VREME ISTO XCL» STE V. 49 SLOVENSKI Izdaja In tis&u Časopisno podjetje Slovenski ooročeTalec. — Direktor: Rudi Janimba. Gl-avri in odgovorni urednik: Sergej Vosa jak. — Uredništvo: Ljubljana, Tomšičeva ulica št.'1 in 3, telefon 23-522 do 23-526. — Uprava: Ljubljana, Tomšičeva ulica Št. 1'H, telefon 23-522 Jo 23.526. — Oglasni oddelek Ljubljana, Titova cesta 7, telefon 21-896, za ljubljanske naročnike 2o-463. za zunanje 21-832. — Poštni predal št. 29. — Žiro račun pri Komunalni banki Ljubljana 5t. 60-KB-5-Z-367. — Mesečna naročnina 230 din LJOBLUHr FO!EKr 28* 1958 CENI 10 im SINDIKATI, KOLEKTIV IN DELAVSKI SVETI' .... Brž ko se sindikalna organizacija ne smatra za sestavni del celotnega družbenega, oeiavskega mehanizma in mislim, da je le-ta nekaj zase, jna pa zopet nekaj zase, tedaj samo sebe peha v -sin-Čll-taiizem-. V političnem smi-se mora spremeniti v sploš-r/m pridigarja o socializmu n. sploh, o borbi za sociali-; 'ne odnose na sploh, v kon- logo. In to tem bolj, ker predstavlja sindikalna organizacija v bistvu politično organizirani kolektiv. Vodstvo sindikalne organizacije je na ta način hkrati tudi politično vodstvo kolektiva, v nekem smislu njegovo predsedstvo. Čeprav obstaja tako dialektična enotnost sindikata, in kolektiva, čeprav se vloga sindi- kalne organizacije spaja z -ni akciji pa se degradira družbeno-politično vlogo ko-opravljanje poslov gospo- lektiva, pa te enotnosti in vlo-ske pomočnice, da nabav- ge v praksi še ni dovolj ču- trompir, in tako životari titi. Ce pa tega ni, če sindikat ne organizira družbene kontrole kolektiva nad delom organov upravljanja in v celoti ne zagotovi proizvajalcem vpogleda v delovanje in aktivnost svojega samoupravnega mehanizma, tedaj — če ni drugih organiziranih političnih sil v kolektivu — nima kolektiv nikogar, ki bi se zavzemal za d danes do jutri P-rž ko organ delavskega sa-pravljanja izgubi svojo po-'O osnovo, svoj studenec, -atereža mora . neprestano ri nove in sveže delavske, okratične, revolucionarne Ir. ideje, potem je popol-■~t jasno, da mora organ sa-. opravljanja postati prej ali le privesek operativnega njegove samoupravne pravice ■ tva v podjetju, ki daje za oziroma njihovo uresničevanje, niste stvari, hi jih vodstvo za demokratizacijo odnosov etja samo po sebi napravi, znotraj kolektiva, za odstra-a.?a do časa svoj blagoslov, njevanje birokratskih ostankov la bi vedel, za kaj ga da- v zavesti, navadah in metodah dela itd. Tu je vrsta stvari, ki : odlomek iz govora tova- morajo najti svoj odmev v zastaneta Kavčiča na repu- vesti sindikalnih vodstev in on posvetovanju sindikat- njihovem praktičnem delu. Brez -dbornikov pred volitvami tega ni mogoče uspešno uresni-mlavske svete je zelo po- čevati načela, ki ga je poudaril ben, ker kaže na tesno or- kongres delavskih svetov, da :o povezanost med sindi- je namreč kolektiv proizvajal-organizacijo in organi cev osnovni nosilec samouprav-nravijanj a ter njihovim nih pravic. Kongres delavskih ki mora obstajati v svetov to izrecno poudarja v Očitno je namreč, da svoji resoluciji in smatra, da ■ilna organizacija, ki se je treba zagotoviti delovnemu :tra za sestavni del druž- kolektivu — poleg volitev, od-,delavskega mehaniz- poklica in referenduma — še taka. sindikalna organi- tudi druge možnosti nepresta-ki je potrebna in ki bi nega in direktnega vpliva na - -la svoji vlogi in mestu upravljanje podjetja, kot je ob-(t družbeno-politični ure- vezno poročanje kolektivu o Vo izrecno poudarja tudi delu organov upravljanja v Iresoivc ia kongresa delavskih krajših razdobjih in o vseh vo, ki pravi, da so družbe- problemih, dalje konference in rganizacije (torej tudi sin- zbori delavcev, razširitev kro-) »sestavni del in neob- ga vprašanj, o katerih naj bi I - a komponenta našega sa- organi upravljanja pred do-r rvavnega mehanizma, ki končno odločitvijo obvezno 1 iaio vlogo organizirane vprašali za mnenje kolektiv. heno-politične sile, na ka- Vse to pa lahko in so dolžne se naslanja sistem delav- zagotoviti sindikalne organiza-, \ a in družbenega samo- cije same od sebe in v skladu uri -avljanja.« s svojo družbeno-politično vlo- Prav tako je jasno, da nam go. • v ustreza in da nam dejansko Vrsto sklepov in priporočil • potreben tak organ samo- iz resolucije je skupnost že iz- • pravljenja, ki ne črpa svojih polnila. Med zahtevami, ki jih ? : in idej pri konkretnih odlo- je postavila resolucija, so bili i "-ah in ukrepih iz svoje po- že sprejeti dolgoročni gospo- cne osnove (sindikata), ker darski načrti, z zakonom o de-~ "iem delavskega in druž- litvi dohodka oziroma s posa- • 'tega samoupravljanja, kot meznimi zakoni je bila dose->-■0 videli, naslanja na druž- šena svobodnejša delitev do-hrne organizacije, ki opravlja- hodka, bolj izenačeni pogoji za vlogo organizirane družbe- gospodarjenje vseh kolektivov, n -politične sile. okrepljena je samostojnost pod- Če naj torej organi samo- jetij v okviru načrtnega usmer-n-.-ra.vljanja črpajo svoje sile in janja proizvodnje, potrošnje in ic’-: >e za konkretne odločitve in razvoja proizvodnih sil, omeje- - repe iz najširše problemati- ne so možnosti ad.ministrativ- - . ki naj bi jo posredoval sin- nih ukrepov v proizvodnji, kre-cihat, si mora ta postaviti pi se družbena kontrola, ne da T -ašanje, od kod naj črpa vse bi krnili pri tem samostojnost tk:o, kar je za delo organov in samoupravljanje proizvajal-samoupravljanja potrebno. Ker cev itd. sindikalna organizacija ne mo- Mnogo manj ukrepov pa je -v črpati idej, zahtev in proble- bilo storjenih v ožjem merilu tnov iz zraka, tedaj jih lahko s strani samih sindikalnih orli mo iz kolektiva- Izven ko- ganizacij za uspešno uresntče-'iktiva, kot je dejal tov. Kav- imnje sklepov kongresa in č problemov ni. Sindikalna mnogih pobud, ki jih je ta dal. th ganizacij a mora posredo- Prav tako ni bilo dovolj stor-vs-t; organom samoupravljanja jenega za to. da bi konstrukti vprašanja, o katerih odlo- tivno izkoristili vse možnosti, k'o organi samoupravljanja ki. jih nudijo že uresničeni ■ so jih dolžni konkretno ure- sklepi in priporočila kongresa, jeti. Sindikalna organizacija Naš dolg kongresu in skupno-k potemtakem vsakodnevna, sti je vsekakor še precejšen-najbolj živa in neposredna vez 7.-~’ ned kolelztivi in organi samoupravljanja, kot je dejal tov. Irv.ko Rudolf. Sindikalna organizacija se torej mora smatrati in dejansko čuti-za sestavni del celotnega družbenega, delavskega mehanizma ter se docela vživeti v to svojo vlogo in na- GBH0D BRIGfiD 10. MMGR Republiški štab mladinskih delovnih brigad pri CK L34S obvešča vsa mladinska vodstva in brigadirje, ki nameravajo oditi z brigadami na avtocesto že 1. marca, da je odhod teh brigad zaradi slabega vremena preložen nepreklicno na 10. marec. Mladinska vodstva in brigadirji! Poskrbite, da bodo vsi, ki so se prijavili za odhod na »elovno akcijo 1. marca, nbvešče-ni o tej spremembi. Brigadirji in brigadirke! 10. marca nasvidenje na veliki delovni akciji! Gaillard bo »skočil v vodo« ? Od našega stalnega dopisnika PARIZ, 27. febr. Dva stavka, ki sta ju izgovorila včeraj Gaillard v Parizu in Murphy v Tunisu, morda najkarakteri-stičneje označujeta trenutno stanje. Prvi je dejal v okviru svojega radioteleviziranega govora, ki se je nanašal med drugim na nujnost reforme ustave in izvršne ustavne .oblasti: »Skočil bom v vodo« (in mislil pri tem: ali bom utonil ali pa izplaval). Drugi je na vprašanje novinarja odgovoril: »Pripravljen sem se pogajati tudi z vragom, če bi to zagotovilo uspeh moje misije.« Ena in druga izjava navidezno nimata nobene medsebojne zveze. Potrebno ju je osvetliti z raznimi drugimi podatki in vestmi, ki si vse vztrajneje utirajo pot med javnostjo in katere združene v celoto' ustvarjajo katastrofalno sliko neposredne francoske prihodnosti na vseh področjih. Potrebno je seveda poudariti, da te vesti niso niti najmanj uradne in da so zaključki, ki jih na tej podlagi skušamo izvesti, hipotetični. Toda čemu jih ne bi citirali kot možno, če ne že nujno razlago. Začetek proračunske debate je pokazal, da se posameznim ministrstvom ne bo posrečilo držati finančnih okvirov, ki jim jih je določil Pflimlin. Najtežje je z vojnim budžetom. 2e sedaj je jasno, da jim bo manjkalo najmanj 70 milijard, minil pa ni še niti februar. Boji v Alžiru prehajajo iz gverile na stopnjo prave vojne in goltajo mnogo večje količine municije. Kot je bilo že poudarjeno, nihče še ne more točno oceniti stroškov za ustvarjanje izpraznjene cone ob tuniški meji, ni pa dvoma, da bodo neverjetno visoki. Vojska v Alžiru je že sedaj slabo opremljena. Razna vojaška pisma, ki prihajajo v Francijo, govore o tem. bi se ohranile vsaj zunanje forme in da ne bi prekoračila predvidenega deficita 600 milijard. Težave pa se ne pojavljajo le v proračunih civilnih in vojnih ministrstev. Neob--hodne življenjske potrebščine so iz dneva v dah dražje in ni daleč trenutek, ko bo treba zopet razpravljati o povišanju plač. Vendar bi forsirani izvoz in ameriški dolarji utegnili omogočiti francoskemu gospodarstvu, da bi ohranil vsaj glavo izven poplave. Toda, kakor slišimo, bi se jim tudi ti dolarji lahko izmaknili. Današnji -Express« piše, da je pred Murphyjevim prihodom v Pariz prejel Mon-net »diskretno- opozorilo iz VVashingtona: Ce se ne spora-zumete z Burgibo, bi dolarska reka kaj lahko usahnila. Taka alternativa ne bi dopuščala nobenega dvoma o tem, kakšen je bil ton Gaillardovih razgovorov z Murphyjem. In čeprav je Gaillard sinoči še vedno poudarjal, da mora sta--tus Bizerte ostati isti, kakor je že 80 let, govorijo drugi podatki o tem, da sta francoska ambasadorja v Londonu in Washingtonu obvestila obe vladi, da ni izključena rešitev, ki bi prepustila to pristanišče atlantskemu paktu. Na drugi strani, čeprav ponavlja Gaillard, da sta stali- če je to koristno, pogajati tudi z vragom, pomeniti, da bi kaj lahko izkoristil priložnost in se srečal z njimi, če že ne on sam, pa vsaj uslužbenci ameriškega veleposlaništva v Tunisu, kajti z vsakim dnem se vztrajneje širijo glasovi, da se je Amerika odločila, da bo poiskala rešitev alžirske vojne, naj jo stane, kar hoče. Ce pozabimo na vse ostalo, bi jo silile k temu tri stvari: vse ekstremnejše pozicije, ki jih zavzemajo mladi tuniški nacionalisti ; poslabšanje franco-sko-maroških odnosov v zvezi z borbami na jugu Maroka v predelih, za katere krali Mohamed V. trdi, da jih je treba priključiti njegovi državi in kjer operirata skupno španska in francoska vojska proti enotam maroške osvobodilne vojske: in končno odmev severnoafriških dogodkov in zlasti alžirskih v posesti črnp Afrike, kjer se prav tako krepi protifrancosko razpoloženje. Naj se torej vrnemo na uvodni stavek. Temelji bivšega francoskega imperija povsod nevarno pokajo, a z njimi vred vpliv Zahoda v tem delu sveta. Cernu bi v tem položaju Gaillard tvegal obstoj svoje vlade na vprašanju ustavne reforme, za katero nam je težko verjeti, da bi kdaj koli dobila tako obliko, ki bo zadovoljila potrebno večino poslancev in ki — celo če bi se to zgodilo — ne bi mogla učinkovito popraviti stanja v državi. Mar ne bi to tveganje bilo prikrit ali hoten samomor. samomor zaradi nedolžne ustavne reforme, da ne bi bilo treba priznati popolnega neuspeha na resnično središčnem vprašanin sodobne Francije — Alžiru? Kakor rečeno, so to drzne hipoteze, toda kdo ve, če niso le več. kakor samo hipoteze? V. Hreščak PLENUM CK ZK SLOVENIJE Ljubljana, 27. febr. — Včeraj se je v prostorih Kluba ljudskih poslancev sestal plenum Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije. Plenum je razpravljal o notranjih partijskih zadevah in -o sodelovanju komunistov v organih družbenega upravljanja. Uvod v razpravo je podal -se« kretar centralnega komiteja tovariš Miha Marinko, ,v razpravi pa so govorili dr. Jože Potrč, Andrej Stegnar, Ivan Horvat, Franc Kimovec-Ziga-, Miloš Ledinek, Tone Bole, Boris Kraigher, dr. Marijan Brecelj, Vida Tomšič, Milan Apih, Mitja Ribičič in Stane Kavčič. Plenum je sprejel sklep o razširitvi izvršnega komiteja CK Zveze komunistov Slovenije. Za. nove člane izvršnega komiteja so bili izvoljeni: Boris Ziherl, Mitja Ribičič in sekretar okrajnega komiteja ZK Ljubljane Janez Vipotnik. Ker je glavni odbor SZDL Slovenije na svojem zadnjem zasedanju izvolil tovarišico Vido Tomšičevo za podpredsednico, je plenum potrdil postavitev Ivana Mačka-Ma-tije za novega organizacijskega sekretarja CK ZKS. V duha razumevanja Prvo plenarno zasedanje jugoslovansko-avstrijske komisije, ki je bilo na Dunaju, se je končalo — Skupno sporočilo DUNAJ, 27. febr. (Tanjug.) Po zaključku prvega plenarnega zasedanja mešane jugoslovansko-avstrijske komisije, ki na- Dunaju vodi pogajanja o bilateralnih vprašanjih, ki zanimajo obe deželi, je bilo danes objavljeno sledeče sporočilo za tisk: da slačijo in sezuvajo padle šči Amerike in Francije o ob-Alžirce, da bi se osvobodili segu posredniške misije isto-svojih cap. Vojaške plače so vetni, pa govore Tjsesti, ki pribile znižane. Moštvo ne dobi-" hajajo darfes 'iž Tunisa, o tem. va več dodatka za življenjsko nevarnost, v kateri je neprestano, kajti po uradnih izjavah je pacifikacija Alžira uspela in potemtakem je odpadlo vsako tveganje. Stvarnost bo izpodbila tudi izjave o 'skrajšanem roku službe in že se širijo . vesti, da ni mogoče računati z manj kot 26 meseci. In kar je najhuje — nihče si. ne upa računati na poboljšanje položaja, temveč pričakuje prav nasprotno. Vlada že pričenja pripravljati svoj prvi štiriletni obračun — navidezno skupščini — v resnici pa gre za obveznost, ki jo je sprejela, da bi si zagotovila ameriško posojilo. Zanimivo bo ugotoviti, kakšne mahinacije bodo potrebne, da Aleksander Kankovič bo govoril na volilnem zborovanju v Beogradu Beograd, 27. febr. (Tanjug). Podpredsednik zveznega izvršnega sveta Aleksander Stankovič bo govoril v nedeljo, 2. marca, volivcem iz volilnega okraja Voždovac, ki so ga predlagali za kandidata pri .volitvah v zvezni zbor zvezne ljudske skupščine. Na zborovanju volivcev obči- da daje Murphy prioriteto vprašanju evakuacije francoske vojske, točki, ki ni bila nikdar vključena v francoske izjave o vsebini »dobrih uslug-. Trije zastopniki Izvršnega komiteja FLN prebivajo v Burgibini privatni rezidenci. Mar ne bi mogla Murphyjeva izjava, da se je pripravljen. »Jugosiovansko-avstrijska mešana komisija, ki je bila ustanovljena za razpravljanje o vseh nerešenih vprašanjih med obema državama, je imela na Dunaju v času od 25. do 27. februarja 1958 zasedanje, na ka. teirem se je konstituirala. Jugoslovansko delegacijo je vodil izredni in opolnomočeni veleposlanik Dušan Kveder, avstrijsko pa izredni in opolnomočeni minister dr. Heiinrich Haymeirle. Sporazumno je bil določen dnevni red, ki vsebuje vprašanja gospodarske, pravne, konzularno-pravne, kulturne in prometne narave, kakor tudi vprašanja s področja, socialnega zavarovanja. Za razpravljanje o posameznih vprašanjih je bilo ustanovljenih nekaj pododborov, ki so taikoj začeli z delom. Odbori bodo do 31. marca 1958 predložili predsednikoma porodilo o rezultatih svojega dela. Naslednje plenarno zasedanje mešane komisije bo aprila 1958 v Beogradu. Razgovori so bili odkriti v duhia prijateljstva ter medsebojnega razumevanja. Na današnji seji sta šefa delegacij veleposlanik Dušan Kveder in opolnomočeni minister Haymerle podpisala protokol o prvem plenarnem zasedanju mešane komisije. Jugoslovanski veleposlanik na Dunaju Jože Zemljak je danes priredil kosilo na čast jugoslovanski delegaciji, ki vodi raz- Stassenu še ul uspelo Eisenhowerjeve izjave na tiskovni konferenci so komentatorji razumeli kot odklonitev Stassenovih pobud NEW YORK, 27. febr. (Tanjug.) Eisenhotverjevo izjavo stališču, ki naj bi se odražale govore z Avstrijo. Z avstrijske strani so se kosila udeležili drž. sekretar v zunanjem ministrstvu dr. Kreisky, generalni sekretar v ministrstvu Schonsr, veleposlanik Wodak in člani avstrijske delegacije na pogajanjih Naserjeva brzojavim Titu Beograd, 27. febr. (Tanjug). — Predsednik republike Josip Broz Tito je prejel od predsednika Združene arabske republike Gam-aila Abdela Naserja naslednjo brzojavko: »Iskrene čestitke in dobre želje, ki ste jih izrazili ob moji izvolitvi za predsednika Združene arabske republike so mi napravile naj-večje zadovoljstvo. Upam, da bo ta mlada republika naglo začela sodelovati z vsemi narodi za vzpostavitev varnosti in napredka v vseh delih sveta- Posebno sem zadovoljen, ker vidim, da se prijateljski odnoša-ji med našima dvema državama v obojestranskem interesu še bolj krepe. Sporočam vam svojo iskreno in prisrčno hvaležnost z najboljšimi željami za vaše odlično zdravje in osebno srečo ter slavo in veličino pri-j atel jskeiga j ugoslovanskega ljudstva-« v eventualni ločitvi nekaterih vprašanj iz zahodnega načrta, pustil pa j® možnost za novo proceduro. Ta procedura pa se tiče dozdevnega priporočila Varnostnega sveta, naj bi kon- Diplomatska kronika BEOGRAD — Predsednik ljudskega odbora Beograda Dju-rica Jojkič je sprejel na protokolarni obisk veleposlanika ZDA v Jugoslaviji Karla Ran- razor ož i t ve nih ški zbor Ljudske' skupščine Sr- razgovorov iz slepe ulice: . , v __ w « T Je »E bije Srba Andrejevic na včerajšnji tiskovni konferenci je večji del washingtonskih komentatorjev tolmačilo kot odklanjanje Stassenovega predloga o začetnem koraku k razorožitvi. Čeprav predsednik ZDA ni direktno govoril o eventualnem ameriško-sovjetskem dogovoru, da bi za dve leti ustavili nuklearne poskuse, brez prejšnjih ameriških pogojev o ustavitvi proizvodnje nuklearnega orožja, so komentatorji poteghili negativni sklep iz dej- ferenca na najvišji ravni pro- kina. stva, da je Eisenhower opozoril na velike težave za sklepanje učila določeno število praktič-podobnega separatnega sporazuma brez ostalih glavnih članic nih, vendar drugorazrednih vprašanj s področja razoroži -bi ga dali v OZN m prenesli tve kot uvod v. nadaljnja pogana eventualni sestanek šefov janja o razorožitvi. V povezavi velikih - sil, sta namreč potrdila z včerajšnjo Dullesovo izjavo, »New York Times« in agencija da so zahodne siiile že določile kata komunalnih in obrtnih de »International News Service«, posebno skupino strokovnjakov, lavcev je FLRJ je prišla na ki je ce-lo sporočila, da je bil jpj ,naj bi vodila priprave za obisik tričlanska sindikalna de-predlog poslan na vpogled dr- eventualni sestanek šefov dr- lega cij a sindikata komunalnih tavam članicam NATO. State Zav, bi objavljena procedura in pomožnih zdravstvenih de— Druga skupina komentatorjev pa nudi možnosti za domnevo, da se E:senhower ni hotel podrobneje spuščati v bistvo problema, da se ne bi razvila v Italijanska sin .ikaina delegacija v Ljubljani LJUBLJANA, 27 febr. Na vabilo centralnega odbora sindi- ne Voždovac, ki bo na Trgu uradnih krogih širša diskusija o-svoboditve, bosta govorila tudj o iskanju proceduralnih ob i poslanska kandidata za repubh- za potegnitev^^^ ul.ice; Go- Department je _ nato reagiral katoo,r namigujejo nekateri kn- lavcev Italije Delegacija je štu- da State Department samo z demantiranjem najav- mentatorji, ustrezala ameriški d>iiraila naš gospodarski razvoj, Vučko vorice, vi i a ustre-zn« predlo?, ki 1 jenih sprememb . »tonne rkHčii kot navadno do končanem delu domov, temveč ueiavci tovarne urnus« s» sp prisostvovali predvolilnemu zborovanju. Ude- so se zbrali v tovarniški tiskarni skupno z ostalim, moscans mu vo i , ,,jdat za republiški zbor proizvajalcev Vane ležila sta se ga kandidatka za zvezni zbor Proizvajalcev Pepca Kardelj m taulig* “^^ razvijajočo se indu- Avsec. — V svojem govoru je tovarišica Kardeljeva med druguri^ j ’ stanovanja zdravstva itd. Danes pa je predvsem strijo tudi težave, ki so v zvezi z večjimi potrebam, de avs v p . t( v rokah tudi velik del sredstev. — Tova- na občinah in delovnih kolektivih, da izboljšajo življenjsko rav j ’ ,llldem zakon o socialnem zavarovanju, ki je do-rišiea Kardeljeva je nato govorila še o tem, da pn nas pr m o * dilijard din, kar predstavlja precejšen del narodnega kaj pomemben. Tako so pri nas dosegli lam izdatk, za socialno zas , Saturnus kar največ uspehpv v nadaljnjem dohodka. Ob zaključku svojega govora je zaželela plovnemu kolekt.vUj tovarn.* zb” prevajalcev Vane Avaec. delu. - Zbranim volivcem je nato govoril o delu občine Moste še kandidat »a rep LJlfiLJANA, 27., feor. iielavn« m uradnem. viad; kot nujna psihološka priprava domačega javnega mnenja. Stassenove predloge so v mnogih delegacijah na sedežu OZN sprejeli s simpatijami, ker jih smatrajo za znak razumevanja trenutnih realnih možnosti. Veliko pozornost so jim posvetili zato, ker jih je dal eden amern?ik:h Bhšnr'" 'Aeležencev pogajanj o razorožitvi. Sestanek z Romunijo Beograd, 27. febr. (Tanjug). V Beogradu je bil od l7. do 26. februarja sestanek pravne sekcije mešane jugoslovamsko-romun-ske komisije za vodstvo in ko-Oirddmiirumje dieia pri urejanju Donave na področju Djerdapa. Na sestanku so proučili pravna vprašanja, ki so v zvezi z izdelavo tehnično-ekonomskega me-' moranduma o delih v Djerdapu. Ta vprašanja so proučili posebno v luči obveznosti, iki jih imata Jugoslavija in Romunija po multilateralnih in bilateralnih sporazumih s podonavskimi državami. Mešani komisiji je bil poslan seznam pravnih vprašanj, ki bi jih bilio treba obdelata v tehnično-ekonomskem memorandumu. državno upravo ter se zlasti zanimala za razne probleme v zvezi z organizacijo sindikatov komunalnih in pomožnih zdravstvenih delavcev. Delegacija ja obiskala Postojnsko jamo, »Litostroj«, občino Šentvid in Polikliniko v Ljubljani. Na tiskovni konferenci je Mario Giovannini, generalni sekretar federacije, med drugim poudaril, da je bila izmenjava mišljenj zelo dragocena in jim bo koristila prti njihovem delu. Prav tako je tudi govoril o glavnih problemih in nalogah italijanskih delavcev. Delegacija je omela v Ljubljani več sestankov od 24. do 27. februarja. Napoved za petek: Pretežno oblačno vreme z delnimi razjasnitvami. Temperature ponoči okoli — 4. v Primorju okoli 2, nal- višje dnevne do 3, v Primorju do 8 stopinj C, , 2 str. / SLOVENSKI POROČEVALEC / <• — **• fkbrttarja i«ss Velik pomen novih tarifnih pravilnikov S posvetovanja republiških sekretarjev za delo in inšpektorjev dela Beo-grad, 27. febr. Včeraj se Je začelo v sekretariatu za delo pri zveznem izvršnem svetu posvetovanje z republiškimi sekretarji za delo in inšpektorji dela. Sekretar za delo pri zveznem izvršnem svetu' Moma Markovič je v začetku dejal. da čakajo sekretariat za delo težavne naloge ne samo zaradi izpolnjevanja najnovejših zakonskih predpisov, temveč1 tudi zaradi nekaterih negativnih pojavov v našem gospodarskem življenju. Gre predvsem za boj proti birokratizmu, administrativnemu načinu poslovanja ter an ar bič n i m, m a lo m e š č a n sk; m Sprejeta sta družbeni plan in proračun 0L0 Celje Cei.je, 27. febr. — Po skornj 10-urnem zasedanju sta danes . oba zbora 01.0 v Celju sprejela na tretja seji okrajni družbeni načrt in proračun za tekoč« leto. Kakor predlog, ta-ko je tudi razprava opozorila na velike naloge, ki čakajo v letošnjem letu ne le ljudske odbore, temveč prav tako vse delovne kolektive. zavode in ustanove, če hočejo izpolniti predvidene naloge družbenega načrta. M. B. pojavom kot reakciji v boju proti birokratizmu. Sekretariati morajo najti svoje določeno mesto v boju proti tem pojavom, obenem pa morajo posvečati vso pozornost obravnava- cijski službi in službi za posredovanje dela. Poudarili so potrebo naglega uveljavljanja novih zakonskih predpisov,' ki naj bi uredili poslovanje teh služb. Mnogo so govorili o aktivira- nju vsakdanjih problemov, živ- nju inšpekcij' za odkrivanje ne ljehjsko važnih za delovne kolektive. Danes, urugega dne posvetovanja. so razpravljali o ;nšpek- Leningrajski balet v Beogradu Beograd, 27. .febr. Danes prispel v Beograd na svojo prvo turnejo po Jugoslaviji znani baletni ansambel državnega akademskega gledališča »S. M. Kirov« iž Leningrada skupno z direktorjem Nikolajem Orlo-vom, prvim dirigentom Pavlom Feldom in glavnim koreografom Borisom Fenstrom. Na beograjski železniški postaji so leningrajske umetnike sprejeli sekretar komisij* za kulturne zveze z inozemstvom Ivo Frol, sekretar sveta za kulturo LR Srbije Milorad Panič, direktor beograjske Opere Oskar Danon, direktor Jugokoncerta Veljko Bjelič ter člani beograjskega baleta. gativndh pojavov v našem gospodarskem življenju in njihovem odstranjevanju- Razpravljali so tudi o predpisih, ki se pripravljajo za ureditev razdeljevanja čistega dohodka v gospodarskih organizacijah in o pripravah za nove tarifne pravilnike. Mama Markovič je opozoril na pomen novih predpisov 0 razdeljevanju skupnih dohodkov gospodarskih organizacij s stališča določene d:ružbene funkcije, ki jo ima gospodarska organizacija pri razdeljevanju čistega dohodka glede na osebne dohodke delavcev in sklade podjetij. Predpisi dajejo gospodarskim organizacijam popolno samostojnost v določanju osebnih dohodkov. Zborom proizvajalcev pri ljudskih odborih pa je prepuščena možnost posredovanja v vseh primerih, kadar se gospodarske organizacije ne ravnajo po sprejetih načelih o razdeljevanju čistega dohodka podjetja. Kar se tiče novih tarifnih pravilnikov, je Moma Markovič izjavil, da je to ena izmed najvažnejših zadev sekretariata za delo pri zveznem izvršnem sve-- tu. Priporočil je gospodarskim organizacijam, naj solidno pri- -kup premoga, ki jih bo mogoče pravijo vse, da bi dobili tarifni uporabiti v treh mesecih. Obre- pravilnikii, ki jih bodo spreije- 6ti za te kredite bodo 6 odst. na malt letos, trajno vrednost. leito. Dragi Stomenkovifi odpotoval v Budimpešto Beograd, 27. febr. (Tanjug). Podpredsednik centralnega svs-ta Zveze sindikatov Jugoslavije Dragi Stamenlkovič je odpotoval v Budimpešto, kjer bo na povabilo Zveze svobodnih sindikatom Madžarske prisostvoval kongresu te organizacije od 28. februarja do 2. marca. Krediti za nakup premoga Narodna banka FLRJ, komunalne banke in mestne hranilnice bodo dajale od 1. marca do 20. junija potrošniške kredite a nakup premoga, in sicer v mejah kreditne sposobnosti prosilcev, ki ne morejo biti nad patino čistega zaslužka plače, pokojnine in invalidnine ter podobnega. Kredit bo treba odplačati najpoznei« v devetmesečnih obrokih, izplačeval pa se oo samo v bariranih čekih za na- Vesela vesi z Jesenic V sredo je zasedal plenum jeseniških železarjev, na katerem so člani centralnega delavskega sveta poslušali in razpravljali o zaključnem računu za leto 1957. Jeseniški železarji so v letu 1957 »pridelali« za 25. milijard 916 milijonov svojih izdelkov, kar je za 3 milijarde 131- tisoč pomemben porast proizvodnje je bil za široko potrošnjo in izvoz, ki se je pri žici povečal napram letu 1956 za 22,69 %>, pri ceveh za 12,07fl/o, pri žičnifeih pa za 99,72 °/o. Pri prodaji teh proizvodov je bila dosežena vrednost 26 milijard 178 milijonov in pri tem ustvarjen dobiček 5 milijard 193 milijonov. Centralni delavski svet pa neposredno Kandidati na zborovati fib Na Goriškem že 15.000 članov ZB Nova Gorica, 27. febr. Današnje redne letne konference Zveze borcev v goriškem okraju se je udeležilo 126 delegatov, ki so zastopali sfeoro 15.000 članov. Konferenci je prisostvovala tud! delegacija bivših italijanskih partizanov ANPI iz Gorice ..dalija). ki je podarila konferenci spominsko knjigo, zgodovinskih dogodkih odporniškega gibanja v Italiji v zadnji vojni. Gostje so sporočili skupščini pozdrave v imenu vseh bivših bojevnikov goriškega področja, ki jih družijo z našimi bivšimi borci tesne vezi skupne borbe. Iz poročila. Angela Kosovela je bilo re.zvidno, da so se član1 Zveze borcev goriškega okraja v sodelovanju s Socialistično zvezo vključili v splošno predvolilno kampanjo, da bi volitve v zvezno in republiško ljudsko skupščino čimbolje uspele. V zadnjem letu so na Goriškem izdali 925 novih članskih izkaznic. vendar pa se s tem nikakor ne moremo zadovoljiti, ker je v minuli vojni razen redkih izjem sodelovalo s partizani vse ljudstvo, medtem ko je v Zvezi borcev včlanjenih le 14.961 članov ali 13 cdst. celotnega prebivalstva. Iz dela organizacij Zveze borcev na Goriškem je nadalje razvidno, da se uvljavljajo bivši borci v d.ružbeno-političnem življenju, saj jih dobra tretjina sodeluje v družbenem uprav- ljanju delavskih svetih in v organih ljudske oblasti, raznih komisijah in svetih občin. Največjo skrb je organizacija Zveze borcev v preteklem letu posvetila otrokom padlih borcev in žrtev fašističnega nasilja, katerih je skupno 1.548- Samo lani na primer so 212 teh otrok žo vključili v poklice. Ob pomoči zveznega izvršnega sveta, ki ja prispeval 13,5 milijona dinarjev, so dali primerne štipendije za liste otroke, ki obiskujejo bodisi univerzo, srednjo tehniško, vajeniške ali druge šole. V razpravo je posegel tud; Mirko Zlatnar, sekretar glavnega odbora Zveze borcev Slovenije in republiški kandidat za poslanca občin Bovec in Kobarid. ki je med drugim poudaril da naši zakonski predpisi in uredbe zagotavljajo otrokom padlih borcev, da se izšolajo ;n pridejo do poklica. Organizacija Zveze borcev naj bi svoje delovanje še bolj usmerjala navzveo in uveljavljavila svoj vpliv za aktivnejše sodelovanje v druž-beno-političnem življenju in tako prispevala svoj delež k hitrejšemu razvoju. V razpravi so obravnavali tudi druga vprašanja, kot primer spomeniško varstvo in gospodarska vprašanja na koncu pa so i'volili l.ovo vodstvo 31 članov in poslali pozdrav Glavnemu odboru Zveze borcev Slovenije. Jp. Analiza predvolilne dejavnosti v času drugih zborov volivcev v koprskem okraju pove, da je bilo zanimanje volivcev izredno veliko. Zborov volivcev za sprejemanje kandidatur v zvezni in republiški zbor se je udeležilo povprečno 27.8 odst. vseh volivcev, zborov v industrijski skupini 53.2 odst. in onih v kmetijski skupini 28.4 odst. Povprečna udeležba je znašala 36-2 odst. S takšnimi rezultati so šle politične organizacije, predvsem Socialistična zveza delovnega ljudstva v zadnje obdobje predvolilnih priprav, to je v obdobje velikih zborovanj. Ta so se začela v sredo, ko je imel veliko zborovanje v Postojni -kandidat za zvezni zbor proizvajalcev industrijske skupine Anton Šturm. Včeraj dopoldne je imel posvet s političnim aktivom za zvezni zbor kandidat dr. Marijan Brecelj, sinoči pa je imel veliko zborovanje v piranskem gledališču. Danes bo zboroval z volivci v koprskem gledališču, nato pa ša v Izoli in Hrpeliah. Kandidat za republiški zbor v ilirsko-bistriški občini Janko Rudolf bo imel zborovanja 3 marca (v Jelšanah), 4. marca (v Ilirski Bistrici) in 5. marca (na Premu), na 4 zborovanjih pa se bo z volivci pogovorila kandidatka z republiški zbor v koprski občini Marija Aljančič (8. marca v Hi-vafinih, 9. v Bertokih, 11. na Škofijah in 13. marca v Ankaranu). Vseh zborovanj, večjih in manjših, ki bodo trajala do 18. KONFERENCA S PREDSTAVNIKOM CARE POMOCi V Jugoslaviji se že nekaj mesecev mudi predstavnik CARE pomoči g. Kurt Baehmann iz ZDA z nalogo, da pregleda kako poteka pri nas razdeljevanje' in uporaba živil, ki jih prispeva naši državi omenjena organizacija. Pred nekaj dnevi je g. Bach-mann prispel tudi v Slovenijo. V spremstvu članov koordinacij-, skega odbora CARE pomoči ta Slovenijo. ki ga sestavljajo predstavniki GO RKS, svetov za zdravstvo in socialno varstvo LRS ter Centralnega zavoda za napredek gospodinjstva, je doslej obiskal številne zdravstvene in socialne ustanove v skoraj vseh okrajih. O svojih zapaža-njih in ugotovitvah, je g. Bach-mann poročal na konferenci, ki je bila včeraj pri GO RKS, na kateri je med drugim izjavil: »Z istim namenom kot Jugoslavijo, sem obiskal tudi mnoge drugJ države. Z veseljem moram poudariti, da nisem nikjer naletel na tako dobre poslovanje pro- Gradbena oper ati v a pri gradnji avtomobilske ceste Sodelovalo bo 12 gradbenih podjetij Beograd, 27. febr. (Tanjug) — Pri gradnji avtomobilske ceste »Bratstvo-enotnost« od Ljubljane do Zagreba bo sodelovalo 12 gradbenih podjetij iz Slovenije, Srbije, Hrvatske ter Bosne in Hercegovine. Sprva je bilo sklenjeno, da bo letos delalo pri gradnji avtomobilske ceste samo sedem specializiranih gradbenih podjetij iz Slovenije 3,n Hrvatske, da bi pa olajšali zgraditev v določenem roku in da bi se pripravilo večje število podjetij iz vse države za gradnjo avtomobilske ceste v prihodnjih letih (od Beograda do Djevd.ielije), so sklenili, da bodo pritegnili več podjetij. Te dni je bil v Ljubljani sestanek zastopnikov investitorja iz Slovenije, gradbenih podjetij, glavnega štaba mladinskih delovnih brigad, Zvezne gradbene zbornice in sekretariata za promet in zveze Slovenije, na katerem so analizirali nameravana dela na področju Slovenije Jugoslovanska delegacija na sejmu v Leipzigu BEOGRAD, 27. febr. (Tanjug) Jugoslov. delegacija, ki jo vodi pomočnik komiteja za zunanjo trgovino Nenad Popovič, je danes odpotovala v Leipzig, kjer bo prisostvovala slavnostni otvoritvi mednarodnega sejma. Sejem v Leipzigu bo prvi izmed sedmih mednarodnih sejmov. na kater-ih bodo letos spomladi razstavljala jugoslovanska podjetja. Sejem bo od 2. do 11. marca in bo na njem razstavljalo svoje izdelke 50 jugoslovanskih podjetij iz raznih gospodarskih panog. Šahovski šampionat Sarajevo. 27 febr. Do 19.30 so bile končane tri partije 'n vse tri z neodločenim izidom Remizirali so: Cuderman — GMgorič, Ivkovič — Lukič in Diuraševič — Sofrevski- v dolžini 62 km. Na tem sestanku so razdelili posameznim gradbenim podjetjem odseke. Tako bodo slovenska podjetja »Gradis«, »Slovenija - ceste«, »Tehnika«, »Beton«, in »Primorje« gradila zgornje in spodnje cestišče v dolžini 37 km, beograjski podjetji »Partizanski put« in »Beograd« pa spodnje cestišče (zemeljska dela) na 15 kilometrov avtomobilske ceste. Podjetje »Ratko Mitrovič« iz Čačka bo zgradilo spodnje cestišče v dolžini 5 km. Ta tri podjetja bodo sodelovala s podjetjem »Planum« iz Beograda, ki bo zgradilo zgornje cestišče na njihovih odsekih v s/kupni dolžini 20 km. Sarajevsko podjetje »Put« bo zgradilo obe plast; na dolžini 5 km. Del avtomobilske ceste v Hr-vatski v dolžini 15 km, naj bi popolnoma zgradili zagrebški podjetji »Tehnika« in »Hidro-elektro«. Kakor poudarjajo v Zvezni gradbeni zbornici, bodo tudi druga gradbena podjetja, kolikor bo potrebno, pomagala pri gradnji, predvsem zato, da bodo dala na razpolago delovna sredstva. Zvezna gradbena zbornica bo zasledovala učinek dela in uporabo mehanizacije ter pomagala, kjer bo potrebno. grama CARE, kot prav pri vas. Se posebno prijetno me je v Sloveniji presenetil način razdeljevanja pomoči, dovršeno urejena administracija, predvsem pa raznoličnost hrane, ki jo pripravljajo v raznih ustanovah iz dodeljenih živil. Taka' pravilna organizacija je odraz velikega razumevanja, ki sem ga opazil pri vseh vaših ljudeh in pri odgovornih organih za uveljavitev programa CARE. O svojih ugotovitvah bom z največjim zadovoljstvom poročal šefu CARE pomoči za Jugoslavijo g. Robertu Mayerju v Beogradu«. G. Kurt Baehmann bo v naslednjih dneh obiskal še' zdrav-stvene in socialne ustanove v Okrajih Koper in- Gorica. Doslej je prejela Jugoslavija iz programa CARE okrog 30 milijonov kg raznih živil. »Od teh je bilo razdeljenih Sloveniji več kot 6 milijonov kg. Visoke vode s. Celje, 27. febr. Sinočnji nalivi in močne padavine v poznejših urah so povzročile, da se je povprečno stanje voda v celjskem okraju v jutranjih urah močno dvignilo. Mnogokje so vode celo prestopile bregove. Tako je okoli 4. zjutraj Voglajna poplavila svojo najbližjo okolico vse od Slivnice do Stor. Bregove je prestopila tudi Gračnica, Savinja pa se je razlila šele okoli 10. dopoldne, in sicer pri Preboldu, v Celju pri Levškem mostu in nižje ob izlivu Ložnice, v Tremerjih pri viaduktu itd. Hudinja se je izlila v bližini Tovarne organskih barvil. Takšno stanje voda je trajalo nekaj ur, v zgodnjih popoldanskih urah pa so vode začele upadati. ma-roa, bo v vsem okraju okrog sedemdeset. • Cerknica, 27. febr. Včeraj popoldne je bilo predvolilno zborovanje v vasi Ravnik. Udeležba je bila zelo dobra. Volivcem je govoril kandidat za republiški zbor Ljudske skupščine Peter Zorko. Najprej je orisal politično - gospodarski položaj p.rj nas in po svetu, nato pa je govoril o delavskem in družbenem upravljanju v naši državi ter o zadružništvu. Sledila je zelo živahna razprava. Volivci so izrazili svoje želje in težave. Težišče razprave je bilo nadaljevanje gradnje ceste Lovranovo—Ravnik, bi so j>o začeli graditi lani. Ker pa je gradnja povezana z velikimi stroški, se bo nadaljevala v etapah. Govorili so tudi o raznih drugih komunalnih zadevah, med drugim o vodni žagi na območju Ravnika in selške volilne enote, ki naj bi rezala les za domače potrebe tamkajšnjih gospodarjev. T- C- - milijonov več kot v letu 1956. Ta uspeh je bil dosežen z dvigom kvalitete in produktivnosti dela, ki se je na plavžih povečala za 3,7n/o, pri navadnih konstrukcijskih jeklih za 5,7 %, pri plemenitih jeklih celo za 28,l°/o. Poudariti je treba odločen premik iz masovne tonske proizvodnje v kvalitetno. V valjarnah se je povečala produktivnost za 16,1 °/o, pri elektrodah pa celo za 33 %. V modernizirani in mehanizirani pocinkovalnici s« je povečala produktivnost za 35,4 °/o. Posebno odloča o uporabi 1 milijarde 130 milijonov din. V železarni so dobili med letom 2 plači iz dobička, ostala sredstva pa ,=o naložili v sklad osnovnih sredstev, v Investicijski sklad in sklad za splošno uporabo. Velik del sredstev so namenili tudi za investicije: 300 milijonov ?a gradnjo stanovanj, 400 milijonov za dvig družbenega stan-tlarda, za počitniške domove, izlete, kulturno prosvetno dejavnost, telesno vzgojo ter za nabavo 2 avtobusov za prevez delavcev na delo. U. ž, Priprave za Dan mladosti Letošnja štafeta mladosti bo krenila 27. aprila s Tjentišta na Sutjeski BEOGRAD, 27. febr. (Tanjug) Na sestanku zveznega odbora za proslavo Dneva mladosti so v Beogradu sprejeli predlog, naj se kuliturnio - umetniške prireditve v okviru proslave, ki bodo letos ločene od športnih, združijo z »Beograjskim festivalom mladih«, ki je bil prvotno zamišljen v obliki majskih koncertov. Pri teh prireditvah, bi bi se začele že prve dni maja, bi sodelovali najboljši zbori, orkestri in baletne skupine mladih iz vseh republik. Zaključne svečanosti bi bile na predvečer 25. maja, tega dne pa velik koncert. Po vseh naših republikah so Se že začele živahne, priprave za proslavo. V Sloveniji bodo tekmovanja v planinstvu, atletiki in šahu, kakor tudi pregled tehnične delavnosti pionirjev. Vse to se bo razvijalo po občinah im okrajih. Tudi športne prireditve ne bodo izostale. V JLA bodo Dan mladosti proslavili z vrsto kulturno-pro-svetnih prireditev, s športnimi PLENUM CK LJUDSKE MLADINE HRVATSKE ZAGREB, 27. febr. (Tanjug.) Plenum CK Ljudske mladine Hrvatske, ki se je danes sestal v Zagrebu', je poudaril pomembno vlogo mladinske organizacije in mladih ljudi v nadaljnjem gospodarskem in družbenem razvoju države. Predsednik izvršnega sveta Sabora Hrvatske Jakov Blaževič je seznanil udeležence z glavnimi smernicami perspektivnega razvoja države. Ko so razpravljali o sodelovanju mladine Hrvatske pri letošnji zvezni delovni akciji na avtomobilski cesti Ljubljana — Zagreb, so udeleženci plenuma poudarili, da presega odziv mladine v. vseh krajih možnosti sodelovanja pri letošnjih delih. V vsej Hirvatska se je pri- javilo 20 tisoč mladincev in mladink iz vasi, srednješolcev im študentov, medtem ko more po letošnjem programu sodelovati samo nekaj nad 10 tisoč mladincev iz Hrvatske Tak odziv mladine priča, da je bil sklep kongresa Ljudske mladine o prevzemu te obveznosti stvaren izraz pripravljenosti vseh mladih ljudi, da nadaljujejo tradicije mladine iz vojne im dobe obnove. Sklenili so, da bodo poleg udeležbe pri zvezni akciji tudi letos organizirali v Hrvatski krajevne mladinske delovne akcije. 'lainovejše vesti in . dogodk • . >SLOVENSKEM O POROČEVALCU« tekmovanji, razstavami n letalskimi mitingi. V celotno aktivnost bodo pritegnili tud; obveznike predvojaške vzgoje, v posameznih krajih pa bodo sodelovali v programih pripadniki JLA. Na današnjem sestanku zveznega odbora je bil sprejet predlog Atletske zvez- Jugoslavije, naj se na dan odhoda štafete mladosti pri,redijo množični krosi po vsej državi. Letošnja štafeta mladost; bo krenila s Tjentišta na Sutjeski 27. aprila. Pot bo dolga okoli 4300 km in bo bržkone šla čez Črno goro do morja, nato po morski obali do Pulja, čez rudnik Rašo skozi Slovenijo in s3 čez Ljubljano vračala pred gradbišča avtomobilske ceste je • ■'!»dnik Eisenhoiver rešil v ameriški zunanji po- ■ korist Dullesa-». Stassen - bil človek, ki bi se od-■d osnov ameriške zuna-biike, toda v primerjavi som je bil bolj elasti-:* - naklonjen kompromisu anjih razorožitve. '?c temu, da je Stassen 'i svoje mesto, pa so pn-ipazovalci opazili, kako 'i njegove zamisli o ra-■i počasi sprejemati v 'i. V Washingtonu goda bi bilo potrebno o oblemu razpravljati na način, skratka opazi-n da se je začelo nekaj 'ati. Veliko pozornost -ročil predlog Stassena, objavil -Neiv York ■ naj bi sklenili posku-razum med ZDA in zvezo o opustitvi iedrskih poskusov in ' oboroževanja. Po Stas-načrtu bi se temu •u lahko pridružila Tava, ki bi bila pri-n prenehati s poskusi hm orožjem. Če tudi ija in Velika Bri.tani-’ pristopile takoj k te-azumu, bi po Stasse-mnenju prispeval k ■ "■ju napetosti in ustva-;5ebojnega zaupanja, h Eisenhoiver sicer "l posebnega navdu-načrte svojega bivše-alca. Toda značilno ni proti samemu na-reč je mnenja, da bi uresničili v seda-'itkuko so v neka-■ah poskusi šele v i.r Zahod razmišlja ‘f posv-tuje, kako bi našli ■-a oi rešili vprašanje fve. ki Britaniji se vada-7panja, da bi vsaj za-• nehali s poskusi z orožjem. ~Daily He-nbjavil pismo, v kate-~ahteva samo odložitev "banja raketnih opo-'gliji, temveč, da jih ' bi gradili. Tudi v raz->ritenskem Spodnjem • je večina laburističnih zahtevala, naj. se možnosti za razorožita so znamenja, da je reč odgovornih ljudi, ki 'hod iz sedanjega polo-skušajo z novimi po-doseči, da bi se po-pristopilo k reševanju "enega problema- Pri pa je potrebno poudariti. da bi morala • ’-/stopiti k reševanju hlema na nov način, " ‘rezal duhu in zahte-nske dobe. Sprem.eniti a star način mišljenja 'čunati s takim pisa-‘ se je pojavilo v ame-listu «TJS News and Report", ki piše še ved-:uhu, kakor da je vojna ona ter morajo ZDA na to, kako bodo to voj-'šno vodile. S takim pisarno zastrupljajo ozrač-podpirajo tiste politike, vedno pristopajo k rezil tega problema s stali-avnotešja«' s pozicij sile. pobude pa dajejo upanje, se možnosti za rešitev m ja razorožitve iz slepega premaknile za korak S. L. »01asn|em zbAbdel Mašeri a « Od našega stalnega dopisnika »Times« o »nemškem čudežu« r ndon, 27. febr. (Reuter) Ko : .tira velik padec cen del-; na nemških borzah, london-Times« piše, ’da se v tem '■ odraža strah, da z nem-ekonomskih »čudežem« la nekaj ni v redu. »Več let : zalo — nadaljuje »Times« ; Nemčija uživa celo lest-biaginje, ki običajno ne "zporedno — naglo dviganje ~odnje in potrošnje, mno-s reorganizacija industrije, zaposlenost, industrijski stabilne cene, velik višek za. močan devizni položaj "elike zlate rezerve, ki se o večajo. Razumljivo je, da ■ zmanjšanje te popolnosti 0 izzove vznemirjenje, nižanje je doslej samo v rr.cmbno. toda nekatera menja v Nemčiji in todi vih državah lahko kažejo na 1 hujšega.« Ob koncu ugo-•3 list. da v Nemčiji kot v obstaja začasna zasičenost žnosti za kapitalni razvoj. KATRO, februarja, Sirija in Egipt sta samo še provinci Združene arabske republike. Po rezultatih, ki jih je objavila vclilna komisija, se je okrog 7 milijonov volivcev v obeh deželah skoraj stoodstotno odločilo za združitev in izvolilo Gamala Abdel Naserja za predsednika federacije. pisnih širinah, ki ustvarjajo docela drugačno razpoloženje. Čeprav bi bilo močno preti, ramo trditi, da so, posebno v Egiptu, široke množice politično, aktivne, niti najbolj nenaklonjeni opazovalec ne bi mogel trditi, da ne odobravajo politike vodstva države. V najslabšem primeru stoje ob strani in čakajo kot množice temnopoltih mož v slikovito zavitih turbanih in vihrajočih galabijah, ki so danes napolnile pločnike v Kairu in Aleksandriji in orientalsko stoično opazovale hrupne množice mladine, ki je korakala po trgih in ulicah pod črno - belo - rdečimi zastavami egiptovske revolucije. Zanje združitev Arabcev ni problem, ki jim ne bi dal spati kot ne- Stevilke, ki bi se za volitve kie drugje zdele neverjetne — kot recimo za četrt Mahšie v Aleksandriji, kjer je od 8.061 upravičencev glasovalo za Združeno arabsko republiko in Naserja 8.061 volivcev . — so v ozračju, ka-fcršno prevladuje danes v Egiptu, docela verjetne in resnične. Po poročilih iz Si. rije, kjer sicer redko voli več kot 50 odstotkov upravičencev, je bila.udeležba vsaj 75-odstot-na. Zamisel arabske združitve, pa tudi ponos nad ^vodilno vlogo Egipta, ki je nedvomna, prevladuje nad vsemi političnimi niansami. »Glasujem za mladega arabskega voditelja, ki je upanje vsega arabskega naroda in ki ga bo vodil k slavi :n moči. Glasujem za Gamala Ab-dela Naserja, predsednika Združene ■ republike,« je rekel dosedanji predsednik Sirije Sukri el Kuatli, kajti večina evropskih meril ne velja v teh zemlje- Volitve v Sudanu Kartum, 27. febr. (Reuter). V Sudanu so se danes začele splošne volitve, prve, odkar je dežela leta 1956 postala neodvisna republika. Volitve so danes v Omdurmanu, severno od Kartuma in drugih večjih mestih v raznih delih države. V perifernih področjih bodo volitve kasneje in bodo trajale do 8. marca. Štetje glasov se bo začelo 10. marca. Plenum CK PZDP Varšava, 27. febr. Kakor poroča AP, se je davi v Varšavi začel plenum CK poljske združene delavske partije. Na dnevnem redu so vprašanja gospodarske politike za leto 1958. Poročilo bo dal član politbiroja CK PZDP Jendrihowski. kemu profesorju univerze v Damasku, ki je dejal, nekaj dni pred glasovanjem, da je tako nestrpen, da bi najraje zaspal in se zbudil 21. februarja. Če je v petek Kairo nudil umirjeno podobo nedeljskega jutra (tu praznujejo ob petkih) in so državljani mirno stali v dolgih kačah pred volišči, ni rečeno, da Združena arabska 1 republika ni problem za druge. Po Suezu in nedavni sirijski krizi je razlaga skoraj odveč, razen v toliko, da Zahod morda n. edini, kj ga skrbi- Tudi politika vzhoda, ki jo v Wa-shingtonu včasih predstavljajo za prav »peklensko premeteno«, trpi včasih tudi na Bližnjem vzhodu še zmeraj na stalinistični sklerozi. J. Stular LABURISTIČNI NOTRANJI SPOR? London, 27. febr. (Reuter) Iz več poročil je razvidno, da je opozicijska laburistična stranka pred resnim notranjim sporom zaradi nedavno ustanovljene levičarske skupine, ki se imenuje »Zmaga za socializem«. Listi poročajo, da je izvršni odbor stranke včeraj sklenil poslati tej skupini ultimat, naj ustavi svojo dejavnost, sicer pa bodo proti njej podvzeli discipl vko V slep Ungloegiptovski razgovori o finančnih zadevah v Rimu so spet prekinjeni LONDON, 27. febr. (Tanjug.) Anglo-egiptovski razgovori o. finančnih sporih v Rimu so, kakor kaže, ponovno zašli v težave zaradi stališča britanske delegacije. V Londonu ne vedo, kdaj bo prihodnji sestanek. Predstavnik zunanjega ministrstva na današnji tiskovni konferenci ni hotel komentirati položaja v Rimu in se je omejil samo na izjavo, da so razgovori v slepi ulici in da včeraj in danes ni 'bilo rednih sestankov. Po poročilih iz Rima pa je sporazum sedaj odvisen " od tega, če bosta delegaciji vztrajali pri izpolnitvi tako imenovanih -vladnih zahtev«. Delegaciji namreč rešujeta vprašanja odškodnine za naciona- Masproifa v Bonnu Del kršccmskodemokratske parlamentarne frakcije se ne strinja s von Breniasiovimi ukrepi BONN, 27. febr. (Tanjug.) Pozornost političnih krogov je danes obrnjena na nasprotja, ki so nastala v vrstah viadne lizirano britansko premoženje v Egiptu in osvoboditev egiptovskih šterlinških zahtev. Problem odškodnine zaradi britanskega bombardiranja Port Saida ter odškodnine za britanska oporišča na področju prekopa pa so že v začetku razpravljanja pustile ob strani, ker sta ti vprašanji bolj zapleteni in jih je teže rešiti na sedanji ravni konference. Britanska delegacija pa je zadnjemu načrtu sporazuma priključila tudi predlogo, v kateri predlaga, naj bi odškodnino za Port Said odpisali na račun odškodnine za britanska oporišča. Egiptovska delegacija ni sprejela tega predloga, ker smatra, da je prevzem oporišča vojni plen, Britanija pa mora plačati škodo, ki je nastala ob bombardiranju Port Saida. akcijo. To skupino sestavljajo laburistični člani parlamenta, ki želijo, da bi stranka sestavila močan socialistični program. Uradno pravijo, da tej »temperamentni skupini« zamerijo, ker .zastopa politiko, ki se razlikuje od politike, -ki jo je sprejela stranka kot celota. Člani skupine namreč žele, da bi Velika Britanija sama prepovedala vodikovo bombo. Stranka zahteva to,'vendar ne kot enostransko akcijo. Skupina »Zmaga za socializem« prav tako vztraja na splošni nacionalizaciji, medtem kc se,je vodstvo stranke sedaj zavzelo za »sredinsko pot«, ki je v tem, da država kupuje delnice velikih podjetij. Do spora glede vprašanja proizvajanja vodikove bombe in vzpostavljanja oporišč za izstrelke v Veliki Britanija pa je prišlo tudi med britansko laburistično stranko in londonskim listom »Daily Herald«, za katerega smatrajo, da je glasilo laburistične politike. List je namreč 25. februarja zahteval, naj bi Velika Britanija enostransko ustavila poskuse z vodikovo . bombo. DA.1KARTA, 27. febr. (Nova Kitajska.) Poveljnika 4. in 5. vojaškega okrožja v osrednji in vzhodni Javi sta nedavno dala izjavi, v katerih podpirata ukrepe centralne vlade proti upornikom. Vršilec dolžnosti vojaškega poveljnika Moluških otokov in vojaškega okrožja zahodnega Celebesa major Nambohi je izrazil svojo lojalnost centralni vladi in načelniku generalnega štaba indonezijske vojske. Poštnim uradom, letalskim družbam in drugim podjetjem in ustanovam je ukazal, naj prekinejo zveze z mestom Menado na severnem Celebesu, kjer je glavni štab upornikov. Na Moluških otokih so bila tudi večja zborovanja delavskih in mladinskih organizacij, ki so podprla ukrepe centralne vlade in zahtevala likvidacijo vseh uporniških skupin. Tudi stalni svet indonezijske ljudskega kongresa je objavil sporočilo, v katerem podpira vladne ukrepe proti upornikom. — Na sliki: vojaški poveljnik uporniških sil general Simbolon se posvetuje z nekim višjim oficirjem o obrambi proti zakonitim vojaškim enotam Indonezijske republike. OdnošaJI med ljudmi POSEBN’ DOPIS ZA »SLOVENSKI POROČEVALEC« BUDIMPEŠTA, 27. febr. Boj za človeka je še vedno glavni problem madžarskega družbenega življenja, Iskrena želja, da bi ga pridobili in da bi hitrejše pristopili k reševanju problema, kar se še ni začelo, gotovo pa se je ostro manifestiralo v oktobrskih dogodkih — to je ugotovitev, ki jo madžarski voditelji in tisk drže neprestano na dnevnem redu. Res je, da so tudi v madžarski javnosti različna--' mnenja, kako naj bi se .lotili tega' problema. vendar pa je pri veliki večinj enotno mnenje, da je treba madžarsko politično in krščanskodemokratske unije zunanjem ministrstvu. Kakor poročajo, se parlamentarna frakcija krščanskodemokratske stranke ni strinjala z imenovanjem bivšega generalnega konzula v Hongkongu Dittmana, ki je bil svoje čase višji uradnik v Ribbentroppovem ministrstvu, na položaj državnega podsekretarja. Strokovnjaki za proračun so zagrozili, da v Bun-destagu ne bodo odobrili denarnih izdatkov za ta položaj. Še denar za obrambo ZDA JVashington, 27. febr. (Reuter) Ameriški obrambni minister Neil McElroy je izjavil, da bo v kratkem zahteval od Kongresa znatno zvišanje proračuna za obrambo za prihodnje fizkalno leto. Po njegovih besedah bi to zvišanje rabili za »pospešenje nekaterih zelo pomembnih programov«. McElroy je dejal, da te programe v podrobnostih proučujejo s šefi štabov in sekretarji vojaških ustanov ter da bo priporočilo Kongresu sledilo čez nekaj tednov. Nove kredite bodo delno uporabili za pospeševanje proizvodnje bombnikov na reaktivni pogon »B-52« in reakcijskih petrolejskih ladij »K-1135«. ob personalnih spremembah v Minister von Brentano pa vztraja pri svojem sklepu, ker smatra, da so personalni sklepi v zunanjem ministrstvu, njegova stvar. V Bonnu je slišati različna pojasnila o vzrokih spora, ki je nastal med von Brentanom in parlamentarno frakcijo. Menijo, da člani frakcije niso nezadovoljni samo s personalnimi spremembami v zunanjem ministrstvu, temveč tildi s splošno dejavnostjo ministra von Brdntana, pri čemer mu najbolj očitajo nedokumentirano in neprepričljivo razlaganje ob zadnjih zunanjepolitični debati v Bunde-stagu, ki je za vlado neugodno potekala. Zunanji minister von Brentano je sporočil, da bo napravil ustrezne zaključka, če bi parlamentarna frakcija ostala pri svojih zahtevah in vztrajala pri umiku sklepov o imenovanjih v ministrstva, kar bi se smatralo za nezaupanje ministru zunanjih zadev. Pričakujejo, da bo zaradi tega spora sklican poseben sestanek frakcije vladne stranke, na katerem naj bi von Brentano dal podrobna pojasnila o spremembah v zunanjem ministrstvu. TELEGRAMI DUNAJ — Avstrijski zunanji minister Figi je_ odpotoval z letalom na tritedenski prvi uradni obisk v azijskih deželah. Obiskal bo Afganistan, Indijo, Iran, Pakistan, in Libanon. TEHERAN — Iranska vlada je sporočila, da. so odkrili zaroto Irancev, ki so hoteli vreči sedanjo vlado s pomočjo tujcev. S temi tujci so se že dogovarjali, da bo nova vlada, ki jo bo !o sestavili, podpirala njihove interese. LONDON — Selwyn Lloyd bo v torek odpotoval v Rim, kjer se bo udeležil dvodnevnega zasedanja sveta ministrov zahodnoevropske zveze. Nato bo odpotoval v Manilo, kjer bo zastopal Veliko Britanijo na zasedanju sveta SEATO pakta, ki bo od 10. do 13. marca. TOKIO — Japonska socialistična stranka je danes končala svoj letni kongres. Izjavila se je proti ameriški politiki vzpostavljanja vojaških oporišč ter zahtevala razorožitev mir in mednarodno solidarnost. Japonski socialisti so se zavzeli tudi za obnovo diplomatskih odnošajev z LR Kitajsko. RANGUN — Predsednik laoške vlade Fuma je odpotoval iz Burme kjer je bil na tridnevnem obisku. Podpisano je bilo skunno sporočilo, ki pa še ni bilo objavljeno, e RANGUN — V Baseinu v delti reke Iravadi je 10.000 ljudi ostalo brez strehe po včerajšnjem požaru ki je uničil četrtino mesta. Požar je izbruhnil v tovarni olja in je trajal pet ur. Zgorelo je 2000 hiš. BUKAREŠTA — Tu je bila podpisana skupna deklaracija o rezultatih razgovorov, ki so bili v Bukarešti med partijskima in vladnima delegacijama Romunije in Madžarske. — Deklaracijo sta podpisala Gherghiu Dej in Janos Kadar, Besedilo bo objavljeno šele v nedeljo. BOLTON — Potniško letalo družbe »Silver City Air-\vays« se je včeraj zjutraj zrušilo na neko goro v bližini Bol-ton~a v Angliji. Pri nesreči je bilo 30 smrtnih žrtevMn ^ šest ranjenih. Po kasnejših podatkih pa je baje izgubilo življenje 38 ljudi. V letalu je bilo 39 potnikov in štirje člani posadke. družbeno problematiko začeti reševati prav pri pridobivanju ljudi, ker je to vprašanje osnova zahtev po zvišanju proizvodnosti dela, krepitvi zavesti, spremembe odnosov do družbene lastnine, sprejemanja in izvajanja postavljenih načrtov. Vseeno je, če ta problem imenujejo »krepitev zvez z množicami«, »borba za človeka«, »razširitev osnove sodelovanja s posameznimi družbenimi plastmi« ati pa »odstranjevanje e;it. vd najbolj poudarjenih napak d z preteklega obdobja«, dejansko so to le različnj izrazi za isto vprašanje — odnosov ljudi do dogodkov in odnosov med ljudmi. -V. določeni meri bi rezultati dosedanjih naporov — uspehov ali neuspehov — morali meriti v številkah gospodarske konsolidacije. Toda madžarska stvarnost je že pokazala, kako te številke varljive in enostranske; če se ne upošteva neposredne in vsakodnevne skrbi za težave, žalitve i.n pritožbe človeka. Mogoče je prav zato za opazovalca nesprejemljiva naloga posplošiti doslej doseženo iin storjeno. Bilo pa bi nepravično, če bi zamolčali gotove elemente, kr; se od časa do časa manifestirajo prav na področju teh občutljivejših ukrepov — na področju odkrivanja in opozarjanja na težave posameznikov ali skupin, ne glede na to, koliko t( elementi izgledajo nepopolni v primerjavi s celoto. Primer, ki ga objavlja glasilo madžarskih sindikatov »Nepszava« brez dvoma sodi v t-o kategorijo. Prav te dni je* list postavil vprašanje: kaj se dogaja z nekaterimi ljudmi, ki so v oktobrskih dogodkih »res grešili — nikdar pa niso zavestno podpirali anti s ocial ističnih 'in kontrarevolucionarnih elementov?« Vprašanje je bilo postavljeno na osnovi pisem, kii jih je prejelo uredništvo lista od ljudi, ki so obsojena na brezdelje in pred katerimi so vrata za zaposlitev že nad leto dni »zaprta-Jasno je, da je vprašanje postavljeno v imenu prispevka k boju za človeka — za človeka, k!; se niti sam ne zaveda vzrokov, zaradi katerih je v določenem smislu besede izključen iz družbe in kakor meni list, usmerjen na pot, ki vodi v razredno sovraštvo. »Nepszava« piše, da so te ljudi odpustili z obrazložitvijo, da so postal; odveč »zaradi reorganizacije podjetja«, tako da je^ čarobna kategorizacija »nepotreben zaradi reorganizacije« dobila skriti smisel gesla, ki, namesto, da bi odpiralo, zapira vrata personalnih oddelkov podjetij. Eden od avtorjev pisem trdi, da so ga doslej zavrnili že na 83 vratih, na katere je potrkal, ko j« iskal delo. Po pisanju sindikalnega glasila ne gre za sistem, temveč za pojav. Ta pojav so uradno obsodili v praksi, ima pa še svoje korenine v bližnji preteklosti. Madžarski tisk se ne spušča v podrobnejše analize vzrokov teh pojavov, vendar pa opozarja nanje, ker želi tako olajšati in pospešit; razširitev zvez z množicami. Kajti prepad med teorijo i,n prakso — ugotavljajo tu — je največja ovira na tem občutljivem področju družbenega življenja in države. Ladislav Brttner Festival (Posebni dopis za »Slovenski poročevalec«) PEKING, 27. febr. Pred nekaj dnevi se je mladi mesec dvanajstič pojavil na nebu nad Kitajsko in to je-bil znak, da je še eno leto z vsemi svojimi dobrimi stranmi in nevšečnostmi minilo. S streljanjem in glasbo je Peking sprejel se eno novo leto, tokrat tradicionalno kitajsko novo leto, spomladanski festival, ki ga na Kitajskem od nekdaj proslavljajo kot največji narodni praznik. Novo leto je bilo prvi dan spomladanskega festivala, toda koledar uči, da ima vsak mesec 30 dni in da v življenju ljudi in narave ni pomemben samo prvi dan, ko se na nebu pojavi prvi krajec,_ temveč luai vsa.t petnajsti, ko mesec naraste in doseže svojo najcistejso polnost. To so srečni dnevi, pravi ljudki rek m zato se Jih je treba veseliti ter jih proslavljati ob obilici jedače in z mnogimi drugimi svečanostmi. Zato bo tudi praznično razpoloženje po prvih treh dneh novega leta, ki jih proslavljajo kot državni praznik, postopoma padalo in se ponovno dvignilo ter dosegle vrhunec zadnji, 15. dan pomladanskega festivala, 15. januarja po kitajskem in 5. marca po našem koledarju. Ta dan je zaradi izrednega prazničnega ozračja dobil posebno ime — Festival lampijonov. Tega dne se bo na nebu nad Kitajsko ponovno pojavil polni mesec, prvi polni - mesec v novem luninem letu. To pa bo tudi znak, da je spet nastopila velika sprememba v naravi in da je zemlja spet pripravljena sprejeti prva semena zgodnje pomladi. Tako je kitajsko novo leto bilo od nekdaj velik praznik in novo leto ne samo v življenju ljudi, temveč . tudi v življenju narave in stoletja je bil to največji praznik kitajskih kmetov. Dejansko je tako doslej bilo, kajti kdo je imel več vzroka, da prosi za milost bogove in stroge prednike, ter se z njimi skupno raduje, ker je še enkrat srečno prispel v novo pomlad, ali pa, da jih prosi za dober dež^na riževih poljih in za zaščito pred neukrotljivimi kitajskimi rekami in muhami domačih upravnikov, kakor prav kitajski kmet? Peking je tudi letos pričakal to svoje staro, novo leto. S streljanjem in veseljem v prazničnem in nevsakdanjem razpoloženju. Kakor povsod drugod po svetu, ter v vseh priložnostih in praznikih je prinesel ta kitajski praznik največ veselja otrokom. Za njih so poskrbeli stari mojstri praznične pirotehnike in zaradi tega so po mestu več dni pokale novoletne -bombe«, -mine« in —rakete«. Za otroke so poskrbeli tudi nedosegljivi čarovniki pisanih fantazij — za nekaj centov so dobili pravljične lampijončke, krilate zmaje, obrtalke in vetr- nice z najpopolnejšimi mehanizmi. Novo leto in pomladanski festival sta v starem bazarju Luličanu oživela svet čudežnih kompozicij, plesov, domišljije, barv in papirja. Lampijončki in svetloba imajo v življenju in običaju Kitajcev posebno veliko in izredno važnost. To lunino novo leto je bilo narodni praznik tudi za starejšo generacijo, kajti predolgo je bil pomladni festival v zgodovini Kitajske največji narodni praznik, da bi ga lahko novi čas odpravil in nadomestil z nečim drugim. Država je tudi uradno priznala lunino novo leto za vsedržavni praznik, ki je po času trajanja tudi najdaljši kitajski praznik — slavijo ga tri dni in že ta okoliščina, ob starem običaju, da mora. biti tudi miza bogateje obložena, dalje osnovo za dobro razpoloženje in praznično ozračje. V večjin mestih in pri mlajših generacijah ima praznovanje v glavnem ta osnovni značaj: spočiti se po delu in si zagotoviti nekaj boljše hrane kakor v običajnih dneh. Med kmečkimi množicami in odraslimi generacijami Je ' še živ spomin na stare običaje ob luninem prazniku, na zbi- ranje v domači hiši in praznovanje v veselju in počitku, ki ga ni smelo motiti nobeno delo, niti pripravljanje jestvin. Običaj je bil, da so že sredi 12. meseca začeli pripravljati posebna jedila in ko so nastopili dnevi pomladanskega festivala, ni bilo več pripravljanja in kuhanja sveže hrane, kajti to so dnevi počitka in uživanja. Tedaj jedo samo pogrete specialitete, ki so jih pripravili že teden ali dva poprej. Ta specialiteta je ponekod divja mačka, drugod fazan ali divji zajec, na jugu pa morda ocvrta kača ali ptič, ki je samo dišeče cvetje. Običaj je tudi bil, da so 27. dne 12. meseca pred vsemi drugimi povabili v goste bogove kuhinje in za njih obložili novoletno mizo z vsem, kar je gospodar pripravil za pomladni festival. Bogovi naj bi poskusili vsako od teh jestvin, nato pa se dvignili do prednikov na nebu in jim poročali, kako njihovo potomstvo spoštuje stare običaje. Za prednike pa je bila pripravljena posebna miza v osrednjem delu hiše.- Njihov prihod med žive potomce je bil vrhunec obredne ceremonije ob novoletni zori in največje veselje zbrane družine. Bili so tudi običaji, da so v najprometnejših mestih praznovali ta praznik polnih sedem dni, na vasi pa celo več kot en mesec. V hišah in okrog njih ni smelo biti niti enega kotička, ki ne bi bil razsvetljen in pokajen. Po ulicah so se pojavljale cele procesije zmajev — najpriljubljenejših pošasti, ki jih je ustvarila kitajska ljudska domišljija. Bilo je še marsikaj drugega, kar je bilo značilno za pomladanski festival v prejšnjih časih, toda kakor je znano, je na Kitajskem nastopila druga doba in uvajajo se tudi drugi običaji pri praznovanju luninih praznikov. Morda je te spremembe najbolj označil partijski list -Zen Min Zi Bao«, ko je v svojih novoletnih karikaturah prikazal tradicionalno procesijo novoletnih zmajev kot procesijo zasopihanih prostovoljcev, ki tečejo na gradbišča jezov in prekopov. Tako se tradicionalno kitajsko novo leto tokrat proslavlja z več novimi elementi in v znaku opuščanja starih običajev* Gotovo pa je, da bo teh sprememb v bodoče še več. Branko BogunovI4 ( KB T~ TURKI R A Z O i. g P B PRED VOLITVAMI 0 reformi univerzitetnega študija RAZGOVOR S KANDIDATOM LOJZETOM PIŠKURJEM V 55. voiilnera okraju v višk. Občini kandidira ra ljudskega poslanca v republiškem zboru sekretar ljubljanske univerze Lojze Piškur. Kot javni delavec je tov. Piškur znan po svoji delovni prizadevnosti in organizacijskih sposobnostih predvsem med zdravstvenimi delavci, saj je bil do januarja več let sekretar republiškega Sveta za zdravstvo. Cbmc-eje njegovega volilnega okraja vključuje tudi Študentsko naselje. Tako zastopa kot kandidat tudi nad lCtO slušateljev univerze, sa je neposredno seznanjen z njihovimi problema in življenjem. Tov. Piškur bo zastopa] v skupščini volivce Rožne doline, Erds, Vrhovcev in Viča. »V volilnem okraju, kjer kandidiram, bo treba v okviru komune rešit; v prihodnjih letih v»sto vprašanj«, je začel najin razgovor tov. Piškur."»Večino prebivalstva sestavlja j,o delavci in uslužbenci. Na tem perifernem, obmestnem področju, bomo morali usmeriti svoja prizadevanja predvsem k razširitvi trgovinskega omrežja, ureditvi kanalizacije, vodovoda, ulic in peti ter cestne razsvetljave. Občina ima tudi že predvidene načrte za vse omenjene komunalne gradnje. V Vrhovcih na primer že zidajo novo šolsko poslopje. Viška občina potrebuje tud.; svoj zdravstveni rtom. Lokacija zanj je predvidena in n; več daleč čas. ko bodo začeli z gradnjo. Volivci menijo, da bo treba v okviru stanovanjskih skupnosti misliti tud-; na otroške jasli«. »Kar pa zadeva pripravo statutov univerze i.n fakultet, menim. da je to delo ze]0 važno, ker predstavlja nadaljnji korak pri vsklajevanju sedanjega študija na fakultetah z določili univerzitetnega zakona« je v nadaljevanju pomenka o aktualnih nalevzah. k; stoje pred univerzo, dejal tov. Piškur. Zakon postavlja pred fakultete odgovorne naloge, da programe in vsebino študija ustrezno reformirajo. s čimer b; študentom omogočili, da bi lahko končali študij v določenem času Vsekakor pa je pr: tem delu treba paziti na kvaliteto in na merila, kj bodo zagotovila potrebno raven univerzitetnega Študija. Na fakultetah še ni mogoče z/a-znati takšnega razpoloženja, ki bi dajalo upanje, da bi bi! ta cilj hitro dosežen. Zakon predstavlja začetek reforme univerzitetnega študija. Seveda je razumljivo, da težnje, kj jih zasleduje, ne bo mogoče takoj uresničiti, ker gra. za dolgotrajen proces, pri katerem imajo pomembno vlogo tudi drugi či-niteljj kot na p-nimer sodobnejše metode učneiga dela. S tem v zvezi bo treba rešiti tudi nekatera materialna vprašanja ■ ^n:ve rzdte t nega študija. Univerzitetni svet bo skupaj s fakultetnimi; svet; v bližnji prihodnosti prouči] potrebe in materialne pogoje, da bi v skladu z možnostmi čimbolj smotrno uporabljali sredstva, kj jih daje družba. Novi študijski sistem pa bo zakteval tudi večjo prizadevnost študentov. Zveza študentov aktivno sodeluje pri reševanju teh vprašanj, ker se zaveda, d3 so njeni člani pri tem živo prizadeti. Da bi čim-bolj olajšal; življenjske pogoje. je predvideno med drugim tudi' nadaljnje dograjevanje Študentskega naselja. Univerzitetni svet in fakultetni sveti so se kot organi družbenega upravljanja z veliko pripravljenostjo posvetili obravnavanju in reševanju omenjenih nalog na univerzi. Prav te konkretne najoge pa bodo prispevale k temu. da se bo družbeno upravljanje na univerzi še bolj utrdilo in da bodo tj organi dejansko vodili dn usmerjali delo na univerzi in fakultetah«. ■ B. L. "* -- iti«« .-. h. : mm ■ W* -mm I ZMEDE N KO^€GKTIVI iillftJOPEK' V južnem delu litijske občine je vasica Velika Kostrevnica, ki je pred nekaj leta dobila novo šolo Ker je nižeorganizirana, je podružnična šola osemletke v Šmartnem. Včasih je bila zasilno urejena v gasilskem domu in v gostilni. Sedanji ustrezni delovni pogon omogočajo uci-tcliem da uvajajo sodobnejše učno-vzgojne metode v svoje delo. Pri uspešnem reševanju ucmh, materialnih in drugih problemov jim pomaga zelo prizadeven solski odbor. V izvensolskem delu za katerega s pridom izkoriščajo učilnice in druge šolske prostore, se pionirji zelo aktivno udejstvujejo predvsem v recitatorskem, lutkovnem in tehniškem krožku. — Domače prosvetno društvo se poleg osnovne amaterske dejavnosti ukvarja tudi z izobraževalnim delom. Kostrevničani bi radi čimprej zgradili svoj zadružni in prosvetni dom z dvorano, ka bi omogočilo, da bi se še bolj razmahnila kulturno-prosvetna dejavnost v tem kraju. Koncertna poslovalnica nam je na višku sezone pripravila izredno presenečenje: koncert Pariškega pihalnega kvinteta- Pomen koncerta tega izvrstnega in nadvse zanimivega komornega ansambla ni samo v tem, da nam je nudiil večer čistega glasbenega uživanja, temveč morda predvsem v tem, da nam je v najčistejsi obliki in v širokem obsegu predstavil to, o čemer e v naših glasbenih krogih mnogo govori in razpravlja: pokazal nam je specifičnosti, prednosti in morda tudi neke pomanjkljivosti francoskih pihalnih inštru mentov in nedvomno odlike slovite francoske šole. Nadvse zanimiva in poučna je bila primerjava med francoskimi umet niki in med Jomačinii solisti na ištih inštrumentih in čeprav na splošno ne premoremo tako vsestransko šolanih, finih muzikov, kot so bili gostje, morem z velikim zadovoljstvom ugotoviti, da stojimo v nekaterih inštrumentih, na primer v klarinetu, flavti in če si sposodim z Beograda še našega Turšiča na fagotu, zelo blizu če že ne na istem nivoju z njimi on da jmamo za te Inštrumente tudi zelo dobre In zanesljive pedagoge. Pač pa mi je bil pravo odkritje rog tako po svojem vitkem, gibčnem, svetlem tonu kot po svoji izredni tehnični zmogljivosti in sigurnosti, saj smo v naših or kestrih v pogledu trobil precej pod povprečnostjo. Pariški pihalni kvintet je ansambel finih in tenkočutnih glasbenikov s široko kulturo in z velikim tehničnim znanjem. Kakor so francoski mojstri v prvem delu koncerta v skladbah Rameauja, Vivaldija in Rossinija pokazali izreden smisel za stil klasične glasbe, kakor so s finim občutkom za muzikalno frazo in obliko oživljali njeno prozorno tkivo čeprav me je mestoma motila dokaj nečista intonacija, tako so nam v dru gem delu sporeda v delih francoskih mojstrov Joliveta, Iber-ta in Milhauda dočarali vso barvitost in atmosfero, harmonski rafinma in esprit modeme francoske glasbe in nam v najsvet-lejši luči pokazali lepoto tona, tehnično obvladanje im perfektno vigranost celokupnega an sambla ter s svojo umetnostjo do kraja prepričali in osvojili poslušalce. Uroš Prevoršek Dramatizirana vsakdanjost Poljski dramatik Jaroslaw Iwaszkiewicz imenuje svojo igrico »Poletje v Nohantu« komedijo. Morda je res nekaj komičnega in celo komedijskega v tem, če pisatelj postavi kako znano in pomembno osebnost v kar na.ibanalnejšo vsakdanjost, ki se potem nujn-o groteskno odraža od njegove siceršnje umetniške a.li kake druge veličine. Vendar pa morata biti oba pola, banalno - vsakdanja in umetniško pomembni, podana v pravilnem razmerju, nazorno in razvidno za bralca ali gleda-lca Samo tako lahko to soočenje učinkuje res kot komedija. Iwa-szkievvicz predpostavlja, da gledalec njegove igre seveda pozna delo in pomen francoske pisateljice G. Sandove prav tako kako-r delo in pomen geni. alnega virtuoza in komponista Chopina. Zato ju je oba postavil v sredo vulgarne vsakdanjosti družinskih i.n kuhinjskih prepirov, flirtanja in ljubimkanja, ki nepoučenemu gledalcu ne povedo mnogo- Edino Chopinova glasbena obsedenost, ko komponira svojo sonato, je pokazana res nazorno. V njej je moč vsaj od daleč slutili izrednega ustvarjalca, d-a mu gledalec lahko smehljaje odpusti njegove velike človeške sl-a-bosti. Manj nazorna je Sandova, kč je posebno po-učenemu bralcu vendarle prepovršna in prepovpreč-na za tisto nekoč tako znano in tudi napredno pisateljico, kd jo je visoko ocenil celo kakšen Be-ldnski. Njeno razmerje s Chopinom, katerega srce izpolnjuje i-n o-bvladuj-e samo in edinole muzika, je v bis-tvu tragično, ne pa razmerje med talentom in genijem, sloneče na medsebojnem nerazumevanju. To, kar-to igro nekako označuje ko-t komedijo, je zabavno-lahkotn-i, feljtoni-stično - kramljajoči ton s fragmentarno in tudi precej površinsko skiciranimi značaji, ki pa le razodevajo veščega pisca in mestoma celo lirika. Režiser Bratko Kreft, kd je postavil delo na oder, mi imel lahkega opravila. Problematičnosti igre nd mogel povsem za-gladiti. temveč jo je nekako celo poudaril s tem. da je dal odigrati prizor med sobarico Madeleino ter Maorice-om in Fernandom. ki so ga po avtorjevem " zatrdilu izpuščale vse dosedanje uprizoritve in o katerem gledalec res ne ve. kam bi z njimi. Lahko bi bil brez škode izostal. Tudi konverzacij-ska igra ni najmočnejša stran našega dramskega ansambla. To se je preočitno pokazalo v prvem aktu, ko je M. Danilova, ki je sicer z rutino in v avtorjevem smislu dokaj izrazito podala lik Sandove, skoraj neslišno in kakor sama zase mrmrala cele stavke. V naslednjih aktih je konverzacija stekla. Pač pa je - odrska razsvetljava delala preglavice 'in je že tako pre-ostareli maski obeh glavnih igralcev delala še starejši. Tudi drugim igralcem ni prizanesla. Kot Chopin je nastopil Maks Furijan, ki si je i-zbral to vlogo za jubilej svojega 30-Ietnega odrskega dela. Ne sodim, da je bil ta izbor posebno posrečen in da je mogla njegova vloga izčrpati vse izredne mdmične možnosti tega zaslužnega igralca. S Chopinom je uporabil avtor poseben dramaturški trik. Nastopiti mu da v celoti šele v zadnje dejanju, medtem ko v prvih dveh aktih slišimo samo njegovo muziko in ga vidimo le od časa- do časa skozi razsvetljeno transparentno steno sosednje sobe za klavirjem. To podžiga gledalčevo nestrpnost in napetost ter mu s tem pomaga preko mailo pomembnih in malo važnih pogovorov in dogajanja na odru. Konec drugega dejanja nastopi samo toliko, da pnide na oder po črnilo, ki se mu je, kot pravi, posušilo. Gromovit in dolgotrajen aplavz, ki je pozdravil jubilanta ob tem prvem, brezpomembnem nastopu, je pričal, kolikšno priljubljenost uživa Furijainova gledališka umetnost pri širokem občinstvu. To umetnost je pokazal Furijan šele v tretjem dejanju, ko predstavi avtor Chopina kot skrajno malenkostnega. občutljivega in samoljubnega človeka. V tem položaju jubilant kajpada mimo' slikovite zunanje pojave in izrazite ter zelo ostarele maske bolehnega človeka ni mogel razviti kakih izrazitih umetniških črt. Izrazitejši je bil kot muzik, ko v naporu umetniškega ustvajanja išče primeren lairgo v svoji sonati; umetniško najučimkovitejši pa je bil ob sklepu igre, ko že odhajaje od Sandove končno le najde rešitev problema in se mu izraz poduhovi' v žaru ustvarjalnega zanosa. S tem prizorom sta se Furijan in njegov Chopin afirmirala kot umetnika. Chopinova probiigralka, George Sandova, je dvoličen tip, v katerem se skoraj nerazdvojno prepletate literat in ženska- Sama se samozavestno in ponosno, a seveda nekritično imenuje vzorno mater. Kajti ta »vzorna« mati je prav tako nekritična kot netaoikovestna. Do Chopina čuti samo še užaljeno zagrenjenost, ki jo imenuje materinsko čustvo. Vsa njena pristranska ljubezen velja njenemu prvorojencu, Maurieeu. plehkemu, praznemu mladeniču in ženskarju, ki sovraži Chopina. Svoji hčerki Solange, ki odklanja ljubezen Femanda, sina bogatega soseda, priporoča in skoraj vsili kot zaročenca kiparja ki se brezuspešno poteza za njegovo ljubezen in ki je precej bledo očrtan značaj, pa D. Ahači-oeva. Najpolnokrvnejši in najbolj življenjski je simpatični lik hčerke G. Sandove — mlade in lepe Solange. Temu liku je dala D. Počkajeva s svojim temperamentom in svojo igro življenjsko poln i.n čist izraz. Svoje naignenje do Chopina, katerega ediina ona približno razume, diskretno skriva, da pa z upravičenostjo trdovratno o-d- vega prijatelja je billa potrebna, ke*r je bila baje sestra Wodzin. skega edina resnična Chopinova ljubezen v življenju in pa, ker se v delu mnogo govoni o nesrečni Chopinovi domovini, govori s tisto čustvemo-romantič-no nostalgijo, ki je bila značilna za poljske intelektualce pred dobrimi sto leti. To daje delu, ki je zasnovano v nekem mednarodnem duhu, neko nacionalno potezo, simpatično poljskemu človeku. Pred nami se odvija kos življenja neke do golega slečene vsakdanjosti. Ta vsakdanjost pa ni vedno čista. Tudi motna je ;n problematična, površinska čn n epo globi j en a, a z veščim peresom upodobljena. Velikega ruskega. draimsko-liričnega oblikovalca vsakdanjega življenja, Čehova, Iwaszkiew.icz ne dosega, ustvaril pa je spretno orisano moralno podobo nekega ča«5w: ■ Spet je tu čas, ko odhajajo naši mladi fantje na cdsluženje vojaškega roka. Na sliki: pred ljubljansko železniško postajo. PO CES14A LJUBLJANE Včeraj je zopet snežilo... Marsikdo je pred dnevi pomislil, da je pomlad že pred vnati. Včeraj popoldne pa je začel kar močno -naletavati sneg. Vprašali smo hidrometeorološko postajo kaj mislijo o vremenu. Tako so nam povedali: Fogied na Hrastnik Gasilska zveza Slovenije bo od 3. do 9. marca organizirala Teden poža-rne varnosti z namenom, da poglobi zanimanje za požarno varnost Pri vseh državljanih, zlasti pa pri vpdstvlh podjetij, ustanov, zadrug itd. Z ozirom na temeljni zakon o varstvu pred požari je potrebno, da državljani več vedo o njihovih dolžnostih in pravicah v slučaju požara. V vsaitem -društvu, oziroma požarno-varnostnem rajonu, bo imela operativna edinica enodnevno vajo z vsem orodjem, ki je na razpolago in z vsemi člani. Občinske gasilske zveze bodo ugotovile meje požarnovarnostnih rajonov društev, kjer te niso določene. V podjetjih «n ustanovah bodo v tem tednu pregledali na- ‘ prave za zaščito pred požari kontrolirali bodo izvajanje preventivnih ukrepov in kjer bodo ugotovili, da član; kolektiva niso o tem dovolj poučeni, bodo v tem tednu podvzeli primerne ukrepe. Zadruge bodo poskrbele posebno na kmetliiskih ob- Ribnica Lani je bilo delo gasilskih društev v ribniški občini vsekakor zadovoljivo. Zlasti so bili marljivi 'gasilci v Bukovici, Jurjeviči, pa tudi v nekaterih drugih krajih. Marsikje pa so le premalo skrbeli za vključevanje mladine v gasilske vrste. jektih za izvajanje osnovnih preventivnih ukrepov, da bi se okrepila zaščita pired požari na poljih in gozdovih. V mestih bodo prikazovali filme iz požarno - varnostnega področja in opremili izložbe s primeri nastankov požarov, vzrokov in posledic, zlasti ob uporabi elektrlike in plina za kurjavo in razsvetljavo. Mladinske organizacije bodo popularizirale paed mladino za-‘nfinanje’ ža " vklfucevairije v gasilske organizacije: Združenje šoferjev in avtomehanikov bo sestavilo poučno predavanje »Motorizacija in požarna var- nost«, »Ljudsika tehnika« pa bo imela v krožkih in društvih predavanja s temo »Elektrika in gasilstvo«. V Tednu požarne varnosti ho Združenje dimnikarjev posvetilo posebno pozornost pregledovanju dimnikov in kurilnih naprav. Svet za šolstvo bo priporočil razpečavanje brošure »Usodna igra«, k; govori o nastanku požarov zaradi 'igranja otrok z ognjem. Solarji si bodo v tem tednu ogledala gasilsko orodje v domovih. Državna zavarovalni zavod P a bo dal na razpolago svoj film o požarni varnosti in predavatelje, s katerimi razpolaga. »Frontalne motnje, ki so prišle v naše kraje in se pomikajo proti jugovzhodu so povzročile spremembo vremena. Preko zahodne Evrope se krepi področje visokega zračnega pritiska, ki s * svojimi hladnimi vetrovi uvaja v maše kraje hladen zrak. Ta predor imenujemo prodor skoizi Dunajska vrata, zanj pa so značilne še nadaljnje padavine po frontah. Zato se je slabo vrema še podaljšalo, pričakovati pa je v Ljubljani in njeni okolici izboljšanje. Ze zjutraj je začela temperatura postop-oma padati, toa-ko da je v vsej Sloveniji razen na Primorskem bila o-b 13. uri že okrog nič stopinj, kasneje pa je padla še bolj«. Ljubljanski študentje pred volitvami Na volitve, ki bodo 23. marca, se pripravljajo tudi študentje ljubljanske Univerze. Studentj-a so ob vpisu v letni semester dobili tiskarna vafoila z.a udel-ežbo na predvolilnih zborovanjih, posebno pa na volitvah samih. Nekateri bodo volili v Ljubljani drugi drama. V okviru 'predvolilne politične dejavnosti bodo tudi študentje imeli svoja predvolilna zborovanja. Taiko zborovanje bo 11. marca za pravno in druge fa- Novi transformatorji in razne izboljšave na električnem omrežju v Trbovljah obetajo skorajšnje izboljšanje razmer N ONO IZ SENOVEGA Občinski . -dski odbor na Senovem gradi 6-stanovanjs.ko hišo. v kateri bodo tudi prostori za otroški vrtec. Ta je sedaj v gasilskem č.mu in j-e že zadnji čas. da se preseli v primernejše prostore. * Zdravstveni dom je naposled dobil reševalni a-,tomofoil, ki je bil ts.ko zelo potreben senovški občini. Na Senovem namreč doslej sploh niso imeli reševalnega avtomobila in so bili v tem pogledu odvisni od reševalnih posts.j v Vidmu-Krškem in Brežicah. * Gradnja vodovoda lepo napreduje. Vodo bedo dobili izpod Bohorja, kjer so velika zajetja. Cevi so že položili do Dovške-ga, od tu naprej do Brestanice Predvolilna zborovanja v blejski občini V blejski občini bodo priredili še vrsto zborovanj, na katerih nas bodo obi-kai.i poslanski kandidati. Tako bo na Bledu predvolilno zborovanje 6. marca, 9. marca pa v Zg- Gorjah, na katerih bo govoril Vinko Hafner, kandidat za zveznega poslanca. Potem pa bodo zborovanja še 14. marca v Boh. Beli, 15. marca v Zasipu in Podhomu, 17. marca v Spod. Gorjah in 20. marca v Trbr.ram. Posebej bodo imeli zborovanje še mlad: volivci 13. marca na Bledu. B. B. pa jih bodo verjetno do 29- novembra. ko bodo odprli vodovod. S tem bo odpravljen eden izmed problemov, ki najbolj tiščijo Senoveane. * Planinska koča na Bohorju je že pod streho, čeprav še ni dokončno urejena. V njej so zaenkrat skromno uredili samo eno so-bo, ostale prostore pa bodo opremili do avgusta, oziroma do začetka Planinskega tedna, ki ga bodo senovški planinci proslavili lepše kot kdajkoli prej. * Senovška Svoboda se je predstavila občinstvu z uspelo dramo »Mladost pred sodiščem«, s, katero je gostovala tudi drugje Svobodarji so naštudirali tud: »Vesel večer«, ki s.o ga bili poslušalci zelo veseli. Zadnje čase pa je zelo delavna tudi »Svoboda« iz Brestanice, ki je v letošnji sezoni naštudirala spevoigro »Tam na gorah«, komedijo »Skupno stanovanje« in otroško igro »Janko in Metka«. Loški potok Na občnem zc-oru Prostovoljnega gasilskega drušrva na Hribu so ugotoviti, da je doseglo društvo uspehe. Ker sedanji prostori za gasilski dom niso najboljši, so sklenili, da bodo začeli graditi -pomladi nov dom. Nekaj lesa :n drugega materiaila so že pripravili, "imajo Pa tudi nekaj finančnih sredstev. Na senovškem rudniku že nekaj let ni bilo mladinske organizacije, nedolgo pa so .jo spet ustanovili. Osnovne organizacije LM obstojajo v vseh obratih, delo le-teh pa usmerja rudniški komite LMS, ki so ga tudi že izvolili. —no Ze nekaj *let je elektrika v Trbovljah tako slaba, da je iz dneva v dan slišati pritožbe. Gospodinje se jezijo, ker morajo čakati tudi nad eno uro, da. jim zavre lonec juhe, mleka a ji vode v 'električnem štedilniku ali kuhalniku. Radijski aparati pa zjutraj in zvečer počivajo, če jlim lastniki niso dali vgradi tri dodatne transformatorje. Tudi razsvetljava je zaradi premajhne napetosti zelo slaba. Le nekako od 11. zvečer do 5. zjutrej je stanje še zadovoljivo. Kmalu pa se * bodo razmere izboljšale. Podjetje »Elektro-Trbovlje« se že štiri leta trudi za -izboljšanje tega kritičnega stanja. V t.a namen je samo v Trbovljah z gradilo deset kV-krožni daljnovod in enajst novih napajalnih transformatorskih postaj, medtem ko je nadaljnjih pet postaj tik pred dograditvijo. Za primer naj navedemo, da je bilo ob osvoboditvi izključno za široko po- ZARADI LJUBOSUMNOSTI GA JE ZABODEL Z NOŽEM Te dni je bilo v gostilni blizu Domžal prav veselo in prijetno. Ko je šel mimo gostilne 46-letm Ivan T., so ga prijetni zvoki privabili vanjo. Cez čas je zaprosil za ples ženo sovaščana Franca R., = katero je nato še nekajkrat plesal. To pa je vzbudilo pri Francu R. silno ljubosumnost in ko so se vračali skozi gozd proti domu, le prišlo med Francom R. in Ivanom T. do hudega prepira, v katerem je zaradi ljubosumnosti Franc R. z nožem večkrat zabodel Ivana T. Prizadejal mu je hude rane. K sreči so Ivana T. hitro pri neli ali v bolnišnico, kjer so mu takoj nudili transfuzijo krvi, tako da je sedaj že izven življenjske nevarnosti. er- ZADNJI TRENUTEK JE USEL NESREČI Pred nekaj dnevi je prišlo bila blizu zavese in čim se je raz-0rPia se ie zavesa vnela. Na sre lo se je otrok znašel, odprl okno in tako skočil iz gorečega prostora ter obvestil sosede o nesreči. zadnjem času' lepe Kozarjah do požara, ki so ga poklicni gasilci hitro pogasili, tako da ni povzročil večje škode. Pri tem pa bi se lahko pripetila huda nesreča, v kuhinji, kjer je začelo goreti je bil namreč zaklenjen šest let star deček, ki sta ga oče in mati pustila samega v stanovanju, ker sta oba zaposlena. Otrok Je vključil električno peč. ki je SMRTNA NESREČA PRI POPRAVLJANJU TRANSFORMATORJA T-e dni se je pri popravljanju transformator j a v Podpeči smrtno nonesrečil elektromonter Ciril Kogovšek. Pri demontiranju spodnjih konzol je stopil na konzolo katodnikov in .^ Pri.iel za uvod^-no konzolo, pri čemer je prišel dotik s tokom visoke napetosti. Močno ožgan od toka je padel z Višine kakih 7 m tako nesrečno, da ie priletel z glavo na kamen in si »rebil lobanjo na senci v velikosti dlani. Kljub takojšnji pomoči .ie kmalu umrl. -er PROMETNA NESREČA Po cesti iz Kranja proti Bledu 1e vozil tovorni avtomobil Bernard Šinkovec. Ko j e vozil v nepregleden ovinek v Golovici pri. Podbrezju. mu je pripeljal na-soroti avtobus. Oba voznika sta sicer začela vozili ustavljati, toda ori tem j e zaneslo tovornjak čez cesto proti levi strani, zaradi česar Sta vozili trčili. Telesnih poškodb ni bilo. na obeh vozilih pa je 100.000 din škode. trošnjo v Trbovljah samo pet transformatorskih postaj. V tistih delih -mesta, kjer je stanje najbolj kritično, pa. je zgradilo podjetje samo lani nad 19 km novega krajevnega omrežja. Prvi uspeh tega velikopoteznega dela bo viden že čez nekaj dni. ' V začetku marca bo namreč prvič stekel električni tok po niovo zgrajenem daljnovodu 2 x 35 tisoč V direktno iz termoelektrarne do nove razdelilne transformatorske postaje v Trbovljah. Razdelilna transformatorska postaja takrat sicer še ne bo mogla delovati, ker v njej še z vso n-a-glico opravljajo . Domžale Na občnem zboru občinske gasilske zveze v Domžalah so pregledali delo v preteklem letu in bili z njim kar zadovoljni. Med drugim je občinska zveza preskrbela motorno brizgalno, gasilcem v Krašnji in ustanovila novo gasilsko društvo v kraju Žeje. Tudi .zveza sama se je organizacijsko precej izpopolnila in utrdila. V prihodnje pa bi morala bolj uspešno sodelovati^ s posameznimi društvi. Prav tako nao bi v prihodnje bolj uspešno skrbeli za vključevanje ž-ena in mladine v gasilske vrste. Več gasilcev bi tudi moralo obiskovati tečaj za prvo pomoč, ki so ga priredili skupno s protiletalsko zaščito. Strojniški tečaj pa je z uspehom opravilo okrog 40 mladincev in mladink. Na zboru s0 poleg drugega govorili precej tudi o ustanovitvi poklicne gasilske čete v Domžalah. S. S- Rakek Na občnem zboru organizacije Zveze borcev so ugotovili, da je bila ta organizacija v preteklem obdobju dokaj delavna in da je med najboljšimi v obalni. V prihodnje namerava urediti zgodovinsko kroniko in dostojno proslaviti krajevni praznik, kii ga slavijo 13. marca- Na sam praznik bodo pogostili preživele borce in starše padlih, poleg tega pa pripravljajo tudi razne kulturne in športne prireditve. N. D. montažo električne opreme an transformatorjev, pač pa bo novi daljnovod takoj priključen na obstoječe napajalne daljnovode v Trbovljah. Ze samo s tem pa se bodo sedanje neznosne razmere občutno popravile. Najmanj 2 tisoč gospodinj bo zadovoljnih z elektriko že prve dni marca. V nadaljnjih dveh mesecih pa bod0 spustili v pogon še transformatorske postaje, ki jih trenutno dokončujejo. nanje pa bo priključeno novo krajevno omrežje po delavskih kolonijah, kar bo razveselilo nadaljnjih šest tisoč prebivalcev rudarskih kolonij v Trbovljah. 1. maja pa bodra dobili kvalitetno električno luč tudi na bližnjem Kleku. Izbalij-' šanje pa se kmalu obeta tudi ostalemu področju, verjetno ob koncu maja, ko bo začela služiti svojemu namenu glavna razdelilna transformatorska postaja, saj bo dajala dovolj kvalitetne električne energije za vse tri zasavske revirje — Trbovlje, Zagorje in Hrastnik. IBR kultete, na katerem bo govoril Janez Stanovnik. Nekoliko dni pozneje bo v dvorani Doma Sindikatov v Ljubljani »O vpraša-, nju univerz in visokega šolstva«, govoril predsednik skupne komisije ZLS in.ZIS za ta vprašanja Krsto Grvenkovski. Pol-eg tega se bodo v okviru predvolilne aktivnosti študenti e tudi prijavljali za delo v delovne brigade pri gradnji avtomobilske ceste in Študentskega' naselja- Naraščaj in obnova v Zoološkem vrtu te dni začeli urejati poti in steze, ki vodijo obiskovalce od ene^a do drugega zamreženega prostora. Zvedeli smo tudi. da ima živalski vrt tri mlade medvedke in ne samo dva, kakor je bilo prvotno rečeno. Sele pred nekaj dnevi, ko so mladiči prišli iz gnezda, so opazili, da so trije. Predpremiera v Unionu V soboto zvečer ob 22 bo v kinu »Union« predpremiera ameriškega barvnega filma »Zgodba o Jolso-nu«. Film je biografija tega pevca lahkih melodij, ki je zaslovel na Broadway«. V naslovni vlogi nastopa Larry Parks, ki smo ga pri nas videli pred leti v filmu »Škotska kri«. Delo svetov pred volitvami v Šentvidu V okviru predvolilnega dela bodra v občini Šentvid pri Ljubljani posamezni sveti pr.i občinskem ljudskem odboru sklicala v prihodnjih dneh razširjene seje, na katere bodo povabili tudii tiste organizacije in ljudi, ki se neposredno bavijo s pedjobnimi problemi kakor odgovarjajoči sveti. Na teh razširjenih sejah bodo skupno razpravljali o problemih na najrazličnejših področjih de-javnO'Sti in se skupno pomenila, kaiko bi jih najlaže rešili- Dramske predstave za brigadirje Obrtniško gledališče .ie sklenilo obiskati brigadirje, ki bodo gradili avtomobilsko cesto z nekaj deli iz svojega repertoarja. Glavni štab mladinskih delovnih brigad je od predloženih iger izbral naslednje tri: Tiemayerjevo »Mla- dost pred sodiščem«, Rogerja »Trije fantje in eno dekle« in Vesel večer Nušičevih enodejank. S temi deli bodo člani Obrtniškega gledališča nekajkrat obiskali mlade delvace pri gradnji ceste »Bratstva in enotnosti«. . Požar na Škofljici Včeraj okrog 11. ure dopoldne je začelo goreti ostrešje mehanične delavnice na Škofljici. Ljubljanska poklicna gasilska četa je bila v petih minutah na kraju požara, kamor je istočasno prispelo tudi domače Prostovoljno gasilsko društvo. V kratkem času so ogenj pogasili, kljub temu pa je nastalo za okrog 30n.0i)0 dinarjev škode. Zgorelo je 2000 kg sena in del strešne konstrukcije. Do požara je prišlo zaradi gradbene pomanjkljivosti. Salonitna dimna cev, ki je mimo sena vodila iz delavnice na prosto, je počila, iskre pa so zanetile požar. Nedavni občni zbor občinske gasilske zveze v Kočevju je pokazal, da so bila društva v kočevski občini lani zelo delavna. Sedaj vključuje Zveza nekaj nad dvajset društev, kljub temu pa bi kazalo ustanoviti nova društva še v nekaterih krajih kolpske doline, v Kostelu ter na področju med Kočevjem in Koprivnikom, morda pa tudi v Knežji lipi. Lani je bilo na področju kočevske občine deset požarov, ki so jih gasilci uspešno omejili in tako ohranili za več deset milijonov vrednosti. Precej težav povzročajo gasilcem gozdni požari, do katerih pride predvsem zaradi nepazljivosti in jih je še vedno kar precej. V tednu od 3. do 9. marca, ki bo v kočevski občini posvečen požarni varnosti, bodo priredili v Kočevju razstavo, ki bo prikazovala dosedanje uspehe gasilstva in požarne varnosti v občini, po vaseh pa bodo prirejali v okviru društev razna predavanja. Društva se bodo povezala z mladinskimi organizacijami in skušala pridobiti v svoje vrste čimveč mladih ljudi. Tudi po podjetjih se bodo gasilci pogovorili s člani sindikalnih podružnic in organi delavskega samoupravljanja o požarni varnosti. O tem bodo razpravljali tudi na roditeljskih sestankih po šolah. Črnomelj Pred kratkim so zaključili v Dobličah kuharski tečaj, ki ga Je obiskovalo 15 deklet. Le-ta so zelo hvaležna tov. Pumakovi, ki jih je naučila marsikaj koristnega in potrebnega. Mladina v Petrovi vasi Je fe dni uprizorila Nušičevo komedijo »Žalujoči ostali«. Gledalci so bili z igro zadovoljni, sa.1 so Igralca nagrajevali z dolgotrajnim ploskanjem. onivni vest J KOLEDAR Petek. 28. februarja: Roman Na današnji dan leta 1952 je umrl slovenski kipar Peter Loboda Nekaj njegovih del je v Moderni in Narodni, galeriji, mnogo njegovih portretov, različno zasnovanih samostojnih del in nagrobnikov pa je raztresenih po vsej Sloveniji. Peter Loboda je izdelal tudi spomenik Ivana Cankarja. ki je v Clevelandu v Ameriki. x Dne 28. februarja 1638 se je rodil francoski fizik Rene Reaumuer, znan zlasti po tem, ker je razdelil termometrsko lestvico od ledine do vrelišča na 80 delov. * Na slavistiki je diplomirala Majda SVETEK. Čestitamo in ji želimo zadovoljstvo v novem poklicu. — Prijatelji s krokade. Na Pravni fakulteti so diplomirali ŽNIDARŠIČ MILAN, ABRAM IVAN, SVETE PAVLE, VILAR STEFAN, PLASKAN MARJAN.— Čestitajo kolegi in kolegice. Na Medicinski fakulteti je promoviral za doktorja vsega zdravilstva tov. dr. Emil Blagovič iz Ormoža. — Čestitajo svojci in prijatelji. NOČNA ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA ZA NUJNE OBISKE NA BOLNIKOVEM DOMU OD 20. DO 7. URE ZJUTRAJ, OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH VES DAN. Zdravstveni dom VIC: dr. Jež Janez, Prešernova 36/IV, teL 32-740. V odsotnosti zdravnika kličite tel. 23-372. Nedeljska dežurna služba v ambulanti Mirje Rimska 31 od 8.—14. ure. tel. 21-797. Zdravstveni dom BEŽIGRAD: Zdravstveni dom Bežigrad, Lavričeva 5/a, tel. 31-286. V odsotnosti zdravnika kličite teL LM 30-800. Zdravstveni dom SISKA: dr. Jezeršek PaveL Knezova 11 teL 21-744. Zdravstveni dom CENTER: dr. Kotnik Sonja, Resljeva o. tel. 31-952 V odsotnosti zdravnika kličite tel. LM 39-206. Za otroke do 7 let starosti kličite od 7.—2L ure teL 39-151. Zdravstveni dom MOSTE: dr. Žitko Marija, ZD Moste, Krekova 5, tel. 31-359. V odsotnosti zdravnika kličite tel. LM št. 30-300. Zdravstveni dom RUDNIK: dr Krejči Fedor. Privoz 18 tel. 20-767 V odsotnosti zdravnika kličite tel. LM 20-500. V soboto dežurna služba že od 13. ure dalje. Geografsko društvo Slovenije bo Imelo svoj redni letni občni zbor v nedeljo! 2. marca 1958. ob 9.30. v prostorih Kluba kulturnih in znanstvenih delavcev v Ljubljani. Wolfova l-III. Obveščamo, da se Ortopedska Poliklinika in ambulanta ortopedske klinike, dne 1.. 2. in 3. marca 1958. selita v nove prostore na Polikliniki. Njegoševa 4. V teh dneh bolnike ne bomo sprejemali. Uprava Poliklinike V soboto, dne 1 marca ob 16 uri. bo v Eksperimentalnem gledališču v Križankah ponovitev izredno uspele uprizoritve dv=h enodejank Christoper Frv »Feniks preveč« in Jean Paul Sartre »Zaprta vrata, s katerim gostuje igralska skupina »Gledališča ari hoc«. Vstopnice so na razpolage pri gledališki blagajni vsak dan 'od 10.—12. ure in 2 uri pred pričetkom. Rezervacije na telefon 22-011. Odbor SZDL terena Poljane vabi vse volivce in volivke na predvolilno zborovanje našega kandidata za poslanca Ljudske skupščine LRS tov. dr. Son.ie Kukovec. ki bo v petek. 23. februarja 1953. ob 20. uri v dvorani Zarnikova 3. Odbor ZAHVALA Vsem, ki so me ob priliki mojega 30-letnega igralskega jubileja počastili v darili in čestitkami, za izkazano pozornost, moja iskrena zahvala. Maks Furijan. član Drame SNG v Ljubljani Zdravstveni dom Ljubljana Center, obvešča vse starše, da bo cepljenje proti kozam ln davici od 3. do 7. marca 1958, od 15. do 18. ure v Otroškem dispanzerju, Ulica Stare pravde 2. — Cepljeni bodo vsi otroci rojeni v letu 1957. Starši, pripeljite tudi tiste otroke, ki smo iih zaradi bolezni začasno odklonili ali se jih koze ob prvem cepljenju niso prijele. Razstava originalnih ilustracij Mladinske knjige v Jakopičevem paviljonu je odprta vsak dan od 8. ure zjutraj do 13. ure'zvečer Vabimo šole. da si razstavi skupinsko ogledajo. Razstavljene so tudi ilustracije za mladinsko enciklopedijo »Mladi vedež«. ki jo pripravlja založba. Razstava bo odprta do 28. februarja. Tradicionalni »Valčkov večer«, ki ga prireja ' nogometni klub Krim v soboto 1. marca 1958 ob 20. uri v Študentski menzi na Miklošičevi cesti. Igrajo Zadovoljni Kranjci. Bogat srečolov. Volitev kraljice valčka in srčkov. Predprodaja vstopnic v pisarni kluba Križevniška ul. 2. vsak dan od 12. do 13. ure. Vstopnina 200 din Vljudno vabljeni! Gluhi gojenci Zavoda za gluho mladino se najprisrčneie zahvaljujejo tov. Metodu Podkrajšku za poklonjenih 2.000 din. ki nam jih ie poklonil v spomin na pokojnega očeta. Večer priljubljenih plesnih melodij na DANCINGU ho v soboto 1. marca ob 20. uri v novi elitni festivalni dvorani nad kinom Soča. Gostuje popularni plesni orkester RONNY pod vodstvom ing. Danči Pestotnika. Prijetno zabavo bodo izpopolnjevale plesne igre z nagradami. V nedeljo 2. marca ob 20. uri pa bo moderni jazz-veCer s tekmovanjem plesnih parov v ritmu Swncc,-BOOGY-ja. Igra originalni »DTXIE« plesni orkester. Poje M. Borčeva. BTFE-BAR. Vstopnic^ po 150 in 200 din bodo v prodaji samo zvečer od ig. ure dalje pri hlngaini nr- Utve. .rekiniena. Spanje na tabeli po III. kolu: Matulovlč 3 točke. Čirič 2.5. Iv-knv ? (1). Sofrevski. Puc in Milič no o. Diuraševič, Vukčevič. Gligo-r:r. Trifunovič. Bogdanovič, Ma-r-nr»T-,*r in Lukič 1.5. Cuderman in Vukovič 1. Dimc. Sokolov in Fiič 0.5 (1). Ivkovič 0.5 in Jnnoševič brez točke. * Deveta nartija revanšnega*sreča-r. a za žensko svetovno šahovsko prvenstvo med Rubcovo in Bikovo se je po 40 potezah končalo z zmago slednje. Na tabeli vodi zdaj Bikova 5:4. / Povratno srečanje med svetovnim prvakom Smislovom in bivšim prvakom Botvinnikom se bo začelo 4. marca v Moskvi. Smislo-vu kaže tokrat zelo dobro, saj mu je treba doseči samo neodločen izid. da obdrži naslov svetovnega prvaka. Kakor 1e znano, je Smislov lani prepričljivo premagal Botvinnika z 12.5:9.5 točke. Trije kandidati za prvaka Dolenjske Šahovsko prvenstvo Dolenj -ske v Črnomlju je tife pred zaključkom. Danes bodo igrali še zadnje kolo, ki pa bo obenem tudii odločilno za vrstni red na vrhu lestvice. Situacija med najboljšima igralci je namreč taka, da so se znašli na prvih treh mestih kar trije z enakim' številom točk: Sitair, Škerlj in Zabukovec. Vrstni red pred zaključkom pa je takle: Sitar in .Zabukovec B. Škerlj 7 (1), Bartol in Mestek 6.5, Kranjc 5. Mohar 4 (1) itd. F. M. il S J%T A S VET JLA TOČKA POSEBEN DOPIS IZ AVSTRIJE Malo veselega se te dni dogaja avstrijskem športu, pravzaprav (i oživlja nesreč kar preveč. Napeli bi jih lahko celo vrsto, toda m poskušnjo navedimo samo tele: © Avstrijci so imeli pri žrebu - i svetovno nogometno prvenstvo rasno smolo. V najtežji skupini » z Anglijo, Brazilijo in SZ. £) Na vseh drugih svetovnih pr-• nstvih bodo šli rdeče-belo-rdeči Rabljeni na start, če se ne zgodi v zadnjem trenutku. Obramb-minisret Graf ni dal dopusta : prezentantoma Diglasu in Seid-. ki bi morala igrati v Vzhodni Nemčiji rokomet (Avstrijci so v upini z Jugoslavijo), afera s . nučarji - tekači pa je tako : a na. Pred začetkom spomladanske nogometne sezone ekipe niso po-aazale ničesar. Razen slabih živ- cev In grobosti je vodeči Šport- ' na tihem vendarle upali, da bo klub v zadnji tekmi za trening še letos nekajkrat smuknil — vsaj cer premagal FC Wien s 7:2, zato pa tudi postregel s pravcato boksarsko revijo, v kateri se je še posebej izkazal vratar Szanwald. # Projekt Ocwirk je padel v vodo. Avstrijski nogometaš št. 1 in sedaj član italijanske Samp-dorie ne bo igral za Avstrijo na Švedskem. Zvezni kapetan iAr-gauer ga ne bo vzel vpoštev, ker se ne bo mogel udeležiti vseh skupnih priprav Avstrijcev. Nekateri se sprašujejo, ali Ocwirk kot italijanski profesionalec sploh še potrebuje kaj treninga. Argau-erjev odgovor pa je: temelj vsakega nogometnega uspeha je izdelana skupna igra. G Toni Sailer se ne smuča več, marveč pleše in se klanja po Nemčiji, kjer je pravkar na po-klonilni turneji za svoje sedanje in bodoče filme. Avstrijci pa so na državnem prvenstvu v Hof-gasteinu in na tekmi za pokal Arlberg - Kandahar. Naše zagrenjene sosede tolaži v tej sivini samo eno: rodil se je Avstrijec z zaporedno številko 7 milijonov. Pričakujejo, da bo v tem milijonu vendar nekaj glav, ki bodo avstrijski šport vodile z večjo modrostjo kot sedanje. Evgen Bergant. Mednarodna košarkarska federacija FIBA je določila razpored tekem I. kola evropskih košarkarskih prvakov. Ljubljanska 01ympia bo igrala prvo tekmo 4. aprila v Carigradu, povratno srečanje pa bo 17. aprila v Ljubljani. POGLED NA JALOVEC S SLEMENA. — Foto: Franc Močnik 7 eSike felošnije naloge Partizana organizacijah Partizana Ju-ravije teče razprava o uda-članstva pri gradnji avto Bratstva in edinstva«-resali so predloge, da b! ran ustanovil lastne briga-:i bi sodelovale obenem z ni. v prostem čaisu pa pred.nj ašlke tečaje. Baz-r"ra o tem, ali bodo te brigade mirane p.0 okrajih ali po re-likah. še ni končana. , ostalem pa sodijo pri Zvezi .Vrana, da je še razen ,eg3 možnosti za pomoč gradi- teljem mladinske ceste, ki naj bi jim bilo sodelovanje pri tej akciji čim prijetnejše in čim koristnejše. Zato se Partizan pripravlja, da zagotovi potreben strokovni kader, ki naj bi poživil aktivnost v telesni vzgoji in športu po brigadah. V pretresu je tudi možnost uvedbe tekmovanja v mnogobojih za graditelje. V vsakem primeru bo Partizan dodeljeval prehodna in stalna priznanja in nagrade vsem brigadam, ki se bodo najbolj iz- kazale v izvajanju in organiziranju športnega življenja na cesti. Razen tega mislijo tudi na to, kako bi pomagali priba-vifti brigadam dovolj športne opreme,, strokovne literature in jim priskočiti na pomoč pri graditvi telesnokultumih ob-j ektov. * Na osrednji proslavi 15-letni-ce velike bitke na Sutjeski z začetkom dne 4. julija bo TVD Partizan zastopan z okrog 1000 člani. TVD PARTIZAN NA VICU IMA RAZVESELJIVO BILANCO iva kovačnica zdravih ljudi Med najboljša telesno vzgojna društva v Sloveniji Stvo tudi sicer večkrat pokazalo sodi že več let Partizan na Viču, ki je oni dan obračunal Javnosti lepe sadove svojega raz- z delom v zadnjem poslovnem letu. Ze sam občni zbor, še bolj pa vse koristno delo v prid mladega rodu, ki se je lepo zrcalilo v popolnih poročilih zanj, samo potrjujejo to trditev, obenem pa še pohvala republiške zveze Partizan Slovenija. no vrstnega prizadevanja. Prav tedaj so tudi prizadevne vodnice in vodniki — Hvale, Vitek, Natlačen, Cerkvenik, Kobavova, Hartmanova, Robinekova m Si-moničeva s pomočniki — dobili najlepše priznanje vse družbe, še posebej pa hvaležnih staršev. Viškemu zboru z društvenimi voditelji im ostalimi prijatelji gre zato vsa zahvala. Prav bi pa tudi bilo, da bi vsi tisti, ki so za zdaj iz kakršnegakoli vzroka še ob strani, zlasti pa še. mladina (v društvu je 635 članic in članov) še okrepili ta, že tako vzorni partizanski kolektiv. Članstvo si je na občnem zboru privzelo veliko nalog za prihodnje. Med drugitm tudi več propagandnih nastopov, proslav, raznih tekem, izletov, taborjenje; tečaje, nastope v Titovi štafeti in pri teku »Ob žici okupirane Ljubljane« ter gradnji avtomobilske ceste Ljubljana—Zagreb. To so samo majhni drobci iz velikih načrtov TVD Partizana na Viču, ki bo prihodnje leto slavil visok jubilej — 50-letnico, do tedaj pa bo društvo vodil še naprej predsednik Karel Podlogar s sodelavci, načelnikom Hvaletom, načelnico Hartmanovo, tajnico Kobavovo in drugimi prizadevnimi mladinskimi vzgojitelji. Telesnovzgojmi dom na Viču s viavaiiščem in ostalimi objekti je tudi v minulem letu živa ko-ičnica zdravih, popolnih ljudi, ezultati tega načrtnega dela z sdi.no se bodo izraziteje poka-šeie pozneje in tedaj šele dneje prispevali k nadaljnjemu ’ apredku telesne kulture, k; polšja pr: nas vse pomembnejši ' nitelj v težnji za višjo življenjsko raven. Take so bile težnje, ki so vodile t-uStvKj pri rednem delu. Zal za vse razveseljive načrte in neštete naloge n: imelo dovolj '‘dne materialne osnove, tako da morali nekateri prizadevni -ladinski vzgojitelji skrbeti prav -tebe: samo za finančna sred- stva. Ta nevšečnost jih je pogo- stokrat odtegovala od redne vzgoje. Res pa je po drugi strani, da so take težave v društvu nič kolikokrat premostili z iznajdljivostjo. s pomočjo ljudske oblasti, delovnih kolektivov in ostalih množičnih organizacij: društvo si je namreč pridobilo njihovo zaupanje s koristnim delom, ki je veliko pripomoglo k razvoju viške občine. To so temeljne misli iz poročila neumornega predsednika Karla Podlogarja, ki ga je v podrobnem dopolnil še društveni načelnik Jože Hvale. Ta je zlasti poudaril, da je dala mladina na Viču dokaze o pravilni splošni vzgoji v drugem domu viške mladine — v telesnovzgojnem domu Partizana. Seveda je dru- Pri.iatel.jska mednarodna nogometna tekma med Vojvodino m Honvedom iz Budimpešte, se Je v Novem Sadu končala neodločeno 2:2 (0:1). SMUČARSKI DOM NA ČRNEM VRHU NAD JESENICAMI vahj smučarje in izletnike. Snežne razmere so idealne, žičnica obratuje. Redna letna skupščina zveze Slovenije, k; bo morala biti v r.°de]jo. 2. marca vr kino dvorani Gospodarskega razstavišča .ie za-raa: tehničnih ovir odgodena na jfi. marec. Brež.šiki pio-nirji so tudi letos dobro 'zkoris-tili vse zimske dneve. Okra? 70 se jih ie dnevno Urilo v vseh smučarskih dis-ci-pl na h nod strokovnim vodstvom. Zmagal je prepričljivo NJegovan, ki si ie zagotovil prvo mesto že nekaj kol pred zaključkom. V zadnjem kolu je Poš premagal Mešička in tako obdržal I. kategorijo. Prva četvorica (ker , je bilo to obenem tudi okrožno prvenstvo), si je priborila pravico sodelovanja na. polfinalu prvenstva Slovenije. Končni vrstni red: Njegovan (»Maribor«) 8,5, Ačko in Mavrič .(oba »Maribor«) po 7,5, Mikunda (»Maribor«) 6. Poš (»Maribor«) in Kukovec (Branik) po 5, Mešiček (Branilk) 4,5, 'Babič 4. Valenčič 3, ligo jn Kac (vsi »Maribor«) po 2 točki. * Nogometaši »Maribora« so odigrali v torek na svojem igrišču ob Tržaški cesti prijateljsko tekmo z Aluminijem iz Kidričevega. V prvem polčasu je bila igra precej enakovredna, kljub temu pa je gostom zaradi nepazljivosti domačih igralcev uspelo doseči dva gola. V drugem polčasu je bil nato »Maribor« v premoči in je rezultat izenačil na 2:2. * Vodstvo treninga rokometašev Člani planinskega društva v »Maribora« je prevzel Drago Leš- ~ • i-T i i niik, ki se je nedavno tega vrnil Kočevju so b-i-li lani zelo de- jZ jla. V klubu so prepričani, lavni. V svoje vrste so vklju- da so v glavnem prebrodili naj-čili precej mladine, predvsem večje težave in da bodo posebno , ... . .. _ _ letos dosegli več uspehov kot v iz vrst višje gimnazije. Uredili pretekli sezoni. Ustanovili so tudi so okolico planinske koče pod žensko ekipo, tako da bo verjet-Mestnim vrhom in priredili več n.° 1.etos podzveza lahko izvedla okrajno zensko prvenstvo. Za iabarjenj. Markirali so tudi po- rokomet je med mladino v zad-ti do znanih planinskih točk, njem času izredno zanimanje, saj Mariborski šport v kratkem V ponedeljek je bilo zaključeno V nasprotju s prejšnjimi leti je 14. prvenstvo Maribora v šahu. za letošnje sindikalno prvenstvo Ob 7.3:. ljučku tečaja so bi le še te>ime. ki se jih je udeležilo 345 udeležen cev. TVD Parižan Mežica je pred dnevi priredilo smučarsko tekmovanje. na katerem ie sodelovalo nad 159 smučar lev Med član- je b 'i naibe»'.jš: Mlačnik, med mla- d nci Konečnik. med šolsko mladino pa Pustoslemšek (veleslalom). v meddruštvenem slalomu pa .e-o se izkazali Mam hi er Pusto-sTemšek in Krista Faned.1. Sentiuršk* d jaki so mell pred dnevi aoortni dan. in sicer so tekmovaili v fmuku. tekih jn ssn- letos pa jih bodo izpopolnili še do zgodovinskih krajev med NOB. Sprožen je bil predlog, da bi v Kočevskem rogu čim-prej uredili primerno planinsko postojanko, saj prihaja tja vsako leto več tisoč ljudi. (or) AVTO-MOTO — glasilo Avto-molo zveze Slovenije .ie izšlo z 2. številko na običajnih 8 straneh. Med zanimivejšimi prispevki velja omeniti: Mladina med Djev-djelijo in Ljubljano; Naš obračun Iz zasedanjem rep. odbora AMZS); Prometna vzgoja — pri nas in naše prizadevanje: Izmlada je treba začeti; Kako oster je naš vid; Kje-je jedro zla: Garaže naj ne bodo plinske celice; Dirke — železni plug avtomobila; Sodobna se je dvignilo število članstva kar na 42. da je budimpeštanski Vasas v povratni tekmi iz četrtfinala tekmovanja za evropski nogometni pokal zmagal nad nizozemsko enajstorico Ajaxom 4:0 (4:0) in se tako plasiral v polfinale tega tekmovanja. Zelo dobro je sodil jugoslovanski sodnik Nedeljkovski; da je hokejska reprezentanca Švedske doma premagala izbrano moštvo ZDA 5:3 (3:2, 0:0, 2:1); Jutri teir v nedeljo, 2. marca, bodo na Golteh pri Mozirski M2ri.bora v namiznem tenisu dosti. manj zanimanja. Posledica je zlasti opustitev tekmovanja in športne neborbenosti nekaterih ekip, ki prepuščajo točke brez borbe. Pred dnevi so pričeli z drugim delom te.kmovania, prvak jesenskega dela pa je ekipa Grafičarja pred trikratnim, prvakom — ekipo OLO. -s id MARIJAN JELOCNIK: Telovadne raznoterosti Tiskovni svet »Polet« je izdal novo strokovno knjigo, v kateri je Marijan Jeločnik podal telovadne raznoterosti, ki se začenja s preprostimi gibalnimi nalogami in končuje z vrhunskimi storitvami, kakršne smo že večkrat videli na javniih prireditvah študentov in študentk Višje šole za telesno vzgojo. Pisec je nazorno prikazal različne načine nošenja, poskokov, stoj na rokah, preskokov čez so-telovadca in prevalov vse do najtežjih premetov. Gre za gibalne naloge, ki veljajo v sodobni telesni vzgoji kot vir moči in splošne-spretnostl. Talna telovadba se je pri nas že precej udomačila v šolah in v partizanskih drštvih, z novim priročnikom pa se bo, upamo. razširila tudi v športnih klubih. Ge se bodo tudi nogometni trenerji lotili spretnosti, ki jih podaja Jeločnik v svoji knjigi tako jasno, preprosto in nazorno, bodo s tem znatno prispevali k pestrosti vadbe in k boljši^ fizični kondiciji igralcev. To velja kajpada tudi za smučarske, košarkarske in druge trenerje. Vsem bo samo v prid. če docIo ob-vladali vsaj lažje načine poskokov, pre-skokov, prevalov itd. Gradivo ej priTcazano metodično, urejeno po načelu postopnosti in nazorno ilustrirano. Stoteri vaditelji. trenerji in učitelji so dobili novo strokovno knjigo, v kateri bodo našli novih pobud In novega vadbenega gradiva z_a delo z mladino in s tekmovalci. -ga ELEKTRO CELJE V CELJU sprejme v službo DVA VERZIRANA SKLADIŠČNIKA za službena mesta v Celju. Nastop službe takoj — Plača po tarifnem pravilniku. 968-R Javljamo žalostno vest, da je umrla JOŽICA SLAVEC abs. medicine Kcrlegi jo bomo ohranili \ v lepem spominu! ZSJ — Združenje medicincev MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA razpisuje naslednja delovna mesta: DVEH^STROJEPISK I. a razreda pogoji: nižja srednja šola s popolnim obvladanjem strojepisja; plača po uredbi ion dopolnilna plača. 4000 din. LIKVIDATORJA pogoji: ekonomska ali popolna srednja šola z. maturo; plača po uredbi in položajna plača. Ponudbe oddajte v tajništvu Mestne hranilnice ljubljanske, Čopova ulica št. 3/II, soba štev. 7, do 5. marca 1958. 1100-R i Zadružno kmetijsko ? . gospodarstvo Ivanjkovci ! ? razpisuje i • Pogoji: srednja kmetijska • šola s' petletno prakso ali 1 nižja kmetijska šola z j desetletno prakso. Plača • po tarifnem pravilniku. — j Prijave za sprejem vložite i do 15. marca 1958. ,1013-R • noooooooonm Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij pri zavodu Lekarna, Kranj, razpisuje mesto FARMACEVTSKEGA POMOČNIKA za vodjo lekarniške postaje 2iri, — Nastop službe 1. aprila 1958 ali po dogovoru. Pogoj: farmacevtski pomočnik s strokovnim izpitom. Osnovna plača po uredbi, dopolnilna plača po pravilniku. — Stanovanje zagotovljeno. Prošnjo z življenjepisom pošljite Lekarni v Kranju. 1097-R xxxxxxxxx>oocxxxxxx3oooooooayooooocxxxx)ocxxxxxxxxxxxxx>xooocxxocoooccxxxx)oooooccx: Za prvake v alpskih zvrsteh Pred tednom je bilo v Kranjski gori smučarsko prvenstvo Slovenije v alpskih disciplinah, ki je bila pravzaprav glavna preizkušnja za letošnje zvezno prvenstvo od' l. do 3. marca, ki bo prav tako v Kranjski gori. Državno prvenstvo bo letos nedvomno naša naj-večja domača prireditev na snegu v tej zvrsti, saj so se zanjo prijavili vsi najboljši jugoslovanski smučarji, razen njih (I. in II. razred) pa še Izbrani tekmovalci iz III. razreda. Ta okoliščina bo primaknila temu prvenstvu še posebno privlačnost, še bolj pa huda borba med mladimi in »starimi« tekmovalci in reprezentaniti, ki stopajo v zadnjem času vse bolj v ospredje. Slovenske prvake — Pogačnika, Klinarja in Lakoto — in ostale čaka torej na kranjskogorskih terenih še ena trda preizkušnja,- ki bo pač najlepše pokazala, koliko je ta šport napredoval v zadnji zimi. Slovesna otvoritev prvenstva bo že danes v hotelu Razor, tekmovalni spored za tri dni pa je takle: sobota ob 8. uri bo veleslalom, v nedeljo ob 8. uri slalom. v ponedeljek ob 10. uri pa smuk. Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij Trgovskega podjetja »Sadje«, Kranj, razpisuje delovna mesto ŠEFA MEHANIČNE DELAVNICE 9 Pogoji: mehanik z mojstrskim rzpitom in daljšo prakso v stroki. Plača po tarifnem pravilniku. Nastop po dogovoru. 913-R tol koči devete tradicionalne smu-avtomobilska industrija na križi- carske tekme grafikov Slove- 2nil • T T T-l i T>1 n cr T»vrlln •» n urn in . Ti« , . mje. Izvedbo tekmovanja je šču; Unimog —• vozilo za vse in za vsako priliko itd. Mnogo je v njej tudi društvenih poročil ln najnovejših vesti o avtomobilistih v šporlu. Posamezne številke so po in din. S TITJEGA SO VESTI da je sovjetska hokejska repre- kanju. Sodelova-lo je 150 dijakov zentanca premagala kombinirano. prevzela sindikalna podružnica Celjske tiskarne. Po dosedanjih prijavah se bo tega tekmovanja udeležilo nad 80 smučarjev in smučark iz 11 sindikalnih podružnic grafične industrije v tta scr.učiščjh Lipice. ekipo Stockholma 7:3 (2:3, 3:0. 3:1) naša republika. M. B. XOX«XXXXX30000C»0n0000000000000000000000000000000000000000000000000000000000CXXX50& Gradbeno podjetje »GRADBENIK«, Šoštanj, razpisuje naslednja prosta delovna mesta: KALKULANTA — ANALITIKA, gradbeni tehnik s prakso. Plača po tarifnem pravilniku ali dogovoru. GRADBENEGA DELOVODJE, plača po tarifnem pravilniku, KVALIFICIRANEGA ZELEZOKRIVCA, plača po tarifnem pravilniku. Nastop službe zaž- n takoj. — Ponudbe pošljite upravi podjetja do 15, marca 1958. 1021-R » mnrmnnnnm, «1 ^ ^ Za dobrim nepozabnim atom so se v večnost preselili naša ljuba preskrbna mama IVANJI ZAJC Pogreb bo v soboto, dne 1. marca ob 9. uri dopoldne v Sodražici. Žalujoči: hčerke Pavli por. Pakiž, Dragica por. Kovačič, Ivanka por. Gašperič z otroci, zetje, sestra Marija Pust z družino, vnuki in vnukinje ter ostalo sorodstvo. Sodražica, 27. februarja 1958. Umrl nam je naš dragi brat, svak in stric JOSIP VIDIC Društvo veterinarjev Slovenije sporoča, da je umrl njegov član veterinar ANTON SOK O senior Dragega tovariša bomo ohranili v častnem spominu. Društvo veterinarjev Slovenije Nenadoma je umrl dlan našega kolektiva, tovariš Franc Beribak višji industrijski obratovodja v pokoju in bivši šef * delavnic »Gradis« CO Maribor Pogreb pokojnika bo v soboto ob 16. uri v Mariboru. Požrtvovalnega člana našega kolektiva bomo ohranili v lepem spominu. Uprava podjetja »GRADIS« Ljubljana Ob nenadni hudi izgubi moje srčno dobre žene, mamice, babice in tete ZOFKE GUČK0VE roj. PUST se iz sroa zahvaljujemo vsem prijateljem in znancem za vsa ustna i pismeno izražena sožalja, vsem, ki ste nam ob hudih urah kakorkoli pomagali, vsem darovalcem krasnih vencev in cvetja v spomin. Posebno zahvalo pa smo dolžni vodstvu in članstvu Prostovoljnega gasilskega društva Trbovlje-mesto za ureditev pogrebnega sprevoda, deputacijam gasilcev Trbovlje-rudnika, Cementarne, STT, Elektrarne, Ceč, Zagorja in Hrastnika. Pevskemu zboru Svobode Trbovlje II., ki se je z žalostinko poslovilo od naše mamice. Najlepša hvala tudi duhovščini za spremstvo in govornikoma za tople poslovilne besede. Zahvalo pa smo dolžni'tudi kolektivu »Mehanike« in dimnikarjev. Vsem prisrčna hvala za vso pomoč! Trbovlje, 23'. februarja 1958. Žalujoči: mož-France, hčerki Vida in Draga por. Kavšek in ostalo, sorodstvo. Podjetje Elektro-Maribor okolica sporoča, da je dne 27. februarja po daljšem trpljenju umrl član kolektiva Karel Kmetič diplomirani elektrotehnik Vzglednega uslužbenca in dobrega tovariša bomo ohranili v najlepšem spominu. Delavski svet, uprava in sindikalna podružnica podjetja Elektro-Maribor okolica. gradbeni tehnik in zidarski mojster Pogreb dragega pokojnika bo v petek dne 28. februarja ob 16,30 izpred draveljske cerkve na draveljsko pokopališče. Do pogreba leži pokojnik na Zalah v Jožefovi mrliški veži. Ljubljana, Donnerskirchen, 28. februarja 1958. Žalujoči: brata ing. Ivan in Franjo, sestri Jerica in Fani in njihove družine, nečaki in ostalo sorodstvo. S sb. / SL0¥EISK1 POBftOTUJBC / *• « - *• isn | »Malo pozneje. Predvsem smo bili mi drugačni.« »Mlajši.« »Ne samo to. Vedeli smo, kaj hočemo.« »Recimo.« »Vedeli smo pa tudi, kaj hočejo od nas.« »Da, zdaj si pravo odkril! To je jasno. Kaj so mogli hoteti? Da bi umirali. Zdaj hočejo isto. In v redu. To si lahko privoščimo, ali ne?« Andrej je namrščil obrvi. »Nikar se ne izmikaj.« »Jaz da se izmikam?« »Gotovo. Umirati — to ni težko.« »Odvisno je od tega, kako.« »Kakorkoli. To zmoremo zmeraj.« »Ti je še premalo?« »Brezupno je.« »Posebno za tisto, kar umira,« se je ponorčeval Matej. »Prijeten dečko si, ni ti kaj reči. Veš kaj, dajva, izprazniva rajši tole buteljko.« Med vrati v bar se je prikazala večja družba. Bili so isti ljudje, ki jih je bil pred četrt ure, ko so nameravali zapustiti lokal, srečal Drewnowski v restavracijski veži. Najbrž je ploha prekrižala njihove načrte, da bi se preselili v drug lokal. Ostali so v »Monopolu«. Trije moški, dve ženski. Ena izmed njiju, mlada plavolaska s platinastimi lasmi, s prav tkimi obrvmi in z navzgor zavitimi trepalnicami, kakor bi bila kakšna amerikanska igralka, s krznom iz polšjih kožic, vrženim na gola ramena, je zaploskala. »Vidite, ali nisem rekla? Nikogar ni, cisto prazno je. In kako prijetno. Pridite! Gospod odvetnik, tu nam bo izvrstno.« Kmalu je vsa družba obstopila bife in začela sedati na visoke stolčke. Odvetnik Krajewski se je usedel poleg plavo- laske s platinastimi lasmi. Sklonil je debeli, rdeči vrat ter ji nekaj šepetal na uho. Poslušala je raztreseno in v nekem trenutku se je ozrla na mladega, brhkega temnolasca, ki je stal na drugem koncu točilne mize. »Gospod doktor, semkaj k meni prosim!« Chelmicki se je namrdnil z izrazom očitnega nezadovolj-,stva. Poznalo se mu je, da je pil žganje. Bil je razburjen, z dekliškimi trepalnicami zasenčene oči so se mu nekako zožile in se močno svetile. »Sam vrag je prinesel to svojat!« Toda oni so se pogovaijali preveč hrupno in so bili preveč zaposleni sami s seboj, da bi mogli slišati. Chelmicki je medtem iskal gospodično Kristo. Ravno je natakala konjak v kozarčke, toda v nekem trenutku, kakor bi čutila, da jo oni gleda, je na brž pogledala proti Mateju. Lahno ji je pokimal. Hotel je, da bi prišla k njuni mizici. Samo nasmehnila se je in dalje nalivala konjak. Zajetni advokat ji je začel nekaj praviti. Matej je segel po čaši. »Andrej!« Ta je nehal jesti. Sedel je in si s pestjo podpiral glavo, svetli lasje so mu zlezli na čelo. »Boš pil?« Izpila sta molče. Matej je znova pogledal proti bifeju. To pot brez uspeha. Kristino so zakrivala široka advokatova ramena. Plavolaska s platinastimi lasmi se je sklanjala proti svojemu brhkemu sosedu na desni in se naglas smejala. Krzno ji je zdrknilo z ene strani ter odkrilo golo, z nežno in mehko linijo zarisano ramo. Ostala dva moška sta zabavala drugo žensko. Vsi trije so bili precej pijani. Chelmicki je vztrajno, a zaman, vedno iznova pogledoval tja. Kristina je bila, kot je bilo videti, docela zaposlena z novimi gosti. Nazadnje ni vec strpel. »Andrej, ali veš, kakšni ljudje so to?« »Kdo?« i »Tistale sodrga pri- točilni mizi.« Andrej se še ozrl ni tja. »Mar nimaš večjih skrbi?« »Kaj jih poznaš? Videti je; da so domačini.« Andrej si je popravil lase s čela in dvignil glavo. »No?« »Ne vem. Poznam samo tistegale z rdečim tilnikom.« »Zoprn možakar. Rad bi mu dal eno po gobcu. Kdo je to?« »Tukajšnji advokat.« »Svinja?« »Nekaj takega.« »A naj mu dam po gobcu?« »Daj.« Chelmicki je brž vstal. Andrej ga je zagrabil za roku. »Kaj si znorel?« »Pusti me pri miru! Sam si rekel, naj mu dam po gobcu.« »Sedi!« »Ko pa ne morem videti ljudi s takšnimi bikovskimi tilniki.. .« »Sedi, slišiš?« Malo se je obotavljal, a je vendarle sedel. »Poslušaj, Matej . . .« je začel Andrej. »Hotel sem resno govoriti s teboj. Pred eno uro sem se sešel s Florijanom. Imela sva dolg razgovor.« Matej se je živahno obrnil proti njemu. Izraz njegovega obraza je postal popolnoma trezen, napet in buden. »Nas je ozmerjal?« »Ne.* Trikrat v vodnjaku Rezika Cakatič 15 vasi Mi-kleuša pri Podravišisiki Slatini je pred dnevi v enem dopoldnevu trikrat padla v vodnjak, globok 25 metrov. Končno so jo rešili z neznatnimi praskami. Deklica je zajemala vodo iv. nezavarovanega studenca. Pri tem ji je na mofcri ilovici spodrsnilo. Padla je 25 metrov globoko v vodo. Njeno vpitje na pomoč so k sreči slišali sosedje. Dekle se je oprijelo vedra, sosedje so pa vlekli. Sredi vodnjaka se je veriga pretrgala in dekle je skupaj z vedirom štr-bunknilo nazaj v globino. Medtem je prišel oče in se spustil k hčeri na dno izvira. Ko je za silo zvezal verigo in Reziko dobro zavaroval, so sosedje znova potegnili, toda zarjavela veriga je v drugo počila. Tako je deklica padla tretjič v globino. Zdaj so prinesli močno vrv in spravili očeta in hčer na varno. Oba sta dobila le neznatne poškodbe, studenec pa bodo zdaj vendarle zavarovali. Rdeče luči na kravjih repih Skozi neko ameriško mestece gonijo vsak večer pastirji s paše svojo živino. Zupan je izdal ukaz, da mora vsako govedo, ki gre v mraku ali temi skozi mesto, imeti na repu rdečo luč, da jo bodo avtomobilisti in motociklisti lahko že od daleč videli. Taka-Ie naj bi bila vsemirska ladja, s katero bodo ljudje potovali na luno Kaj nam more nuditi Luna? bralne in se ne smejo trditi z atomi zraka. Težave pri gradnji takih naprav na Zemlji so ogromne. Na Luni bi mogli take stroje graditi na prostem.. majhna težnost pa bi olajšala postavljanje težkih sestavnih delov. Magnet, ki tehta na Zemlji 10.000 ton, bi tehtal na Luni komaj 1666 ton. Se Mm važno nalogo bi lahko rešili fiziki na Luni: proučevanje značilnosti kozmičnih žarkov. Izvor teh žarkov je še vedno med največjimi skrivnostmi vesolja. S poskusi in proučevanjem na Zemlji moremo dobiti le posredna dognanja. Tolsto] in žene Gorki in Cehov sta se nekoč sprehajala po drevoredu nekega letovišča na Krimu in naletela na Tolstoja, ki je sedel na klo-pici. Prisedla sta in razvil se je živahen pogovor o ženah. Tolstoj je dolgo časa samo poslušal, potem pa je dejal: »Resnico o ženah bom povedal šele, ko bom že z eno nogo v grobu. V trenutku, ko jo bom izrekel, bom skočil v krsto, zaprl pokrov in zavpil: Zdaj pa napravite z menoj kar vas je volja!« 5 DROBIŽ 0 Ne\vvorška policija je obja-0 vila, da je lani izgubilo ziv-a ljenje pri prometnik nesre-w Cah nad polovico šoferjev za-^ radi pijanosti. ® V ZDA so splovili letalono-© silko na atomski pogon. — ® Opremljena je z osmimi atom-„ skimi reaktorji, s katerimi la-® hko plove dve leti. ne da bi ftS bilo treba obnavljati gorivo. 6 V Lambachu pri Linzu v fj Avstriji so popravljali staro St cerkev in so pri tem našli rj romanske freske, za katere v domnevajo, da so iz 11. sto- letja. Cerkev je baje zidana ^ leta 1089. * Konstruktorji atomske pod- mornlce »JVautilus« so dobili “ nalog, da izdelajo načrt pod-ag vodnega tankerja. Sodijo, da sg je podvodni pogon primeren A za uporabo atomske energije. ? Cariniki na letališču Orly pri * Parizu so začeli 48-urno stav-© ko. Zahtevajo povišanje plač. g Prtljago potnikov za Alžir je s, preiskala policija, drugi pot- * miki pa so odšli brez carin-© skega pregleda. MUSTER, 37. Bolj ko se je bližal večer, bolj je bil Baree plašen. Zate, je še pred mrakom poiskal prenočišče. Izbral si je zavetje pod visoko kamnito steno, kamor je voda nanosila mehko plast peska in mivke. Prehodil je bil dolgo pot in se je o : doma oddaljil že osem ali devet milj. Legel je in opazoval beli pesek, ki je segal prav do struge. 38. Ta večer mu je bilo namenjeno le pol ure mirnega počitk u Cez pesek se je namreč prizibal velik črn medved. Baree tv mogel verjeti svojim očem! Da so na svetu tako velika bitja: Doslej je poznal le starše in samo majhne ž*ra?i: miši, sove, zajce, veverice. Vidre so bile sicer večje ocl r ■ •> - d ved pa je bil v primeri z njimi pravi orjak! 39. Medved YVakayoo je tehtal najmanj šest sto funtov, mogoče še več. Bil je debel in okrogel, dlaka sc mu je v mesečin, svetila kot črn baržun. Pri hoji je čudno zibal z nizki! povešeno glavo. Sredi peščine, komaj deset korakov o Bareeja, se je ustavil. Joj, kako se je Baree bal! Stiska! je k steni in se tresel kakor v vročici. Pravijo, da bomo 7, lune videli ameriški kontinent tako, kot to prikazuje naša slika. ?.o,euRwoop g 0FER- KNJIŽEVNIK Blagoje Lazič, šofer beograj- obravnavajo sodobna vprašanja, skega podjetja »Jugolaboratori- Zbirka, ki bo v kratkem izšla ja«, je član Kluba delavcev- -lz tiska, ni uspeh samo za av- pisateljev. Pred dvemi meseci torja, temveč tudi za Klub, ki je dal založbi »Omladina« zbir- m]ademu šoferju-književniku ko 15 povesti. Člani sveta so po- vesti ugodno ocenili. V glavnem odprl pot. VSEPOVSOD KATMANDU — Ameriška raziskovalna skupina je prispela na Himalajo, da bi odkrila skrivnost »snežnega človeka«. Odprava ima s seboj tudi posebne pse, ki znajo poiskati sled. PARIZ — Po podatkih, ki so jih objavili, je bilo pri prometnih nesrečah leta 1957 v Franciji ubitih S197 ljudi. Številka je le malenkost manjša od žrtev prometnih nesreč v letu 1956. ko jih je bilo 8283. „„„ WASHINGTOX — Odbor 7.a riž pri organizaciji OZN za kmetijstvo in prehrano »FAO« je opozoril, da bodo letos na svetu pridelali manj riža kakor v zadnjih dveh letih. Po sporočilih omenjenega Komiteja, je bil pridelek riža v nekaterih državah, ki so glavne izvoznice riža, letos znatno nižji kakor pretekla leta. Zmanjšale so se tudi reserve iz preteklih let. LONDON — Osem tisoč britanskih atomskih znanstvenikov ie poslalo direkciji za finance in administracijo _pri britanski upravi za atomsko energijo zahtevo, da jim zvišajo plače na 40 šterlingov tedensko. KJOBENHAVEN — Petletna deklica lz Danske, ki Je poslala radioaktivna, je po zdravljenju z radijem sedaj lahko zapustila bolnišnico v Utrechtu. Skupaj z njo so odšli iz bolnišnice tudi njeni starši, ter bratje in sestre, ki so bili prav tako izolirani v bolnišnici. Malemu Joke Haanschotenu je namreč ostal del radijske igle v nosu. Ko Je kasneje izpadel, so ga starši vrgli v peč, pepel pa n3to na vrt, s čemer ie vsa okolica postala radioaktivna. Ko so se Haanscbotenovi sedaj vrnili domov, so videli, da so njihovo peč, dimnik in zemljo iz vrta vrgli v Severno morje, hišo pa so jim na novo pobelili. za.dela padati proti Zemlji. Za transport z Lune na Zemljo bi potrebovali samo stoti del energije. ki je potrebna za prenos enake mase z Zemlje na Luno. Važen problem je tudi, kam odlagati tovor iz vesolja.. Najprimernejši kraj bi verjetno našli v puščavi Gobi in Sahari. Dalje bo treba ustanoviti znanstvene opazovalnice ma Luni, predvsem za astronome.' kj bi od tam laže opazovali vesolje. Pri opazovanju z Zemlje nas moti atmosfera, tako da ne vidimo na Luni oblik, ki so manjše od 200 m. Z Lune pa bi videli na Zemlji vsak 20 m dolg predmet. Perspektive so fantastične; urbanistični načrti, gibanje ladij na morju, spremembe vremena na podlagi oblačnih sistemov - . . Poročila bi imel.i v 1,28 sekunde. Astronome ne bi motila radiacija. informacije iz vesolja bi bile čiste. Brez dvoma bi opazovalnice na Luni v bistvu spremenile vso atmosfersko znanost in nam približale zvezde, ki j.% z Zemlje ne moremo videti. Fiziki iin elektronski inženirji bi mogli na Luni v brezzračnem prostoru gradit; orjaške stroje za razbijanje atomov, v katerih dosegajo deli atoma velikanske Shari Kkan iz Trinidada je prišla v Evropo, da bi tu poskusila srečo kot plesalka in pevka, Poznavalci pravijo, da bo sigurno uspela in so navdušeni nad njenim talentom. Pravijo, da bo celo prekosila svojo slavno sestro Mono Baptisti. Človeštvo potrebuje rude, ki j.ih na Zemlji že po malem primanjkuje. Pravijo, da jih je na Luni v neizmernih količinah. Toda kako bj jih spravili na Zemljo? Srednja gostota Lune je 3,3. Lunino jed:r0 je pod visokim pritiskom, skorja je pa lažja. V skorji torej ne more bit; težkih elementov, pač pa so lažje kovine. Zaloge rudnin na Lunini površin.; moremo ugotoviti z zemlje po refleksu, po značilnem odsevan ju pod dej--tvom ultravioličasiah žairkov itd. Globinske rezerve pa ugotavljamo z radioteleskopom. Torej bomo imelj nekaj informacij že pred od hod cm ra t wn Kaj pa transport? Privlačna sita je na Lun. .... - Zemlji. Zato bi se relativno -lahko dvignila masa materiala na nivo, kjer se med seboj uničujeta gravitacijska sila Lune in Zemlje, in od koder bi