leto xxiii. — številka 63
Ustanovitelji: ob«, konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Sk. Loka b Tržič. - Izdaja CP Gorenjski tisk
Kranj. - Glavni urednik Igor Janhar '''tffffitfffiftGfff'
1» Odgovorni urednik  4lbin Učakar '
Glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva
kranj,  sreda,   19. 8. 1970 Cena 50 par
Ust Izhaja od oktobra 1947 Kot tednik. Od 1. Januarja 1958 kot poltednlk. Od 1. Januarja 1968 trikrat tedensko. Od 1. Januarja 1964 kot poltednlk. In sicer ob sredab in sobotah
za gorenjsko
Zanimanje za Gorenjski sejem je bilo vsak dan večje. To so dokazovale tudi gneče pred blagajnami. — Foto: F. Perdan
Bohinjska cesta bo asfaltirana
Na radovljiški občinski »kupščini smo izvedeli, da so Predstavniki Cestnega podjetja v Kranju v ponedeljek zagotovili, da bo Bohinjska *«sta od Jereke do Stare Fuži-
ne asfaltirana od 10. septembra. Razen tega Cestno podjetje v Kranju zagotavlja, da bo do začetka oktobra izpolnjenega dve tretjine letošnjega plana asfaltiranja cest v
radovljiški občini. Nekatera dela na cestah v radovljiški občini bi sicer že morala biti končana, vendar so se zaradi težav pri spomladanskem krpanju in nekaterih drugih
I
Stavka
20. avgusta 1936 ob 13.50 je sirena v tovarni Jugo-češka oznanila kranjskemu delavstvu, da se začenja velika stavka. Zajela ni le kranjskih tovarn, marveč vso Slovenijo. Ta korak, ki ga je storil delavski razred na pragu druge svetovne vojne, je imel več vzrokov. Tekstilna industrija predvojne Jugoslavije je bila privi-ligirana gospodarska dejavnost. Zato ni nič nenavadnega, da se je inozemski kapital prek zastarelih strojnih zmogljivosti začel prelivati tudi k nam. Ob nizkih mezdah (1 do 4 din na uro) in ob dvanajsturnem delavniku so delavci na zastarelih strojih kovali dobičke tujim in domačim industrijalcem.
Danes, po mnogih desetletjih, moramo stavkajočim izreči občudovanje. Ne glede na končni izid stavke moramo priznati, da je bila stavka dobro pripravljena! Pomemben prispevek k njeni trdnosti je dala partija, ki se je prav tedaj razraščala med kranjskim delavstvom.
Da bo podoba izpred deseletij bolj živa, se vrnimo k zgodovinskim dor godkoin. Delavci so zasedli tovarne in iz predstavnikov strokovnih organizacij sestavili medstav-kovni odbor. Naloga od-bora je bila razširiti stavko na vsa kranjska podjetja. Kranjskemu delavstvu so se pridružili delavci v škofji Loki, v Ljubljani in na štajerskem. Stavkalo jih je bli-
zu i 9000. Vojaštvo in orožništvo sta 16. septembra kenčala stavko tako, da sta brutalno izgnala iz tovarn stavkajoče.
Tako se je končala kranjska stavka; danes vemo, kako pomembna je bila za osveščanje delavskega razreda. Mnogi med stavkajočimi so kasneje tvorili jedro odpora v dneh okupacije in mnogi so tudi padli.
V vsem pa je neizpodbitna resnica — delavski razred se je osveščal, se je organiziral in vsi, ki so v tej borbi 1936 sodelovali, so bili prepričani .. . vsaj po dejanjih bi rekli tako... da se življenje ne sestoji samo iz tega( kar je že tu, marveč predvsem iz tega, kaj iz njega naredimo ... To pa naj bo luč današnjega dne...
S. Kalan
del zakasnila. V prednostni red asfaltiranja posameznih cest v radovljiški občini sodi tudi cesta Jereka—Stara Fužina. Bohinjci si želijo, da bi bila ta cesta asfaltirana vsaj do S. oziroma do 6. septembra, ko bo v Bohinju drugo srečanje gorenjskih aktivistov. Na Cestnem podjetju v Kranju so obljubili (tako pravijo na občini), da bodo skušali to cesto asfaltirati do dne, ko bo v Bohinju letošnja osrednja gorenjska proslava v počastitev 25. obletnice osvoboditve. A. ž.
2
stran:
1 vprašanje — 3 odgovori. — Odgovarjajo delavci Alpine
3
stran:
Žiri živijo z Alpino
4.,5.
stran:
Vitamini in malo škroba — po tržiško
6
stran:
Pšenica za živinsko krmo?
7,
stran:
Tiskarstvo na Gorenjskem
11
• stran:
Zlata poroka v Kamniku
Grajska pojedina na blejskem gradu
16
• stran:
Utopitev v jeseniškem kopališču
"jvprašanje 3 odgovori
Mladina veliko obeta
Kolektiv Alpine v Zireh slavi letos 20. obletnico uvedbe delavskega samoupravljanja, ki pomeni obenem dve desetletji uspehov   tega kolektiva.
Poiskali smo tri člane prvega delavskega sveta in jih vprašali, kaj mislijo o tako uspešnem razvoju žirovske Alpine.
Q Pavel Podobnik: »Takrat, 1950. leta, sem prvič slišal za delavsko samoupravljanje, čeprav sem verjel in upal, da bo enkrat do tega prišlo, saj so morali tudi delavci priti do besede. Ce primerjam Alplno pred dvema desetletjema z današnjo, se mi zdi, da vzporejam noč in dan ... Danes gre v tovarni v redu. Vedno se dogaja kaj novega. Zp-res, v tovarni smo veliko naredili, vendar ne samo na področju proizvodnje, ampak tudi pri medsebojnih odnosih v kolektivu. Pri tem je odigrala veliko vlogo ustvarjalnost In volja kolektiva ter zavest, kako pomembna je Alpi-na za Poljansko dolino in za Žiri.«
# Pavel Kavčič: »Od začetka Je bil delavski svet le posvetovalni organ, saj Je Imelo odločujočo vlogo vodstvo tovarne, šele potem, ko je dobil delavski svet pravo mesto, smo doumeli, kaj samoupravljanje sploh je. Rekel bi, da je bila to revolucija v malem. Kje so vzroki, da je Alpina tako napredovala? V pridnosti, trdnosti, žilavosti In revolucionarnosti ljudi tod okoli, ki morajo Imeti sposobno vodstvo ter prenesti medsebojno pošteno kritiko.«
0 Polde Erznožnik: »Alpina je za same Ziri in našo dolino osnovna delovna organizacija. Lju-
Senica pri Medvodah. — Mladina je donedavna bila prepuščena samemu sebi. šele pomoč starejših je pripomogla, da so ustanovili mladinski odbor pri SZDL Ladja-Scnica, ki združuje nad 50 mladincev in mladink. Ker so mladinci pokazali največ zanimanja za nogomet, so najprej uredili nogometno igri-
Pred nedavnim je v radovljiški občini stekla gradnja še tretje osnovne šole. To je osnovna šola na Bledu, ki jo gradi Splošno gradbeno podjetje Projekt iz Kranja. Trenutno torej gradijo v občini osnovne šole v Lescah, Radovljici in na Bledu. Medtem ko bodo dela na leški šoli končana že letos, pa bosta ostali dve šoli gotovi drugo leto.
Kaže pa, da bodo še letos začeli tudi z gradnjo nove osnovne šole v Begunjah. Načrti za to šolo bodo namreč kmalu gotovi. — Za šolo v Bohinjski Bistrici pa pravijo, da bodo morali poiskati drugega izvajalca. Ob razpisu se je namreč za gradnjo tc šole prijavilo le Gradbeno podjet-
šče. Z organizacijo veselice so dobili nekaj nad 2000 dinarjev čistega dohodka in so kupili opremo za nogometno ekipo, ki tekmuje v sorski ligi.
Mladina je pomagala pri ureditvi novega doma družbenih organizacij. Prepričani so, da bo z otvoritvijo doma delo mladine precej poživlje-no,  saj  bodo odslej lahko
je Bohinj, ki pa bi šolo lahko zgradilo šele do konca 1972. leta. Znano je, da j e občinska skupščina sklenila, da bodo vse šole v občini končane
življenjski stroški na Hrvatskem so se v prvem letošnjem polletju zvišali za več kot 10 odstotkov, dohodki zaposlenih pa za blizu 18 odstotkov. Zato socialno zavarovanje pripravlja zvišanje pokojnin hrvaškim upokojencem za pet odstotkov. Izplačevali naj bi jih od 1. januarja letos.
igrali šah, namizni tenis, ob časno pa prirejali plesne večere. Na prostoru pred dj mom imajo namen mediti košarkarsko igrišče in balini-šče.
Načrtov torej nc manjka/ na mladih Senieanih je torej, da z delom dokažejo sposobnost.
F. R.
do konca prihodnjega leta* Zato bodo prihodnji teden razpravljali o novem izvajaj' cu za gradnjo šole v Bohinjski Bistrici. A. %
V Zagrebu pravijo, da J* zahteva po periodičnem šanju pokojnin v skladu 2 ustavo, ki izrecno obvezuj6 skupnosti socialnega zavaro* vanja, da z občasnimi r«*8' lorizacijami povečujejo V°" kojnine, če močno narastejo življenjski stroški.
L.B.
dem daje kruh in jim ga ni treba iskati drugje. To in pridnost Zirovcev sta vzrok, da je dosegla Alpina današnjo stopnjo razvitosti, žirovci imamo radi svoj kraj, smo domoljubi in želimo, da se kraj razvija. Zato imamo tako radi Alpino.
Prepričan sem, da ne bomo ostali sredi poti, tu, kjer smo danes. Nisem razočaran nad dejstvi ki so pred mano. Zakaj? Leta nam dajejo pogum. Tako kot so se uresničila naša upanja pred dvema desetletjema, se morajo tudi današnja, saj niso brez osnove.«
J. Košnjek
Gibanje osebnih dohodkov v kamniških obrtnih podjetjih
Statistični podatki kažejo znaten porast osebnih dohodkov v kamniških obrtnih podjetjih. Podatki veljajo za letošnji aprH in kažejo naslednje: V Lončarski obrtni zadrugi je bklo aprila letos zaposleno 27 delavcev s povprečnim mesečnim osebnimi dohodkom 1172 din. V Meni-nri šmarca je bilo zaposleno 129 ljudi s povprečnim osebnim dohodkom 1424 din. V Uslugi Kamnik je bilo zaposleno 34 ljudi s povprečnim osebnim dohodkom 1195 din.
V Mizarski delavnici Motnik je bilo 23 zaposlenih s povprečnim mesečnim OD 1575 dui. V Zavodu za zaposloval nje invalidov in drugih oseb je bilo zaposleno 21 delavcev s povprečnim OD 985 dn. V Pekarni in slaščičarni Vesna je bilo 29 zaposlenih s povprečnim osebnim dohodkom 1156 din. V podjetju Meso Kamnik je bilo zaposleno 31 delavcev s povprečnim OD 1283 din. V obrtnem pod M ju Sloga je bilo 60 zaposlenih s povprečnim OD 1133 din.
TRŽIČ
Priprave za nadomestne volitve poslanca gospodarskega zbora republiške skupščine za 27. volilno enoto Kranj—Tržič so v občini Tržič končane. Občinska volilna komisija za volitve poslancev skupščine SRS — Kranj je na območju občine Tržič izvedla v 21 gospodarskih volilnih enotah predvolilne sestanke, na katerih so neposredni proizvajalci potrdili kandidatno listo in izvolili volilne delegate (elektorje) za posredne volitve, ki bodo v skupščinah občin Kranj in Tržič 3. septembra skupno z odborniki izvolili enega izmed obeh kan didatov: Staneta Mešiča, direktorja tovarne TRIO, ali inž. Mira Repiča, direktorja ZLIT.
— ok
Ob dnevu graničarjev so bile v soboto tudi na območju mejne občine Tržič priložnostne svečanosti. Osrednja prireditev je bila na karavli Ljubelj, kjer so ob tej priložnosti položili venec na kraj, kjer sta pri opravljanju svoje dolžnosti izgubila življenje pod plazom dva graničarja 13. decembra 1969. Ob prisotnosti predstavnikov družbenopolitičnih organizacij občine Je ob prazniku pozdravil čuvarje domovine predsednik Zveze vojaških rezervnih starešin v občini Tržič Marjan Pernus, karavla pa Je dobila ime kokrškega odreda. Prav ta priložnost pa je sprožila pobudo predsednika Združenja zveze borcev tržič tov. Andreja Peharca, naj bi ob dnevu II.A dobila svoje ime tudi karavla v Medvodah po tržiškem prvoborcu Srečku Perhavcu, sekretarju mestnega komiteja KP Tržič, ki je padel prav tam. — ok
V  Alpieinu Kamnik je 177 zaposlenih s povprečni1*1 OD 1550 dim. V Zarji Kanin* j jc aprila delalo 95 ljudi 1 mesečnim   povprečnim & 1 hod kom 1290 din in v kornU" I nalnem    podjetju Kamn-K' I kjer je bilo zaposleno 46 li11' ' di s povprečnim OD 1225 din-
V primerjavi z lanskim * tom imajo v Mizarski delav' nioi Motnik letos kar za Z® odstotkov, v Vesni pa za 1*1 odstotkov   višje osebne
dO;
hodke. Nižji osebni dohodki so bili izpdačanj samo v Za* vodu za zaposlovanje invalidov in v Zarji Kamnik.
Po panogah pa je takole: aprila letos je bilo v ind11' striji kamniške občine zaposleno 5404 oseb s povprečnim osebnim dohodkom 1271 din; v gradbeništvu 273 ljudi 5 povprečnim osebnim dohodkom 1065 din; v trgovini oseb s povprečnim OD l22č» din; v gostinstvu 28 oseb s povprečnim OD 1160 din in v obrti 672 oseb s povprečni*11 mesečnim osebnim dohodkom na zaposlenega 1350 din-Največji porast Izplačan? osebnih dohodkov je zabflf9" žiila trgovina, sledita ji g°" stmstv-o in industrja.
Po predvidevanjih naj k' se do 1975. leta samo v industriji zaposlilo 1520 novih delavcev, povpreoni osebni dohodki pa naj bi se povečal1 za 23 odstotkov in bi Id3 1975 znašali povprečno Mr din na zaposlenega mesečno-J. Vidic
Gradijo že tretjo šolo
Povečanje pokojnin na Hrvatskem
veleblagovnica
ljubljana
Pohitite - ne odlašajte - še imate priložnost
Do 22. avgusta 1970 je podaljšana prodaja pohištva
107.
popustom
MEBLO
iS
Z
blagovnica škofja loka
Ziri živijo z Alpino
V nedeljo so v žirovski tovarni obutve slovesno proslavili 20. obletnico delavskega samoupravljanja in ob tej priložnosti odprli novo proizvodno halo.
V nedeljo je vsak obiskovalec žirov lahko spoznal, kaj pomenu Alpina za ta kraj in njegovo okolico saj je najmanj tisoč prebivailcev tega konca Poljanske doline Prihitelo v žiri, da bi pro-slaviili 20. obletnico delavske-fea samoupravljanje in otvoritev novega modernega pro-"a^odnega obraita.
Ob osmih zjutraj se je pred Zadružnim domom začel pro-rnenadni koncert godbe na pihala iz Alpine, ki je trajal do devete ure, ko se je v dvorani kina začela slavnostna seja delavskega sveta. Razen delavcev tovarne in velikega števila mladine so Se je udeležili tudi član republiškega izvršnega sveta Marjan Dolenc, predsednik loške občinske skupščine Zdiravko Krv i na, načelnik za gospodarstvo iloške občine Vailentin Kokalj, direktorja Koteks Tobusa iz Ljubljane ■n Peka iz Tržiča Milan Kojc j "a Jože Dolenc, predstavniki ' družbenopolitičnih orgaimiza-^j iz Loke in Ziri ter člani prvega delavskoga sveta, izvoljenega 21. aprila 1950. lete *n ostali gostje.
Najprej je spregovoril predsednik prvega delavskega sveta Alpine Miloš Mlinar, ki je dejal, da delavoi Alpine setle danes vedo, kaj je pome-Ppa uresmičitev gesla tovarne delavcem. Po njegovih besedah je bilo s tem ovržono •mišljenje, da delavoi niso Sposobni gospodariti. Danes lahko ugotovimo, da je bila Pred dvajsetimi leti zastavljena pot pravilna.
Za njim je govoril sedanji direktor Izidor Rejc. »Ko se * mislimi odtrgamo od naše-8a vsakdanjega dela, šele ve-too, kaj pomeni človeku delavsko samoupravljanje,« je dejal. Ko je preletel zmačil-toostri povojnega obdobja( se 3e najdlje zadržal pri gospodarski reformi in njenem izvajanju. Zain'jo je značilna Podpora samoupravljanju in Preudarnemu tržnemu gospodarjenju. Nato se je dol.akn.il Razvojne poti Alpine. 1951. *eta je to podjetje začelo izvažati, obenem s tem pa je Razširilo proizvodnjo. Dve le-
ti kasneje osnuje lastno prodajno mrežo. 1956. leta se loti mehanizacije obrata in zavrže obrtniško proizvodnjo. To je bil največji in najtežji korak. 1961. leta zgradijo novo stavbo za proizvodnjo gotovih izdelkov, tri leta kasneje pa Alpina sprejme prvi statut in se združi s podjetjem Čevljar iz Gorenje vasi. 1965. leta se srečajo s pravim odnosom do trga in družbe. Mehanizacija se krepi in tudi prodor na tuji trg je večji. 1967. leta začne Alpina s sodobno proizvodnjo smučarskih čevljev, ki so danes zna- | ni širom po svetu. Lani je podjetje osvojilo 42 urni delovni teden, obenem pa je začelo graditi novo proizvodno halo, katere slovesna otvoritev je bila v nedeljo. Le- j tos so še bolj izpopolnili or- j ganizacijo podjetja, ki zapo- : sluje 1290 delavcev in ima 50 svojih prodajaln. Računajo, ] da bodo letos izdelali dober j milijon parov Čevljev od tega 100.000 smučarskih. Vrednost izvoza pa naj bi dosegla 2,400.000 ameriških dolarjev, j in to predvsem na zahodnem tržišču.
Tudi letošnje investicije so precej visoke, saj znašajo 800 starih  milijonov  dinar- i
jev. Sama nova proizvodna haila pa je Alpino veljala dobro polovico milijarde dinarjev. S tem bodo lahko povečali produktivnost, zaposlili nove delavce in se še bolj zbližal! i s potrošniki. Zainimi-vo je, da Alpina za gradnjo nove haile ni uporabljala kreditov.
Po direktorjevem govoru je sledil krajši kulturni program, v katerem je sodelovala godba na pihala iz Alpine, tovarniški mešani in moški pevski zbor in recitator j i.
Sledila je otvoritev nove hale. Vrvico je prereza! član izvršnega sveta Slovenije Marjan Dolenc, nakar je sledil ogled hale v kateri bodo oddelki lahke'in težke montaže ter sekalnica. Dobra ura je minila, preden je veli'ka množica Žirovcev in okoličanov ogledala mov dosežek Alpine. Po ogledu se je začela pred osnovno šolo velika zabava.
Resnično veljajo besede direktorja, ki je dejal, da Alpina ne daje žirovcem samo kruha, ampak iz nje vznika kulturno, družabno in športno življenje kraja na koncu Poljanske doline.
J. Košnjek
O Alpini so povedali...
# Marijan Dolenc, član republiškega izvršnega sveta: »Za razvoj Alpine sta pomembni dve stvari. Prvič. Organi samoupravljanja in vodstvo podjetja sta spoznala, da je razvoj Alpine in žiri možen samo v povezavi z gospodarstvom širšega področja. In drugič. Alpina se ni nikoli zapirala vase, ampak je stalno silila navzven. Zato je danes znana vsemu svetu, vsem petim celinam ...«
O Milan Kojc, direktor Koteks-Tobusa: »Z Alpino sodelujemo izredno uspešno. Kolektiv si je utrl pot v svet, tja, kjer je zanj najbolj zanimivo. Ta pot je bila trnova, ker mednarodni konkurenčni boj ni lahek, saj se svetovna tehnologija razvija izredno hitro. Tudi v prihodnje bitka za svetovni trg ne bo nič lažja.«
9 Zdravko Krvina, predsednik skupščine občine Škofja Loka: »V srednjeročnem razvojnem nrogramu škofjeloške občine bo dobila Alpina najvidnejše mesto, kar je izredno pomembno za naš nadaljnji razvoj. Z današnjim delom naj Alpina nadaljuje tudi v novem proizvodnem obratu. S tem bo ustvarjala še srečnejše življenje delavcem in vsem ostalim ljudem tega konca ...«
# Jože Dolenc, direktor Peka Tržič: »Obe podjetji naše in vaše, Imata za seboj že trdo pot in jasno industrijsko usmerjenost, Na tej poti nam ne more spodle-teti. želim, da bi na poti skupnega reševanja problemov dosegli še večje rezultate, saj Imata obe podjetji na trgu že svoje mesto . ..«
# Jože Stanovnik, predsednik občinskega sindikal nega sveta škofja Loka: »V dvajsetih letih si je kolektiv Alpine nabral obilo Izkušenj, ki ob tako pridnih rokah zagotavljajo, da bodo tudi prihodnja leta enako plodna.« J. Košnjek
Novo proizvodno halo Alpine je odprl član republiškega izvršnega sveta Marjan Dolenc — Foto: J. Košnjek
Uspešna krvodajalska akcija v Skofji Loki
Julija in avgusta je občinski odbor RK ob pomoči sindikalnih podružnic v podjetjih organiziral na območ-
ju škofjeloške občine izredno uspešno krvodajalsko akcijo, ki se je začela že 7. in 8. julija z odvzemom krvi
Obrambna vzgoja in zaščita
Skoraj 400 mladincev, ki so končali osemletno šolo in sc takoj zaposlili oziroma obiskujejo sedaj poklicne šole, kjer ni predvojaške vzgoje, je imelo ta mesec v radovljiški občini pouk obrambne vzgoje in zaščite. Mladinci, ki so taborili blizu Radovljice, so bili razdeljeni v dve skupini. Prvi letnik (17-letni mladinci) so imeli pouk od 5. do 9. avgusta, drugi letnik (18-letni mladinci) pa od 14. do 16. avgusta.
Oba letnika sta se na taborjenju scvnanila z orožjem in vojaškimi veščinami, uspešno pa so mladi fantje opravili  tudi nočni orientacijski
pohod. Na taborjenju so jim iz programa obrambne vzgoje in zaščite predavali rezervni oficirji ter načelnik oddelka za narodno obrambo pri radovljiški občinski skupščini, nadalje narodni heroj Tonček Dežman, pisatelj Tone Svetina, sekretar občinske konference SZDL Janez Vari in drugi.
Na oddelku za narodno obrambo pri radovljiški občinski skupščini pravijo, da so z rezultati pouka obrambne vzgoje in zaščite za delavsko-kmečko mladino radovljiške občine zelo zadovoljni.
A. 2.
Odkup pokojninske dobe
Neredko smo v časopisih brali, kako je to ali ono podjetje za skupino delavcev, ki jim je manjkalo še leto ali dve do upokojitve, odkupilo potrebna leta za pridobitev pravice do pokojnine. To se je dogajalo posebno v tistih delovnih organizacijah, ki so bila pred likvidacijo, ali pa so zaradi nove tehnologije (novih strojev) morala odpustiti določeno število delavcev.
V javni razpravi o izhodiščih za izpopolnitev sistema invalidskega in pokojninskega zavarovanja to vprašanje ni dobilo širše podpore. Na 11. plenarni seji republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije je bilo o tem vprašanju rečeno naslednje:
»Postavlja se načelno vprašanje, ali je odkup delovne dobe v našem sistemu pokojninskega zavarovanja kot socialnega zavarovanja sploh mogoč, če izhajamo namreč iz motivov In argumentov, ki opravičujejo tako rešitev, bi posamezne delovne organizacije glede na posameznike v delovnih skupnostih imele pravico, da s svojimi sredstvi takim delavcem plačajo premije zavarovanja. Na tej osnovi bi se posamezniki lahko predčasno upokojili, istočasno pa bi imeli pravico tudi na večjo pokojnino. Že prve razprave, ki so poskušale oceniti te ideje s stališča solidarnosti, socialne smotrnosti, ekonomske upravičenosti, zmanjševanja socialne diferenciacije itd., so opozorile, da bi pomenil tak pristop oziroma uveljavljanje takih oblik odkupa delovne dobe legalizacijo nekaterih ukrepov, ki bi popolno ma demantirali bistvena načela sistema pokojninskega zavarovanja: solidarnost, vzajemnost, odvisnost pokojnine od višine delovnega prispevka v širšem smislu. Uveljavljanje take oblike upokojevanja objektivno pomeni diskriminacijo zavarovancev glede na njihovo pripadnost k posamezni delovni organizaciji oziroma k panogi (pogoji gospodarjenja) in omogoča subjektivno odločanje organov delovnih organizacij.«
Zato je republiški svet Zveze sindikatov Slovenije sprejel stališče, da odkup pokojninske dobe ne more biti sestavni del pokojninskega zavarovanja. Lahko pa se v sistemu pokojninskega zavarovanja omogoči, če bo zato interes zavarovancev, uvedbo prostovoljnega zavarovanja za povečano pokojnino z zavarovalno-teh-ničnimi samostojnimi izračuni. Tako dodatno prostovoljno zavarovanje ne more menjati ali omiliti pogojev za pridobitev pokojnine. J. Vidic
v Železnikih ter se nadaljevala 4. avgusta v Gorenji vasi in 5., 6. in 7. avgusta v Škofji Loki.
Ko smo na Zavodu za transfuzijo krvi v Ljubljani povprašali, ali je bila atkcija uspešna, so nam povedali, da je Škofja Loka vedno dobra, da pa se je tokrat še posebno izkazala. O tem nas kaj lahko prepričajo naslednje številke: v Železnikih se je akciji RK odzvalo 465 ljudi, v Gorenji vasi 270 in v Škofji Loki 822, torej je Zavodu za transfuzijo krvi uspelo zbrati kar okrog 500 litrov krvi. In čeprav je bila akcija v najbolj vročih poletnih mesecih, ko ljudje množično odhajajo na dopuste, je bil predvideni plan presežen kar za 30 %.
Prav posebna zahvala za uspeh velja mladini, saj se je akcije udeležila v tako velikem številu, da je to presenetilo celo zdravnike iz Zavoda za transfuzijo. Prav tako pa zaslužijo zahvalo tudi vodstva podjetij, ki so pokazala izredno razumevanje za to humano akcijo ter omogočila članom svojih kolektivov množično udeležbo. Še prav posebno veliko krvodajalcev je prišlo iz Jelovice, LTH ELRE in občin ske skupščine. Celo tako majhno podjetje kot je NAMA je dalo kar 16 udeležencev.
Za temi suhimi podatki pa se skriva mnogo toplih dokazov človečnosti in humanosti. Naj omenimo samo nekatere.
V ljubljanski bolnišnici je ležal otročiček, ki boluje na hemofiliji in mu je bila nujno potrebna kri A minus grupe. Toda prav ta vrsta krvi je tistikrat pošla. Položaj je bil skrajno resen, zato je morala predsednica odbora RK v Škofji Loki kljub poznemu popoldnevu po domovih krvodajalcev s prošnjo za pomoč. Potrkala je na dvaindvajset vrat in nikjer ni nihče odkloni 1. Tako je bilo fantkovo življenje rešeno.
Drug tak pretresljiv dokaz pa se nam je nudil na akciji sami. Med mladino, ki je bila tokrat v večini, je bila tudi 65-letna Kupljenik Terezija iz Škofje Loke. Kljub nasvetu naj se akcije ne udeleži, je vztrajala in tako že kar dvanajstič daifa svojo kri za pomoč bolnim in ranjenim.
Tako je v teh vročih dneh, polnih nesreč, škofjeloška krvodajalska akcija vsaj malo omilila stisko v pomanjkanju krvne plazme.
V 6-dnevni akciji je darovalo kri skupno 1515 krvo dajalcev. Prav vsem ki so tako ali drugače pripomogli k lepemu uspehu akcije, se lepo zahvaljujemo.
B. O.
Vitamini škroba -
Medtem ko prebivalci okoliških naselij bolj ali manj sami pridelujejo zelenjavo, nekateri pa imajo tudi sadje, pa je mestni potrošnik v veliki meri navezan na ponudbo na trgu. Za nakup ima 3 možnosti: na tržnici v specializiranih trgovinah s sadjem in zelenjavo ter v trgovskih poslovalnicah splošnega tipa. Naj se odloči samo za enega od teh treh? Tržnica je bogato založena, vendar le ob tržnih dnevih, čeprav specializirane trgovine, so le-te kak dan brez najosnovnejših artiklov, tretja vrsta — trgovine splošnega tipa pa so potrošnikom, ki ne žive ravno v centru bližje, zato pa (z redkimi izjemami) izredno slabo založene in tudi kvaliteta blaga vedno ne ustreza-
Odločili smo se za akcijo. Njen namen je bil, da spoznamo odnos prodajalca do stranke, ažurnost postrežbe, ugotovimo higienske razmere pri prodaji, ceno in kvaliteto blaga, natančnost tehtanja — skratka vse, kar pričakujemo od solidne sodobne trgovine. Naši akciji sta se prijazno odzvala tov. Anton Ahačič, občinski tržni inšpektor, in tov. Janez žepič, medobčinski sanitarni inšpektor.
Akcija je potekala takole; V dostojni razdalji sm0 parkirali avto in poslali 12-let-nega Aleša po domenjene artikle, po katerih je splošno povpraševanje (endivijo, krompir, breskve, marelice ali slive; za stročji fižol in paradižnik se zaradi trenutnega pomanjkanja raje nismo odločiJi). Naj pripomnim, da smo si za akcijo izbrali tisti dnevni čas, ko so te poslovalnice najmanj obremenjene, medtem ko smo tržnico obiskali zjutraj, ko je najbolj založena.
Po krajšem ali daljšem času (vendar nikjer več kot 10 minut!) je prinesel naš mladi potrošnik zaželeno blago (ali pa tudi ne, če ga niso imeli) in oba inšpektorja sta se s polno mrežo vrnila v lokal. Da so se obrazi prodajalcev oz. prodajalk raztegnili v malce kiselkast nasmeh, je vzrok verjetno spontana psihofiziološka reakcija. (Komu se pa ne bi?)
Obiskali smo 8 trgovin, med njimi vse tri specializirane. ŠH smo po trasi: Ravne — center — Bistrica — Pristava — Križe.
Ravne: Mercator, poslovna enota
Preskrba, poslovalnica 23
, Fant je prinesel krompir, solato in breskve v mreži — vse nezavito! V trgovini so imele na siru svatbo muhe. Ena izmed prodajalk v zamazani halji — brez rezervne.
Mlada prodajalka, vajenka Anica Pogačnik, je bila zelo prijazna in ima izvrsten občutek za natančnost: vsi artikli so bili stehtani natanko do dekagrama. Kvaliteta je ustrezala II. kategoriji, kakor je bilo blago na dobavnicah tudi deklarirano (breskve in solata naravnost brezhibni).
Pomanjkljivosti: na artiklih ni bila označena niti kvaliteta (grozdje, breskve, solata) niti cena (česen — 4,50 din, korenje — 2,50); 12-kilogramska tehtnica (št. 724) dela za trgovino — vsakokrat za 1 dkg; če nimajo clrobi?.a uporabljajo za valuto bonbone — tokrat kar za 70 par. Na zahtevo stran ke sicer izstavijo račun, vendar brez oznake cene za kg in artikla. (Paragonske bloke sicer imajo, razen v poslovalnici Jelka — Živila Kranj, vendar jih v nobeni trgovini niso uporabili za račun. Opravičljivo je kvečjemu v obeh samopostrežnih v Bistrici, kjer imajo nekoliko drugačen način blokiranja.)
Če izvzamemo nekatere pomanjkljivosti, za katere lahko menimo, da so bile naključne, lahko ocenimo na-
in malo po tržiško
sega prvega klianta z »dobro«.  (Smo skromni?).
Na Trgu svobode so tri specializirane trgovine s sadjem in zelenjavo:
Zelenica: poslovalnica veletrgovine Živila Kranj
Higiensko — vzorno. Nakupljeno blago je ustrezalo dolno; ]e solato smo plačali 1 dkg več, kot smo jo dobili, s"ve pa so komaj še ustrezale I[. kvaliteti. Dovoljena količina nagnit ih sadežev se je odcejala toliko, da je bila celotna količina mokra.
Izbira v trgovini je dobra, postrežba solidna (poslovod-kinja Valerija Litrop).
Pomanjkljivosti: niso bile označene cene in kakovost grozdja, pcteršilja, banan in Pomaranč. Paradižnik je bil deloma nagnit.
Deset metrov nižje je druga   poslovalnica   ŽIVIL —
Jelka
Tu prodaja poslovodja Miha Lavrič. Prijazna postre/.-ha, nakupljena zelenjava in sadje sta povsem ustrezala, le krompirja smo plačali 1 dkg preveč. Tehtnice so točne. j
Brez oznake cene Ln kvalitete; česen (3.60 din), peter- ' Sili (3,40), paprika (4,20), zelje (1,60); paradižnik je ko- ' maj   še   ustrezal   II.   vrsti I (3.00). Sicer  pa  je  paradiž- J ni k v Tržiču sploh problem zase, po tistem znanem srb- j skem: »Sad ga ima, sad ga nema!«
Problem te poslovalnice je preobremenjenost prodajalca, saj v toi najbolj frekventnih poslovalnic prodaja že dailj časa sam nonstop od 7. do 19. uref odprto pa ima tudi ob nedeljah. Ce upoštevamo, da mora vsak dan tudi prevzeti novo blago, da rabi čas tudi za osebne po-trebe> to kratkomalo ne gre! S tem pa nikakor ne želimo zmanjšati prizadevnosti poslovodje. Sicer pa je imel naš sanitarni predvsem pripombo glede kovinskega j ohišja, ki kliče po pleskar- ' skem čopiču, ne bi bil pa tudi ravno odveč koš za odpadke. Zaokroževanje cen na 10 pair ni dopustno.
Sredi Trga svobode ima svojo specializirano poslovalnico tudi MERCATOR —
Mercator — poslovalnica št. 5 poslovne enote Preskrba
Lokal zapušča precejšen vtis neurejenosti, poslovanje pa ovira tudi zastarela oprema, ki ni primerna za to vrsto trgovske dejavnosti.
Prodajalka Marija Demšar je postregla z istimi artikli kot drugod. Pripombe imamo k solati (endivija); njeni kvaliteti in ceni. 50% kupljene solate je bilo praktično neuporabne (tudi ostala en- : divija je bila enake »kvalitete«), ceno pa je prodajalka iz neznanih razlogov zvišala za 30 par pri kg. Sicer pa tudi v tej trgovini cene niso bile označene (v četrtek so
bile že: torej je vsaj mailo zaleglo!): endivija 3,00 din namesto 2,70i pesa 3,00, zelje 2,00, poterštlj 4,00 dinarja. Cen seveda ni bilo niti pri artiklih v izložbi.
Tehtnica (Titan, št. 6688) ni v rodu: kazalec se predolgo ne umiri. V prodaji je bilo tudi 5 kg nagnitega korenja, ki ne bi smelo v promet.
Ena najmodernejših ]>roda-jaln v občini je
Samopos t režna (Mercator ) na Deteljici
Je splošnega tipa, zato artikli, ki smo jih iskali, niso edini niti glavni predmet prodaje. Tovariša Že-piča so motili predvsem odpadki od zelenjave kar na tleh. Imajo hladilnik za zelen j avo( nimajo pa v njem ustreznih polic.
Pri njih smo plačali krompirja za 2 dkg preveč, solate pa enega (pri 20 dkg). lzbira I sadja in zelenjave je bila tu prav gotovo najboljša, zlasti I če upoštevamo, da trgovina ni specializirana. Niso imeli paradižnika in banan. Poslo-vodkinja Pavla Huvič nam je postregla s cenami (ki jih se- I veda tudi ni na artiklih): pa- 1 prika 5,50 din, endivija 3, ze- i Ije 2, čebula 4,  peteršilj 4, korenje 3, kumare 2 dinarja!
Bolj  v središču stare Bistrice je druga
samopostrežna trgovina Mercatorja, poslovalnica Preskrbe št. 14
Tu so zaloge sadja in zelenjave minimalne. Poslovodja Anton KoSir trdi, dr. jih ne morejo nabaviti v zadostni količini (?), da ne dobi vedno tiste vrste blaga, ki jo naroči, dostikrat je blago slabše kva-litete# toda "prisiljen ga je prevzeti, sicer je tisti dan brez njega. Edino tu smo videli vse cene in tudi kvaliteto blaga označeno, da pa le ne bo vse prav, pa smo odkrili manjšo količino gnilih banan v prodaji. Sicer pa higieni k ni imel nobenih pripomb.
V poslovalnici št. 24 v Pristavi (Mercator)
sta bila oba inšpektorja še kar zadovoljna. Prijazna po-
strežba, blago ustrezne kakovosti, natančna teža (kakor da znajo vajonke najbolje tehtati?), postregla je Tatjana Meglic. Solate sploh ne prodajajo, paradižnika pa nimajo. Cene zaokrožujejo na j 10 par.
Upam, da imajo Križani dovolj sadnega drevja sicer jim trda prede.
V poslovalnici Mercatorja št. 21
v gajbici za marelice nismo našli skoro nobenega zdravega sadeža, vsaj 30 % pa je bilo gnilih. Prodajalka nam je zatrdila, da je slive pravkar prebrala, pa je bilo spet oekaj gnilih, okrog 1U kg banan pa je bilo za prodajo popolnoma neustreznih (na zunaj popolnoma črne, de'iv> razpokane s sluzastim mesom). In ko je tržni inšpektor o tem razpravljal s poslovodjo Jakom Slularjem, in je neka potrošnica to slišala in je prodajalka oklevala, ali naj jih proda take, jih je kupila 1 kilogram. O, potrošnik, saj trgovci niso krivi, če jih ti siliš v to!
Poslovodja je obema inšpektorjema pojasnevai težave, ki jih ima z neustreznim prostorom, če pa ju je tudi prepričal, ju pa nisem vprašal.
Tako je v trgovinah.
Kaj pa na tržnici?
V sredo je bii tržni dan in začuda je bilo takrat vse urejeno, izbira vrfika, blago pa kvalitetno. Prodajalci so predvsem iz bližnje okolice, nekaj pa jih pride tudi iz primorskih krajev (Kopršči-na, Zadar). Cene se tu prosto oblikujejo, proti poldnevu tudi za kak dinar padejo (toda to ni pravilo!). Nekateri prodajalci prodajajo kar na lepe oči — za 50 par korenja ali psteršilja. No. ko smo to vrgli na tehtnico, je bilo korenje takole okoli 2 dinarja, peteršilj pa 4 (v trgovini je prvi od 2,4 do 3, drugi pa 3,6 do 4,6). Krompir je približno anakc kvalitete in cene kot v trgovini, cenejše so kumare (1,50 : 2.50) t pesa (2 proti 3 dinarje), ' stročjega fižola je obilo po 4 do 4.50, prav taiko paradižnika (3,60), cvetača je po 4, lubenice pa po 3 din za kilogram. Še največja razlika je pri čebuli (na tržnici od 2,50 do 3,20 din, v trgovini 3,20 do 4,50). Na tržnici seveda ne boste iskali označenih cen, tudi pa-
pir za zavijanje je v najboljšem primeru časopisni. V četrtek je bila tržnica tako rekoč prazna — našteli smo 7 prodajalcev, izbor -pa omejen na paradižnik, stročji fižol, lubenice, jajca Ln morda še kaj.
Ni bil naš namen koga prizadeti. Hoteli smo se prepričati o tem, kaj za svoj denar potrošnik dobi. Nikjer ni rečeno, da je situacija vedno taka, na kakršno smo ravno mi naleteli. Poudari.n naj, da so bili prodajalci vljudni in ustrežljivi vsi od kraja in do vsakega potrošnika. In končno: pri tehtanju nas niso nikjer bistveno oškodovali, največ se je razlikovalo za 2 dkg, in še to pri najcenejšem artih-n — krompirju. No, res pa je. da S2 niti eden — od vajenca do poslovodje — ni zmotil v svojo škodo! Tržnice žal zaradi prosie ponudbe nismo mogli enakovredno vrednotiti. Če bi bil rahlo zloben, bi rad javno povprašal poslovodjo poslovalnice v Krizah kateri pravilnik pozna k vali t.M o H.a (razen lovskega seveda, toda srnjaka pri njih ne prodajajo!) in ali morda ta »a« vpliva stimulativno na kupce. In ko smo že pri tem: vsaj breskve in ponekod tudi solata, ki smo jih kupili, so po mnenju tržnega inšpektorja ustrezali I. kategoriji. Ali se artiklov ne izplača ust rez. no kategorizirati? Kajti uradno je bilo vse, kar smo kupili, in vse, kar smo videli, ocenjeno kot drugorazredno.
Specializirane trgovine s sadjem in zelenjavo so preveč obremenjene z ostalim blagom (živilskimi artikli in pijačami), zato primanjkuje prostora za blago^ ki je osnovni predmet njihove pro. daje.
Čudi nas pa tudi, zakaj sadju in zelenjavi, ki ne ustrezata več tisti kakovo, stl, vendar pa sta še sposobna za prodajo, ne znižajo cene na njuno stvarno vrednost in ne označijo blaga pac kot manj vrednega. Prav izkušnja z nakupovalko, ki je kupila gnile banane (no, te res niso bile več za prodajo!) po 5,40 din kaže, da bi marsikdo to kakovost pač vzel, ne pa da bo čez nekaj ur zrela za odpad. Mak) več elastičnosti od poslovodij hi fao pričakovali, saj smo prepričani, da jim centralni podjetji nista povsem zvezali rok. — ok
Šk. Loka: Kakšen davek od stavbnih zemljišč?
Za stavbna zemljišča, ki se °ddajajo za graditev objektov, kj so predvideni v urbanističnem načrtu, plačujejo interesenti na območju občine škofja Loka prometni davek v višini 7 odstotkov, če davčna osnova ne presega 5000 dinarjev. Pri tem pa je bilo dalj časa sporno vpra-samje^ če se v davčno osnovo
za ta prometni davek šteje samo odškodnina plačana za zemljišče, ali tudi cena za komunalno ureditev stavbnega zemljišča.
Na škofjeloški davčni upravi so se ravnali po pravilu, da je davčna osnova za pro motni davek samo odškodnina plačama za zemljišče. Ce
je pri tem cena za komunalno ureditev parcele določena posebej, se slednja ne šteje v osnovo za prometni davek.
Republiški sekretariat za finance pa je pred kratkim izdal pojasnilo, po katerem bi bilo treba v davčno osnovo šteti celotno plačilo za dodeljeno stavbno zemljišče. Ker bi  komunalne objekte
in naprave morala po zakonu financirati občina oziroma ustrezna komunalna organizacija, v Škofji Loki omenjenega pojasnila ne bodo upoštevali. Sodijo, da ne bi bik) primerno obdavčevati državljana za tiste komunalne naprave, ki jih graditelj po zakonu ni dolžan financirati.
Zato je tudi škofjeloška občinska skupščina, na svoji zadnji seji sprejela sklep, da se pri oddajanju stavbnih zemljišč v davčno osnovo za prometni davek šteje le odškodnina plačana za zemljišče ne pa tudi odškodnina za komunalno ureditev stavb, nega zemljišča.
A. Igličar J
Na sobotni demonstraciji kmetijskih strojev je obiskovalce najbolj zanimal kombanj za izkopavanje krompirja. — Foto: J. K.
Kmetijski nasveti
Eiolike in druge motnje
Želodčna in črevesna obolenja govedi so pogostna, če živali krmimo z oljnimi tropinami, sladom, preveliko količino silaže, pokvarjeno kisaljo. Skupni znaki tovrstnih obolenj so neješčnost, pobitost, napenjanje in vročina. Ker imajo podobne znake tudi nekatere druge bo lezni, je težko ugotoviti pravo obolenje.
# če imamo opraviti z lažjim obolenjem, lahko sami pomagamo. Nekajdnevni post in pokladanje preku-hanega lanenega semena sta dva načina zdravljenja, ki ga rejci že dobro poznajo. Če je vzrok motenj preveč poln želodec, dajemo živalim kalcijeve preparate v obliki raztopine ali razredčeno solno kislino.
Posebno veliko prebavnih motenj je pri mladih živalih. Živinorejci zelo pogrešijo, če ne dajo pravkar rojeni živali dovolj mleziva — prvega mleka, ki ga ponekod uporabijo tudi za človekovo prehrano. Huda napaka je tudi, če dajemo teletu piti staro, že skisano mleko ali celo pokladamo zmrznjena, plesniva ali kako drugače pokvarjena krmila.
# Zelo nevarna je tudi kisla trava z močvirnih travnikov. Prehiter prehod z mleka na zeleno krmo tudi rad povzroča nevšečnosti. Obolelemu teletu pomagamo z napoji kamiličnega čaja, prekuhanim lanenim semenom, taninom v mleku, klajnim apnom, od novejših zdravil pa s sulfogvanidinom in z antibiotiki.
Za prebavne motnje konj imamo posebno ime — trebušno grizenje ali kolika. Konj ima majhen in občutljiv želodec in zadostuje že pretrda ali prekratka rezanica, mokasto krmilo, kislo ali plcsnivo seno, sparjena detelja, napajanje potnih živali s premrzlo vodo, prehlad ali preobilno krmljenje, ko konj počiva, in težave so tu. Žival začne stopicati, udarja z nogami po tleh in se ozira proti zadku.
# Potrebno je poznati vzroke, da bolezen lahko preprečimo. Resda lahko pomaga veterinar z injekcijami, vendar kljub temu veliko konj zaradi kolike celo pogine.
Inž. M. L.
Preizkušnja uspela
V soboto je bila na polju med Voklom in Trbojami demonstracija kmetijskih strojev, na kateri so predstavniki Kmetijskega instituta Slovenije, živinorejsko veterinarskega zavoda Kranj, kmetijskih zadrug Sloga iz Kranja in iz Cerkelj ter nekateri zasebni kmetovalci prikazali najnovejše tresilnike za gnoj in za gnojilo, škropilnice, kombajne za izkop krompirja in kombajn za spravilo silažne koruze. Te stroje so prikazali predvsem zaradi tega, ker so ti stroji izredno zanimivi za gorenjske kmetije, številne kmetovalce so najbolj zanimali kombajni
hassia in epple za spravilo krompirja, ki^ lahko v enem dnevu izkopljejo od 70 do 80 arov krompirja. Ti kombajni za kmetovalce kranjskega področja niso nekaj novega, saj so jih nekateri že kupili. Inženir Jenčič iz Kmetijskega instituta Slovenije nam je povedal, da se zaradi visoke cene teh kombajnov le-teh enemu kmetu ne splača kupiti, ker je kombajn sposoben izkopat) krompir za dva ali tri kmete. To nam je potrdil tudi kmet Kozina iz Čirč, ki je dejal, da je takšen kombajn zelo drag, saj stane slabih 5 milijonov starih dinarjev.
-jk
V Gornjesavski dolini so kmetje konec prejšnjega tedna začeli sušiti seno v senožetih. V strminah so se lotili košnje — kot vedno — s kosami — Foto: B. Blenkuš
Pšenica
za živinsko krmo?
Pridelovalci zlepa ne pomnijo, da bi bila kdaj koruza izdatno dražja od pšenice, kot se je to zgodilo ob letošnji žetvi. Zaradi razlik V ceni pšenice in koruze se je bati, da bodo proizvajalci pšenice del letošnjega pridelka namenili za  živinsko krmo.
Po nekaterih ocenah bodo letos samo v Sloveniji pridelali 36.000 vagonov presežkov pšenice, o še kar do-, brem pridelku pa poročajo tudi iz ostalih žitorodnih področij države. Zaradi neugodne pomladi bo seveda pridelek slabši kot smo pričakovali. Sedaj, ko bi se moral začeti odkup presežkov, pa se pridelovalci sprašujejo, aH ne bi kazalo pšenice zaradi visoke cene koruze, ki se je ponekod dvignila nad 1 dinar za kilogram,-raje nameniti za živinsko krmo. Dejstvo je namreč, da je koruza v nekaterih krajih kar za 20 par dražja od pšenice, i
Da bi pridelovalce spodbudili k prodaji letošnjih presežkov pšenice, bi bilo treba določiti ceno, ki bo spodbudna in v pravilnem razmerju 's ceno koruze. Vse kaže, da pridelovalci v Slavoniji niso voljni prodajati pšenice po 90 par za kilogram. Zahtevajo razliko aH doplačilo vsaj 5 par, kolikor znašajo transportni in drlugi stroški.
Nekoliko drugačnega mnenja pa je direkcija za rezerve živil. Le-ta meni, da je 90 par dovolj za kilogram pšenice in naj se v okviru te cene dogovarjajo proizvajalci, kooperanti in odkupna podjetja. Odkupna cena naj se izoblikuje šele po odbitku vseh stroškov. Pridelovalci pa so še naprej na tem, da direkcija za materialne rezerve živil nosilcem kooperacije in žitarskim podjetjem prizna stroške. Le tako računajo, da bo proizvajalec voljan prodati pšenico.
V Sloveniji ne pridelamo dovolj pšenice za svoje potrebe in tako uvozimo precejšnje količine pšenice iz drugih žitorodnih krajev v Jugoslaviji. V družbenem sektorju računamo na 20.000 ton presežkov pšenice, naša skupna predelava (meljava) v Sloveniji pa znaša 130.000 ton. Odkupna cena pšenice je nekoliko višja kot v Slavoniji in tako ni večjih razlik v ceni pšenice in koruze.
Koruza je v tem času očitno predraga in se pri sedanji ceni prašičev ne izplača, da bi z njo krmili živino.
- jk
TISKAR
IMA
GORENJSKEM
(19. nadaljevanje)
Strpnost do sodelavcev, ki govore drug jezik, je v vseh strokah lepa čednost, saj jezik v pretežnih delovnih operacijah ne more kaj prida vplivati na kvaliteto dela.
L'c v grafični stroki jc drugače. Tu mora stavec pač hiti vešč jeziku, v katorem stavi neki tekst.
TISKARSKE SLABOSTI
Za zgled — če kdo ne bi verjel tem besedam — navajam knjižico »Narodna čitalnica v Kranju 1S63-1933«, ki bi morala biti pravzaprav tiskarsko remek-delo saj je delce nekaka bilanca dela iin uspehov naprednega Kranja v preteklih sedemdesetih letih
Knjižica je izšla s številnimi napakami in nehote ohranila zrcalo nezdravim takratnim razmeram v tiskarni »Savi« v 1. 1933. (Za tiskarno »Savo« d. d. v Kranju je odgovarjal eden od stavkoka-zov Nikola Stokanović).
Mnogi dotedanji zvesti naročniki — med njimi tudi Podpisani — so poslej raje zaupali svoja naročila tiskarni Tiskovnega društva — pa čeprav so bili politično na drugem bregu. Tiskarna Tiskovnega društva je imela predvsem sodobnejše stroje, moderno črkovno gradivo in Iju-$i ki jih je veselilo oblikovati lepo tiskovino, estetski tiskarski izdelek. V tem pogledu se rad spominjam strokovnega sodelovanja s faktorjem te tiskarne Košoro-kom.
Pruiožnost je sedajle ome-"■H še študijo Marka Marina o »novi« Prešernovi podobi, *> je izšla lani v založbi Akademije za igralsko umetnost v Ljubljani. — Tiskali pa so ^j'go hrvaški stavci v neki manjša tiskamici v istrskem ^vem gradu. Bržčas zato, ^ bi bil tisk cenejši — a rezultat štednje je bil pravcato  škandalozno tiskarsko
delo.-
v knjižici kar mrgoli
tiskovnih napak.
ZAPOSTAVLJENI KOREKTOR
Vobeh primerih, ki sem ju omenil, pa niso krivi vseh napak le tuje-iezični stavoi, pač pa tudi nemarni korektorji. — Mogoče je tudi da za korektor-jevo delo nikoli ni dovolj ča* Sa, ne miru, ne pravičnega Plačila? Za vse tipkarske fa-fce je časa dovolj — korektor ^ra svoje delo opraviti v *%u ali še prej ...
Zato bo prav, če mlademu Vskarskem(u rodu posredujem nekaj misli izvrstnega tiskarskega strokovnjaka
Ivana Primoža Lampreta, o katerem je v teh zapisih že večkrat stekla spoštljiva beseda.
Zrcalo strokovno dobro vodene tiskarne je priznavanje in dobro nagrajevanje korek-torskoga dela, saj je njegovo delo vezano na odgovornost za kvaliteto tiskane vsebine, s tem pa tudi za ugled podjetja.
Korektor je izrazit duševni delavec. V vsaki tiskarni, kjer je zaposlenih več stavcev, je korektor tisti človek t ki skrbi za skladnost, za kvaliteto. Zato so bili v manjših tiskarnah večkrat korektorji kar lastniki sami — njim jc pač šlo za tem, da škrat ne bi škodili podjetju.
Korektor .ne more biti kdorsibodi. Biti mora ne le tiskarsko vešč, pač pa tudi više šolan človek. Poznati mora pravopis, poznati mora tujke, poznati narečje in starinsko izrazoslovje. Dostikrat vprav korektor popravi avtorja, ki mu uide napačen izraz ali oblika. (Ubogo za korektorja je zamenjevanje in nerazumevanje tujk: pro-kilajske sile niso proti kitajske. Ali hrvaški prisni odnosi niiso pristni, pač pa prisrčni odnosi, vsaj največkrat. Tudi vodiča naj bi razboriti korektor kar sam poslovenil v vodnika.)
Korektor je navadno tudi vešč čitanja slabopisanih rokopisov. Dostikrat prav korektor popravi kak stavek tako, da jc sploh razumljiv.
korektor je večkrat tudi učitelj stavcev in drugih sodelavcev v tiskarni. Korektor da svoj imprimatur, potem šele sme strojnik pognati stroj. Korektor s svojimi pripombami in popravki pravzaprav vzgaja stavce. Korcktorjevo delo ni nikoh mehanično, pač pa duševno. Njegovo izobrazbeno obzor june bi smelo imeti meja!
Tako jc stari kranjski ti skar Lampret, kot strokovnjak znan po vsem slovenskem svetu in tudi onkraj meja, označil korektor j evo delo, ki se ga pa že vso ti skarsko zgodovino drži smo la: imajo ga za nekakega po možnega delavca — ne poznajo pa v tiskarnah duha mornosti in zahtevnosti tega žlahtnega poklica.
Ne gre torej le za materi alno vrednotenje korektorja, pač pa za upoštevanje, za priznanje in za — več časa. ki ga zahteva odgovornost poklica. Omalovaževanje korektorja in izsiljena hilrica nje govega dela škodijo tiskarni in njenemu ugledu.
Črtomir Zoreč
Na XIV gorenjski razstavi umetniške fotografije, ki je od 5. avgusta odprta v graščini v Radovljici, razstavlja tudi Peter Kranjc, ki je za kolekcijo črno belih fotografij dobil bronasto medaljo. Predstavljamo vam fotografijo iz nagrajene kolekcije: Trio
Iz 25 let starega zapisnika...
Pred dnevi mi je prišel v roke zapisnik »ustanovnega občnega zbora kulturnega društva v Škofji Loki«, ki je bil 21. septembra 1945. V j kratkem bo poteklo 25 let, ko se je po težkih letih okupacije zopet razvilo bogato kulturno življenje v Škofji Loki in ker zapisnik vsebuje nekatere misli, ki so še danes zelo aktualne in neuresničene, naj ga za 25-lctnico delno citiram:
» ... Moje mnenje jc, da bi bilo nesmiselno misliti na to, da bi kulturno društvo ta dom (na Spodnjem trgu) kupilo. Naša težnja mora biti, da si zgradimo nov dom,
ki bo odgovarjal vsem zahtevam kulturnega društva ...
Spodnja dvorana jc premajhna za nekaj stalnega, zato bi bilo res nesmisel to kupovati. Predlagam pa, naj bi se od vsake prireditve, ki se bo vršila v Kulturnem domu, določil gotov fond za gradnjo noveg kulturnega doma. Po stavimo si cilj, da bomo postavili pošten kulturni dom in ta cilj tudi izvedimo. Za prvo silo jc ta dvorana dobra, vendar je vseeno premajhna in dalje ni prostorov za čitalnico, knjižnico, šah, mladina in AF2 nimata prostorov za svoje sestanke itd. Sklenimo,   da   bomo začeli
zbirati fond, ki mora biti zbran za pošiten kulturni dom, kjer bo človek res lahko užival ob kulturnih prireditvah . . .«
Škoda, da misel ni bila ia-vedena in uresničena, tako si sedaj ne bi bilo treba beliti glave, kje naj bi bile številno kulturne prireditve ob 1000-lotnici Škofje Loke in kje dobiti dcuar. Misel, sprožena ob tem vprašanju še vedno lebdi v zraku, škoda. Bomo pa prav gotovo ob tem jubileju imeli v Škofji Loki novo zgradbo sodišča in hotel. Tudi to bo nekaj.
J. K.
V galeriji Mestne hiše v Kranju razstavlja slikar Ljubo Ravnikar. Dela, ki jih je to pot raa-stavil so nastala v zadnjih desetletjih in so ubrana na temo »stari Kranj«. Mnogih arhitektonskih amblentov, ki so prikazani na razstavi, danes ni več ali pa so močno spremenjeni. S svojo, po eni strani kar dokumentarno natančnostjo in po drugi z resnično umetniško zavzetostjo, je Ljubo Ravnikar pravi nadaljevalec mojstrskega oblikovalca gorenjske pokrajine ln njene arhitekture iz konca prejšnjega stoletja — češkega slikarja Ladislava Benescha. (lb) — Foto: F. Perdan
Jesenice RADIO
19. avgusta amer. barv. film ZBOGOM COLUMBUS
20. avgusta amer. barv. CS film MOST NA REKI KWAI
21. avgusta egipt. barv. film ARABSKA PRINCESA
Jesenice PLAVŽ
19. avgusta amer. barv. CS film MOST NA REKI KVVAI
20. —21. avgusta franc.-ital. barv. film BARBARELA
Dovje-Mojstrana
20. avgusta amer. barv. CS film NA OBALI REKE
Kranjska gora
20. avgusta amer. barv. film film ZBOGOM COLUMBUS
Javornik DELAVSKI DOM
19. avgusta franc.-italij. barv. film BARBARELA
Radovljica
19. avgusta angl. barv. film NAPAD LAHKE KONJENICE ob 18. uri, franc. barv. film DVE KARTI ZA MEHIKO ob 20. uri
20. avgusta angl. barv. film VROČI MILIJONI ob 20. uri
21. avgusta angl. barv. film DOLGO UMIRANJE V ENEM DNEVU ob 20. uri
Škofja Loka SORA
19. avgusta amer. barv. CS film ROSEMARIJIN OTROK ob 18. in 20. uri
20. avgusta mehiški barv film DIVJE SRCE ob 20. uri
21. avgusta mehiški barv film DIVJE SRCE ob 18. in 20. uri
Kranj CENTER
19. avgusta franc. barv. film LJUBEZENSKI IZZIV ob 16., 18. in 20. uri
20. avgusta franc. barv film LJUBEZENSKI IZZIV ob 16. in 18. uri, premiera franc barv. CS filma TRIJE KORAKI SKOZI BLAZNOST ob 20. urj
21. avgusta franc. barv. CS film TRIJE KORAKI SKOZI BLAZNOST ob 16. in 18. uri, franc. barv. CS Hlm MAJHNE VRLINE — VELIKI GREHI ob 20. uri
Kranj STORŽIČ
19. avgusta japon. barv. CS film TIHOTAPCI ZLATA ob 16. in 20. uri, amer. barv. VV film Z MOJO ŽENO PA NE ob 18. uri
20. avgusta franc. barv. CS film MAJHNE VRLINE — VELIKI GREHI ob 16. in 20. uri, i tali j. barv. CS film SMRT TOLPE ROGERJA PRATTA ob 18. uri
21. avgusta japon. barv. CS film TIHOTAPCI ZLATA ob 16. in 20. ur, franc. barv. flm LJUBEZENSKI IZZIV ob 18.
Tržič
20, avgusta japon. barv. CS film TIHOTAPCI ZLATA ob 18. in 20. uri
21. avgusta amer. barv. film MIREN ČLOVEK ob 18. in 20. uri
Kamnik DOM
20. avgusta amer. film ŽRTVOVANI ob 18. in 20. uri
21. avgusta franc. barv. film JAZ IN LJUBEZEN ob 18. in 20. uri
Resnica o NLP
Neznani leteči predmeti razburjajo fantazijo ljudi po vsem svetu. Ali res obstajajo?
Pojavi neznanih letečih predmetov segajo daleč v zgodovino. V zadnjih letih pa skoraj ni bilo tedna, da ne bi kdo opazil neznanega letečega predmeta (NPL). V ZDA so lani celo postavili posebno komisijo, ki bi te primere raziskala. Izmed 2000 primerov, ki so jih raziskovali, jih je kakih 10 ostalo nepojasnjenih. Celo nekateri ugledni znanstveniki trdijo, da nas s temi letečimi objekti obiskujejo bitja z drugih planetov.
Pred kratkim so v Beogradu opazili NLP, ki ga je fotografiral celo Tanjugov novinar. Neki znanstvenik je someščane pomiril, ko je ugotovrl, da je šlo za zelo nizko leteči sovjetski satelit. Kmalu so NPL videli tudi Zagrebčani. O tem so poročali vsi jugoslovanski časopisi in celo tuji tisk. Čez nekaj dni pa so se oglasili trije osnovnošolci in povedali, da je nad Zagrebom letel le njihov balon in je nedaleč od Novega Beograda padel na zemljo.
Meščani nekega mesta v ZDA so bili prepričani, da je nad njimi letel NLP in puščal za sabo ognjeni rep. Poročila o tem pojavu so takoj obkrožila zemljo. Kmalu pa se je razjasnilo, da je vojska preizkušala nov model letala brez kril.
Ves mesec se je nad Londonom prikazoval NLP. Skrivnost tega pojava je razrešila policija, ko je v predmestju prijela študenta, ki je NLP pošiljal v zrak kot kakšen bumerang.
V Bohinju na Gorenjskem je bil neki kmet trdno prepričan, da se na njegovo posestvo spušča neznan predmet. Iz njega so prilezli popolnoma navadni ljudje. Govorili so srbsko in bili sploh zelo prijazni. Kmalu so odleteli. Pojav je raziskan: vojaški helikopter.
Se mnogo je takih pojavov, še več pa je novinarskih rac, da bi povečali naklado svojim časopisom.
M. H.
P-apjp-jj        (13. nadaljevanje)
četudi mu je to dajalo občutek varnosti, pa se vseeno ni mogel otresti nelagodnosti in strahu, ki mu ga je vlival Hevdrich. Vsakokrat, ko je Canaris zaslišal na telefonu njegov glas, se je ustrašil, da se mu vendarle ni posrečilo najti kakšnega nasprotne? i ukrepa, s katerim bi lahko v svoj prid p> tegnil to tehtnico strahu.
Ko so 27. maja 1942 Heydricha ubili v Pragi trije češki rodoljubi, je prišel Canaris na njegov pogreb, »črnuharji« so ostrmeli, ko so videli, da mu po licih drsijo prave solze. »Izgubil sem prijatelja,« je dejal.
Tedaj je Walther Schellenberg, ki je že dolgo slutil, da drži admiral Hevdricha na uzdi, prvič položil Canarisov dosje na Himm-lerjevo pisalno mizo. »Himmler si je začel živčno grizljati palec,« je pozneje zapisal Schellenberg, »in mi rekel: .Pustite tole tukaj, ob prvi primerni priložnosti bom zadevo pokazal Hitlerju'« Schellenberg je odšel iz pisarne trdno prepričan, da je usoda Ab-wehra zapečatena; v dosjeju so bili neizpodbitni dokazi o izdajah, ki so jih bili zagrešili Canaris in njegovi sodelavci. Toda minevali so meseci in nič se ni zgodilo. Schellenberg je potem zadevo večkrat sprožil, vendar je iz Himmlerja iztisnil le nejasne odgovore. Ves prepaden je naposled le spoznal, da je podcenjeval prebrisanega lisjaka iz Ab-wehra: Canaris je držal za vrat samega Himmlerja! »Podobno kot Hevdrich se tudi Himmler ni mogel lotiti nobene akcije, ki bi bila naperjena proti admiralu«, je zapisal Schellenberg. »Skoraj sem prepričan, da je
DUOBOJ
Canaris o Himmlerju marsikaj vedel, sicer bi si vodja SS ne pomišljal uporabiti gradiva, ki sem mu ga bil izročil.« Schellenberg ni vedel, kakšna je bila tista skrivnost, ki je hromila Himmlerja. Tega tudi po dvajsetih letih še ne vemo. Morda se je to nanašalo na enega izmed Himmlerjevih bratrancev, o katerem se je v nacističnih krogih šušljalo, da je »zveza z njim nekam čudna«. Leta 1933 je telefoniral v glavni štab SS in prosil za sestanek s Helnrichom Himmlerjem. Ko so ga vprašali, kako se piše, je odgovoril: »Recite mu samo, da ga je klical njegov bratranec David.« Enajst let pozneje je umrl v koncentracijskem taborišču. Bržkone ne bomo nikoli zvedeli, aH so bili v tajni Canarisov! blagajni podatki o bratrancu Davidu in stari mami Sarah.
Naj bo kakor hoče, admiral Canaris je znal dobro brzdati »črnuharje«, ko je ntroti njim uporabljal njihove lastne metode, vendar pa ni mogel preprečiti, da bi leta 1943 ne odpustili nekaj njegovih sodelavcev, med njimi tudi Osterja. Kljub temu pa je bil Abwehr še vedno nepremagljiv. Na Schellen-bergovi pisalni mizi so se zaman kopičili dokazi o njegovi izdaji. Canaris je že začel verjeti, da bo preživel poraz in padec nacizma, ko je napad Hitlerjeve blaznosti strgal varovalno mrežo, ki si jo je bil spletel okoli sebe. Ta strela z jasnega je udarila zaradi nepomembnega dogodka, pri katerem pa Canaris — kakšna ironija! — ni imel vmes svo jih prstov. K zaveznikom sta pobegnila dva agenta Abwehra, ki sta delala na nemškem konzulatu v Istambulu. Hitlerja je popadel bes. 18. februarja 1944 je podpisal dekret, ki je pomenil posmrtno Hevdrichovo zmago, uresničitev Schellenbergovih želja in zmagoslavje »črnuharjev«: »Ukazujem, da se ustanovi enotna nemška tajna služba.«
Canaris je zapustil Abivehr. Dobil je manj pomembno delovno mesto na ministrstvu za gospodarske zadeve. Zaprli so ga šele po julijskem atentatu na Hitlerja, aretiral ga je osebno Schellenberg; in celo tedaj se je izognil krvavemu obračunu, šele mesec dni pred" dokončnim porazom je Hitler ukazal, naj ga usmrte. Skupaj z Osterjem so ju esesovci obesili mrzlega jutra 9. aprila. Canaris je bil popolnoma nag; da bi »črnuharji« podaljšali njegovo agonijo, so uporabili zelo tanko klavirsko struno.
Tako je februarja leta 1944 Schellenberg prevzel nadzorstvo nad Abvvehrom. S šestnajst tisoč agenti, kolikor jih je delalo v tej organizaciji, je vendarle lahko pokazal svoje zmožnosti. Uporabiti" jih je hotel na svoj 10 ne na Canarisov način. »Bradačem« je postalo to jasno že takoj prvi dan, ko so se zbrali v njegovem glavnem štabu; že urad sam je izdajal svojega gospodarja. j.
Canarisov »brlog« je bila tesna podstrešna izba v stari hiši, katere dvigalo je bilo vedno pokvarjeno. Pohištvo je bilo na moč preprosto: pisalna miza, nekaj stolov, železna postelja, blagajna in omara s pregrajami; v spodnjem predalu je navadno poležaval njegov jazbečar Seppl. Na stenah so bile fotografije generala Franca, španskega diktatorja, polkovnika Nikolaja, legendarnega voditelja nemške obveščevalne službe med 1. svetovno vojno, in jazbečarja Seppla. Pisarna je bila videti tako revna in oguljena, da je bilo Canarisove delavce vedno sram, kadar je njihov predstojnik v njej sprejemal ugledne tuje goste. •
Walther Schellenberg je sprejemal obiskovalce v veliki sobi, ki je bila opremljena s pohištvom iz mahagonija. Tla so bila prekrita  s  perzijskimi   preprogami. Na desni
Gilles PerauJl
strani je bila cela vrsta telefonov in mikrofonov, s katerimi je lahko vsak hip navezal stik s Hitlerjevim kabinetom. V stenah, na stropu in celo v pohištvu so bili ugrajeni zelo občutljivi mikrofoni, ki so lahko zaznali naj rahlejši šum. Na oknih je bila železna rešetka, ki je bila ponoči nabita z električnim tokom. Električni sistem na vratih in oknih je bil povezan z glavnim alarmnim sistemom, prav tako so bile zavarovane tudi pisalna miza, blagajna in omare, če bi se jim približal kakšen vsiljivec, bi s* alarmni sistem avtomatično sprožil, straže bi blokirale vse izhode, četa esesovcev pa bi obkolila stavbo. V veliki pisalni mizi iz mahagonija, ki je bila na zunaj videti kot vsaka druga pisalna miza, sta bili ugrajeni dve strojnici. Naperjeni sta bili proti stolom, ki so bili namenjeni obiskovalcem; če bi kateri izmed obiskovalcev vstal in se približal pisalni mizi, bi strojnici avtomatično sledili njegovim gibom. Sprožiti ju je bilo mogoče s pritiskom na gumb.
Schellenberg je imel avtomobil z vgrajenim radijskim oddajnikom, ki mu je omogočal vzdrževati zvezo s svojim glavnim štabom iz razdalje štiridesetih kilometrov. Nosil je prstan z velikim modrim kamnom, pod njim pa je bila zlata kapsula s cianidom. Kadar je odpotoval iz Nemčije, si je dal vedno vstavi-viti lažni zob, v katerem jc bila še ena doza strupa.
Toda SS-Brigadenfiihrer je le še poredko-ma zapuščal svojo pisarno, ki jo je bil preuredil v trdnjavo. Marca 1944, ko sta obveščevalni službi na obeh straneh Kanala raz-postavljali svoje figure za odločilno igro, si je Walther Schellenberg mrzlično prizadeval, da bi ali napel ali zvezal niti, ki so zaradi Hitlerjevega februarskega ukaza ali ohlap-nile ali pa se potrgale. Na voljo je imel še tri mesece, da bi napravil konec negotovosti, ki je begala Fuhrerja.
84
Razcestja
'MIHA KLINAR (MESTA, CESTE IN RAZCESTJA)
IV. DEL
Slavku pa ni do pogovora.
»Spat moram,« pravi čez čas. »Jutri navsezgodaj grem s sošolci na Vojsko,« se opraviči rudarju in mu pove, da bodo šli skoro vsi dijaki po idrijskih vaseh povedat ljudem, kdo jc razširil tiste letake, in agitirat za .lipovo vejico'.
»Tako torej?« je rudar razočaran, ker ga Slavko ni hotel poslušati in se zaplesti v pogovor o stvareh, o katerih bi po rudarjevo Slavko že moral razmišljati ali pa ga bo življenje potegnilo v smer, v katero bi sim socialistke in ko-niunistke ne smel kreniti. »Agitirat za .lipovo vejico'? Za .lipovo vejico'?« ponovi z očitajočo zagrcnelostjo. »Ne samo lipova vejica, marveč vsa slovenska lipa bo usahnila, če je ne bodo desile in hranile korenine s sokovi revolucije. Delavci in kmetje smo prst, iz katere raste ta hpa. A te prsti je malo in je bo vedno manj, £e Se ne izpolni, v kar verujemo in od česar pričakujemo ne samo odrešenja in svobode delavstva, marveč tudi ljudstva, svojega slovenskega ljudstva.«
»Kaj govoriš?« ga pogleda žena, ker ne sliši rudarjevega mrmranja.
»Nič, nič,« pravi in šele, preden gresta spat, Pove, kaj ga skrbi: »Bojim se, da je pob že izgubljen?«
»Kakšne neumnosti pa govoriš? Tako pošten fant? Tako priden?« Pahorjeva napak razume moža in se zavzame za Slavkovo nedolžnost.
»Ne mislim tako! Fant mora postati naš. Rostati mora komunist, ne pa noreti za narod-njakarskim brezplodjem in nekoristnostjo, za ■katero se žene narodmjakarski vrh samo zato,
da bo lahko utrdil to, tisočkrat prekleto umazano človeško družbo, ki bo umazana, dokler je ne bomo oprali z revolucijo... Smeješ se, Mana? O resnih rečeh ti govorim ...«
»že, že,« se s te strani strinja z možem Pahorjeva, le možev način govorjenja jo sili v smeh. Tudi Slavku je prej govoril o nekem milu, o neki .žajfi', zdaj pa govori o .umazani in črni družbi', ki bi jo bilo treba .oprati', govori z izrazi, ki jih pobira z časnikov in ki niso njegovi in ki jih v pogovorih n! vajena, smešni pa se ji kljub resnosti zdijo zato, ker jo spominjajo dekliških let, ko so jo domači fantje dražili, da hodi za knapom iz .bikožajfarske' vasi in da se bo poročila z .bikožajfarjem', ona pa ga je pred domačimi ,b]iskarji' vselej branila in ga postavljala visoko nad domišljave .bliskarje', ki so se norčevali iz Pahorja, kakor bi se iz slehernega fanta iz drugih vasi, če bi hodila z njim. Se ob sami poroki, jutri bo minilo natančno devetnajst let, so se ji posmehovali, da bo vzela .bikožaj farja', nato pa dobrodušno pristavili, da ima vseeno srečo, saj je knap in ne kmet. Tako se jima ni bati, da bi .žajfala črnega b;ka in ga skušala oprati, da bi postal bel, nato pa se po vsem trudapolnem delu in mukah jezila, da je ostal črn'. To bi rada rekla sedaj možu in mu povedala, zakaj se smehlja, a ve, da bi jo mož napak razumel in men:!, da se mu posmehuje, njemu in lesnim stvarem, o katerih govori, čeprav z besedami, ki so jo spomnile šrainganja pred devetnajstimi leti in jo zato spravljajo v smeh. Zato ne pove, na kaj se je spomnila, pač pa ga vpraša, če ugane, zakaj se smehlja in nasmiha.
»Zakaj? Ne verjameš mi. Neumno se ti zdi«
»Ne, ne! Sam veš, da ne.«
»Pa se mi vseeno režiš,« je Pahor rezek.
»Ne režim se. Samo spomnila sem se . . .«
»Na kaj neki?<:
»Pomisli in skušaj uganiti.«
»Ne bom mislil. Ne bom ugibal«
No, pomagala ti bom. Jutri jc 15. maj!«
»Vem, volitve! A kaj me brigajo! Ne bom šel volit! Me misliš gnjaviti še s tem in mi ponujati , lipov o vejico'?«
»Ne, prav gotovo ne! Ti veš, kaj je prav in kaj ni! Mislim ...«
»Na kaj?« je Pahor nestrpen, ker ga je prekinila pri priljubljenem razpravljanju o umazani in črni človeški družbi, ki bi jo bilo treba okopati v revoluciji, da bi postala čista in nova.
Toda žena ga še vedno sili, da bi ugibal.
»Ti 15. maj pred devetnajstimi leti nič več ne pomeni?« mu pomaga.
»Ah, ja,« se rudar udari z dlanjo po čelu. »Ves ta hrup! Volitve! Divjanja skvadristov! Priprave na revolucijo! Ah, ja... seveda, ni čuda, če človek ne misli...« utihne Pahor, ker ga premaga čustvo in zagrnejo spomini. »Trdo življenje, a vseeno ga premagujeva, Mana. Premagujeva s skupnimi močmi ... O, Mana, pravzaprav si še vedno lepa, še vedno...« šepeta* potem pa ležeta in se izgubita v objemu .. .
Tudi Slavko spi. Jutri bo zanj naporen dan. Zanj in za druge, ki hočejo preprečiti nakane italijanskega narodnega bloka na slovenskih tleh in vsaj na Goriškem, Tržaškem in v Istri preprečiti zmago demokraciji nasilja.
A bo zaman. Vse zaman.
Sedmo poglavje
1 , j
Nasilje, črno nasilje . ..
— Abasso i sciavi! Dol s sužnji!
To so vsakdanje psovke, s katerimi italijanski skvadnsti psujejo Slovence in Hrvate. S temi psovkami so na dan volitev divjali predvsem na Tržaškem ter v slovenskih in hrvaških istrskih vaseh. Z njimi so tisto nedeljo sredi maja pridivjali v Marezige pri Kopru. Ko so ugotovili, da Giolitti jevsko-mussolinijevski blok ne dobiva glasov, so z ročno granato ra/.gnali volivce. Pa so se ljudje zbrali. Lotilo se jih je neukrotljivo ogorčenje. Nekdo (rudar Pahor trdi, da je bil istrski komunist Rudolf Bernetič) je zbral Marežane. In čeprav niso imeli ne pušk ne ročnih granat kakor fašisti, so sklenili, da udarijo po njih. ko bo skupini koprskih fašistov pošlo strelivo, in jih preženejo.
Na kmetiji od jutra do večera
Kako so delali pred 50 leti
Za marsikoga, predvsem za mlajše, bo zanimivo, po kakšnem »urniku« so ljudje nekoč na kmetih delali in živeli. Nedvomno precej drugače kot danes! V naslednjih zapisih se bom zato pomudil pri kmetovem delu in zabavi kot je bilo to Pred približno petdesetimi leti. O tem mi Jc pripovedoval oče, ki se še prav dobro spominja nekdanjih dni. Za vsak mesec v letu bom opisal en dan, in sicer tistega, ki je nekako značilen za tisti mesec. Na koncu vsakega zapisa bom naredil kratko primerjavo z današnjim delom. Razmerje števila ur, vloženih v določeno delo nekdaj in sedaj, je seveda veliko, vendar se to dvoje pravzaprav ne da natačno in uporabno primerjati, saj so včasih vse delali ročno ali z orodji, ki so danes *e malo v uporabi, zdaj pa delajo največ s stroji.
Prav tako bom primerjal Pridelke pred 50 leti in zdaj, Pri čemer bodo spet navedene samo absolutne vrednosti; nemogoče je namreč potegniti vzporedno črto med da-našnjimi in takratnimi pridelki, saj danes kmetje neprimerno več vlagajo v zemljo kot nekdaj. Tudi sam način obdelave je danes popolnejši. Za nabavo gnojil in mehanizacije pa je potrebno tudi veliko denarja, ki bi nek-
daj veljal marsikatero delovno uro.
Obravnaval bom kmetijo v Mostah pri Komendi, kjer imajo 4 ha obdelovalne zemlje, okrog 2 ha pa travnikov in gozdov. Na njej so nekdaj, pred petdesetimi leti, živeli: oče, mati, sin in dve hčerki. Vseh pet je imelo do volj opraviti, da je bila zemlja po takratnih pojmih in normah obdelana in oskrbovana. Vsem petim jc kmetija
nudila hrano, najnujnejšo obleko in seveda stanovanje. Zabave je bilo malo. Kar jo je bilo, je bila združena z delom ali z verskimi običaji. Prostega časa je bilo manj kot ga je na kmetih danes. Tudi sam način življenja je bil drugačen; zahteval je temu primerne skromne ljudi.
V današnjem času lahko toliko zemlje, kot sem zgoraj zapisal, obdelata oče in mati, ki pa morata biti — razumljivo — še pri močeh in se ukvarjata izključno s kmetijo, in še sin, ki je v dopoldanskem času zaposlen, vse delovne popoldneve pa pomaga pri delu doma. Za nadomestilo nekdanjih delovnih moči mora imeti kmetija traktor z najpomembnejšimi oz. najpotrebnejšimi priključki ter. seveda ostalo orodje in priprave.
Življenje na kmetih je danes lažje kot nekdaj. Kdor pa misli, da je lahko, naj preračuna, koliko dela je moral vsak kmet vložiti v to, da je dosegel sedanjo stopnjo mehanizacije. Velika zasluga za to gre seveda razvoju tehnike, ki kmetom veliko pomaga.
Zanimivo je tudi, da se nekatere poljske kulture ne sadijo oz. ne sejejo več, ker druge kulture dajejo donosnejše pridelke in zlahka na-nadomestijo manj pomembne,
Specializacija se vedno bolj uveljavlja in v tem je tudi 1 bodočnost tistih, ki se hočejo še naprej intenzivno in resno ukvarjati z obdelovanjem zemlje. Specializacija, združena seveda z mehanizacijo, se vse bolj uveljavlja tudi že pri zasebnih kmetih.
Poudarim naj še, da vsak dan v mesecu ni bil tako obremenjen z delom kot ga bom opisal. Kmet je namreč pri svojem delu, pri urniku dela za vsak dan, teden, mesec in leto, odvisen še od mnogo drugega: vreme, kvaliteta orodja in delovnih priprav, od delovne sile, nekdaj veliko tudi od verskih običajev in zahtev ipd. Malo-katero delo je tako odvisno od vremena kot kmetovo. Za orodja pa pravijo: če je orodje dobro pripravljeno, je to že pol dela. Delovna zavest ljudi je večinoma visoka, ker se zavedajo, da delajo na svoji zemlji in da je od njih samih veliko odvisno, kakšen bo pridelek. Tudi dninarji, ki jih je bilo včasih dovolj, so vedeli, da jih bodo drugič najeli le, če se bodo z delom izkazali. Tudi razne verske navade so včasih veliko vplivale na kmetovo delo in življenje. Veliko so se ozirali na tako imenovane verske mejnike. Točno so se ravnali po tem, da so do godovanja tega in tega svetnika vsadili ali
posejali določeno kulturo. Danes te meje niso več tako ostro začrtane, čeprav se — vsaj nekaterih — kmetje še skušajo držati.
DAN V MARCU
Pfi kmetu se leto začne spomladi, ko se začno dela na polju in v gozdu. Zimski počitek je plačilo za naporno delo v preteklem letu. Ce je zima dolga, potem je spomladi posebno veliko dela. Treba je sejati, grabiti listje, pripravljati dna, voziti gnoj, pobranati travnike . . . Posebno nekdaj je bilo veliko dela, ko je bilo treba vse to narediti s slabim orodjem. Rekli so, da je spomladi celo huje kot ob »velikem delu«, to je v času žetve.
(Nadaljevanje)
Ivan Sivec
Gorenjski
kraji
in ljudje
ZGODNJE ODKRIVANJE . RAKA REŠUJE ŽIVLJENJA
SVfcTOVNl DAN ZDRAVJA
AZTAVA
RESNICA O RAKU Rak na dojki
Pri ženskah jc rak ma dojki tretja najpogostejša oblika raka. Največ ga je pri ženskah v starosti od 40 do 60 let. Razvije pa se lahko tudi pri mlajših, starih npr. okoli 20 let, ali pri ženskah, starih nad 60 let. Moški zelo redko obolevajo za to vrsto raka. V začetku bolezni moremo ozdraviti raka na dojki pri 3/4 žensk, ki pridejo na zdravljenje^ kasneje samo pri 1/4. Kljub temu, da je dojka preiskavi lahko dostopna in so spremembe, ki nastanejo v njej lahko opazne, pride na zdravljenje veliko žensk šele v zelo nap redovan e m stadiju, ko je npr. vsa dojka spremenjena v eno samo veliko smrdečo rano. Začetno znamenje na dojki:
— zatrdina, navadno grcaste neravne površine, ki ne boli. Taka zatrdina pa lahko
tudi ni nevarna, vendar lahko to presodi le zdravnik po skrbnem pregledu celic ali tkiva iz tega tumorja pod drobnogledom.
Pogosto imajo ženske, tudi če ne dojijo, iz dojke izcedek, kj je različno obarvan in se pojavlja občasno ali pa je stalen. Z enostavno preiskavo tega izcedka je mogoče precej zanesljivo ugotoviti, aLi gre za raka ali ne.
Rak na ženskih spolnih organih
Rak se lahko razvije na telesu ali vratu maternice, na jajcevodih, jajčnikih, v nožnici ali na sramnici. Največ je raka na. vratu maternice, in sicer pogosteje pri poročenih kot neporočenih ženskah. Na leto oboli pri nas za rakom na vratu maternice okoli 300 žensk. Znamenja tega raka so predvsem krvavitve. Vsaka neredna krvavitev pri ženski mora biti opozorilo, da se je na tem mestu pojavil morda rak. Krvavitve se pojavijo same od sebe ali pa med občevanjem. Vendar se pojavi krvavitev predvsem šele pri bolj razvitem raku. V začetku samem ni tega znamenja. Zato je potrebno, da gre vsaka nad 25 let stara ženska vsaj enkrat na leto k zdravniku. Zdravnik lahko s preprosto preiskavo nožničnoga izcedka ugotovi že najbolj zgodnje spremembe, iz katerih se lahko razvije rak_ kakor tudi že razvitega raka'. Takega zgodnjega raka. je mogoče pozdraviti z majhno operacijo, po kateri ženske še vedno lahko zanosijo in rodijo. Kasneje pa jc treba ponavadi odstraniti vso maternico.
Za večjo prometno varnost
3. NAPRAVE ZA ZAUSTAVLJANJE (Nadaljevanje)
Priklopno vozilo nad 0,75 ton največje dovoljene teže mora imeti delovno in parkirno zavoro, ki delujeta najmanj na kolesa ene osi. Vozilo izdelano in vključeno v promet po 1. januarju 1972, mora imeti delovno in parkirno zavoro, ki delujeta na vsa kolesa priklopnika oziroma polpriklopnika.
Priklopno vozilo nad 0,75 ton največje dovoljene teže, ki se zavira z vlečnim vozilom, mora imeti avtomatično komando zavornega sistema, ki priklopno vozilo ustavi, če se nasilno pretrga zaviralna naprava za spajanje.
Enoosni priklopnik z obremenitvijo osi več kot 1,5 ton z vlečnim vozilom spojen po togem drogu, mora imeti delovno zavoro. Če ima priklopno vozilo več kot dve osi je izjemoma dovoljeno, da kolesa ene si niso zavira-na.
Delovna zavora priklopnika mora biti taka, da v kar najmanjši meri vpliva na zaviranje vlečnega vozila in njegovo stabilnost.
Priklopna vozila namenjena za prevoz potnikov, pri katerih največja dovoljena teža presega 7 ton ter priklopna vozila namenjena za prevoz tovora, pri katerih največja dovoljena teža presega 10 ton, morajo imeti, kadar so priključena na vlečno vozilo, vdelan regulator, ki nenehno uravnava zaviranje v sorazmerju z obremenitvijo vozila.
Vsako leto je v Kranju med Gorenjskim sejmom tudi razstava rejcev malih živali
Gostilna in kegljišče pri Meru
Gostilna pri Meru je že ze- j lo stara, saj pravijo, da izvira še iz Napoleonovih časov. To j potrjuje tudi na prvi pogled kar malce nenavadno ime, saj je besedica mer francoskega izvora in pomeni župan.
V svoji dolgotrajna in pestri zgodovini je ta znamenita gostilna v Železnikih v Selški dolini doživela prav zanimiva in burna obdobja. »Merovi mami«, gostilmičarki, kakršnih jc le malo, so najbolj ostali v spominu furmanski časi, ko je po danes že malce pozabljeni dolini potekal še živahen promet. Takrat so zgradili tudi enostez-no betonsko kegljišče in »Me rova mama« se še danes spominja kako so navdušeni kegljavci prekegljali cele noči. Tudi pozneje se veselje nad kegljanjem ni ohladilo, vendar pa je kegljišče počasi
Komisija za otroško varstvo
pri TEMELJNI IZOBRAŽEVALNI SKUPNOSTI razpisuje prosti delovni mesti v vzgojno varstveni ustanovi Gorje, im sicer:
2 VZGOJITELJICI
Pogoji: končana srednja vzgojiteljska šola z diplomo. Prednost imajo prosilke s strokovnim izpitom. Nastop službe I, 9. 1970, zaposlitev za nedoločen čas. Prijave sprejema tajništvo TIS Radovljica 15 dnd po objavi razpisa.
zastarelo. Prav zato sta se sedanji gospodar Košmelj Jože in njegov brat Mitja odločila, da bosta zgradila novo dvostezno avtomatsko kegljišče. Otvoritev je bila 1. II. 1969, čeprav so načrti obstajali že mnogo prej. Promet je precej poraste!, kar pa je tudi razumljivo ob vseh ugodnostih, iki jih nudi »Gostilna pri županu«. Poleg čudovite in mirne pokrajine, skoraj še neoskrunjene od modernega utripa življenja, vendar le za skok oddaljene od večjih mest, so nam poleg izredno nizkih cen na voljo še razne druge ugodnosti. Kegljišče jc tehnično popolno in izredno lepo urejeno poleg tega pa zelo poceni, saj stane 15 minut le 3 dinarje.
Spričo urejenosti je bilo na kegljišču že več tekmovanj.
Poleg stalnih gostov, ki prihajajo največ iz okoliških hribov in iz bližnje Škofje Loke. je tudi vse več tujih gostov, ki so z ureditvijo kegljišča in postrežbo nadvse zadovoljni in se radi vra> čajo. Gostje v gostišču lahko tudi prespijo, poleg kegljišča pa je izredno prijeten prostor imenovan »bunker«, primeren za razne zaključene družbe ob praznovanju raznih obletnic in podobnih priložnosti. V tem, v škofjeloški občini edinem avtomatskem kegljišču, ki je sicer odprto od 8. do 23., so možne tudi rezervacijej tako da lahko mirne zaključene družbe prekegljajo cele noči. V gostilni pa vas bodo tudi dobro postregli, saj imajo na voljo mnoge odlične domače specialitete.
Vprašanje občanom Bleda: Kdo od BlejČanov ve, kaj pomeni betonski štirioglati kos, ki je betoniran na južnem vrhu Straže — slika. Je to podstavek kakega spomenika ali je kar spomenik ali kaj drugega? Na tem kvadru m nobenega napisa. Prepričani smo, da većina Blejcev ne ve, kaj to pomeni. Pojasnilo bo za veliko ljudi občine Bled zelo zanimivo. Prosimo osebo, ki kaj ve o tem kamnu na Straži, naj to sporoči Glasu. — I, D.
SREDA —19. AVGUSTA 1970
GLAS • »I. STRAH
Zlata poroka Franca in Julifane Skok iz Kamnika
V soboto je bila v Kamniku zlata poroka Franca in Julijane Skok iz Kamnika. Zanimivo je, da sta bili priči '•ti kot pred petdesetimi leti, in to Anton Štefula, upokojeni (nadzornik železniške l>rogei in Evgen Sila, upokojeni železniški uradnik.
Zlaitoporočenec Franc Skok Jc bil rojen 29. januarja 1895.
leta v Brestovici pri Sežani kot sin kmeta, čebelarja. V družini je bilo sedem otrok: šest bratov in sestra. Od teh so živi še trije bratje in sestra.
Zlatoporočenka Julijana je bila rojena 23. februarja 1901. v Kamniku.
Njen oče je bil mizar. Tudi v njihovi družini jc bilo se-
Čakal ga je listek s sporočilom...
»Martina spet ni nocoj,« sem slišal že med vrati, ko sem z majhno zamudo vstopal v nekoliko zakajen lokal pri Majolki. Ko sem se približal k mojemu stalnemu omizju, kjer smo se. po napornem dnevu enkrat ali dvakrat tedensko zbrali na partijo taroka, sem videl, da je njegovo mesto res prazno. »Kaj neki se mu je Zgodilo,« smo ugibali. »Pa ja^ ni morda postal 'copata',« sem pomislil. Njegova žena me že nekaj časa gleda postrani, kadar se mimogrede ustavim pri njih ter poklepetam z njim besedo, dve o naših Moških zadevah.
»Veste kaj, do njega stopim, da vidim, kaj je,« sem po krajšem premišljevanju dejal. »Kaj bi pešačil, na ključe,« mi je dejal prijatelj. Očitno tudi njemu ni bilo do taroka, dokler se stvar ne pojasni. Odhitel sem proti njegovemu domu. 2e sem hotel vstopiti kot običajno, pa sem zadnji hip po-ntislil na ženo in na njene nekam čudno lesketajoče se oči pri zadnjem srečanju. Zaradi varnosti sem rajši nekajkrat zahupal.
Kot bi ustrelil se je pojavil Martin med vrati ter dajal znamenje s prstom na ustih, naj ne povzro-catn hrupa. Previdno sem se mu približal. Bil je videti utrujen in neurejen, ^ovešenih oči mi je de-Jdl, da ne smem delati nrupa, ker je pravkar spravil otroke v posteljo tn bi rad videl, da bi zaspali, ker ima še mnogo stvari urediti. Povabil me Je v hišo. Srh me je spre-letaval, ko sem mu sledd P° stopnicah do dnevne sobe. Kot tnali sva se zlc-knila v globoke fotelje.
»Pa se ja ni zgodilo kaj hujšega,« sem jecljaje prekinil mučno tišino. »Sam "pni z otroki,« je po daljšem oklevanju dejal. »Ze-Ue ie teden dni ni domov. Morda pride nocoj,« je ves Umišljen pripovedoval,
vmes pa nemirno gledal na uro ali pa proti vratom. »Samo, da ji gre na bolje,« sem ga skušal potolažiti. V mislih sem si namreč predstavljal, da jo je doletela huda bolezen ali pa prometna nezgoda.
»Saj ni bolna,« me je prekinil. »Na dopust je odšla.« »Pa kar sama?« »Ja, pred enim tednom je to bilo. Iz službe s^m prišel kot navadno malo bolj pozno; saj veš, majhen klepet po službi s kolegi, morda še na kozarček. Ona je pa medtem tudi že imela pripravljeno kosilo. Toda to pet je bilo drugače. Ko sem prišel domov me je namesto kosila čakal listek s sporočilom, da je odšla za nekaj dni s prijateljico na dopust ter naj ne bom zato nič v skrbeh. Za jezo ni bilo časa. Moral sem pohiteti v vrtec po otroke in pripraviti kosilo zase in zanje. Potem je sledilo pospravljanje, sprehod in igranje z otroki, pranje, likanje in še kup drugih stvari. Zame ne ostane nič več prostega časa. Po kosilu ne morem več ob kavici za uro ali dve prelistavati časopise ter vmes malo podrema-ti. Ni časa, da z izgovorom o važnem sestanku popoldan zavijem v bližnji bife. Tudi rednih zmenkov ob taroku ni več zame,« je tiho pristavil. Molčala sva. Iz razmišljanja tso me predramile zavore avtomobila, ki je medtem ustavil pred kišo. Hip zatem je vstopila Martinova žena. Z Martinom sva se spogledala. Vstal sem, se na kratko opravičil ter pohitel proti vratom. Dejala je: »Kar je bilo naj ostane med nami. Res nisem mogla drugače.« S pogledom je ošinila Martina. »On me bo mogoče razumel!« »Bodi brez skrbi, tudi jaz te zdaj razumem,« sem dejal in odšel.
N. T.
dem otrok, pet sester in dva
brata.
£ »Kako sta se spoznala,« je bilo prvo vprašanje, ko smo kramljali z zlatoporočencema. »Marca 1915. leta sem prišel služit vojaški rok v 97. tržaški pešadijski polk v Kamnik. Samo šest tednov sem bil v Kamniku, potem pa so našo enoto zaradi preteče nevarnosti vojne z Italijo premestili v Most na Soči. V neki hiši v Kamniku sem vsak dan kupil pol litra mleka. Včasih ga mi je dala starejša ženica, včasih pa 14-letno dekle. In to dekle je 1920. leta postala moja žena. Samo šest tednov sva se poznala, potem pa 4 leta dopisovala. 15. avgusta 1920. leta sva se vzela.«
Q »Kdaj vam je bilo v življenju najtežje?« »V prvi svetovni vojni sem bil na soški fronti pri Doberdobu. Bilo je strašno. Tam je bila prava ljudska klavnica. V 97. pešadijskem polku nas je bilo 1000 mož, po bojih pri Doberdobu pa nas je ostalo samo še petdeset.«
0 »Tn kdaj  ste bili vi najbolj   srečni   v življenju?«  sem vprašal zlato-poročenko Julija.no. »Moja sreča so moji otroci. Njim je bila posvečena moja skrb. Z možem sva dala otroke študirat. Hčerka Danica je v kadrovski službi tovarne  Svilanit, Zdravka je poročena z dr. Gašperinom, veterinarjem v Kamniku, sin Zdenko pa je elektrotehnik in dela pri zunanji trgovini Iskre. Med vojno je bil sin kot 17-Ietni fant komisar čete v Šlandrovi brigadi.«
Franc Skok se je v Senožečah izučil za sirarstvo in mlekarstvo. Ko je Italija zasedla Primorsko, je pobegnil v Jugoslavijo. Po Dolenjski in štajerski je iskal službo za svoj poklic, a je ni dobil. Zato se je vpisal v podeli -cirsko orožniško šolo v Ljubljani. V tej službi je ostal tudi za okupacije do 1944. leta, ko so ga upokojili. Ker orožniki niso bili priljubljeni, naj taikoj povem, da je Franc Skok ostal še za okupacije nemški: orožnik po nalogu vodstva OF za kamniško-domžalsko okrožje, že poleti 1941. leta je poslal v kamniški bataljon 7 pušk in precej streliva. Da je res ostal po nalogu OF v nemški žandarmeriji (da bi poročal o nemških namerah), je dal pismeno izjavo med drugim tudi dr. Marjan Dermastja, eden izmed voditeljev vstaje v kamniškem okrožju. Zato so zlatoporočeneu priznali posebno delovno dobo od 1941. leta.
Zlatoporočencema čestita tudi uredništvo Glasa.
J. Vidic
Franc in Julijana Skok iz Kamnika — Foto: J. Vidic i
Grajska pofedina na blejskem gradu
Blejski turistični in gostinski delavci se že nekaj let trudijo, da bi svojim gostom pripravili pester program prireditev, ki bi jim izpopolnile in popestrile bivanje v tem lepem turističnem središču. Zamisel mojstrice kuhinje — Kristine Matjašič — voditeljice kuhinje v hotelu Golf na Bledu, se je letos že tretjič izpolnila in bili smo njeni gostje na grajski pojedini. (Pripravila jo je Kristina Matjašič v sodelovanju z blejskim gostinskim šolskim centrom in hotelom Krim).
Že sama zunanja podoba grajske pojedine je zelo zanimava in privlačna. Ob vhodih v grad stoje pravcati stražarji s helebardami, vso pot do restavracije razsvetljujejo bakle na posebnih podstavkih in prikupni strežniki so vsi v srednjeveških oblekah (iz garderobe Loškega gledališča).
Na posebni mizi so gostom na ogled že pred pojedino nekatera srednjeveška jedila, ki so čudovito aranžirana in okrašena s cvetjem. Jedila nosijo na posebej za to prireditev pripravljenih nosihh do miz, kar precej spominja na stare slike hol and sk i h mojstrov. Sodobna je tako rekoč samo posoda na mizah in pribor. Jedi so pripravljene po starem načinu kuhanja in prilagojene sodobnemu okusu. Vsekakor je bilo najboljše meso marinirano v vinu, sledila mu jc juha po Vitteliusu, zelo okusne so bile ribe z beluši in zelenimi rezanci, posebno pikanten oikus  je  imela divjačina z
olivami in gobami in za zaključek mesnih jedi je bil prašiček nadevan s klobasi-cami, srcem in jetri, z ajdovo kašo in zeljem. Za poobedek pa še pecivo, sir in sadje. Res prava grajska pojedina, ki so jo gostje komaj zmogli, niso pa je mogli preriva: M ti.
Iz pogovora s Kristino Matjašič smo zvedeli, da testenine in dol peciva pripravi en dan prej, ostalo pa začno kuhati že ob 12. uri na dan pojedinej ki je končana okoli 23. ure zvečer. Za tri ure sladokusne pojedine je treba ogromno časa, dela in znanja. Zato je škoda, da ta blejska prireditev še ni doživela tiste popularnosti kot ji gre. da v treh letih še ni prodrla niti s kratko, zanimivo novico niti na TV in tudi tisk jo je z izjemo Dela, skoraj zamolčal. Temu primeren je bil tudi letošnji obisk in škoda je, da bi zaradi preslabe popularizacije ta izredno zanimiva in dragocena prireditev Bleda zamrla.
Prirediteljem samo še en predlog: v prihodnje bi bilo zelo primerno, če bi dober konferansje (ki pozna tudi več tujih jezikov) nastopal kot prireditelj oziroma gostitelj in bi goste pozdravil ob začetku in zaključku po-' jedine in tudi sproti tolmačil pripravo in značilnosti jedi in če bi k temu pritegnili še kakšen ansambel za staro glasbo in dva plesalca za me-; nuet,   bi  bila pojedina res
J. Krek j
cREinn
turistično prometno pod jc t je KRANJ
Izredna priložnost!
Creina prireja izlet z letalom DC-9 v Rim
dne 15., 16. in 17. septembra 1970 po izredni ceni 520,00 din
Ogled največjih znamenitosti Rima: Parlament, Fontana di Tre vi, Španski trg, Trg Venezia, Kapitol, Foro Romano, Kolose j, postaja Termini, trg sv. Petra, Katedrale, Sikstinske kapele in Angelskega gradu.
Prijave do vključno 22. 8. 1970 pri Creini, Kranj — tel. 21-022
ŽITO Ljubljana DE Pekarna Kranj
Takoj zaposlimo
KURJAČA PARNIH KOTLOV %\
Pogoj: vojaščine prost, opravljen izpit za kurjača parnih kotiov. Osebni dohodek po pravilniku podjetja. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta.
agrotehnika Jk
EXP0RT — IMPORT, LJUBLJANA, TITOVA 38 vam lllldi
sodobni traktorni priključek izruvač krompirja »KUXMANN SSK«
Preko lemeža zdrsne masa zemlje na dve tresoči se mreži, ki se treseta v nasprotnem smislu dovolj intenzivno, da se s tem v najkrajšem času loči gomolje krompirja od zemlje in plevela. Z njim se doseže čisto delo in velik delovni učinek.
Izruvalo je brez zobčenikov in brez pogonskih verig.
Vse nadaljnje informacije lahko dobite pri Agrotehniki, Ljubljana, Titova 38, telefon 315-555 ali pri poslovalnicah v Celju, Mariboru in Murski Soboti.
ki\jige učbeniki priročniki aktovke in. druge šolske potrebščine
«0 LETO SE
ZAČENJA PRI
■JUH KNJIGI
Ponovno obveščamo vse interesente, ki rabijo betonske prage, primerne za betoniranje, da smo jih na odseku proge Žabnica—Kranj deponirali na primernih prostorih tako, da so dostopni za vse vrste vozil. Pragovi so brezplačni. Podrobne informacije dobi lahko vsakdo pri nadzorništvu proge Kranj, Kolodvorska 9.
Sekcija za vzdrževanje prog Jesenice
Kompas hotel
poslovna enota Ljubelj razpisuje prosto delovno mesto
ekonoma
Prednost ima dober administrator trgovske smeri, ki ima veselje do gostinstva. Obvezno vozniško dovoljenje. Zaposlitev stalna. Osebni dohodki po dogovoru. Samsko stanovanje na razpolago.
Direkcija Ljubelj
Veletrgovina
Živila Kranj
Kadrovska komisija DS
objavlja prosto delovno mesto
šefa blagovnice Cerklje
Kandidati za objavljeno delovno mesto morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
— visoko kvalificiran trgovski delavec z delovnimi izkušnjami za vodenje trgovine ali
— kvalificiran trgovski delavec z najmanj 10 let prakse na enakih delovnih mestih.
Pri izbiri kandidata bodo imeli prednost interesenti, ki imajo lastna motorna vozila. Nastop službe je možen takoj aH po dogovoru. Prijave za zasedbo objavljenega prostega delovnega mesta sprejema kadrovska služba podjetja do 10. 9. 1970.
Varčujmo
na
deviznih
Iv
3
mM
Zelo poceni prodam komorni rano SOBNO OMARO. Vozlič Fanika, Zasavska 10, Kranj (Orehek) 3562
Ugodno prodam rdeče prvovrstne PREVLEKE za PRINZ 1000 in dobro lutzo-vo PEC, visoko en meter in pol. Hočevar, Radovljica, Gorenjska cesta 35, telefon 70-283 3565
Prodam 100 kg težkega PRAŠIČA. Prebačevo 27, Kranj 3633 Prodam kombiniran OTROŠKI VOZIČEK. Semšar Sašo, Zanova 36, Kranj. Ogled popoldne 3634
Prodam globok OTROŠKI VOZIČEK. Fajfar Jože, Sor-lijeva 16, Kranj 3635
VALILNICA NAKLO
po končani valilni sezoni
RAZPRODAJA
1 LETO STARE KOKOŠI
po zelo ugodni ceni.
Izdaja in tiska CP »Gorenjski tisk« Kranj, Ulica Mošc Pijade — Naslov uredništva in uprave lista: Kranj, Trg revolucije 1 stavba občinske skupščine. — Tek. račun pri SDK v Kranju 515-1-135 - Telefoni: redakcija 21-835 21-860, uprava lista, ma-looglasna in naročniška služba 22-152. — Naročnina: letna 32 polletna 16 din, cena za eno številko 50 para. Mali oglasi: be-jeda 1 din, naročniki Imajo 10 % popusta. Neplačanih 3glasov    ne objavljamo
Ugodno prodam zakonsko SPALNICO. Ivan Likozar, Kranj, ulica I. avgusta št. 9
Prodam KRAVO, ki bo v kratkem tretjič teletila. Jenko Alojz, Godešič 53, Škofja Loka 3645
Prodam traktorsko GUMO 10 x 28. Podpeskar Kokrica 60, Kranj 3646
Poceni prodam KAVČ, 3 FOTELJE, MIZICO in PREPROGO. Ogled vsak dan od 14. ure dalje, škerjanc Lojzka, Frankovo naselje 74, Trata, škofja Loka 3647
Proda m obžagan LES za ostrešje in DESKE za na-pušč. Jezerska cesta 108/c, Kranj 3648
Prodam leseno barako, pri-merno za garažo. Zevnikova 3b (Orehek), Kranj
Kupim strešno OPEKO bob rov ec. Naslov v oglasnem oddelku 3649
Kupim BIKA za rejo. Ažman, Suha 5, Kranj 3650
Kupim otroško POSTELJICO in STAJICO. Smid, Kidričeva 25, Kranj 3651
GTOfcM A. VOZILA
Prodam nove GAJB1CE. Hrovat Lovro, Hraše 4, Smilednik 3636
Prodam MOPED in borove PLOHE. Sp. Duplje 71 3637
ZAMENJAM CEMENT za betonsko  železo.   Šenčur 88
Prodam  globok OTROŠKI
VOZIČEK. Bla/ič Zve/dana, Luznarjeva  14   Kranj 3039
Prodam nov 14-colski lahek GUMI VOZ. Sidraž 2, Cerklje 3640
Prodam 250 kosov OPEKE motata 12. Češnjevok 27, Cerklje 3641
Prodam ZAZIDLJIVO PARCELO v Zg. Bitnjem. Naslov v oglasnem oddelku 3642
Prodam ELEKTROMOTOR 3,5 KM. Kadivec Martin, Šenčur 258 3643
Prodam   kombiniran italijanski OTROŠKI VOZIČEK. Plavča Katarina, Ljubljanska 1 6, Kranj 364-1
Poceni prodam PRIKOLICO za fiat 750 in MOPED. Naslov  v oglasnem oddelku
Prodam PLCH 175 za 800 din. Tenetiše 12, Golnik 3653
Po nizki cen; prodam FIAT, letnik 1969, zaradi gradnje. Tone Tcrkar, avtoličarstvo, Begunjska  n. h.,  Lesce 3654
Prodam AVTO R-4, lemi k 1968 v dobrem stenju. Naslov v oglasnem oddelku 3667
Dvosobno komfortno STANOVANJE brez centralne kurjave v bloku v Kranju ZAMENJAM za tro- ali večsobno komfortno stanovanje s centralno kurjavo. Ponudbe poslali pod »nizka najemnina« 3541
Prodam dvosobno komfortno STANOVANJE v Kranju. Informacije po telefonu 22-056, po 12. uri 3655
Uslužbenec išče SOBO v Kranju aH okolici. Ponudbe poslati pod »september« 3656
Na STANOVANJE vzamem dva študenta Naslov v oglasnem oddelku 3657
Oddani opremljeno STANOVANJE za fante Jovičič. Moša Pijade 11, Kranj 3658
Takoj dobi službo AVTO-KLF.PAR, ali vzamem FANTA za priučitev te stroke. Hafner Stanislav, Rupa 38, Kranj 3659
Sprejmem VAJENCA za mizarsko stroko. Ovsenik Alojz, Jezerska cesta 108/c, Kranj 3660
IZGUBLJENO
Oseba, ki je dne 6. 8. zamenjala' AKTOVKO v samo postrezni trgovini pri avtobusni postaji, naj jo vrne prav tja, kjer dobi svojo 3661
V območju Lubnika oziroma Škofje Loke se je izgubil lovski terier (psica), ki ima črne gladke dlake. Sliši naimeVurka. Najditelja prosim, naj mi proti nagradi pošlje svoj naslov. Vinko Hafnar, Zg. Bitnje 189 Žabnica ' 3662
Kdor izsledi mlado siam-sko MUCKO (konec repa ima zakrivljen), odneseno pretekli petek, dobi nagrado. Sporočite v Kranj, Ljubljanska  cesta 21 3663
Od avtobusne postaje do Brega ' sem izgubil moške HLAČE, žensko OBLEKO in KRILO. Najditelja prosim, da najdene predmete vrne na Breg št. 9, Kranj
3664
PODJETJE, KRANJ
Cesta JLA 6/1 (nebotičnik)
IZDELUJE NAČRTE ZA VSE VRSTE GRADENJ
SENTA, SKLADIŠČE KRANJ, Tavčarjeva 31 tel. 22-053
Odkupuje vse žitarice — zamenjava žitarice za vse vrste moke. Prodaja naj. kvalitetnejšo moko, krmilno moko, koruzo, pšenico, oves, ječmen, pšenic-ni in koruzni /-drob Cene so konkurenčne — skladišče je odprto od 5. do 19. ure in ob sobotah
Fant, 35 let, neaJkoholik, z ugodno službo in novo hišo, želi spoznati sebi primerno dekle do 40 let. Naslov v oglasnem oddelku 3665
60-letni vdovec upokojenec, dobro situiran," poroči gospodinjo 45 do 65 let. Samo resne ponudbe poslati pod »Lepa jesen« 3666
	SI
l J LfBLJA/VA	
ODDELEK ZA TURIZEM LJUBLJANA
Priporočamo delovnim organizacijam, Društvom upokojencev  in posameznikom
V KAŠTELAH PRI SPLITU nudimo prijetne počitnice po znižanih cenah od 7. do 28. septembra 1970.
7-dnevni penzion z dobro domačo hrano v dvoposteljnih sobah s tekočo vodo, brezplačno kopališče, , brez doplačila za turistično takso ter avtobusni prevoz z udobnim turističnim avtobusom v Kaštele in nazaj skupaj le dinarjev 352.—
Za skupine nad 10 oseb dajemo poseben popust, eno brezplačno mesto.
Prijave sprejemajo vse poslovalnice SAP-Ljubljana.
30. avgusta — enodnevni izlet na GRtJND-KATSCBERG
— DOLINA MURE — BREZE — CELOVEC
— 6. septembra — enodnevni izlet VISARJE —PRE-DIL—BOVEC—VRŠIČ
— 10. septembra — devetdnevni izlet združen z ogle« dom kulturnih zanimivosti SRBIJE in MAKEDONIJE
— IZ septembra — šestdnevni izlet na svetovno pr-
Ettfo frizerjev v STUT-TGARTU z ogledom renskih slapov in dela Švice
— 12. septembra — dvodnevni izlet na KOROŠKA JEZERA — GROSSGLOCK-NER
—23. septembra — petdnevni izlet v ŠVICO -4 obisk 51. mednarodnega sejma v Lausanni
— 27. septembra — enodnevni izlet po zapadnem obrobju POHORJA
— 9. oktobra — petdnevni izlet v RIM, ki je jeseni najlepši — z ogledom PADOVE, FIRENC, RIMA, SIENE
Se je čas, da si rezervirate prijetne počitnice v Sapovi organizaciji:
KAŠTEL STARI pri SPLITU
— CRIKVENICA — VOLPA-RIJA pri SAVU DRI JI — FIE-SA pri PIRANU — KRANJSKI GORA
V sodelovanju s potovalno agamcijo JUGOTURS organiziramo zanimivo potovanje z letalom v MOSKVO in LENINGRAD. Potovanje bo trajalo 8 dni s polnimi penzioni v hotelih A kategorije.
Potovanje organiziramo 1. in 22. septembra. Cena potovanja 1.890.— din; možnost obročnega odplačevanja.
Gorenjski kreditni banki
Požarne odškodnine
Uprava Zavarovalnice SAVA — PE Kranj obvešča svoje zavarovance, da je bila izplačana naslednja požarna škoda:
dne 13. 8. 1970: LAMPE LJUDMILI, Sp. Brnik 4, p*. Cerklje 15.370,90 din za gospodarsko poslopje, gospodarske premičnine in pridelke.
Uprava Zavarovalnice SAVA — PE Kranj
Avtobus, poln potnikov se je znašel pod cesto. K sreči nihče ni bil ranjen. — Foto. J. Košnjek
Neurje na Krvavcu   *esreće v zat,,,fn» dneh
9 ZANESLO JU JE S CESTE
Minuli ponedeljek je strela povzročila v tem mesecu že drugo nesrečo na območju JCrvavca. Poročali smo že, da je v noči od 1. na 2. avgust strela udarila v gospodarsko poslopje Franca Špru-ka iz Lenarta na Rebri 4 in o tem, da je skoraj novo gospodarsko poslopje pogorelo do tal. V ponedeljek proti večertu pa je nad Krvavcem nekajkrat močno za grmelo in se zabliskalo. Strela je povzročila novo nesrečo! Udarila je v smreko na Jezersiki planini. Prav tedaj sta biii pod smreko dve kravi, ena junica last Petra Kuharja iz Ambroža 5 in ena breja krava last njegovega brata Petra Kuharja iz Pod-boršta 1 pri Kamniku. Strela jje   ubila   junico   in brejo
kravo in tako povzročila za prek 600 starih tisoč dinarjev škode. Kuhar Janez je imel kravo zavarovano, Pe-
ter pa ne! Naj zapišemo, da bi kmelovaloi morali svoje imetje bolje zavarovati.
— an
Vloma
V noči od 15. na 16. avgust je bilo vlomljeno v restavracijo Triglav na Jesenicah. Neznani storilec, ki je vlomil skozi okno, je odnesel 39 škatel različnih cigaret, nekaj piškotov, buteljko vina tn dve steklenici vermuta.
V noči na 17. avgust je bilo vlomljeno v priročno skladišče gradbenega podjetja Projekt, gradbišče Šenčur. Skladišče je nasproti sme-tiščne jame v Šenčurju. Neznani   storilec   je odtrgal
ključavnico na vratih in po dosedanjih ugotovitvah odnesel vrtalni stroj In razno orodje.
Samomor
Včeraj ob 10.45 je v svojem stanovanju na Smled-niški ulici v Kranju naredil samomor 63-letni upokojenec Janez Zupane. Vzroki samomora še niso znani. — jk
Sporočamo žalostno vest, da je tragično preminula naša sodelavka
Marinka Štular
Ohranimo jo v lepem spominu!
Tovarniški aktiv ZMS Sindikalna organizacija kombinata PLANIKA Kranj
Vsem članom delovne skupnosti, prijateljem, znancem sporočamo, da nas je
nepričakovano zapustil
Ivan Založnik
avtomehanik obrata OTM
Pogreb bo v sredo, 19. 8. 1970, ob 16. uri iz hiše žalosti na pokopališče v Kokri.
Gozdno gospodarstvo Kranj obrat transporta in mehanizacije
ZANESLO JU JE S CESTE
V soboto, 15. avgusta, se je na cesti III. reda Cerkljc-Vodi-ce pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Janeza Obermajerja je zaradi neprimerne hitrosti na ovinku zaneslo s ceste. Avtomobil se je prevrnil na streho. Telesnih poškodb ni bilo, materialna škoda znaša 9000 dinarjev.
V nedeljo, 16. avgusta, se je na cesti II. reda Železniki-Za-li log v vasi Podsuša pripetila prometna nezgoda zaradi neprimerne hitrosti. Mopedista Franca Vrhunca je zaneslo s ceste in je padel na levem ovinku. Pri tem se je hudo ranil po gl* vi in so ga odpeljali v ljubljansko bolnišnico.
PREHITEVALA JE KOLONO
V nedeljo zvečer je voznica osebnega avtomobila Močnik Majda iz Trzina vozila proti Lahovčam in je prehitevala kolono v trenutku, ko ji je nasproti pripeljal osebni avtomobil* ki ga je vozil Jože Oman iz Pirana. Voznica je z levim delom vozila zadel v prvi blatnik Omanovega avtomobila. Pri tem je je njen avtomobil prevrnil na bok in obstal na kolesih-Sopotnica Močnikove, Marija Dime se je lažje ranila in so jo prepeljali na ljubljansko polikliniko.
NEZGODA ZARADI NEPRIMERNE HITROSTI
V nedeljo, 16. avgusta, zvečer se je v Seničnem pri Tržiču na cesti III. reda, pripetila prometna nezgoda. Voznik motornega kolesa Švab Janez iz Seničnega je vozil iz Tržiča proti Seničnem pravilno po desni strani. V Seničnem mu je nasproti pripeljal voznik osebnega avtomobila Hcrak Stojan iz Bistrice pri Tržiču. Zaradi neprimerne htrosti ga je na ovinku vrglo čez cesto. Trčenje je bilo neizogibno. Avtomobil je zlotel 3 metre pod cesto. Voznik motornega kolesa Švab je bil lažjo ranjen. Materialna škoda na obeh vozilih znaša 500 dinarjev.
HUDA PROMETNA NESREČA NA JEZERSKEM
V nedeljo, 16. avgusta, se je na cesti II. reda na Zgornjem Jezerskem pripetila huda prometna nesreča. Ena oseba Ja podlegla na kraju nesrče, ena je umrla v bolnišnici, dve Pa sta lažje ranjeni. Materialna škoda znaša 5000 dinarjev.
Voznik osebnega avtomobila Mirko Pestotnlk z Zgornje Kokre je vozil iz Zgornjega Jezerskega proti Jezerskem. Na levem nepreglednem ovinku je iz neznanega vzroka zapeljal * ceste in se tri metre od cestišča zaletel v smreke. Na kraju nesreče je ranam podlegel sopotnik Ivan Založnik iz Spodnje Kokre. Hudo ranjena sopotnica štular Marinka je umrla še Isti dan v bolnišnici. Lažje ranjena sta bila voznik Mirko Pe-stotnik in sopotnik Založnik Jože iz Spodnje Kokre.
ZBIL JE OTROKA
V soboto, 15. avgusta, je voznik osebnega avtomobila Jan-nach Adolf iz Harta v Avstriji vozi-l z neprimerno hitrostjo po cesti I/Ia iz Kranjske gore proti Ratečam. V Ratečah mu je z desne strani pritekel čez cesto otrok Gorazd Maršič iz Rateč. Voznik je otroka zadel s prednjim delom vozila in ga zbil po cesti. Maršič je bil hudo ranjen in so ga odpeljali V jeseniško bolnišnico.
NEPRAVILNO PREHITEVANJE
V soboto, 15. avgusta, se je na Spodnji Beli, na cesti
IV-
reda Spodnja Bela - Kranj pripetila prometna nesreča zaradi nepravilnega prehitevanja. Verderber Alojzij iz žabnice se je s kolesom peljal iz Spodnje Bele proti Bobovku. Prehiteval ga je neznan voznik, takoj za tem pa še Bajt Frančiška & Letenc, ki se je peljala s kolesom s pomožnim motorjem. K° je prehitevala Verderberja, je zapeljala preveč v levo In Je padla po cestišču. Pri tem se je hudo ranila. Materialna škoda znaša 200 dinarjev.
Mladinsko prvenstvo SRS v plavanju
Prvi dan le Mandeljčeva
Ljubljana — Na letnem bazenu na Koleziji se je v ponedeljek pričelo slovensko prvenstvo v plavanju za mlajše mladince in mladinke. Ker imajo pravico starta letniki 1954—55, nastopa le okrog 50 tekmovalcev — Ljubljana, Ilirija, Koper, Triglav, Fužinar, Celulozar Neptun, Bled ter Nova Gorica.
Prvi dan tekmovanja je
Kranj čanka Mandeljčeva osvojila republiški naslov na 200 m mešano s časom 2:57,0 ter bila druga na 100 m delfin, medtem ko je njena klubska kolegica Kraljic zasedla tretje mesto na 100 m hrbtno.
Vrstni red ekip po prvem dnevu: 1. Ljubljana 8.453... 4. Triglav 3.599... 9. Bled 1.198 točk itd.
— dh
Atletika
Udovč zmagal v Celovcu
Maloštevilno zastopstvo | kranjskega Triglava, ki je sodelovalo na mednarodnem atletskem tekmovanju »Me-morial Richarda Sturma« v Celovcu, je doseglo lepe uvrstitve in nekaj dobrih rezultatov. Skakalec Slavko Udovč je dokazal, da zna dobro skočiti, saj je v Celovcu zmagal pri skoku v daljavo s 723 cm. Ta rezultat je le za 7 cm slabši od njegovega naj-
boljšega dosežka. Prvo mesto je osvojil tudi Iztok Kavčič med mladinci na 1000 m, rezultat 2:33, pa jc le za 7 dcsctink sekunde slabši od gorenjskega rekorda. Pri skoku v višino, spominski disciplini mitinga, je bil Dušan Prezelj četrti z rezultatom 185 cm. V teku na 1 miljo je nastopil Drago Zumcr, ki jc zasedel šesto mesto (4:31,6).
M. Kuralt
V nedeljo štartajo rok ometaš i
Na sestanku liga odbora ljubljanske conske rokometne lige so sklenili, da bosta v novi sezoni vodila vse prvenstvene tekme po dva sodnika. Moški bodo startali že v nedeljo, 23. avgusta, ženske cki-Pe pa 6. septembra.
Prekinjeno tekmo Križe : : Duplje so dokončno registrirali s 5:0 vv. o. v korist D<-ipelj, igrišče v Krizah pa so zaprli za eno tekmo. Zna-no je, da je bila omenjena tekma v juniju zaradi vsesplošnega pretepa prekinjena
deset minut pred koncem tekme.
V moški ligi bo v novi sezoni nastopalo dvanajst ekip, ki so pri žrebu dobile naslednje številke: 1. Sevnica, 2. Veterani, 3. Kranj, 4. Kamnik, 5. Olimpija, 6. Križe, 7. Zagorje, 8. Medvode, 9. Hrastnik, 10. Mokerc, 11. Duplje, 12. Krmelj.
Ženske ekipe pa imajo naslednje številke: 1. Slovan B, 2. Sava, 3. Kranj, 4. Kamnik, 5. Olimpija B, 6. Borec, 7. Steklar B, 8. Šmartno, 9. Šešir, 10. Alples.       J. Kuhar
Poletno prvenstvo SRS v slalomu
Blaž Jakopič najhitrejši
SK Radovljica je bil na plazu pod Prisojnikom organizator Četrtega poletnega prvenstva SRS v slalomu. Pravico starta so imeli le tekmovalci od I. do III. razreda, toda kljub temu je nastopilo nad 80 tekmovalcev.
. Naslov republiškega prvaka pri članih je osvojil naš naj-alpski smučar Jeseničan Blaž Jakopič. Najuspešnejša P'"i članicah je bila Milenka Pirnat (Maribor), pri starejših Mladincih jc zmagal Radovljičan Ravnikar, pri starejših mla-Ulnkah pa Mariborčanka Žurajeva. Pri mlajših mladincih in "nadinkah pa sta se to pot izkazala Gorišek (Radovljica) ter Fjmat (Novinar).
Vrstni red: člani: 1. Jakopič (Jcs.), 2. Gazvoda, 3. Javnik toba Branik); članice: 1. Pirnat (Branik), 2. Magušar (Olim-P'ja), 3. M. Bcm (Rad.); st. mladinci: 1. Ravnikar (Rad.), j- Kcrševan (Nov.), 3. Seško (Branik); st. mladinke: 1. Žuraj jtiranik), 2. Matvoz (Fužinar), 3. Krušič (Jes.); ml. mladinci: L Gorišek (Rad.), 2. Vovko (Jes.), 3. Polajnar (Tržič); ml. Mladinke: 1. Pirnat (Novinar), 2. Jocif (Triglav), 3. Podgoršek vOIunpija). -dh
Po atletskem prvenstvu SRS za mlajše mladince
Dva naslova za Gorenjce
V Velenju je bilo v nedeljo končano dvodnevno tekmovanje mlajših mladincev in mladink za prvenstvo Slovenije v atletiki. Prvenstva se je udeležilo tudi 16 tekmovalcev s področja Gorenjske — 12 Triglavanov in 4 predstavniki Jesenic.
Mladi jeseniški kolektiv je uspešno zaključil tekmovanje. Njihova bera zajema eno prvo in dve drugi mesti. Dve medalji je osvojil Franc Tajnikar, nadarjeni tekač na srednje in dolge proge. Potem ko je v soboto zasedel drugo mesto v teku na 3000 m, je bil v nedeljo preseneti j ivo zmagovalec preizkušnje na 1500 m z zaprekami. Da je Tajnikar s to zmago zares presenetil, potrjuje dejstvo, da je prvič nastopil na tej progi (!). Srebro je osvojil tudi Srečko Trpin v hoji na 10 km. Vsekakor lep uspeh.
Kranjčani so se prav tako vrnili iz Velenja z enim naslovom. V nasprotju od jeseniškega je bil ta povsem pričakovan. Mladinska repre-zentaintka Metka Papler je zmagala v metu diska zelo zanesljivo, čeprav je precej zaostajala za svojim letošnjim najboljšim dosežkom. Povedati pa je treba, da je bil krog. za disk vse prej kot dober.
Sicer pa je odšlo v Kranj šest medalj. Poleg prvega i mesta v disku je bila Papler- 1 jeva druga v suvanju krogle. 1 Prav tako srebrno medaljo je j osvojila Helena Miščevič v i metu diska. Ta tekmovalka je j bila tretja v suvanju krogle. ' Ostali dve medalji, tudi bronasti, si je priborila Nada
Plavanje
Ljublfana
pred Triglavom
V Trbovljah je bilo pred dnevi končano slovensko prvenstvo v plavanju za starejše pionirje in pionirke. Kranjski Triglav je tokrat osvojil drugo mesto za ekipo Ljubljane. Bled in Jesenice pa sta se uvrstila na predzadnje oziroma zadnje mesto. Na prvenstvu se je najbolj izkazala Kranjčanka Re-beka Porenta, saj je osvojila štiri prva mesta in dve drugi.
Vrstni red drugega in tretjega dne: pionirji — 4 x X 200 m prosto 1. Ljubljana. . 3. Triglav, 200 m mešano: 1. Lednik (Neptun) 2. Slavec (Triglav), 800 m prosto: 1. Kramberger (Koper) ... 3. Troha (Triglav); pionirke — 100 m delfin, 200 m prosto: in 200 m hrbtno: 1. Porenta (Triglav), 100 m prsno in 200 m prsno: 1. Panj-tar (Triglav) 4 X 100 m prosto: 1. Ljubljana... 3. Triglav, 100 m prosto: 1. Rus (Ljubljana), 2. Porenta (Triglav), 4x100 m mešano: 1. Ljubljana, 2. Triglav.     - dh
Kavčič za tretji mesti v teku na 80 m z ovirami in v skoku v daljavo. Torej — šc eno nasprotje od Jeseničanov. Za Kranj so vsa odličja osvojila dekleta!
Ostali predstavniki Triglava tokrat niso imeli športne sreče. Dva kandidata za medalje Marjan Peneš in Tone Vegnuti sta ostala praznih rok. še najbolj nesrečen je bil Peneš> ki je moral 20 metrov po startu teka na 100 m, ko je bil v vodstvu, zaradi poškodbe mišice odstopiti, povrhu vsega pa bo moral preostali del sezone počivati. Bron se je za las izmuznil pionirju Darku Prez-lju v troskoku, kjer je zasedel četrto mesto.
NEKAJ REZULTATOV — mlajši mladinci — 3000 m: 2.
Tajnikar (J) 9:17,2, 1500 m zapreke: 1. Tajnikar (J) 4:59,3, hoja 10 km: 2. Trpin (J) 55:31,0 (nov gorenjski rekord za vse kategorije), 1000 m: 4. Vegnuti 2:45,0, 9. Peško (oba Tr) 2:55,2, tro-' skok: 4. Prezelj (Tr) 11,74, višina: 5. Prezelj 160, krogla: 7. Rot 10,04, disk: 9. Rot 28,$*;
mlajše mladinke — 60 m pf.: Kavčič 8,4, Rudolf 8,7, Brce (vse Tr) 9,4, 100 m pf.: Rudolf (Tr) 14,1; višina: 8. Papler (Tr) 130, daljina: 3. N. Kavčič (Tr) 4,70, krogla: 2. Papler 10,62, 3. Miščevič 9,67, 5. Kurnik (vse Tr) 8,38, disk: 1. Papler 35,69, 2. Miščevič (obe Tr) 30,86, 80 m ovire: 3. N. Kavčič 13,6, Brce 14,9, Brcmcc 15,9, 4 x 60 m: 5. Triglav 33,1.
M. Kuralt
Zmaga in poraz Borca
V soboto so se srečali v Kranju športniki Iskre in Nove Gorice in domačega Borca v kegljanju in balinanju. Med kegljači je bila najboljša ekipa Borca, ki je zmagala s 3141:2949 podrtih
kegljev. Najboljši posameznik pa je bil Milan Bernik (Borec) s 445 keglji.
V balinanju pa je bil • rezultat 13:9 v korist Iskre. Povratno srečanje bo oktobra v Novi Gorici.        F. štagar
V petek in soboto
V Kranju najboljši slovenski atleti in atletinje
Atletski stadion v Kranju bo ob koncu tega tedna ponovno prizorišče kvalitetne športne prireditve. Tokrat bo v organizaciji AK Triglav potekalo posamično prvenstvo Slovenije za člane in članice. Na tej najbolj kvalitetni vsakoletni atletski prireditvi republiškega merila bodo nastopili vsi, ki trenutno največ pomenijo v slovenski atletiki, še prav posebno zanimive bodo discipline, v katerih bodo gledalci lahko spremljali borbe slovenskih reprezentantov in državnih rekorderjev. Kot posebna   zanimivost pa
bo — tokrat prvič v Kra-njfa — hoja na 20 km. Tekmovalci v hoji bodo imeli start v soboto dopoldne pred vhodom v športni park, nakar jih bo vodila pot na Primsko-vo, proti Šenčurju, mimo letališča Brnik proti vasi Brnik, kjer bo obratj nakar bodo krenili po isti poti nazaj proti Kranju. Cilj bo na stadionu. Gorenjski,, slovenski in jugoslovanski rekord v tej disciplini je star že 8 let in je v lasti takratnega člana Jesenic Ožbija Vi-stra (dosegel ga je 10. 6. 1962 v Ljubljani).
M. Kuralt
Turnir »Treh meta
Občinska zveza za telesno kulturo in nogometni klub Jesenice bosta letos organizirala tradicionalni nogometni turnir »Treh meja«. Na turnirju bosta sodelovali italijanski ekipi iz Trbiža in Bele peči, ena iz Beljaka in domačini.
«
Prvi dve tekmi bosta 20. avgusta s pričcikom ob 15.30 oz. ob 17.30, zmagovalca oziroma poraženca iz teh dveh tekem pa se bodo pomerili 27. avgusta s pričetkom ob isti uri.
Z. F.
GLAS
SREDA —19. AVGUSTA *.
Žrebanje GKB na Jesenicah
V poslovni enoti Gorenjske kreditne banke na Jesenicah bo danes (sreda) ob 14. uri veliko nagradno žrebanje za vlagatelje vezanih hranilnih vlog in deviznih računov. Izžrebali bodo sto lepih nagrad, prva nagrada pa je osebni avto zastava 750. — Reševalce nagradne križanke GKB, ki je bila objavljena v našem
časniku 1. avgusta, pa obveščamo, da smo prejeli kar lepo število rešitev. Deset pravilnih reševalcev bomo skupaj s posebno komisijo Gorenjske kreditne banke izžrebali pred žrebanjem vlagateljev vezanih hranilnih vlog in deviznih računov. Izida obeh žrebanj bomo objavili v sobotni številki Glasa. A. 2.
Tudi na Bledu izvolili lepotico
Na sobotni turistični prireditvi v dvorani Kaziime Park hotela na Bledu so zvečer ob letošnjii poplavi različnih lepotic v naši državi izvolili še ono: lepotico Bleda za 1970. Ta zveneči naslov je tokrat prejela skupaj z veliko torto Park Ln Golf hotela sedemnajstletna Ansa Lampret, učenka trgovske šole iz Ljubljane. Prireditev, na kateri res ni manjkalo ženske lepote, si je ogledalo prek tisoč domačih in tujih gostov.
Sodeloval je tudi ansambel Francija Puharja s pevko Sonjo Gaberšček. Celotno prireditev je vodil znanec t beograjske televizije Miča Orlovič.
Tovrstna blejska turistična prireditev je tradicionalna. Lotos jo je organiziral zavod za pospeševanje turizma Bled, za prihodnje leto pa napovedujejo, da jo bo Park hotel oziroma poslovna enota podjetja  Ljubljana transport.
Čeprav se turistična sezona nagiblje h kraju, je promet na gorenjski cesti še vedno precej gost. Da zastoji na cesti v glavni sezoni včasih le niso bili preveliki, pa je nedvomno pripomogla tudi obnovljena cesta od Lesc do Žirovnice. — Foto: F. Perdan
Utopitev v jeseniškem kopališču
V nedeljo, 16 avgusta, je na kopališču na Jesenicah utonil Kos Ostja, rojen v Bosanski Grad i-ški; z Jesenic, Razgledna 12. Kos je prišel v nedeljo z ženo in prijateljem na kopališče ob 13. url. Nato je v bližnjem bifeju
nekaj popil. Bil je nekoliko vinjen, ko je odšel iz družbe ln skočil v dva metra globoko vodo. Takoj, po nekaj metrih plavanja, je potonil. Ko so ga čez nekaj minut potegnili iz vode, je bil že mrtev. — lb
Čipkarski dan v Železnikih
8. čipkarski dan, ki so ga minulo nedeljo praznovali v Železnikih, jc dokazal, da imajo klekljane čipke še veliko občudovalcev. Posebne pozornosti je bila deležna razstava 90 najboljiih izdelkov domačih čipkaric, saj so že v nekaj urah prodali večino prikazanih čipk. Razstavljena dela so ocenjevali in prisodili prvo mesto Ani Lotrič.
Osrednji dogodek dneva jc bilo tekmovanje najboljših pipkane iz Vrhnike, Zirov, Gorenje vasi in Železnikov, ki
so se pomerile v tem, katera bo najhitreje in najlepše izdelala metulja Iz čipk. Že petič po vrsti je zmagala domačinka Marica šmid. Izven konkurence se jc tekmovanja udeležil tudi 73-letni Luka Lotrič.
V nedeljo so krajevnim muzejskim zbirkam v Plavče-vi hiši dodali še zanimivo stalno razstavo o zgodovini čipkarstva v Železnikih, ki je nekdaj pomenilo prebivalcem pomemben dodatni vir zaslužka.. Sedaj se z izdelovanjem čipk v tem ukvarja Je okoli sto žena. M. £L
20 let samoupravljanja v Verigi
V tovarni Verig v Lescah je bila v soboto dopoldne slavnostna seja delavskega sveta, na kateri so proslavili 20. obletnico delavskega samoupravljanja v tem podjetju. Prvi delavski svet je bil namreč v Verigi izvoljen 13. avgusta 1950.
Na sobotni slavnostni seji je o pomenu in razvoju samoupravljanja v tovarni spregovoril izvoljeni delegat za kongres samoupravi javcev v Sarajevu Jože Meršol, o razvoju podjetja v 20 letih pa direktor Verige inž. Gole Vinko. Na seji so potem 36 delavcem, ki so dlje časa sodelovali v samoupravnih organih, podelili priznanja. Prvemu predsedniku delavskega sveta Francu Zeletu in prvemu predsedniku upravnega odbora Pavlu Magdiču pa so izročili praktična darila.
Slovesnosti so se udeležili tudi predstavniki občinske skupščine in občinskih družbenopolitičnih organizacij. Po slavnostni seji pa jc bilo v Završnici tovariško srečanje članov kolektiva in njihovih svojcev. A. ž.
Rekord na Lfubelju
V preteklih dneh je bil na mejnem prehodu na Ljubelju verjetno letos največji promet. V soboto je prešlo mejo 135 tisoč tujih turistov, domačih pa 12.500, pri čemer je močno prevladoval izstop. Naslednji dan je bil pri približno 80.000 preho-
dih vstop v našo državo precej močnejši, večji pa je bil tudi prehod jugoslovanskih potnikov (18.800). Kljub poslabšanju vremena Je tudi v ponedeljek naša obmejna služba žigosala nad 40 tisoč potnih listov, največ tujih. — ok
Ovčarski bal na Jezerskem
V nedeljo, 16. avgusta, je turistično društvo Jezersko priredilo ovčarski bal, ki je bil že enajsti po vrsti, in je torej že postal tradicionalna prireditev. Prireditelji so poskrbeli za bogat spored: Nastopili sta otroška folklorna skupina z Jezerskega in
skupina narodnih gorenjskih plesov iz Preddvora. Prika zali so seveda tudi planšar ske običaje, striženje ovac in predelavo volne, gostom pa je bila na voljo planšarska specialiteta »masunjek<'. Za hitre pete so igrali Viški fantje. ,
Rekordna sobota In nedelja
Včeraj dopoldne smo izvedeli, da je Gorenjski sejem že videlo 145.000 ljudi. Samo v soboto in nedeljo pa je bilo na sejmu 60.000 ljudi, kar ie vsekakor rekord. Se-
M
jemski promet pa jc žc dosegel 42 milijonov novih dinarjev. Kupci se najbolj zanimajo za kmetijske stroje, avtomobile, konfekcijo u» tehnično blago. — j k