako čevlji tiščati, da je takoj odpravil celibat, t. j. duhovski samski stan. Dalje so odpravili spoved, kakor je pri katolikih v navadi, ter so jeli deliti zakrament presv. Rešnjega Telesa v obeh podobah. S tem so se približali protestantom, iz kterega vzroka — ni snano. Kmalo na to jele so jim smrdeti verske resnice o neomadeževaniDevici Materi božji, ter so jih zavrgli. Ni dolgo trajalo in jim je tudi neločljivost zakona presedati jela, proč toraj z njo! Dalje jo bilo njihovim duhovnikom tudi odveč in sitno vsak dan maševati, kar se je tudi odpravilo ob enem s to vpeljavo, zavrgla se je pa latinska maša. Pač smemo tukaj po pravici vprašati, kaj jim je še od vsega katoličanstva ostalo, da se drznejo imenovati „staro-katolike" ? Nič druzega nego izmišljeno ime, kajti ta verska ločina je protestantom veliko bolj podobna, kakor pa katolikom.
V Carigradu so več ali manj vsi tega mnenja, da se bo Avstrija do Soluna razprostrla, če tudi vsi pripoznajo, da jo bo tisto razprostiranje mnogo krvi stalo. Primerjajo to bodoče zasedanje sedanjih turških pokrajin z onim leta 1878, kedar smo šli preko Save v Bosno in pravijo, da je že tedaj mnogo avstrijske krvi steklo, kljubu temu, da je Turčija sama privolila v zasedanje. Koliko bi jo pa še le bilo, če bi Turčija ne bila dovolila Avstriji v Bosno in Hercegovino. No, kar se tega tiče, naj bodo gospodje v Carigradu le potolaženi. Turčija je v Berolinu res privolila, da naj gredo naši bajoneti in naši Uhacijevi topovi Bosno mirit, to je bilo pa tudi vse, kar je storila. Za notranje pomir-jenje naroda ni ona storila prav nič! Povsod, kjer so imeli naši opraviti z vstaši, vjeli so mnogo turških vojakov in častnikov, ki so se z vstaši vred proti nam bili. Tako je bilo tedaj. Pri zasedanji Albanije bi pa Turčija ne dovolila kar tako, da se Avstrija ondi razširi in tudi če bi, bi se albanski gorjanci nikdar ne sprijaznili z avstrijskimi načeli. Albanski gorjanci ubogajo le toliko oblastim, kolikor sami hočejo, pravico si vsak sam dela, kakor si jo hoče, orožja sme nositi, kolikor mu drago in ropati tudi sme, kolikor doseže. Kaj tacega bi Avstrija pri AlbfluoihVne trpela, Albanci pa Avstrije ne in položaji bi'bil silno težaven.
Vnanje države.
I&iež'Aleksander že zopet nekaj izrednega, nekaj iznenadljivega pripravlja, če so namreč resnične dotične novice ruskega lista „Nov. Vrem." Ruski list namreč hoče vedeti, da, ker se Aleksandru ni posrečilo zarad ruske trmoglavosti, da bi bil postal dosmrtni pravi gospodar iztočne Rumelije, on sedaj po tihem priprave dela, da se bo o klical za kralja zjedinjenih Bolgarov, ob enem se bode pa Bolgarija proglasila za samostojno državo. Koliko je na tem resnice, se ne da prav nič določiti ! če tudi je novica sama na sebi na prvi pogled neverjetna, taista vendar-le nemogoča ni. Saj je znano, da jedna stranka, kteri je Cankov na čelu, v ruskem smislu proti knezu ruje. Ravno tako se je leta 1881 in v začetku 1882 godilo v Srbiji. Tudi ondi je bila stranka nezadovoljenežev proti knezu Milanu od dne do dne večja in že so se posvetovali, da ga zapode in okličejo republiko, kar jim je Milan s pomočjo nekterih mu zvestih skup-ščinarjev, ki so za vse to vedeli, štreno zmešal, da se je dal oklicati za kralja. S tem je nezadovolj-nežem peska v oči nametal, češ, sedaj živimo v kraljevini ter smo z državo tudi sami povišani. Tega pa bedaki niso pomislili, da se bodo s pove-ličano državo tudi davki povišali. Sedaj pač to uvi-devajo, toda prepozno. Milan jih je dobil na lim in zakaj bi jih pa Aleksander ne. Položaj je prvemu popolnoma sličen.
O turških denarnih razmerah se po Evropi le toliko ve, da so take kakor nikjer drugje ne, izvzemši morda pri bavarskem kralji, ki je tudi menda vedno suh, ker moz vse zazida. Da je Turčija tej suši odpomoči mislila takoj, ko je.uvidela, da se Grška ne briga za njen poziv, da bi razorožila, o tem smo že sporočali. Iskala je denarja menda po celi Evropi na posodo, dobila ga pa ni nikjer! Vsaj tako se sme sklepati iz dotične razprave turškega lista „Tariku, ki naravnost zanika, češ, Turčiji ni potreba denarja po svetu na posodo iskati, ga že še doma dobi za potrebo. Resnica je ravno narobe. Turški finančni minister je vsem svojim prijateljem in turškim državnim zastopnikom po celi Evropi naročil, naj vsak v svojem obližji poskusi, ali bi se moglo kaj dobiti na posodo. Vsak mu je odgovoril, da si niti počenega groša ne upa na turški kredit na posodo dobiti. Še le sedaj sklenila sta sultan in finančni minister, da se bo moral denar doma dobiti, naj veljii kar hoče. Ali kako? Kako le, prav lahko. Denar kolikor ga pride na davkih v državne blagajnice, naj se zapre, vsa plačila v go-
tovini, ktere splačajo država, naj se vstavijo in plačujejo s papirjepi, o kterem naj si ljudje mislijo, da ima državno vrednost. Kdor ima kaj prihranjenega, naj brž taisto posodi državi. To je pa tudi poslednji curek, kterega je Turčija v svoje prazne blagajnice napeljala. Kedar se ta vstavi, na kar ne bo treba posebno dolgo čakati, potem bodeta država in narod na suhem in prjti mora,_ kar je Turčiji že zdavnej namenjeno: veliki državni polom, ki bode ob enem konec tega s silo ustanovljenega cesarstva.
Fratncostje menda tudi že čutijo državni preobrat, kteremu se pri nadaljevanji dosedanjega gospodarstva nikakor ne bodo ognili. Kakor po Belgiji in po Nemškem, jela je tudi na Francoskem auarhistična hidra strupeno svojo glavo dvigovati, ktere se menda tudi francoski vojaki že več tako ne boje, kakor so se ji svoje dni protivili. Dogodili so se že slučaji, da se je sklepala pobratimija med rudečkarji in republikanskimi vojaki. Ker so si pa rudečkarji po celem svetu bratje in ker imajo taisti tudi na Nemškem še prav veliko, če tudi tihih privržencev, ki na skrivnem delajo propagando za državni in socijalni preobrat, odkar so se prepričali, da s sile ne gre, usiljuje se skoraj človeku misel, kakor da bi sedanji francoski vojni minister na socijalno silo špekuliral, s ktere pomočjo misli Nemcem vrniti leto 1870 in 1871. Kakor je tudi čudna ta misel, je vendar le verjetna, sicer bi sedanja republika ne imela z anarhisti in socijalisti take Jobove potrpežljivosti, kakor jo ima. Izvestno bi republika, to se ve da, le na skrivnem, kak tak delavski prevrat na Nemškem na vso moč podpirala, kakoršnega je ravnokar Belgija preživela, in kadar bi bilo na Nemškem vse kviško, tedaj pa bi jeli francoski batalijoni preko Rena marširati in Nemce za leto 1871 na obračun klicati. Take misli mora človek nehote dobiti, ako opazuje mehko postopanje, dostikrat pa še celo preziranje komedij, ki jih na Francoskih tleh anarhisti počenjajo s pomočjo soci-jalistov, ki so mednarodno blago, hočejo Francozje Nemce naklestiti.
Nemčija skliče letošnjo jesen meseca septembra velik kongres v Berolinu, kjer se mislijo posvetovati o naselbinski politiki. Nemčija namreč že zdavnej čuti, da nima nič več kruha za vse svoje prebivalce. Da se ohrani, gledati mora, kako jih preživi. Ker doma ni zadosti dela in izdelano blago zaostaja, skrbela je za pridobitve naselbin, kamor se je že mnogo nemških podanikov izselilo. Da se stvar tudi v državno-gospodarskem in državno-pravnem smislu dobro dožene, sošel se bode 12. septembra letos v Berolinu poseben kongres, ki se bo jedino le z naselbinskim vprašanjem pečal. Razmotrovali bodo izselitve nemških podanikov iz države in nalogo nemških misijonov po preko-morskih naselbinah. Na dnevnem redu imeli bodo tudi narodno-gospodarsko razmerje med Nemčijo kot mat'co in naselbinami kot njenimi podružnicami. Tudi se hočejo pomeniti, na kak način da bode treba postopati, da se pri naselnikih ohrani nemški jezik in nemški običaji ne pridejo iz navade. Konečno se bode ustanovilo društvo, ki bo take naselbine podpiralo in izseljevancem po svojih močeh z dobrim svetom in gmotno podporo na roko šlo. Kakor se vidi, imelo bode to vprašanje v bodočnosti poleg svoje socijalne tudi svojo politično stran, kajti hočejo si ohraniti svoj jezik in svoje navade tudi na tujem. Radovedni smo, kam se hočejo izseljevanci obrniti, Kamerun na zapadnem bregu je nezdrav, tam se naše domače živali ne sponašajo, Angra Pequena je po večem puščava, Zanzibar na vzhodnem bregu Afrike je pa še bolj nezdrav, kakor Kamerun.
Izvirni dopisi.
Iz Kranjske gore, 6. aprila. (Podružnica sv. Cirila in Metoda.) Kakor je bilo v „Slovenci" v svojem času omenjeno, pripravljali smo se tudi pri nas že nekaj časa sem, da si osnujemo podružnico prekoristne družbe sv. Cirila in Metoda. Pre-tečeno nedeljo zbralo se nas je toraj nekoliko, da si to zadevo pobližje ogledamo ter izvolimo začasno načelništvo.
Preč. g. župnik Janez Ažman, otvoril je sejo v gostilnici g. Jan. Robiča. V svojem govoru je razlagal namen in pomon novo ustanovljene šolsko družbe. Primeril je z razprostrano povodnijo, ki jo je imela pretečeno jesen prestati Gorenjska dolina, ono povodenj, ki nam preti s svojo silo poplaviti na duševnem polji najdražje svetinje naše: vero, materni jezik in rodni dom. Tej od severa doli vedno bolj prodirajoči povodnji v bran se postaviti, dolžnostjo vsakega zavednega Slovenca, vsakega pravega Slovana. In kakor so v poslednjih mesecih nam v pomoč prihajali obilni dobrohotni darovi, dejal je g. govornik, tako naj sedaj tudi mi po možnosti priskočimo na pomoč svojim zatiranim bratom ob tujih mejah.
Pri nas po deželi sicer res še ni posebne sile, kar se tiče ponemčevanja, toliko večjo borbo pa ! imajo v tem oziru naši sosedi, koroški in štajarski,
pa: tudi primorski vsled lahonakega pritiska. Ker ps nam je zakonito dovoljeno braniti se zoper potujče-vanje našega naroda, zatoraj se združimo k vzajemnemu boju zoper vzajemnega sovražnika!
Sledila je na to volitev. Prvomestnik je g. Jan. Ažman, župnik na Dolgem; zapisnikar je g. Val. Bernik, kaplan v Kranjski gori; blagajnik je g. Anton Slavec, gostilničar Podkorenom.
Ce tudi je težavno nabirati ude za to družbo, (ker namreč priprostemu človeku nimamo brž pokazati kaj očividnega dobička), in če tudi je v naši dolini ljudstvo ubožno, pristopilo je do sedaj vendar le že precej udov obojnega spola. Dva sta ustanov-nika, 40 je letnikov in 35 podpornikov. Sicer jih je pa še veliko obljubilo, da bodo pristopili, ko pride: vsa reč v pravi tir.
Bog daj obilno prospeha podružnici ^Gorenjska dolina s sedežem v Kranjski gori!"
Domače novice.
Gospodje volilci!
Naši kandidatje za dopolnilne volitve v mestni zbor Ljubljanski so:
V L razredu,
ki voli v 8. dan aprila::
dr, Alfonz Mosche, odvetnik v Ljubljani; Ivan Murnik, cesarski svetnik in deželni odbornik v Ljubljani; Miha Pakič, trgovec in hišni posestnik v Ljubljani;
Franc Ravnikar, deželni knjigovodja v Ljubljani.
Narodni volilni odbor. (Poziv slovenskim pisateljem.) Odbor „Matice Slovenske" se obrača do vseh rodoljubnih pisateljev slovenskih z iskreno prošnjo, da bi čim preje tem bolje poslali kaj primernih doneskov za letošnji „Letopis". Kakor lani, se bodo sprejemali tudi letos samo izvirno znanstveni in znanstveno podučni spisi iz raznovrstnih strok človeškega znanja; vendar je želeti, da bi čč. gg. pisatelji svojim razpravam izbrali take predmete, ki ugajajo potrebam naroda slovenskega ter zaradi svoje splošne zanimljivosti prijajo večini matičnih društvenikov. Rokopisi naj se pošiljajo najpozneje do 15. maja 1886. leta predsedništvu „Matice Slovenske" v Ljubljani. Po pravilih določena nagrada v „Letopis" sprejetim spisom se bode izplačevala, kedar bode knjiga dotiskana.
V imenu „Matice Slovenske": Za prvosednika:	Odbornik:
Josip Mam.	Franc Leveč.
(Velik požar) nastal je sinoči ob 1/i9. uri v tovarni za lim, blizo zelene jame za južnim kolodvorom. Omenjena tovarna je v najnovejšem času lastnina C. L. Luckmanova, ki jo je od prejšnjega posestnika Steinberga na konkurzu kupil za 31.000 gold, če prav je tovarna iz novega pozidana veljala 80.000 gold. Dela je imela tovarna posebno sedaj tako veliko, da so noč in dan delali, kajti ne le da je sedaj najvgodneji čas za lep, so tudi ljudje, posebno posestniki vinogradov prav pogosto po koščeni moki popraševali, s ktero so vinograde gnojili. Ogenj je nastal pri kotlih, v kterih imajo bencin, s pomočjo kterega ravno maščobo za lep od kosti spravljajo in ga je provzročila neprevidnost delalca Majerja, kteri se je pri tej priložnosti grozno opekel po rokah in obrazu. Ker je bilo veterno, se je ogenj čudovito hitro po vseh ostalih poslopjih razširil in preden so mogli gasilci na kraj nesreče dospeti, stalo je že vse v ognji. Pogorelo je skoraj vse; ostal je le sprednji del uhoda. Ogenj je bil tako silen vsled obilne maščobe in drugih vgodnih mu predmetov, da ga do danes dopoludne še ni bilo možno pogasiti, če tudi so se Ljubljanski gasilci vso noč trudili. Pri vsem tem je bila pa nevarnost velika, da se morda razlete celo kotli za bencin, kar bi bilo nesrečo le še povečalo, kajti pri tolikem številu gledalcev, kolikor se jih je ravno ondi skupaj naletelo, bi skoraj ne bilo mogoče, da bi razleteli se kosovi kotla med gledalci ne bili napravili grozne morije. K ognju sta prihitela tudi gg. deželni predsednik baron Winkler in župan Grasselli; orožniki in redarji so pa skrbeli za javni red ondi. Tovarna je bila zavarovana za 100.000 goldinarjev pri Tržažki zavarovalnici rBiu-nione adriatica di sicurtti".
(Dnevni red javne seje mestnega odbora Ljubljanskega) v sredo 7. aprila 1886 ob 6. uri zvečer v mestni dvorani. 1. Naznanila prvosedstva. — 2. Stavbinskega, oziroma stavbinskega in finančnega odseka poročilo o vspehu ofertne obravnave za gradnjo: a) bolnišnice za silo; b) mestne vojašnice. — 3. Šolskega odseka poročilo: a) o računu gledd porabe dotacijona Ljubljanske velike realke za 1. 1885; b) o računu I. mestne deške ljudske šole glede porabe dotacijona za šolsko leto 1884/85.
(Zasežen) je bil včerajšnji „Slov. Narod", ako se ne motimo, zarad dopisa iz Gradca.
(Stalnim oskrbnikom škofovih posestev) imenovan je s 1. aprilom c. kr. računski sovetnik g. Jakob Luckmann.
(K pogrebnemu društvu „Marijina bratovščina") pristopilo je v prvih kvatrih 147 novih udov. Pristopnina se ravmi po starosti, letni donesek znaša pa za vsacega 50 krajcarjev. Društvo, ktero svojim udom, ki so večinoma revni, skrbi za dostejen krščanski pogreb, je vsega priporočila vredno in bi mu prav iz srca še dvakrat toliko udov želeli, kakor jih ima sedaj, kterih število je, ako se ne motimo, 2500, in ima skupnega društvenega premoženja 25.000 goldinarjev.
(Požar) vpepelil je 30. marca v Krškem gospodarsko poslopje posestniku g. H. Stancerju. Škode je 7000 gld.,, zavarovalna svota znaša pa le 1500 gld.
(Utonilo je) pet finančnih stražnikov v Kvarnem, ki so se v službeni ladijici po morji vozili in službo, opravljali. Vodeni slop preobrnil jim je ladjico, ktero so blizo Rabaca našli, utopljencev pa do sedaj še niso dobili.
(Iz Celja) se nam 6. t. m. poroča, da je obravnava proti g. Cagranu trajala do J/4 na 11. uro v noči ter se končala s tem, da so porotniki z 11 glasovi proti 1 glasu spoznali g. Cagrana in „Siid-steierische Post" kri v a. Sodi se, da neko privatno pismo mil. knezoškofa Mariborskega, ktero je dal g. opat prebrati pri obravnavi, je najbolj vplivalo na porotnike, da so izrekli svojo obsodbo! V torek opoludne je predsednik in c. kr. dvorni svetnik g. Heinricher naznanil sledečo sodbo: Gosp. J. Čagran je obsojen plačati denarne globe 150 gld., dalje, da plača sodnijske stroške in da se sodba objavi v „Siidsteirische Post". Zatoženec Zakovšek je pa obsojen na 20 gold. globe in 80 gold. zgube kavcije.
(Predsednikom koroške deželne sodnije v Ce-lovci) imenovan je c. kr. deželne nadsodnije sovetnik baron Mylius.
(O novem denarji) govorilo se bode menda tudi v novi državni pogodbi med Avstrijo in Ogersko. Sedanji goldinar je menda kot denarna jednota prevelik in ga bodo zmanjšali za polovico dosedanje vrednosti ali pa še celo na današnjih 40 kr. Prvo bi mu dalo nominalno vrednost nemške marke, drugo pa franka, lire ali dinarja. Ktera vrednostna jednota da se bo določila, zvedeli bodemo, kedar se bodo pričele razprave pogodbe.
(Cestarska služba) na Kokriški državni cesti v Kranjskem okraji razpisana je do 28. aprila. Plače je 16 gld. na mesec, ktera se s časoma poviša na 18 in 20 gld.
(„Ljudske knjižnice") 5. snopič je izšel in prinesel „kitico povedeb resnega, veselega in smešnega zapopadka", ki jih je nabral H. Maj ar. Ljudska knjižnica je še vedno najceneje berilo, ker vsak snopič le 6 kr. stane.
Razne reči.
—	Velikansko darilo, 60.000 goldinarjev, izročil je neimenovan narodnjak v Krakovem na Gališkem mestnemu županu Szlahtovskemu za zgradbo poljskega narodnega gledišča v Krakovem.
—	V južni Ameriki so napravile povodnji in viharji grozne nesreče. V Georgiji je padel vlak v vodo, ker se je most podrl in večidel vsi potniki so utonili. Cerkev v Buloki (Alabama) je vihar podrl, ko so bili ljudje notri, in veliko oseb je mrtvih ali ranjenih.
Telegrami.
Zadar, 7. aprila. Umrl je cesarski namestnik baron Cornaro in ga bodo danes spremili na ladijo. Truplo se bode namreč prepeljalo v Gradec.
Zagreb, 6. aprila. Zagorska železnica izročila se bo prometu menda 17. avgusta na predvečer cesarjevega rojstnega dne,
Dunaj, 7. aprila. Cesar popelje se zvečer v Monakovo.
Canea, 7. aprila. Avstrijska torpedna flotila dospela je v Sudsko luko,
London, 7. aprila. Gladstone je v vče-ranjem ministerskem posvetovanji dovolil, da se bodo irski preosnovni načrti bistveno predelali.
Carigrad, 7. aprila. Po konferenci obi-nili so se vsi poslanci pismeno do grške vlade s. pozivom, da naj ne kali miru.
Bruselj, 6. aprila. 1500 delavcev ustavilo je delo v kamnolomih Quenastskih na Brabantskem.
Madrid, 6. aprila. Kolikor se do sedaj ve, izvoljenih je 328 ministerskih, 64 Cano-vasovih, 26 konservativnih, 1 karlist in 28 republikanskih pristašev.
Umrli so:
3.	aprila. Helena Kerhlihar, gostija, 64 let, Dementia senilis.
4.	aprila. Jane« Pavčič, posestnikov sin, 40 let, Ulice na Grad št. 12, jetika. — Janez Kadržabek, črevljar, 38 let, Krakovski nasip št. 24, jetika.
V bolnišnici:
5.	aprila. Tine Šilar, gostač, 66 let, Arthritis deformans.
Tuj c i.
4. aprila.
Pri Maliču: Blaschke in Gerstl, trgovca, z Dunaja. — Anton, nadzornik, iz Gradca. — Harmens, zasebnik, s soprogo, iz Gradca, — Kari Frledrich, trg. pot., iz Schonlindena. — Kobler, c. k. dvorni sovetnik, iz Reke. — Maks Megaj, trg. pot., iz Štorov.
Pri Slonu: Rack, Beer, Klein, trgovci, z Dunaja. — Kari Pfefferkorn, trgovec, iz Arnaua. — Oktavij Fumeglia, zasebnik, iz Rozza. — Fedra, c. k. major, iz Trsta. — Jakob Damlren, trgovec, iz Trsta. — E. Freukcs, trgovec, iz Trsta. — Jakob Šošterič, železn. uradnik, iz Pulja. — Franc Braun, trgovec, iz Kočevja. — Mat. Bradaska, slikar, iz Kranja. — Dr. J. Šegula, koncipijent, iz Postojne.
Pri Bavarskem dvoru: Josip in Franc Hoff, zasebnika, iz Gradca. — Alcks. Križmanič, zasebnik, iz Sinja.
Pri Južnem kolodvoru: Adolf Scliwarz, vinski trg., iz Gradca.
Pri Avstrijskem caru: Anton Indoff, c. k. nadsod-nijski sovetnik, iz Trsta. — Josip Pichler, vpok. uradnik, iz Kočevja. — Franc Papa, zasebnik, iz Loke. — Štrukelj, zasebnik, iz Kirchheima. — Franc Gale, učitelj, iz Št. Jakoba.
Pri Virantu: Franc Modic, posestnik, iz Lahove. — J. Lah, posestnik, iz Loža. — Jakob Lavrenčič, posestnik, iz Soderšiee.
"Vremensko sporočilo.
a ce O	Čas	Stanje		Veter	Vreme	Mokrine na 24 ur v mm
opazovanja		zralcomora t mm	toplomera po Celziju			
	7. u. zjut.	737-33	+ 7-0	si. svz.	jasno	
6.	2. u. pop.	734-29	+18-3	m. sszp.	jasno	1-50
	9. u.zveč.	73407	+12-4	si. szp.	oblačno	
Celi dan jasno, zvečer se je pooblačilo. Srednja temperatura gorkote 12-6° C., za 4 0° nad normalom.
Dunajska borza.
(Telegratično poročilo.) 7. aprila.
Papirna renta 5% po 100 gl. (8 16% davka)	85	gl. 35	kt
Sreberna „ 5% , 100 „ (s 16% davka)	85	. 45	„
4% avstr. zlata renta, davka prosta . .	113	„85	„
Papirna renta, davka prosta . .	101	„70	r
Akeije avstr.-ogerske banke , .	878	„ —	„
Kreditne akcije............296	„30	„
London.......125	„ 90	„
Srebro.......—	„ —	„
Francoski napoleond......10	„ —	„
Ces. cekini.......5	„ 93	„
Nemške marke......61	„ 70	„
Bolezni vsake vrste, posebno pa boleh ni živci, epi-lepsija, slab želodec, zvonenje in trganje po ušesih, slab posluh, bolezen v glavi, migrena, bledica in hromost ozdravljajo se na slavnoznani zasobni kliniki „FreisaI" v Solno-gradu. Pri bolnikih, ki so bolehali na pljučih in pri naduš-ljivih dosegli so se ondi že v štirih tednih čudoviti vspehi. Kdor želi več zvedeti, obrne naj se na omenjeno kliniko in priloži marko za odgovor.	(11)
Fri J. Krajcu, založniku v......
je prišla na svitlo knjižica:
»Delavski prijatelj".
Nauki, ki sodelavcem v sedanji dobi posebno potrebni.
Spisal France Podgornik.
Cena 20 kr. — Dobiva se pri založniku in po vseh knjigarnah.
Žitna cena.
Pšenica banaška 1 hklt. 8 gl. 90 kr., — domača 7 gl. 10 kr. — Rž 6 gl. 92 kr. — Ječmen 5 gl. 60 kr. — Ajda 5 gl. 60 kr. — Proso 6 gl. 76 kr. — Turšica 5 gld. 76 kr. — Oves 3 gl. 62 kr.
Št, 5769.
Ustanova.
(3)
Pri podpisanem magistratu je za tekoče leto podeliti ustanovo za dekliško balo v znesku 100 gld., kataro je mestni odbor Ljubljanski povodom sreberna poroke Njih Veličanstev osnoval 1870. leta.
Pravico do te ustanove ima pošteno, ubogo in v Ljubljansko mestno občino pristojno dekle, ki se je od 24. aprila 1885. leta sem omožila.
Prošnje podprte s potrebnimi spričevali vložiti je tukaj do do konca meseca aprila 1886.
Mestni magistrat Ljubljanski
dne 31. marca 1886.
Župan: Grasselli.
Lekarna Trnkoczy-ja,
zraven rotovža v Ljubljani,
priporoča in razpošilja s poštnim povzetjem
Itfarijaceljske kapljice
za želodec,
MARIteZELiER TROPFEH
NUR ECHT BEI APOTHEKER TRNK0CZY LAIBACH f STUCKzo.
v Ljubljani pri U. pl. jeden tucat.
kterim se ima na tisoče ljudi zahvaliti za zdravje, imajo iz-rrsten vspeh pri vseli boleznih v želodcu in so neprekosljivo sredstvo zoper: ina likanje slasti pri jedi, slab želodec, ur ti k,' vetrove, koliko, zlatenico, bljuvanje, glavobfii, krč v želodcu, bilje srca, zaba-sanjc, gliste, bolezni na vranici, nn jetrih in zoper zlato žilo. 1 Steklenica velja 20 kr., 1 tucat 2 gl., 5 tucatov samo 8 gold.
0f~ Svarilo! Opozarjamo, da se tiste istluite Ma-rijaceljske kapljice dobivajo samo v lekarni pri ,Samorogu' zraven rotovža na Mestnem trgu Trukdczy-ju. Razpošiljava se le
Cvet zoper trganje
po dr. Maliču,
je odločno najboljše zdravilo zoper pro-tin ter revmatizem, trganje po udih, bolečine v križi ter živcih, oteklino, otrpnete ude in kite itd., malo časa če se rabi, pa mine popolnem trganje, kar dokazuje obilno zahval. Zahteva naj so samo „cvetu zoper trganje po dr. Maliču" z zraven stoječim znamenjem■ 1 stekl. 50 kr.
Za^ltvala.
Gospodu Trnkoczyju, lekarju v Ljubljani.
Moja mati so na protiuski bolezni na nogi silno trpeli in razna domača zdravila brezvspesno rabili. Ko je pa bolezen čedalje hujša prihajala in vže več dni niso mogli stopiti na nogo, spomnim se na Vaš dr. Mnli£ev protiuski cvet za 50 kr. ter si ga nemudoma naročim. In res, imel je čudovit vspeh, da so se po kratki rabi tega zdravila oprostili mučnih bolečin. S popolnim prepričanjem priznavam toraj dr. Muličev protiuski cvet kot izvrstno zdravilo in ga vsakemu bolniku v jednaki bolezni priporočam. Vaši blagorodnosti pa izrekam liajprisrčnišo zahvalo, zvsem spoštovanjem vdani
Franc Jug, (14)	posestnik v Šinarji p. Celji.
Planinski MU sin M,
izboren zoper kašelj, hripavost, vratobol, prsne in pljučne bolečine; 1 stekl. 56 kr. Koristnejši nego vsi v trgovini se nahajajoči soki in siropi.
Pomulil j evo (Dorsch)
najboljše vrste, izborno zoper bramore, pljučnico, kožne izpustke in bezgavne otekline. 1 stekl. 60 kr.
Salieilna ustna voda,
aromatična, vpliva oživljajoče, znpreči pokončanje zob in odpravi slab duh iz ust. 1 steklenica 50 kr.
Kričistilne krogljice,
c. It. priv.,
ne smele bi se v nijednein gospodinjstvu pogrešati in so se vže tisočkrat sijajno osvedočile pri zabasanji človeškega telesa, glavobolu, otrpnjenih udih, skaženem želodcu, jetrnih in obistnih boleznih, v škatljah a 21 kr.; jeden zavoj s 6 škatljami 1 gld. 5 kr. Razpošiljava se s pošto najmanj jeden zavoj.
Izvrstna homeopatičnazdravila se pri nas zmirom frišne dobivajo.
Naročila e dežele ievršč se takoj
T lekarni Trnk6czy-ja
zraven rotovža v Ljubljani.