Največji aloveniid dnevnik v Združenih državah
GLAS NARODA *
r
The largest Slovenian Daily in die United Stote*.
List slovenskih delavcev y Ameriki.
and legal Holidays. 75,000 Readers.
TELEFON: CHelsea 3—3878
Entered as Second Class Matter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3,1870
TELEFON: CHelsea 3—3878
NO. 73. — STEV. 73.
NEW YORK, FRIDAY, MARCH 29, 1935. — PETEK, 29. MARCA 1935
VOLUME XT.TTT, — LETNIK XT,nT.
NEMČIJA ZAHTEVA NAZAJ IZGUBLJENE KOLONIJE
Premoga rji se pripravljajo na stavko
VZHODNO EVROPSKA ZVEZA BI BILA EDINA PROTIUTEŽ PROTI CILJEM SODOBNE NEMČUE
Sovjetska unija je sklenila s silo vkloniti Nemčijo ter bo skušala o tej potrebi prepričati Anglijo. — Vojne na vzhodu bi ne bilo mogoče omejiti. — -Nemčija se ne bo udeležila konference velesil v Stres si. — Tri struje v Angliji.
ROOSEVELT V JUŽNIH VODAH
Sprejel je Kents k e g a vojvodo in njegovo soprogo. — Predsednik upa na dober ribolov.
Miami, Fla., 28. marca. — PnKisednik Roosevelt je na jaliti Vincenta As tor j a "Nour-mahall" odplul v vabljivo južno vodovje ol> Bahamskih otokih, kjer namerava ostati 10 dni in za razvedrilo loviti ribe.
Formalnosti za dovoljenje križariti v vodovju angleške posesti so bile kmalu izvršene, ko je predsednik na jahti sprejel governerja Bahamskih o-tokov Sir Bede Clifforda s soprogo in sina angleškega kralja Kentskega vojvodo z njegovo soprogo, bivšo grško princeso Marino.
Ketitski vojvoda, ki je najmlajši sin angleškega kralja, se mudi na svojem ženitovanj-skem potovanju tudi nekaj časa na Bahamskih otokih.
O tem obisku je objavil poročilo predsednik sam v začas-časopisje.	j ni Beli hiši v Biltmore hote-
Tretja struja pa zavzema stališče, katero zasto-jlu v Miami. Rooseveltovo popa Sir Austin Chamberlain, da je mir eden in ne- ročilo se glasi: deljiv, da bi bilo dovoljeno Nemčiji, da razširi svoj vpliv proti vzhodu in ker bi tako podjetje zahtevalo vso nemško silo, bi mogla zapadna Evropa ponoči mirno spati, toda to bi tudi vplivalo na zapadno in vzhodno Evropo. Tak vpliv pa bi mogel povzročiti novo svetovno vojno.
Rusi niso v nevednosti glede položaja v Nemčiji. Vedo, da je sedanja vlada stalna in močna. Sedaj nemška vojska ni še dovolj pripravljena za vojno. Za vojni materij al mora še izdati ogromno vsote, vsled tega pa se bo gospodarski položaj slabšal. Kadar bo Nemčija popolnoma oborožena in pripravljena na vojno, bo gospodarski položaj skrajno slab in tedaj bo morala Nemčija udariti.
Da pa se ta nevarnost odstrani, je potrebno, da sklenejo države zvezo, ki bo vojaško dovolj močna, da prisili Nemčijo, da opusti svojo namero, da bi se razširila proti vzhodu in jugovzhodu. Treba je
MOSKVA, Rusija, 28. marca. —Rusija se dobro zaveda, da ima Anglija izbirati med dvojno vrsto politike in pozna tudi angleško javno življenje, vsled česar je za Anglijo odločitev težavna.
To natančno pojasnjuje Karel Radek v svojem članku v "Izvestjih". Radek pravi, da so v Angliji tri struje političnega mišljenja.
Prva struja se zavzema za popolno osamljenost — avtarhijo angleškega cesarstva; da prepustil kontinentalno Evropo v njenih zadevah in zmedah. Kot pravi Radek, ima to mišljenje veliko oporo, pa v sedanjem položaju ni na mestu.
Druga struja se poteguje za složno sodelovanje Anglije s Francijo in morebiti tudi z Italijo, da so zajamčene sedanje meje in mir v zapadni Evropi, toda Nemčiji prepušča prosto roko v vzhodni in jugovzhodni Evropi.
Radek pravi, da je to naziranje predsednik Hitler z vso svojo govorniško zmožnostjo skušal vsiliti Sir Johnu Simonu in Anthony Edenu v Berlinu. To naziranje v Angliji tudi podpira vse Rothemerejevo
PRAH ZAHTEVA NOVEŽRTVE
Na tisoče glav goveje živine je poginilo. — Železniški promet je oviran. — Med prebivalstvom divjajo bolezni.
V spremstvu rušilca Clax-ton spustili sidra v Cat Cay ob 10 do}>oldne. Jahta Nourma-hall že tam. Opoldne so se zgla-sili pri predsedniku governer Bahamskih otokov Sir Bede Clifford s soprogo v spremstvu Kentskega vojvode in soproga ter Mr. in Mrs. Louis Wasey iz New Yorka, ki je lastnik Cot Cay-a.
"Farragut in Nourmahall nameravata danes popoldne aiulaljevati jjot proti jugu, Claxton se vrne v Miami. Krasno vreme, gladko morje.
Roosevelt, bojna ladja Farragut"
MML LEBRUN PRIDE V AMERIKO
Kansas City, Kans., 28. marca. — Nadloga prahu se je zopet pojavila na osrednjem za-padu. Zopet je umrlo devet o-seb. Na opustošenih planjavah je pogrnilo na tisoče domače živine. Železniški promet je o-viran in aeroplani se morajo spuščati na tla.
Prah je pokril skoro isto pokrajino, v kateri je prejšnji teden umrlo deset oseb. Ta pokrajina se nahaja v državah: Nebraska, Kansas, Wyoming, Colorado, Oklahoma in severni del Tex asa.
Denver je {loži vel nepričakovano hud vihar. V petih minutah je bilo nebo zakrito.
V Baea okraju v Coloradu, kjer je za "prašno" pljučnico prejšnji teden umrlo šest oseb, je ozračje zopet postalo neznosno. Mnogo ljudi je obolelo za pljučnico in živina poginja na pašnikih.
Br. Thompson je iz Springfield, Colo., na United Press brzojavil: "Ljudje "mi živali ne morejo preživeti, ako se vihar nadaljuje".
SPORAZUM MED MALO ANTANT0
Med dr. Benešem in Ti-tulescom vlada popolni sporazum. — Oba upata, da bo mir ohranjen.
IZSTOP IZ LIGE NARODOV
Washington, D. C., 27. marca. — Z današnjim dnem preneha biti Japonska članica Lige narodov. Danes pred dvema letoma je Japonska naznanila svoj odstop, ker ji Liga ni odobrila njene osvojitve v Mandžuriji.
Izstop Nemčije iz Lige postane veljaven 14. oktobra. Nemčija je izstopila iz Lige
Bratislava, Čehoslovaška, 28.
marca. — Romunski zunanji minister Nikolaj Titulescu je s svojo soprogo in spremstvom prišel dopoldne i v, Beograda v Bratislavo in ga je j »ozdravil čehoslovaški zunanji minister dr. Kdvard Beneš. Oba ministra sta se takoj odpeljala v hotel in velika množica, ki se je zbrala po ulicah, ju j«* glasno pozdravljala.
Oba ministra sta v hotelu takoj pričela razpravljati o mednarodnem političnem položaju ter sta bila skupaj do poznega večera.
Po končani konferenei je Ti-tuleeu javnosti podal naslednjo izjavo:
"Po konferenci z jugoslovanskim ministrskim predsednikom in zunanjim ministrom Bogoljubom Jeftičem sem sedaj razpravljal z dr. Benešem. Razpravljala sva o vseh tekočih političnih vprašanjih in sva se prepričala, da imajo države Male antante o njih so glasno mnenje.
"Doktrina .Male antante je jasna in neomahljiva in sedaj sem v položaju predložiti naše skupne nazore zapadnim pre-stolicam. Prepričan sem, da je navzlic resnosti političnega položaja mogoče ohraniti mir. Kar se tiče Male antante, se more njena politika označiti kot služabnica miru, pa tudi kot služabnica pravice".
Dr. Beneš je rekel, da se povsem strinja s Titulescom.
Pozneje sta oba ministra govorila po radiju. Titulescu je
DELODAJALCI NAJ BODO POSTAVNO PRISILJENI UVAŽEVATI PRAVICE AMER. DELAVSTVA
WASHINGTON, D. C., 28. marca. — Danes je
bilo pred tremi uradi zvezne vlade slišati odločen in preteč glas ameriškega delavstva. NRA, čije obstoj je resno ogrožen, je ponovno slišala o stavki v okrožju mehkega premoga. Ce ne bo dosežen v zadnjem hipu sporazum, bo zastavkalo petstotisoč pre-mogarjev.
MUNICIJSKA PREISKAVA V ANGLIJI
Municijske tvrdke so bile v zvezi s častniki. — Bivši vojni minister je imel "posredovalnico za delo".
London, Anglija, 28. marca. Delavski voditelj lord Marlev je v nekem svojem govoru obdolžil uradnike ai I mira I i tete, vojnega in zračnega ministrstva, da so bili v zvezi s privatnimi municijskimi tvnlka-mi ter je zahteval večjo oblast za vladno komisijo, ki j«' pričela s preiskavo municijske industrije.
Lord Marlev zahteva, da komisija meti drugim preiskuje tudi zadevo bivšega tajnika vojnega ministrtsva, generala Sir George Clive.
Ko je bil v vojnem ministrstvu". je rekel lord Marlev, "je imel privatno delavsko posredovalnico za častnike. To je bil tajen urad, na katerega so se obračale municijske tovarne za aktivne častnike, da
bi vstopili v njihovo službo kot rekel, da nobena sila ne more nadzorniki prodaje orožja in ločiti ( Vlioslovaške in Romun- municije.
narodov, ker ji Liga ni prizna- ske. Dr. Beneš pa je rekel, da
Pariz, Francija, 28. marca, tedaj skleniti vzhodno-evropsko zvezo proti Nemci- Soproga francoskega predsed
ji, ali pa skupno z Nemčijo.
Zunanji komisar Lit vino v bo gkušal stotnika Edena prepričati, da vojne ni mogoče omejiti in da je zveza držav najboljši porok za mir v vzhodni Evropi.
LONDON, Anglija, 28. marca.—V italijanskem mestu Stressi se bo vršila dne l 1. aprila konferenca velesil, h kateri pa ne bo Nemčija povabljena. — Pri tej priliki bo določeno, kakšno stališče naj zavzamejo evropske države proti najnovejšim Hitlerjev m odredbam.
Ves svet je namreč presenetila vest, da zahteva Hitler nazaj vse bivše kolonije ter popolno enakopravnost v orožju.
Edinole v slučaju, da bi Nemčija dobila vse, kar zahteva, bi bila pripravljena ponovno vstopiti v Ligo narodov in sicer kot povsem enakopravna članica.
Francija, Italija in Sovjetska unija nameravajo strniti okrog Nemčije železen obroč, kajti le na ta način bo mogoče preprečiti, da bi Nemčija začela .vojno, _____ ____________^__j«._____
nika Lebruna se bo o<l peljala v Združene države na največjem parniku sveta "No rman die".
Kot je bilo že poročano, bo pelo newyorsko slovensko pevsko društvo
"SLOVAN"
DNE 3. APRILA
od 6. do 6.15 zvečer (vzhodni čas)
NA RADIO POSTAJI
WEAF
(660 K)
Rojaki, ki bodo slišali program, -naj sporoče svoje mnenje " Glasu Naroda". Visa tozadevna poročila bomo objavili ter jih pozneje v angl. prevodu izročili vodstvu postaje WEAF.
la enakosti v orožju.
Leta 1926 je izstopila iz Lige Costa Rica, ker ji Liga ni hotela priznati omejitve in olajšanja Monroe doktrine. Leta 1928 je izstopila Brazilija, ker ji ni bil dan stalni sedež v Ligi narodov, katerega je mesto nje dobila Nemčija.
Nekaj let se tudi Argentina
ni udeleževala Liginih sej, toda ni naznanila svojega izsto-pa; sedaj pa zopet delavna članica Lige.
Leta 1926 je Španska naznanila svoj odstop, ker ji ni bil dovoljen stalni sedež v svetu Lige narodov, svojo odpoved pa je po dveh letih preklicala.
Mehika, ki je pristopila k Ligi narodov leta 1931, je naznanila svoj odstop takoj prihodnje leto, ker je bila za njo članarina previsoka, toda je v maju 1933 svoj odstop zopet preklicala.
je Mala antanta tekom zadnjih 16 lot s svojim mirnim delovanjem pogosto obvarovala mir.
Titulescu je odpotoval v Pariz, dr. Beneš pa se je vrnil v Prago.
Titulescuova soproga je rekla, fla bo svojega moža spremila v Pariz in London, od koder namerava iti v Moskvo.
Istanbul, Turčija, 28. marca. Po uradnem poročilu je novi bolgarski poslanik Pavlov zagotovil turškemu zunanjemu ministru Tevfik Ruždi Arasu, ki je sedaj predsednik sveta Lige narodov, da Bolgarska ne namerava zavreči vojaških določb nevillske§ mirovne pogodbe. Ta izjava je zbudila v Angori veliko zadovoljstvo.
Advertise in 'Glas Naroda'
WILEY POST BO ZOPET LETEL
Los Angeles, CaL, 27. marca. — Wiley Post bo v kratkem tretjič poskusil skozi stratosfero poleteti iz Californije v New York. ^
"Naloga vladne komisije je, da natančno preišče ta privatni urad. V svojih rokah imam seznam častnikov, ki so zavzemali važna mesta v admirali-teti, v vojnem in zračnem ministrstvu, ki so kupovali orožje in milnici jo, so pozneje pustili svoja mesta in stopili v službo municijskih inxljetij z visokimi plačami".
Lord Marley je tudi opozoril na municijsko preiskavo v Washingtonu ter rekel, da je potrebno posvetiti v knjige privatnih municijskih podjetij, kot je Vickers-Armstrong, Ltd. Marlev je rekel, da je bil zastopnik V i cke rs-Armstrong tvrdke A. V. Lander leta 1933 izgnan iz Turčije, ker je hotel vplivati na politiko tuje vlade.
Viscount Halifax je v imenu vlade Marlevu odgovoril, da bo imela komisija popolno o-blast, da izvede natančno preiskavo.
"Priznavam", je rekel Halifax, "da bo naša preiskava različna od ameriške, toda morem zagotoviti, da bo šla komisija v svoji razpravi do dna in bo odkrila vse, kar je po-
Pr<»d zborničnim in senatnim odsekom za delavske zadeve sa zahtevali zastopniki organiziranega delavstva, naj bo Wagnerjeva predloga čimprej sprejeta. Ce »se to ne bo v do-glednemi času zgodilo, bo izbruhnil štrajk v dveh važnih ameriških industrijah in sicer avtomobilski in v industriji gumija.
Pred zborničnim odsekam nastopil organizator Ameriške Delavske Federacije Franeis J. Dillon ter pojasnil položaj v tovarnah za avtomobile in g»i-mij.
—	Ford — je izjavil Dillon — ni samo največji blufer in največji delodajalec Amerik«-, pač pa tudi najbolj nesramen in najbolj grozovit.
Tej izjavi ni nihče ugovarjal. '
—	Napočil je čas — je nadaljeval Dillon — ko mora, kongres uveljaviti postave, ki bodo prisilile delodajalce, da bodo uvaževali pravice delavca in delavke.
Plačilna lestvica za kopačo mehkega premoga poteče dne 1. aprila. Premogarji zahtevajo skrajšanje delovnega tedna od 35 do 30 ur, da bo n»ogo«"-«» spraviti na delo več nezaposlenih premogarjev. Dnevna plača, ki znaša po severnih km-jih $5, po južnih krajih pa $4.60, naj bi bila zvišana za petdeset centov.
Premogovni baroni so zato, da se sedanja plačilna lestvica podaljša za dve leti.
LASTAVICE NABIRAJO VOLNO
Perry, N. Y., 28. marca. —» Lastavice so postale tatice vidne. Ko je farmer Charles Nestor opazil, da so njegove ovce ne nekaterih mestih pleša-te, jih je pazil, da bi dognal vzrok za ta nenavadni pojav. Nekega dne zapazi, kako je jata la-stavic priletela nad ovce, ?o sedle na hrbte ovac in so jim izpulile volno ter jo odnesle s seboj v gnezda.
trebno. Do sedaj komisija ni imela uspeha, ker se povabljene priče niso zglasile. Toda v bodoče bo javnost v takih slučajih prišla do svojih lastnih! zaključkov. Vlada nameravaj tej komisiji nudifi vso svojej
pomoč
_____i
OBA"
HEW YORK, FRIDAY, MARCH 29, 1935
THE LARGEST SLOVENE DAILY in U. S. A.
f
"Glas Naroda"
>Aiik Sakser, President
Owned and Pnbllahod bj SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation)
m •
L, Benedik, Treas.
flM ot borfae— of tbe corporation and addrewea of above officers: IK W. 18th Street,	Borooph «f Manhattan,	New YoriC City, N. Y.
OLA8 NARODA" (Voice of the l'eoplo)
Daj Except Snndayit and Holiday«
odo leto Volja aa Anoriko In f
Xanado i.. 90,00 pol leta .................... $3.00
lopol la četrt leu

. IU0
Za New York aa celo leto ...... $7.00
Za pol leta ................... $3.50
Za Inoiemstro sa celo leto...... $7 00
Za pol leta *..•««■••••••••••••■ $3.SO
Subscription Yearly $6.00
Advertisement on Agreement
"Glas Naroda" isbaja vsaki dan lrvsemSl nedelj lu pramlkov.
Dopisi brea podpisa in osebnosti se ne prlobčujejo. Denar naj se blagovoli »aMIJkt/ po Money Order. Pil spremembi kraja naročnikov, prosimo, da as nam tod I prej to Je blVkliSCe naznani, da hitreje najdemo naslovnika.
ULAS NAHODA", 216 W. 18th Street, New Ysrfc. N. I.
Telephone: CHelsm S—S8'W
RUSIJA JE SPREGOVORILA
Sovjetska Rusija, ki je doslej le <xl .strani gledala priprave v Evropi, katere morajo prej ali slej dovesti do nove vojne, je stedaijie pojasnila svoje stališče.
Na predvečer prihoda angleškega delegata stotnika Edlena v Moskvo je objavil znani publicist Karl Radek v ofieijehiem glasilu sovjetske vlade članek, v katerem pravi med drugim:
—	Bodoča vojna ne bo omenjena samo na Vzhod. Divjala bo na dveh kontinentih in sicer v ozemlju med Odfro in Donavo in Vladivostok oni. Ako 'bo ta vojna izbruhnila, aie fl>o odločila samo usode Evrope, pač pa tudi usodo Azije.
Radek vidi sledečo grupacijo sil: — Madžarska bo napadla ('ehrrslovaiško, in Francija bo morala svoji zaveznici priskočiti na pomoč. Tudi Jugoslavija se bo -zapletla v konflikt, kateremu se bo slednjič pridružila tudi Velika Britanija.
Vse rusko časopisje, za katerim je seveda vlada, svari jasno in odločno pred augleško-neinškim kompromisom.
—	Nemški fašistični voditelji izjavljajo, dia bodo s svojimi fašističnimi tolpami korakali proti Vzhodu. Nji-iiov cilj je razkosa u je Sovjetske Unije.
Hitler upa, da bo Japonska napadla Rusijo z Vzhoda- Vojna v Pacifiku ali v vzhodnem deu Evrolpe bi od-vmdla pozornost drugih držav od Nemčije, vsled česar bi dtobila slednja prosto roko.
—	Oboroževanje Nemčije pomeni največjo nevarnost za Rusijo. Nemški napad bi zapletel v konflikt vso Evrop > in Azijo.
Splošno se domneva, da bodo skušati Rusi prepričati angleškega delegaita, da preostaja Angliji in ostalem svetu sploh edina pot: prisiliti Nemčijo k sprejemu vzhodnega varnostnega pakta, kar je dosedaj vedno dosledno zavračala.
Zaenkrat- je odvisno od1 Anglije1, da odi*h* 110 nastopi proti vsemu, kar količkaj ogroža svetovni mir.
—	Ako bi Japonska vedela, da ne bo za slučaj vojne dobila od Anglije, nobenega posojila, hi živela s Kitajsko in z ostalim svetom v miru. Ako bi Nemčija vedela, d!a bi je za slučaj vo jne ne napadli samo vzhodni in jugovzhodni narodi, pač pa ft udi Anglija, bi i>oskušala na miren način utrefiti svojo gospodarsko stališče.
—	Sovjetska unija je pripravljena delovati z Anglijo roko v roki. Če (bo pa začela Anglija uganjati drugačno politiko kot jo mi predlagamo, bo povzročila vojaško katastrofo, kakršne še ni videl svet.
Številke umrljivosti.
Izmed stalno v Ljubljani bi-vajočih je lani umrlo 632 oseb (289 moških in 243 žensk). Umrljivost med Ljubljančani je znašala torej 10.5 na tisoč prebivalcev in prvič po svetovni vojni se je zgodilo, <la je število smrti večje od števila rojstev. Razen domačinov jo lami umrl v Ljubljani tudi 501 nedomači.n, tako da je bilo primerov smrti vsega skupaj 1133.
Samomor ali zločin.
Ves nas srez Gornji grad je razburila novica, da so našli v torek 12. marca na Šctojovom travniku pri Rad mir ju na neki Sin rok i nedaleč od banovin-ske ceste, ki drži proti Gornjimi smradu, obeleno 19-letno Ro-pičevo Heleno, hčerko najemnice iz Podtera.
Ko so sneli mrtvo žensko z drevesa, so se že začele govorice, da bržkone ne gre za samomor, temveč da utegne imeti svoje prste vmes neki mladenič, ki je imel z Repčevo ljuba vno razmerje. Ta je po lastni izjavi bila z njim noseča. Razne okoliščine, med niimi ta, da se je obešenka s koleni skoro dotikala tal, so zbujale sum, da se mladenka ni sama obesila. Pojavil se je neki moški, ki je izpovedal, da je po-kojnica nekaj dni prej dala njemu preeitati pismo svojega ljubimca, ker sama ni znala citati. V pismu jo je ljubimec povabil za nedeljo 10. marca zvečer na sestanek pri tako zvanih Ci gone i li v neposredni bližini Setejevega travnika, češ da ji bo dal de.nar. da bo lahko šla rodit v bolnišnico. V pismu je bilo nadalje zapisano, da naj mladenka nikomur o tem sestanku ne pripoveduje, ker ne sme nihče vedeti, da se snideta ta večer. Zglasilo se je tudi že ves oseb, ki so videle v nedeljo zvečer Ropi če vo v bližini ftetojevega travnika.
Tragična smrt skrbnega posestnika.
Posestnik Janez Juvan s Pu-xo j m h I Polšnikoni se je podal te dni v dolini Pasjek po opravkih. Njegova žena pa je šla v Zagorje in sta se ločila na Klo-višah. V dolini je Juvanu postalo slabo in ko se je sklonil k potoku, da bi si ohladil čelo, je izgubil zavest in padel v vodo. Ko so ga našli neki okoličani, je bil že mrtev. Proti večeru se je vrnila domov njegova žena, ki jo je vest o tragični smrti moža tako pretresla, da se je onesvestila.
Poizkus samomora.
Te dni se je mudil v Radečah 27-letni mladenič Fr. Mu-iej iz Štor. Obiskati je hotel
svojega tovariša Alojzija Za-kovška, mesarskega pomočnika pri Kukcu v Radečah. Ker ga ni bilo doma se je vrnil peš na Zidani most, da se vrne v Celje. Ker pa je zamudil vlak, se jt» vrnil v Radeče. Popoldne je dobil tovariša, s katerim sta obiskala nekaj gostiln. Zvečer se je Mulej vračal na postajo na Zidanem mostu. Stopi vsi v kupe je nenadno potegnil iz žepa samokres in se ustrelil v srce. Nezavest noža so prenesli v Ljubljanski vlak, odkoder so ga spravili v bolnišnico. Rana menda ni smrtnonovama. — Vzrok obupa jo menda nesrečna ljubezen.
Skalo sta minirala.
Na kirurški oddelek obče bolnišnice so pripeljali iz Mišjega dola pri Velikem gabru mlada dva brata Miklavčiča, Janeza in Antona, ki sta z (li-namitom lomila skala v bregu,
"GLAS NARODA* pošiljamo v staro domovino/ Kdor ga hoče naročiti za svoje sorodnike ali prijatelje, to lahko stori. — Naročnina za stari kraj stane $7. — V Italijo lista ne pošiljamo.
ZA OČETOVSTVO SE PULUO
pa se jima je naboj prezgodaj užgal in sta oba dva odnesla nevarne poškodbe po obrazu in rokah. — Klovnišah pri Pol-šniku se je J) mesecev stari Matildi Tobronkovi, bajtarjevi hčerki, zvrnil lonec vrelo vode po obrazu in rokah, da so jo vso oparjeno prinesli v Ljubljano. — Iz Gabrja pri Grosupljem pa so pripeljali v bolnišnico 31 -letnega posestnika Franca Zabukovca, ki jo v gozdu drva ril, pa se jo bukov podrla nanj in mu ]>oškodovala desno ramo in desno nogo.
NEWYORŠKI PABERKI
Važtio za potovanje.
Kdor je namenjen potovati v tiari kraj ali dobiti koga od tam, je potrebno, da je poučen v v teh stvareh. "Vsled naiš dolgoletne skušnje Vam eamoremo dati najboljša pojasnila in tudi vse potrebno preskrbeti, da je potovanje udobno in hitro. Zato se taupno obrnite na nas ta vsa pojasnil*.
Mi preskrbimo vse, bodiši prošnje ta povratna dovoljenja, potne listi, viteje in »ploh vse, kar je ta potovanje po-treh no v najhitrejšem času, in kar je glavno, ta najmanjše stroške.
Nedriavljani naj ne odlašajo do zadnjega trenutka, ker ptedno se dobi it Washingtona povratno dovoljenje, RE-ENTRY PERMIT, trpi najmanji en mesec.
Pišite torej takoj ta bretplačna navodila in taaotavlja-md Vam, da boste poceni in udobno potova*
t
SLOVENIC publishing CO.
travel bureau
216 West 18lh Street New York, N. Y.
DR. KERNOVEGA BERILA
JE ZNI2ANA
Angleško-slovenskc Berilo
ENGLISH SLOVENE READER BTANE 8 AM O
Kdo bi mislil, da bo to nedeljo, 31. marca, tri tetine že Velika noč! V naši naselbini je bilo sedaj vso bolj mirno in tiho. Toda društvo "Slovan" prekine ta mir in to tihoto, ker otvori sezono iger. Ker jo Mr. Vinko Končan še v bolnišnici, je društvo "Slovan" v zadregi.' Kakor sem bral v vabilih, je imel igrati Mr. Končan glavno vlogo v igri 44 Hlačni gumbi", katero je prevzel in se naglo naučil Mr. Vinko Ovca. Pri tej igri so pa tudi vpregi i sestro društvenega tajnika, Miss Frances Svet, ki je pred nedavnim prišla iz TCvro-po. Pr.ivi.io, da so importirane stvari najboljše!
Mr. Joe Paul in je ta teden z največjim veseljem sprejel svojo hčerko Marv, ki je prišla iz Jugoslavijo. Vozila so je štirinajst dni s parnikom 4Trieste* in je imela lepo vožnjo. Pripoveduje, da gre v starem kraju precej slabo in bi marsikdo rad šel kam drugam, ko bi le mogel.
V listu 4 * Una k < »pravu ost" sem zapazil napako v poročilu glede 4 'Slo v a novega" petja na radio to s rod o. Poroča, da poje 44Slovan" na radio ]*>-staji WKAK, namesto WKAF.
Mr. Frank Mihelič iz Ridge-wooda ima svoj radio program vsako nedeljo na postaji WWRL cm 1 5.30 do fi zvečer, kjer 1 oglaša svoje j »od j o t je New Ridgewood Palm Garden. Mr. Mihelič je do sedaj edini Slovenec, ki stalno oglaša enkrat na teden.
Skoda, jda ni Mr. Anthony Sabec iz Barberton, Ohio, pravočasno pisal o petju zbora 4 4 Javoru i k", da bi ga tudi mi v New Yorku mogli poslušati, ako bi bilo mogoče. Tudi jaz želim Miss Alice Bombač mnogo uspelia, kakor poroča dopisnik. da ga je imela zadnjič. Pa ga bo imela, ako bodo pevci z njo tudi za naprej tako sodelovali.
Drugi torek, 2. aprila, se re-vanžiramo kegljači z Osme proti 44Knights of Trinity" v Ridgewood Grove. Mr. Adolf
Peter Zgaga
Verbič so je tudi pridružil na-šomu klubu.
Mr. Joe Rovtar iz Glendale je postal oče osem in pol funta težkega fanta. Mati Min-ka, roj. Hren, iz Ridgewooda, je zdrava. Mr. Joe Scliiieller iz Irving Avenue v Broklynu pa bo poslal to nedeljo svojega devetega otroka h krstu. Čestitamo!
Na slepiču je bil operiran 18. letni Mr. George Hribar v bolnišnici na 2. Ave v New Yorku. To je v tem mesecu že tretji slučaj med našimi rojaki in — hvala Bogu — se je tudi ta operacija dobro posrečila.
Na Cvetno nedeljo bomo na Osmi cesti gledali film 44Kri-tus", ki predstavlja Kristusovo življenje. Zanimanje v naselbini je precejšnje, ker je to nekaj novega. Posamezne sceno bo spremljal cerkveni pevski zbor s primernimi pesmimi cerkvenega leta.
Jerry W. Koprivšek, Jr.
Mesto Mji'kulov na Morav-skem ima te dni nenavadno senzacijo. Prod okrajnim sodiščem se vrši razprava, za katere izid se zanima vse mesto. Mlada uramiiea jt« nedavno rodilo deklico in sedaj so vrši razprava glede priananja očetovstva. Znano je iz tisoče v primerov, da se običajno vsakdo, ki ga sodišče prime zaradi očetovstva, obupno brani to časti. V danem primeru pa j-J zadeva baš nasprotna. Trije mladeniči se pulijo za naslov očeta in vsakdo zahteva, naj ga sodišče spozna vrednega te časti. Mlada mati je namreč zelo lepa in vsi trije so vanjo zaljubljeni. Vsi trije so prostovoljno prispevali k bolniškim stroškom, vsi trije tudi prosijo za njeno roko. Mladenka je izjavila. da bo vzela za moža o-nega, ki i^a sodišč«' prizna za očeta. K«len izmed teh navdušenih zakonskih kandidatov je uradnik, tovariš mlade matere, drugi je trgovec, tretji pa študira pravo in je sin premožnega notarja v Mikulovu. Seveda je sodišče v zadregi, saj je težko določi*i, kdo je v resnici oče. Ker ni drugega izhoda, bodo napravili krvno preiskavo, na podlagi njenega rezultata pa bodo ugotovili, kdo je v resnici oče.
RIBIŠKA TRAGEDIJA
$2
Naročite ga pr» —
KNJIGARNI GLAS NARODA
216 WEST 18tb STREET New York City.
»per boli in bolečine'
zahtevajte sveto vnoalavni
ANCHOR »AIN - EXPteLLER
Pain-HxPelfer vedno
DELO DOBE
šivalke ženskih slamnikov. — Dobra plača.
Toni Hats, Inc., 596 Broadway, New York, N. Y.
(2x 29,30)
Iz Rige poročajo o tragediji 26 estonskih ribičev z otoka Oesla. Ribiči so se odpravili na lov m rože v ter jili ;e na odprtem morju zalotil vihar, ki jih je gnal daleč proč od nabrežja severne Kurske. Samo četvo-riei se je posrečilo, da so se rešili in obvestili pristaniška o-blastva o usodi nesrečnih tovarišev, katerim so poslali na pomoč dva I od olomilca. Po več dneh brezuspešnega iskanja so iskalci naleteli na skupino popolnoma izčrpanih ribičev, ki so povedali, da je vihar odgnal njih tovariše naznano kam. Tudi oni so bili že pripravljeni na smrt, ker jih je burja zanesla do Vzhodno Prusije, kjer jim je pošlo gorivo, tako da so morali razviti jadra. Nesrečnike so morali izročiti v zdravniško oskrbo in so jih začasno oddali v nahuniško bolnišnico.
gpiiBMBcgtBa^^ 'IWBIIIBIII«^^	KMISw^
1 Za Velikonoč j
j DENARNE POSILJATVE )
j Denarna nakazila izvršujemo točno in zaneslji- | J	vo po dnevnem kurzu.
V JUGOSLAVIJO
Za
$ 2.75 f 5.35 $ 7.50 $12—
$23.85 $47.50
Din.	100
Din.	200
Din.	300
Din	500
Din. 1000 Din. 2000
V ITALIJO
Za $ 9,35 ....................Lir 100
$18J25 ........................................Lir 200
$44.60 ....................Lir 500
$88.20 ....................Lir 1000
$176.— ....................Lir 2000
$263.— ............................Lir 3000
KER 8E CENE SEDAJ HITRO MENJAJO 80 NAVEDENE CENE PODVRŽENE SPREMEMBI OOR1 ALI DOLI
Za Izplačilo večjih zneskov kot zgoraj navedeno, bodisi t dinarjih ali Urah dovoljujemo Se boljr; pogoje.
IZPLAČILA V AMERIŠKIH DOLARJIH
Za 'izplaHlo $ 5.— morate poslati..........f 5.78
$|0.— " "	..........$10.89
$15.— " '*	...... ... $16.—
$20.— " "	..... ..... $21—
$40,— " "	..........$4L»f
15«.— " "	..........$51.50
Prejemnik dobi ▼ starem kraja lzptaCUo ▼ dolarjih. Nojna nakazila Izvršujemo po C&tolo Letter za pristojbino $1.—.
SLOVENIC PUBLISHING COMPXNY
<1
G1
N
aro
^»t
210 WEST 18fh
NEW lOltK,	1
tiinioinnmiil
Tisto o Ribničanu menda veste, ki je imel konja, da sta ga bila sama kost in koža. Vsa rebra si lahko preštel na njem.
—	Oče — so ga vprašali nekoč — zakaj je pa vaš konj tako snh?
—	I, zato je suh, ker nima sreče, — jo odvrnil Ribničan.
—	Kako, da nima srečo?
—	Vsaki krat, ko prideva do oštarije, potegnem krajcar iz žepa in pravim Sivcu: — Vidiš, Sivee, to je krajcar. Na t« j plati je glava, na drugi plati jo j »a cifra. Zdaj bom vrgel krajcar v zrak. Te se bo na glavo obrnil, boni tebi kupil polič ovsa, če se bo pa na cifro obrnil, bom kupil sebi polič vina. Moni samemu se čudno zdi, da se zadnja dve meseca krajcar vtshm na cifro obrača. R«*s ne morom pomagati, če Sivee nima sreče.
Vidfte, takle jo pa današnji svet:
Sedemnajstletna frklja jo prišla navsezgodaj k svoji prijateljici rekoč:
—	Veš kaj, poročila som se. Skrivaj sem so poročila. Zdaj tega še nihče ne ve razen mene in tebe.
—	Xo. nikar ne reci — jo je zavrnila prijateljica — da razen tebe in mene nihče ne ve. Tvoj mož bo vendarle vedel, da se je poročil s teboj.
—	Ne, tudi on ne ve. Toda povedala mu bom, ko se bo iz-t rezn i 1.
*
Ženske so res ljubeznjive. O, sama ljubeznjivost in dobrota jih je.
Nekoč je bil taki-le .sladki ženici mož zbolel, tako hudo zbolel, da so poklicali dohtar-ja in gospoda. Sole po treh dneh se mu je obrnilo na bolje.
Zdravnik ga jo pregledal in rekel, da je najhujše prestano, ženi je pa naročil, naj mu kaj dobrega in močnega skuha.
Sla jo kupit debelo kokoš in mu je skuhala kurjo juho.
—	Na — mu je rekla — kurji* juho som ti skuhala. Kar lepo pojej.
—	Ne moreni — jo odvrnil bolnik — res ne moreni.
Ciste juhe namreč ni mogel jesti za ves svet.
—	Pa bi že vsaj malo j »okusil.
—	Ne morem. Veš, da no morem. Saj veš, da nisem še nikdar jedel čiste kurje juhe.
—	Ja, kaj pa bo ? — se je razjezila. — Torej jo res ne boš?
—	Res no. Ne moreni in ne morem.
—	Ne morem (»omagati — mu je rekla tolažeče. — Veš kaj, 1m»iii pa dva jajčka notri ubila in bom sama juho pojedla. Tako dobroto bi bilo pa res škoda stran metati.
Dasi večkrat napišem kaj o Domžalcih, me je samo enkrat zanesla pot v tiste kraje.
Edinole v Mengšu sem bil, kar pa nič ne pomeni.
Rad jih poslušam, ko d ni g drugega povzdigujejo ali ponižujejo, kakor pač nanese.
O Iliancih, ki se smatrajo za nekaj več. mi je naprimer pravil lcorajžen Trzinec:
— Ah, ja, kaj bodo Ilianci. Ali veš, kaj so Ilianci, ali veš kakšni so? Šest Ihancev se je nekoč na ovseni plevi vozilo preko Bistrice. Ko so bili sredi vode, je priplavala za njimi Maganova psica "Mufi" in sedla na plevo. Pleva je zajela vodo in vseh šest Ihancev je utonilo® No, zdaj pa veš, kakšni so.
To sem slišal in zapisal. Če je kdo prizadet, naj se znese nad trzinskim rojakom.
KOLEDAR ZA 1935? - STANE 50 CENTOV. -

OBA"
HEW YORK, FRIDAY, MAK OH 29, 1935
^ THE LARGEST SLOVENE DAILY i» U. 0. A.
BM9BS=SB!BBSRBSSS9l«MHnK9BBK9RaBB
LI K one JOŽA
Zemlja se je nenadno zganila; čudovito pred pomladno drhtenje je prevzelo vse stvarstvo. Že inlekaj noči so gorele bele zvezde nizko nad Barjem; bile so podobne osteklenelim solzam, ki so pripolzele z nevidnega obličja; njihovo živahno utripanje je naznanjalo svetlejše večere. Nekje v osrčju zamrznjenih jaškov in za-kotelj so se trgali že od sv. Valetina dalje proseči glasovi; gluha, zamrznjena jezerišča je objel predpomladni dih, ki je zvabil tudi nuine v pričakujoče stvarstvo. Bil je jasen večer, dokaj rezen, toda vendar poln suščeve miline. Potrkal sem pri starem čolnarju na JSiveevem "brodu, tla bi odrinila po Ljubljanici k zamrznjenim jezerskim okencem, kjer bi. oprezovala za žerjavi, ki so se odpravljali na zletišče v Krimu, ter prisluškovala, kako poka led na velikih mlakah. Votlo lirstenje odjenjajiMM'ga in |K>kajočega ledu me je od nekdaj na vdajalo z groaniča-\ im občutkom, kakor bi se podirale rakve v mrtvaški veži.
Ko j«' pripravljal stari Zulj-nar čoln in preizkušal razrušene strenienici, če ImkIo vzdr Žale potegijaje vesel, >ein sto-pil na nej»ožgani griček "rn zrl preko pustinjske planjave. Tisočero svetlih okene je bilo odprtih v kraljestvu sv. Treh kraljev, od Ljubljanskega vrha do Grede kraj rakiškili se-nožeti nazaj do Li-ea so se vrstile neštevibn* redi oblačkov, ki so bile podobne belini stopniščem, vodečim v krimske ledenice in ižanske zavode. Vse stvarstvo se mi je zdelo droben odsev darežljivih božjih dlani, ki se bodo to noč dotaknile zemlje in človeških -src, srečnih in strtih. Še malo, pa bo pribučal vihravi jug preko Meniš i je, poln zdravja in vedrih upov; razbil bo poslednje ledene oklepe, ki bodo z votlim lireščanjem odjenjavali. Belo sonce je razvfiielo kose, da bodo poskusili nove vrtnijke in napeve. Se nekaj juter z ognjenimi zarjami, še nekaj krikov poslovljajoČih s e žerjavov, obrazi štiridesetih muČenikov se bodo zjasnili, zemlja bo zadišala, vsa spočita in okrašena s Šopi piskavčkov, zvončkov in belic!
"No pa odri n i va v I h rž jem imenu,"me je zdramil čolnar Žuljnar in mi odkazal prostor v zaoeju čolna. Vešče je potegnil z veslom po nevidno
PRED POMLADJO
polzeči, skoro negibni vodni gladini, ki se je ob obrežju lahno parila. V goščavi se je splašlla soseska vodnih ptic ir z neznatnim prhutanjem odle tela na poplavljene zaloke.
"Voda ine prijema dovolj, je še vedno nekam trda in ne mara lesa," je odmajeval čolnar in zasukal čoln na globoko. Med vožnjo sva molčala, sta-rec se je zatopil v svoje misli in valove, ki so vstajali izpod vesel. Nekje se je oglašal zapoznel stržek ki ponavljal svoj enostavni: kič, kič... Pri malem strženu sva zavila v loški graben; bil je močno preplavljen, rakitovje se je lahno po-zibavalo v dolgih valih,-ki so polzeli iz popolavljenrh barskih leh. Pred nama se je razprostiralo široko jezerišČe, ki je narastlo zaradi nastopajoče poplavi. Okoli grbastih vrb so se držali kosi ledenih grud, ki jih še ni zlizala prigrevica; »!< belejše grude so bile podobne koščenim lieem mrličev, ki jih je načela trohnoba rn osli-nila z vlažnim leskom.
Pri nekih jelšah sva prigoda, zagnala čoln v grmače in poisk; la pot preko trdine; i:«1 zapuščeni lelii so štrleli o-stanki počrnelih sončnic in zelj-natih štorčkov, ki so oznanjali minljivost stvarstva. Za mejo so razkazovale breze svojo pomlajeno, belo polt. Do žerjavov in kozir ni<va mogla. Preko jase se je prelivala bistra vodica, ki se je nabirala iz neznatnih hudourniških grl. Vodni curki so se prehitevali in kopičili. Izza gub omrznjene ruševine in mrtvičaste zemlje so vrele nove vode, podobne debelim svaljkom, ki so se polagoma zgubljali v mirni vodni gladini. Za gosto prerašcenim šotnim hrbtiščem pa se je neprestano lomi! led, bil je podoben mrliču, ki se poslednji-krat dvigne; kosti se bolestno lomijo, oči se zapro, nato pa se začne presnavljanje in po-ratelk v večno pomlad...
Ko sva se vračala, je od stopinje do stopinje naraščal n.rak, ki se je spet spreminjal v modrikasto svetlobo; ta je polzela izza meglene gube, ki se je nabrala nad reko. Tanek krajec, ves bel, srečen in pomladanski, se je dvignil izza Srobotnika; ma Žalostni gori se je oglasil veliki bronasti brat; ko so otrpnile njegove blagoslovljene ustnice, je legla tišina na poplavljene lehe. Vse je bilo pokojno in pogreznjeno
vase. Samo iz daljave je odmevalo lirstenje in treskanje lomečih se ledenih skladov. Čoln
Iz Jugoslavije.
Zdravnik je s svojo krvjo rešil bolnico.
Beograjski listi v zadnjih dneh mnogo razpravljajo o vprašanju, na kak način bi se dalo izvesti, da bi bila tudi revnim bolnikom v potrebi transfuzija krvi na razpolago. Tudi beograjske bolnišnice imajo v svoji evidenci mnogo
je zlagoma polzel po grahom;; l^di, ki dajejo svojo kri na
razpolago za transfuzije, kri
Žuljnar si je prižgal pipo in se razvnel —
Bilo je neko noč po sv. Valentinu. Zvečer sem zgodaj zapalmil dver; rajnka žena, Bog ji daj dobro, je kmalu
•pa morajo plačevati pacienti sami. V mnogih primerili premožnejši pacienti sami izberejo osebo, čije kri bo pretočena v njihove žile- V nujnih prime-i rih se izvršujejo transfuzije legla; v križ ji je stopilo, ko je ! krvi tudi na stroške bolnike
NEVARNOST ZA ZDRAVJE IN ŽIVLJENJE
predstavljajo hiše, kakršno vidite na sliki ter jih je v brook-ljmftketn delu velikega New Yorka še na stotine. Mestna oblast je slednjič odredila, da se iriorajo stanovalci izseliti. Hišo bodo podrli in zgradili nove, moderne.
zlagala šoto v kope. Mene je nekoliko prevzelo sonce, ker sem zunaj ves dan naravnaval trtimo vitje za stremenice v čolnu, ki so se zgulile. Lino sem pustil priprto, morda bo klical kdo od Goričevcev, ko pjode po šičke ali pa na goro. Biti je moralo okoli polnoči, ko me je prebudilo proseče trkanje. Pogledal sem skozi lino; nad vodo so se zbirale tanke so -parice, v Trebevniku je bučal jug. Po Barju je pa hrstelo in pokalo, zdaj votla in obupujoče, zdaj žugajoče in grozeč'*. Led je odjenjaval! Zvezde niso sijale, noč je bila brez svetlobe, pa tudi -brez irde teme. Sčemeče somračje je ležalo povsod. Ogrnil sem se in nataknil ovčje ančahe; poiskal sem vodno kljuko za odrivanje čelna. Toda na konju nisem naletel na nikogar. Stopil sem k čolnu, od koder se je kradlo trkanje. Tudi tam nisem našel nikogar! Trkanje je prihajalo prav iz vodne gladine. Do-tipal som se do konca čolna in pogledal čez nadevek... Pred menoj se je belila precejšnja ledena plošča, ki so jo prinesle vode od bogve kod; zadela je ob čoln, ki jo je zaviral, da bi mogla splavati dalje, ampak je butala bo boke. Dvakrat seru dobro pogledal, kaj oklepa led! Nato me je spreletela mrazeču groza, vroč pot me je oblil, komaj sem zbral toliko moči, da sem dvignil drog. Sredi ledene plošče je ležala mlada ženska; bila je mrtva, njeno truplo je bilo vklenjeno med ledene grude ! Roke je imela zvite pod životom, noge so se * zaplele v zmrznjeno štraj^; glava je bila potegnjena nazaj, usta priprta, obličje obtolčeno, lasje razku-šlrani... Skočil sem po svetilko in kavelj, da bi spravil mrliča na brod. Ko sem opravil težavno delo, me je prevzel nepopisen strah. Vsak las je imel potno 'kapljico! Postavil sem luč k mrličevi glavi in se umaknil:
Komaj sem pričakal jutranjo zarjo, ki se nikakor ni hotela zaznati nad Srbotnikom. Žene nisem hotel buditi, da se ne bi prestrašila. Ure so se vlekle kafkor dnevi po sv. Barbari, ko ne najde sonce poti na Barje. Zdelo se mi je, da je vsa narava povezana s tem mrličem. Cul sem zategle pij tiske, skrivnostni lom pokajočili ledenih skladov, sleherni zdr-zljaj me je vznemiril. Zjutraj sem spoarial v mrliču deklo Nano, tisto neugnano Nano! Služila je na marofU, sam ogfcnj in greh med hlapci, ki so se tepli zaradi nje. Dta je le udarila z nogo po podu, pa je fcai-vrela'kri; oglasil se je harmo-nikaš Litketf, razigrala so še srca, še atarci so se razmaknili za pečjo in se naslajali nad njenim brhkim životbm. Kadar so meli pr6so, ali liekali, v jesenskih kvatr&li? k6 se shajajo soseske k beden ju za verne duše v vieah, nikjer ni manjkala Nana. Vsi so bili njeni, z v«=emi se je igrala, matere so svarile svoje sinove pred njo. Hlapci z marofa so prišli po njo, obložili njeno truplo z
uprave, zgodi pa se vendarle! večkrat, da krvi ni na razpolago.
Za razpravljanje o tej važni; zadevi je dala povod požrtvovalnost mladega zdravnika, ki je s svojo krvjo rešil revno bolnico. Pred kratkim so pripeljali v bolnišnico mlado kmetico iz Žurkova* Zagorko Ata-naskovičevo. Bila je v blagoslovljenem stanu v osmem mesecu, a je neprestano krvavela, tako da je bila potrebna hitra operacija. Za takojšnjo o-peracijo pa se niso mejili odločiti, ker se jim je bolnica zaradi velike izgube krvi zdela preslaba. Ker pa je kar očivid-no pojemala, jo je zdravnik vendarle operiral in se je operacija popolnoma posrečila. Toda po operaciji je bolnica začela ugašati. Izguba krvi je bila prevelika. Bila je nujno I>otrebna transfuzija. A od kod naj bi se dobila kri, ker je bila nedelja hi se tudi stalni dajalci krvi niso oglašali. Ponudila se je -bolniška strežnica. Ker pa je bolnica tudi po tej pomoči še vedno slabela in je bilo očitno, da ji je treba še več krvi, ni zdravnik, ki jo je bil operiral in izvršil tudi prvo transfuzijo, prav nič pomišljal, temveč je pretočil še 400 gramov svoje lastne krvi v njene žile. Bolnica, ki je bila prej že bolj podobna mrliču kakor pa živemu bitju, je kmalu odprla oči in izpregovorila. Požrtvovalnost zdravnika jo je rešila.
zgodnjim cvetjem in odrinili. Pogrešili so jo neko noč, ko se je odpravila plesat na staro šrango. Morda jo je zmotila prepustna vešča, ali jo je zme-del predpomladni vetrič, morda je 'zgrešila bližnjico, (la je omahnila v kakšno jezersko o-kence, kjer je utonila in zmrznila. Hudournik jo je dvignil in vrgel na poplavljeno lelio, od koder jo je splavil jačji tok nizdol... Kadar zabuči jug Menišiji in se trgajo grude ter plavajo po vodi kakor odtrgani udje pozabljenega telesa, tedaj se spomnim te strašne polnoči in mrličevega trkanja —
Čoln je komaj drsel po Ljubljanici; dimi tobaka so se raz-pusčali v široke kroge, ki so ginili v vlažnem ozračju kakor davne zgodbe z Barja.
To so čudovite predpomla-dne noci sredi jezerišč in poplavljenih samot! Gluhe in sive noči, pa spet polne hrepenečili ^fičev in zveždnih utrimikov. Iz "hladnih ledin vstajajo turobne slutiije, žalobni vzdihlja-ji se kradejo, rz nepristopnih jezerišč, kje* se vežejo mrako-vi in samote ter si obljubljajo pod brezami večno zvestobo. Nekje trepeČe bela senca. — Morda so, talni tokovi dvigniti truplo nenajdenega utopljenca. Bel obraz se je poslednji krat pojavil in vzbudil grozo. Že je bilo za*znati zmaličeni čbraz mrliča, gnbe razmočenega oblačila... ko se je spet ljubosumno strnila vodna gladina in zadušila poslednjo sled, ki jo je povil potalni tok, hiteč v predpomladni noc.
KNJIGARNA "GLAS NARODA"
216 WEST 18th STREET	NEW YORK, N. Y.
in .
učni

AHN*S NEW AMERICAN INTERPRETER. — OJACEN BETON. 123 strani. Vezano. Cena..
Trda vez. 279 strani. Cena ..............1.40 Učna knjiga s slikami za stavbne obrtnike.
Učna knjiga za Nemec in za one, ki so nem- OB 50-LETNICI DR. JANEZA EV. KREKA —
.25
ščine zmožni. AMERIKA IN AMERIKANCI. Spisal Rev. J.
M. Trunk. 60S strani. Trda vez. Cena......5.—
Opis posameznih držav; priseljevanje Slovencev; njihova društva in druge narodne ' ustanove. Bogato ilustrirano.
ANGLEŠKO SLOVENSKO BERILO. Sestavil dr.
F. J. Kern. Vezano. Cena ................2.—
BURSKA VOJSKA. 85 strani. Cena ...........10
BALKANSKO TURŠKA VOJNA. 1S1 str. Cena .80
BONTON. 280 strani. Cena ....................1.50
Knjiga o lepem vedenju, govorjenju in oblačenju v zasebnem življenju. BODOČI DRŽAVLJANI naj naroee knjižico — "How to become a citizen of the United
States". Cena ..........................
BREZPOSELNOSTI IN PROBLEMI SKRBSTVA
ZA BREZPOSELNE. 75 strani. Cena ____
BOJ NALEZLJIVIM BOLEZNIM. Spisal dr. J os.
Tlčar. 155 strani. Cena ..................
Opisi važnih kužnih bolezni z navodili za nego bolnikov. S slikami.
CERKNIŠKO JEZERO IN OKOLICA. Spisal
M. Kahaj. Trda vez. 75 strani. Cena ......
V knjigi je 21 slik in en zemljevid. Zgodovina in pripovedke o naravnem čudu, kakršnih j«' le malo na svetu. DENAR. Spisal dr. Kari Engliš.
2; Mi strani. Cena ........................
Denarni problem je zelo zapleten in težaven in ga ni tnogtičc storiti vsakomur jasnega. Pisatelj, ki je znan češki narodno-gosjiodar-ski strokovnjak, je razširil svoje delo tako. da lxi služilo slehernemu kot orientačni spis o denarju.
.25
«4 strani. Cena ........................
Napisano v si>omin možu. ki je prvi med nami uspešno propagiral veliko idejo jugo-slovanstva.
OD ORHIDA DO BITOLJA. IGO strani. Cena Zanimiv potopis s slikami tistih krajev naše stare domovine, ki so Slovencem le malo znani.
OBRTNO KNJIGOVODSTVO. 258 strani. Vez... 2.50 Knjiga je namenjena v prvi vrsti za stavbno, umetno in strojno ključavničarstvo ter žele-zolivarstvo.
ODKRITJE AMERIKE, spisal H. MA.TAR. Trije
deli: 102, 141, 133 strani. Cena mehko vez. .50
Cena vezane .60 Poljuden in natančen opis odkritja novega sveta. Spis se čita kakor zanimiva povest ter je sestavljen po najboljših virih.
.35 PEROTNINARSTVO. Spisal A. SUvnik. 174 Str.
Cena	1.50
.75	Članke o boleznih in razvadah perotnine
pojasnujejo zanimive slike.
PO GORAH IN DOLINAH. Spisal Pavel Kunaver
107 strani. Cena ...................-.....80
V knjigi so opisane lepote nase slovenske domovine. Krase jo krasne slike naših najlepših krajev.
PRAKTIČNI RAC'lINAR. Trda vez. 251 str... .75 Priročna knjižica, ki vsebuje vse, kar je pri nakupu in prodaji jiotrehno.
M PRAVILA ZA OLIKO. 142 strani. Cena.......65
Nasveti in navodila, kako se je treba obnašati v družbi.
PROBLEMI SODOBNE FILOZOFIJE
Spisal dr. F. Velier. 341 strani. (>ua.....70
Knjigo toplo priporih"~iuio vsakomur, ki se lioče seznaniti z glavnimi črtami sodobne
DOMAČI ŽIVINOZDRAVNIK. Spisal Fraujo I>o-	filozofije.
lar. S slikami. 278 strani, cena ..........1.25 PSIHIČNE MOTNJE NA ALKOHOLSKI POD
DOMAČI VRT- Spisal M. Ilumek. 234 str. Cena 1.20 Splošno vrtnarstvo: i»osebiio vrtnarstvo; sadno drevje; kako vrt krasimo; navodila za sobne rastline. 102 sliki. DOMAČI ZDRAVNIK. Spisal S. Kneipp. 240 str.
Trda vez. Cena ......1.50 Bros. eena 1.25
Navodila slovitega župnika, ki je zdravil najrazličnejše bolezni z navadnimi pripomočki. Opis bolezni. Slike. GOVEDOREJA. Spisal R. Legvart. 143 strani.
S slikami. Cena ..........................1.50
GOSPODINJSTVO. Spisala S. M. Purgaj. S slikami. 296 strani. Cena ....................1.20
Knjiga se odlikuje po svoji izbrani vsebini in
.75
.60
veliki koristi, ki jo nudi ženam in dekletom v vseh vprašanjih gospodinjstva.
GOSTILNE V STARI LJUBLJANI
51 strani. Cena ..........................
Podroben opis starih ljubljanskih gostiln, s katerimi je v gotovi meri zvezana zgodovina slovenske prestolice.
GRŠKA MITOLOGIJA. 311 strani. Cena ......1.—
Opis božanstev, v katera so verovali stari (Jrki.
IZ TAJNOSTI PRIRODE. 8.*i strani. Cena----
Poljudni spisi o naravoslovju in zvezdoznan-stvu.
IZBRANI SPISI ZA MLADINO. Spisal Franc Levstik. 220 strani. Cena ................
JUGOSLAVIJA. Spisal Anton Melik. Prvi in drugi del* obsegata 321 strani.
Cena: I. Del.....80____II. Del
Zemljepisni pregled; natančni podatki o prebivalstvu. gorah, rekah, poljedelstvu.
KRATKA SRBSKA GRAMATIKA. 68 strani...
KRATKA ZGODOVINA SLOVENCEV, HRVATOV IN SRBOV. »5 strani. Cena ........
.75
.50
KNJIGA O LEPEM VEDENJU. (Urbani.) Vez. 1.25
KNJIGA O DOSTOJNEM VEDENJU. 111 str.
KUBIČNA RAČUNICA. Trda vez. 144 str. Cena .75 Navodila za izračunan je okroglega, rezanega in tesanejia lesa.
LEVSTIKOVI IZBRANI SPISI, poezije. 306 str.
Cena.......70
LEVSTIKOVI IZBRANI SPISI. 332 strani. Cena .70 v teh treh knjigah je zbrano vse književno delo našega velikega kritika, pesnika, pisatelja in jezikoslovca.
LIBERALIZEM. Spisal V. Hobhouse. 126 str. .50 Političua študija, ki nazorno prikazuje smernice nekoč tako važne angleške politične stranke.
MISTERIJ DUŠE. Spisal dr. Franc Goestl. —
275 strani. Cena ........................1.—
Razprava o blaznosti in posledicah pijančevanja.
MATERIJA in ENERGIJA. Spisal dr. Lavo Čer-
LAGI. Spisal Ivan Robida. 1KS strani. Cena Strokovnjaška razprava o posledicah preobi-lega zauživanja alkohola. RUSKI REALIZEM. Spisal dr. Ivan Prijatelj.
413 strani. Cena ..........................1.50
V	knjigi so opisani predlmdniki in idejni utemeljitelji te svojevrstne ruske struje.
RADIO. 244 strani. Cena ....................1.75
Kdor se zanima za radio aparate, ne more te knjige pogrešati. Spisal jo je strokovnjak, profesor Andree. S slikami.
RAČUNAR. 260 strani. Vezano. Cena ....____
S pomočjo te knjige vam je mogoče naglo izračunati obresti od pol odstotka do dvanajstih odstotkov. Vsebuje tudi dodatek u meri in teži.
STANLEY V AFRIKI. 122 strani. Cena ......
Doživljaji slavnega raziskovalca, ki je prvi raziskal "črni kontinent". SPOMINI. (Spisal Jože Lavtižar.) 243 strani.
Cena......1.50
V	tej knjjri obuja naš znani potopisee župnik Lavtižar spomine na svoja brezštevilna potovanja.
,50 SVETO PISMO STAREGA IN NOVEGA ZAKONA. 700 in 233 strani. Trda vez. Cena 3.— SADNO VINO IN SADJEVEC. Spisal M. Humek.
128 strani. S slikami. Cena .............. .40
.90 Navod, kako ga izdelujemo in kako ž njim ravnamo, da dobimo okusno in stanovitno pijačo.
.80 SLOV.-ANGLEŠKI IN ANGLEŠKO-SLOVEN-
SLOVAR. 14S strani. Cena ..............
SADJE V GOSPODINJSTVU. Spisal M. Humek. Kratek navod o ravnanju s sadjem, o domači sadni uporabi in o konserviranju sadja in ze-lenjadi. Pojasnjeno s 15 barvnimi prilogami in 42 slikami.
.90
.30
.30
[sq SLOVENSKO-NEMŠKI SLOVAR. 143 str. Cena .40 Druga polovica knjige vsebuje nemško-slo-venski slovar in kratko slovnico slovenskega in nemškega jezika. SPRETNA KUHARICA. 248 strani. Vezana. Cena 1.45 V knjigi je nad šeststo najvažnejših kuharskih navodil.
SPOL, LJUBEZEN, MATERINSTVO. Cena ... .30 Knjižico je spisal prof. dr. Zahor ter je namenjena deklicam v starosti Štirinajstih let.
SPOLNA NEVARNOST. Cena .................25
Na šestnajstih straneh je dr. Franc Derganc nakratko pojasnil nalezljive spolne bolezni. UČNA KNJIGA LAŠKEGA JEZIKA. 147 str. Cena .GA
Knjiga vsebuje tudi slovnico in kratek slovar. UČBENIK ANGLEŠKEGA JEZIKA. — Slovnl-
nica In slovar. 295 strani. Cena broš.......1.25
Vezano......1.50
UVOD V FILOZOFIJO. Spisal dr. Franc Veber.
352 strani. Cena ...........*............1.50
melj. S slikami. 100 strani. Cena ..........1.25 VELIKI SLOVENSKI SPISOVNIK. 437 strani.
Nauk o atomih, molekulih in elektronih. Poljudno pisana razprava o izsledkih moderne znanosti.
MLEKARSTVO. Spisal Anton Peve. S slikami.
108 strani. Cena ........................1.—
Knjiga za mlekarje in ljubitelje mlekarstva
? sploh.
NASVETI ZA HIŠO IN DOM. 410 strani. Cena 1.— Ta knjiga nudi nasvete, kako ravnati v raznih vprašanjih in neprilikah. ki se dnevno pojavljajo v delokrogu gospodarja in gospo-
■ dinje in je torej vest svetovalec v vsakem domu;
JvAROD, KI IZUMIRA. 101 strani. Cena .... Poljuden opis najsevernejšega naroda na sve-tu, njegove šege in navade.
NAJVEČJI SPISOVNIK. 150 strani. Cena.... Kujiga vsebuje veliko zbirko ljubavnih ln ženitnih pisem.
Kaša PRVA KNJIGA. Spisal Pavel Flere.
.50
.50
.40
.75
60
.75
| strani. Trda vez. Cena ..................
*To je nekak slovenski abecednik, sestavljen po uzorcu ameriških učnih knjig. S slikami. Primerno, za otroke, katere hočete naučiti slovenskega pravopisa.
NOVA VELIKA ARABSKA SANJSKA KNJIGA
i 291 strani. Cena ........................1.50
To je najpopolnejša sanjska knjiga, sestavljena po najboljših arabskih in egiptovskih virih. S slikami. 1
Vezano. Cena ..........................1.25
Zbirka pisem, listin in vlog za zasebnike, trgovce in obrtnike.
VELIKI VSEVEDEŽ. 144 strani. Cena .......
Zbirka zanimivih in kratkočasnih spretnosti ; burke in šaljivi poskusi; vedeževalna tabela ; punktiranje; zastavice.
VOŠČILNA KNJIŽICA. 03 strani. Cena ......
Zbirka voščilnih listov in pesmic k godovom, novemu letu in drugim prilikam.
VOJNA Z JUGUROTO. 123 strani. Cena...... .50
VALENTINA VODNIKA IZBRANI SPISI. —
100 strani. Cena ........................ .30
VALENTIN VODNIK SVOJEMU NARODU. —
48 strani. Cena ...........................25
V prvi knjigi so pesmi in basni, dočim ga nam je v drugi knjigi predstavil Vodnika dr. Ivan Pregelj kot pesnika, zgodovinarja, govornika, glasbenika in časnikarja.
VODNIKOVA PRATIKA za leto 1928. 128 str.
Cena.........50
Zbirka zanimivih spisov, ki so trajnega po-mena.
VODNIKI IN PREROKI. 128 strani. Cena .... Knjiga je izšla v založbi Vodnikove družbe ter vsebuje življenjepise mož. ki so s svojim delom privedli slovenski narod iz suženjstva v svobodo.
ZNANSTVENA KNJIŽNICA. 78 strani. Cena.. Zanimivosti iz ruske zgodovine in natančen opis vojaške republike zaporošklh kozakov.
.60
.35
'OLA 8 NARODA"
NEW YORK, FRIDAY, MARCH 23, 1935
A «B LARGEST SLOVENS DAILY in XT. S. AL.

SAMOSTANSKI I AVFf
U (ROMAN IZ 14. STOLETJA).ŽJvr T JLi\J
ZA "GLAS NARODA" PRIREDIL L H.
61
—	Pes je izgubljen, izgubljen! — stoka Hajmo. Vsi se zamajejo v čolnu. Čoln je zadel ob korenino, ki je ležala na dnu vode. In še ko se čoln maje, skoči Hajmo iz čolna.
—	Hajmo, ali si ob pamet? — kriči gospod Henrik; njegove roke ne dosežejo več lovca. — Nazaj, Hajmo! Naj pes pogine! Nazaj!
Hajmo ne sliši; vsled razburjenja in skrbi za psa je postal gluh. Z lesketajočim nožem v dvignjeni roki se vrže po sumeči vodi proti medvedu Predno ga Hajmo doseže, se je zver že otresla psa in ko Hela zopet poskoči, udari medved s taco. Brez glasu, kot krvava kepa pade pes v vodo.
—	Moja Hela! — zavpije Hajmo ter skoči na medveda, ki je že plezal na breg. Ne sliši jeznega klica svojega gospodarja, ne sliši svareče besede, katero mu je zaklical pater Desertus, ki je brez orožja skočil iz grmovja. Skoči za bežeči m medvedom, prime za dlako ter se vtcku zavihti nož v stran zverine. Drob se izvali, votlo godrnjaje skoči medved vstran. Skale mu zabranijo pot. Bliskovito se obrne; stopi v čreva, se dvigne ter gre nad lovca.
Krik iz čolna, prasketanje v vodi, krik s patrovih ustnic. Neustrašeno stoji Hajmo in ko medved dvigne tace, da prime, skoči Hajmo naprej z gotovim sunkom. Vsled rane in bolnih dni oslabela roka mu odpove, jeklo zdrsne ob medvedovih rebrih. Hajmo hoče skočiti vstran, medved ga primo in Hajmo se opoteče in pade — bil je izgubljen. Toda predno se more medved vcreči nanj, je priskočil Wolf rat po vodi ter z železnim prijemom oklene od zadej z obema rokama medvedov vrat. Toda kaj je bila liunska moč tega človeka proti divji moči velikanske, za svoje življenje boreče se živali. Medved se strese in bil je prost; obrniv!i se proti novemu sovražniku, zamahne s taco proti Wolfratovi rami in zgrabivši ga z zobmi za prsi. oklene okoli njega krvave tace, da Wol-frat prebledi in vzdihne, medtem pa se mu glava skloni na vrat. Predno more Hajmo vstati, je že pridrvil pater Deser-tus, pobere lovski nož s tal ter ga do ročaja porine v srce zverine. Debel curek krvi privre iz telesa; in medvedove tace izpuste svojo žrtev.
Ko stopi gospod Henrik na suho in pride Walti z okovano palico, je bilo vse končano. Težko sopeč in bled stoji Hajmo, medved je mrtev in Wolfrat se opoteka po mahu, pose-za z rokami v praznoto in jecljajo skuša govoriti.
Z glasnim,-prestrašenim krikom steče gospod Henrik proti njemu. Pri groznem pogledu nanj — kako izgledajo te prsi in rama — prošt obstane. Nato poklekne in položi Wolfra-tovo glavo na svoje naročje, zakliče:
—	Walti! Steči h kapelici in zvoni, da pridejo hlapci iz vasi. In ti, Hajmo f Ali moreš še veslati?
—	Mora iti, gospod! Kaj naj storim?
—	Polji se tja k sv. Jerneju! Naj pride pater Eusebius in naj prinese obveze, — vedno slabejši je proštov glas, — in sveti zakrament.
Walti je že odhitel, Hajmo skoči v jezero ter brede do čolna.	,
—	Wolfrat, kako ti je? — vpraša gospod Henrik.
Wolfrat hoče govoriti; kri mu pride na ustnice, vzdihne
in se iztegne in zavest mu izgine.
—	Bog ti bodi milosti jiv! — še peče prošt« In ozrši se k Desortusu: — Bojim se, da je izgubljen. Toda storiti moramo vse, kar je v naši močil. Dietwald! Vzemi mojo kapo, prine-6*1 vodo!
Desortus hiti k jezera in se vrne s polno kapo. Gospod Henrik izmije Wolfratov obraz ter mu skozi ustnice vlije vode. Dolgo časa poteče, predno prične Wolfrat zopet dihati in odpre oči.
Tedaj slišijo zvon iz kapelice.
Wolfratov pogled se zmrači in njegove ustnice šepetajo:
—	Ali je to za mene?
—	Ne, ne. Wolfrat, zvon kliče hlapce tebi na pomoč.
—	Pomoč? — Wolfrat zmaje z glavo. — Z menoj je končano, gospod! Vse je stisnjeno tukaj notri. — Tresočo roko pritisne na krvavečo pni in vzdihne: — Moja Zofa — Jezus Marija in — in moj fantek, moj sin!
—	Bodi brez skrbi! Karkoli se zgodi, svojo knežjo besedo ti dam v poroštvo, da tvoja žena in otrok ne bosta trpela pomanjkanja.
Wolfrat poseže po proštovi roki.
—	Hvala vam, gosptod! — Njegov glas mu pojema in bori se za vsako besedo: — In — povejte moji Zefi — da Git-li — ni moja sestra.
Desertus prebledi.
—	Govori, Wolfrat, govori, govori! — ga sili g»osi>od Henrik.
Molče se še enkrat preganejo Wolfratove ustnico, nato pa ga zopet mine zavest.
—	Wolfrat, Wolfrat!
Na obrazu smrtno ranjenega Wolf rata se ne gane nobena žila.
—	Dietwald! Ne sme umreti! — pravi gospod Henrik v Veliki otožnosti. Drugače bo vzel s seboj tudi tvoje življenje.
—	Gosjiod, ne razumem!
—	Saj si vendar slišal! Ta lepi otrok ni sestra teira človeka. Ali imaš gotove dokaze, da je tvojo hčer zadela ista nsoda, kot njeno mater?
—	Ne, gospod! — To ni bil govor, to je bil krik.
—	In ko te je ono dekle popolnoma pripravila ob mir, ti nikdar ni prišlo na misel, da še nikdar nobena žena ni bila kaki ženi podobna, kot more biti podoben otrok svoji materi?
Molče in tresoč se po celem telesu stoji Desertus. Z obema rokama se prime čela, nato pa se zgrudi na kolena in okle-»ivši se Wolfratove roke, zakriči:
—	Daj mi mojega otroka! Mojega otroka!
, (Dalje prihodnjič.)
V GORAH KOLONIJE ERITREJE
V Časopisih beremo, da Itali- ( vagon shladil. Za brisanje po-ja pošilja svoje čete v Eritre- tu smo porabili že vse žepne jo, kjer jih izkrcava v Masavi, robce. Lokomotiva je sopiha-glavni luki italijanske koloni- la, vročina je pritiskala. Postaje Eritreje. V tej zvezi bo vsa-' ja za postajo — končno smo kogar zanimal popis nekega časnikarja, ki je iz Masave po-taval v eritrejske gore.
Vozili smo so iz Port Sudana skozri kanal Masava. Noč je ozračje le malo ohladila. Stali
BURSKI ZLATI ZAKLADI
zagledali gore. Zrak se je slila-dil, lažje smo dihali. Hladna studenčnica nas je veselo osvežila, saj smo doslej ves čas pili borno vodo iz toplih shramb naše ladje. Sočno zelenje jo po-smo na mostičku in z ostrimi,krivalo gore in prepade, ki so
stekli iskali svetlobo Masave. Končno smo zagledali svetilnik: rdeče in zelene lučke nad vodo. Naša ladja je obstala in le šumenje vode jo pričalo, da veliki ladijski motor še deluje. Skozi tiho tropsko noč zaslišimo šumenje bližajočega se motomeea čolna. Na ladjo je splezal italijanski pilot in vodil ladjo v luko. Ladja je previdno nadaljevala svojo pot, luči iz luke so se približevale. Z o-
viseli ob železnici.
V Asmari so nas pozdravljali v belo obleko oblečeni častniki. Asmara je čedno mesto ter upravni sedež eritrejske kolonije. Čedni vrtički olnla-jajo hišice italijanskih koloni-jaluih uradnikov. V mestu j«' vladno poslopje, cerkev, bolnišnica. (Vnci so pravkar popravljali cesto, katere je razora lo tropsko deževje.
Povabljeni smo bili na par-
brežja zaslišimo klico. Veriga, t i jo " bridge-ja^\ Sedeli smo
na kateri je viselo sidro, je zarožljala, motor se je ustavil: prišli smo v Masavo, vrata v italijansko kolonijo Eritreja.
Indska posadka naše tovorne ladje je vozila od Sueza v Džibuti in v Aden. Mladi italijanski agentje so prišli na krov oblečeni le v srajco in hlače, a so se kljub temu neznansko potili. Vročina jo bila strašna. Radi so popili kozarček \vhi-skvja, ki najbolj ugasi žejo v teh tropskih krajih. Prenočili smo kar na mostičku. kjer nam je sudanski dečko pripravil posteljo. Ob jutranji zori
na terasi'klubovega poslopja in si pripovedovali dogodivščine s pota. Pozno v noč se je zavlekla naša igra. Naenkrat nam je črn dečko prinesel brzojavko iz Masave. Brzojavil nam je naš kapitan, da je tovor izložen ter da bo ladja na-glo odplula, vsled česar naj so takoj vrnemo. Ampak kako? Drugi dan ni vozil v Masavo noben vlak. Morali smo so vrniti z avtomobilom.
Zgodaj v jutranjem hladu smo se odpeljali. Naš črni šofer jo vodil majhen Fiatov avtomobil s tako predrznostjo.
smo hoteli oditi na suho. Spati, kakršno naletiš samo pri on-nismo mogli. Vroči zrak nas je j jentalskih šoferjih. Po ostrili tožil in niti vetriča nismo ču-1 ovinkih smo drveli ob globo-tili. Napremično smo ležali, izikfli prepadih in po ozkih po-naših teles jo jnioj kar curljal, tih. Premetavalo nas je som-
Končno so je zdanilo. Belkasta meglica je pokrivala obzorje in nam razjrled. Iz
tortja. Komaj smo se izognili neserči, da so nismo zaleteli v onemogočala vsak j govejo čredo. Zamižali smo v to medle svetlobe! strahu, da nas bo vrglo v pro-
se nam je počasi posvetila be- pad. Šoferju smo kričali, naj la hiša vladnega poslopja. Na vozi" počasneje. Toda ni nas njej se je vila italijanska za-, poslušal, ker ga je obsedla na-stava. Sčasoma smo zagledali' glica. Vendar smo srečno pri-male evropske hišice. Daleč za \ vozili iz gora v ravnino. Zadnjimi so stale koče domačinov, j nji pozdrav bogatemu tropske-Na cesti, ki so zgublja mod gri- mu rastlinju afrikanskih gora! či. jo počasi vstajalo življenje. Sedaj smo drveli po ravni co-Tovorni vozovi so začeli voziti sti v Masavo. Pekoča vročina tovore v luko. Lokomotiva jo nas je obdajala, usta so bila brlizgala. Masavo se je prebu- suha. solncc jo neusmiljeno ža-dila.	relo na ljudi in živali, katere
Veliki krepki črnci so vesla-' so iskale zavetja v skromnih li naš čoln do brega. Sredi cele' drevesnih sencah, vrsto črnih radovednežev, ki j V Masavi nas je že čakala so nas kričaje obkolili, smo šli naša motoma ladja. Zopet so na železniško postajo. Naš vlak nas črni v svojem čolnu preji katerim smo se hoteli za ne- peljali do ladje. Ladijski br-
i „
kaj dni odpeljati v Asmaro v eritrejskem gorovju, je kmalu odšel. Z njim smo se hoteli re-rti neznosne vročine ob obali in se ohladiti v hladnejših eritrejskih gorah. Postajica jt> bila polna ljudi: med ponosnimi Abesinei z velikimi klobuki in solnčniki so se drenjale krepke postave črncev, ki so v svojih košarah prenašali vse svoje imetje.
Vozili smo so. Ventilator se
zojav je zazvončkljal, počasi es je premaknila ladja. Italijanski pilot nas jo vodil iz ma-savskih voda. Vozili smo se proti jugu skozi kanala Masava v Rdeče morje. Nebo in, voda sta so strnila v svinčeno te-žin<a; leno jo ležala motna voda pred nami, siva megla pa nad nami. Nobenega vetra. Naše misli pa so se vračale nazaj v eritrejSke gore — s tem smo skušali pozabiti na peko-
je zaman prizadeval, da bi naš i čo vročino Rdečega morja.
Pred 35 leti je bila v južni Afriki velika vojska. Angleži so tedaj napadli dve .svobodni južno-afriški kmečki republiki, kateri so branili Buri, to je, nekdanji kmečki izseljenci* iz Holandije. Holandski kmetje (Buri) so se v južni Afriki na selili in si ustanovili lope kmetije. Sčasom so se tudi politično organizirali in ustanovili dve republiki, kateri sta bili Angležem trn v peti, ker bi se jih bili radi polastili. Ozemlje teh dveh republik je namreč bogato zlata hi demantov. Nastala je torej vojska. Buri so se junaško branili in Angležem prizadejali marsikak poraz. Nazadnje so se pa morali začeti umikati in končno so se vdali. Predsednik burske republike jo bil star kmečki očancc 'stric* Pavel Krueger. Ko so angleške čete 1. 1JHI0 zasedle bursko glavno mesto Johannesburg, je predsednik Krueger moral Ležati in je s seboj vzel burski zlati zaklad, ki je štel menda kakih 35 milijonov dolarjev. Tc jo bilo samo či>to zlato. Ker pa je Kruegerja ta zaklad pri r.aglom umikanju oviral, ga je 'dal zakopati blizu kraja Piet-ersberg. Zakopal ga je burski rojak Johannes Minntk.
' Ko je Krueger odšel, se je Minnrk zaželel dobiti ta zaklad. S pomočjo nekaterih zamorskih domačinov jo izkopal zlate in ga zakopal nekje drugje.
Da bi ga pa Zamorci, ki so mu pomagali, ne izdali, je vse postrolil. Tako jo on edini vedel, kje je skrit burski zlati zaklad. Kmalu potem pa so Angleži Minika ujeli. Z nekaterimi drugimi odpadniki vred je potem Miirnik stopil v angleško službo in vse v angleških vrstah boril proti svojim rojakom. Prideljen je bil konjeniškemu oskadronu, kateremu je poveljeval angleški kapitan Lewis. Kmalu nato je Miinnik v boju bil smrtno ranjen. Preden je umrl, je kapitan Lewisu razkril svojo skrivnost m mu povedal, kje je skrit zaklad.
Kapitalni Lewis pa ni hotel takoj iti po zlato, ker je zvedel, da je bur ska republika velik del tega zlata zaplenila angleškim zlatokopnhn družbam. — Ker se je bal, da bi ga te angleške družbe sedaj zahtevale nazaj, je molčal.
Ko r je sedaj minilo 35 let in so angleške zlatokopne družbe izgubile pravico zahtevati zlato nazaj, se je kapitan Le wis, ki je medtem postal že starček, oglasil s svojo skrivnostjo. On edini ve, kje je v južni Afriki zakopan ta ogromen zaklad. Angleški oblasti v južni Afriki je sporočil, da je pripravljen povedati in sodelovati pri kopanju, če mu angleška oblast prizna zahtevane odstotke.
SLOVENIC PUBLISHING CO.
TRAVEL BUREAU n« vrar ltth str kit new tokk, h.
PlAlTB NAM ZA CKNZ VOZNIH LISTOV, REZERVACIJO KABIN, IN POJASNILA ZA POTOVANJE
nmnnmnmi


30. marca:
Paris v Havre Stuttgart v Hamburg Rez v Genoa
5. aprila:
Olym pic v Cherbourg Europa v Bremen
6. aprila:
Cham plain
v Havre
10. aprila: Washington r Havre
12.	apri'a:
Majestic v Cherbourg
13.	aprila:
lie de France v Havre Conte di Savola v Genoa
19.	aprila:
Herengarla v Cherbourg Bremen v Bremen
20.	aprila:
Roma v Trst Paris v Havre
24. aprila:
Manhattan v Havre
26. aprila:
Kurnpa v Bremen Aquitania v Cherbourg
27. aprila:
Lafayette v Havre Rex v Genoa
3.	maja:
Majestic v Cherbourg
4.	maja: Charnpkiln v Havre
5.	maja: Washington v Havre Berengaria v Cherbourg
10.	maja: Bremen v Bremen
11.	maja: Paris v Havre
Conte di feavoia v Genoa 15. maja: Aquitania v Cherbourg
17.	maja:
Europa v Bremen Saturnia v Trst
18.	maja:
lie de France v Hnvre 22. maja:
Majestic v Cherbourg Manhattan v Havre 25. maja: Champlain v Havre Kex v Genoa
28.	maja:
Bremen v Bremen
29.	maja:
H«-r»-ng:iria v Cherbourg
POLICIJSKI URADNIK — RAZBOJNIŠKI GLAVAR
PROTEST PROTI TERORJU
Newyorsko delavstvo je pred kratkim vprizorilo veliko dem onstracijo proti kubanski vladi, ki na vse mogoče načine zatira delavce. Ko si pred kratkim zaštrajkali proti neznosnim razmpram, je Mendietova vlada štrajk nasilno zlomila. Delavska demonstracija se je
vršila pred kubrfnskim konzul atom v Kew Yorku.
V Lillu na Francoskem se vrši ta čas velik proces proti policijskemu uradniku Maria-ni ju in tolpi razbojnikov, ki s<» dolgo časa pod njegovim vodstvom izvrševali najsmeloj-e zločine.
Koliko je bilo teh zločinov, še ni natančno ugotovljeno, vsekakor pa spada v njihovo vrsto umor neke bogate Angležinjo, Wilsonove, v Touquetu. Oblasti so takrat zaman stikalo za storilci. Kratko potom jo prejel neki severnofrancoski industrijec pismo, ki mu jo grozila s smrtjo, če se ne odkupi s 50,(MX) franki, nekega dno pa so našli umorjenega Kitajca Tu-fo-tunga, ki je imel v Lillu opijsko beznico. Ta u-mor, ki ga takrat sicer niso mogli pojasniti, je sprožil kamen, ki jo pozno j o pokopal vso razbojniško tolpo. Preiskava je ugotovila, da sta bežnico po-sečala tudi lilleski policijski šef Ucciani in njegov podrejeni Marioni. Prvi je moral odstopiti, njegov naslednik Fros-sard pa je začel tiho, toda energično čiščenje.
Naj prvo so ga zbodle v oči veliko množine kolkov, ki so jih prodajali lilleski trgovci in ki jih oblasti gotovo niso bilo izdale. Kmalu je Frossard u-gotovil, da izvirajo ti kolki od nekega vloma v strasbourški potni urad. Kako so prišli v Lille? Frossard je dognal celo vrsto oseb, ki so bile v zvezi s prodajo teh kolkov, bila jo I prava mednarodna družba, dva [ iz to družbe je razkrinkal kot > vlomilca v omenjeni poštni u-jrad in kmalu potem je ugotovil, da so ju videli v družbi Marianijevega brata. Zvedel jo j za skrivnost potovanja Maria-nija v razne francoske kraje in nekega dne so ga prijeli, ko je stopil iz pariškega vlaka. I Pri njem so našli za 300,000 frankov kolkov in znamk. On in vsa njegova družba so romali v zapor in med preiskavo so ugotovili, da gre za storilce . zgoraj omenjenih in še mnogih . drugih zločinov, ki jih doslej i niso mogli pojasniti. I Mariani nastopa pred sodni-I ki zelo samozavestno, taji vsako krivdo in je videti, da se zanaša .na mogočne zaščitnike. Stvar je pa tudi tako zapletena, da mu bo -težko dokazati sodelovanje pri obeh umorih.
Ali imate * Koledar
za 1.1935

50
centov dobite
160 STRANI ZANIMIVEGA CTIVA — POVESTI, CLAN-KI IZ ZEMLJEPIS-JA, ZGODOVINE IN NARAVOSLOVJA. — POLEG TEGA SPISOV DVEH NAŠIH PISATELJEV TROHE IN RUPNIKA; ŠA-LJTVKE SUROVINSKEGA.
Slovenic Publishing Company
216 West 18th Street New York, N. Y.
Pošljite naročilo še danes!