Poštnina plačana v gotovini.
KRALJ EVI NA
II.dr2.g imn .
Ljubijana
JUGOSLAVIJA
URADNI LIST
KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
25. kos.
V LJUBLJANI, DNE 28. JANUARJA 1980.
Letnik I.
Vsebina:
110. Zakon o narodnih šolah.
111. Zakon o plačah, stalnih mesečnih in ostalih dokladah in prejemkih, napredovanju in pokojninskih prejemkih učiteljev na srednjih in strokovnih šolah v resortu ministrstva za poljedelstvo.
112. Zakon o podpori za asanacijo vasi.
113.	Pravilnik	za izvrševanje	odredb o verskem pouku	po
Zakonu o	srednjih šolah	in zakonu o učiteljiščih.
114.	Pravilnik	za izvrševanje	odredb o verskem pouku	in
privatnih	šolah po zakonu o narodnih šolah z dne
5. decembra 1929.
Razne objave iz Službenih Novin*.
Zakoni in kraljevske uredbe.
no.
Mi
Aleksander I.,
po milosti božji in narodni volji kralj Jugoslavije,
predpisujemo in proglašamo na predlog Našega ministra za prosveto po zaslišanju predsednika Našega ministrskega sveta
Zakon
o narodnih šolah.*
I.	poglavje.
Obče odredbe.
§ 1.
Narodne šole so državne ustanove, ki jim je. naloga:
s poukom in vzgojo v duhu državnega in narodnega edinstva in verske strpljivostl pripravljati učence za moralne, vdane in aktivne člane državno, narodne in družabne skupnosti;
širiti med narodom prosveto neposredno in posredno, sodelovaje s kulturnimi ustanovami za narodno izobražanje.
* »Službene Novine kraljevine Jugoslavije* z dne 9. decembra 1929., št. 289/CXIX.
§2.
Pouk v narodnih šolah je obči in obvezen v vsej kraljevini Jugoslaviji.
Vsak otrok, čigar roditelji so nastanjeni na ozemlju kraljevine Jugoslavije, se vzgaja po svojih sposobnostih ali v redni narodni šoli ali pa v posebnih državnih zavodih po odredbah tega zakona. Državno oblastvo prisili roditelje ali varuhe (skrbnike), ki zanemarjajo vzgojo svojih ali njim poverjenih otrok, izpolnjevati dolžnosti proti njim. Roditeljem ali varuhom (skrbnikom), ki so nesposobni, izpolnjevati te dolžnosti (zbog raznih hib, bolezni ali malomarnosti), je državno oblastvo upravičeno, odvzeti otroke ter jih oddati drugim rodbinam ali v državne zavode.
§3.
Država skrbi po odredbah tega zakona za otvar-janje narodnih šol ter postavlja in plačuje vse učitelje na njih.
§4.
Pouk v narodnih šolah je brezplačen v mejah tega zakona.
Učenci narodnih šol ne plačujejo ne vpisnine ne šolnine ne drugih davščin.
§5-
Vsaka narodna šola ima svoj pečat z državnim grbom, nazivom šole in imenom kraja, v katerem je.
§6.
Besedi: «učitelji» in »učenci* obsezata v zmislu tega zakona tudi učiteljice in učenke, če ni odrejeno kaj drugega.
. ' •: L . 1
II.	p o g I a v j e.
Vrste narodnih šol in trajanje pouka.
§ 7.
Narodno šolo so: osnovne šolo in višjo narodno šole.
Narodno šole so tudi zabavišča, šole za nezadostno razvite in defektne otroke, nadalje ustanove, ki služijo občemu narodnemu izobražanju: analfabet-ski tečaji, gospodinjsko šolo in gospodinjski tečaji, gospodarski tečaji, higienski tečaji in podobno.
§8.
Osnovna šola traja štiri leta (prvi, drugi, tretji in četrti razred), višja narodna šola za otroke, ki so dovršili osnovno šolo, pa do dovršenega štirinajstega leta prav tako štiri lota (prvi, drugi, tretji in četrti razred).
Za vseh teh osem razredov je šolanje obvezno.
§ 9-
Za otroke, ki jim državni jezik naše kraljevine ni materin jezik, se sme otvoriti pri osnovni šoli pripravljalni razred. Ta se no šteje v predpisano število let obveznega šolanja. Vpis v pripravljalni razred ni obvezen.
§ 10.
Otroci, ki nadaljujejo po dovršenem četrtem razredu osnovne šolo šolanje v meščanski, srednji ali strokovni šoli, so oproščeni, nadalje hoditi v narodno šolo. To velja tudi za ono učence, ki vstopijo pred dovršenim štirinajstim letom v obrt in trgovino ali hodijo v obrtno-trgovinsko šolo.
Kdor izstopi iz omenjenih šol, odnosno iz obrtov, preden dovrši obvezno šolanje v narodni šoli, se mora vrniti vanjo, da dovrši predpisano osemletno šolanje.
§ H-
V osnovni šoli se vrši samo redni pouk. V višji narodni šoli se vrši redni ali skrajšani pouk.
■ Koliko bodi olajšav glode razporeda pouka po mesecih v letu za one razrede višje narodne šole, ki imajo skrajšani pouk, odreja minister za prosveto po krajevnih razmerah na predlog krajevnega šolskega odbora in na banov predlog.
Kolikor je redni pouk že uveden, ostane neizpie-menjen.
§ 12.
Kjer so ob času poljskih del roditeljem otroci iz višjih narodnih šol neizogibno potrebni za pomoč, sme uvesti minister za prosveto v razredih, za katere je treba, na predlog krajevnega šolskega odbora redni pouk v petih zimskih mesecih, od začetka meseca novembra do konca meseca marca, in skrajšani pouk v ostalem času šolskega leta.
§ 13.
Ustanavljanje zabavišč je obvezno za večja mesta in industrijska središča.
Zabavišča’ se smejo otvarjati na zahtevo občin ali roditeljev, če se vpiše za njih posečanje najmanj 50 otrok, ali kjer spoznajo prosvetna oblastva to ra potrebno.
Vpis v zabavišča ni obvezen.
V zabavišča se sprejemajo dečki in deklice z dovršenim četrtim, letom. Program in način delovanja v zabavišču predpisuje minister za prosveto.
V zabavišču se ne sme izvajati pouk, predpisan za osnovne šole.
§ 14.
V šole za nezadostno razvite in defektne otroke hodijo oni otroci, ki so nesposobni, zasledovati pouk v narodni šoli (slepi, gluhonemi, telesno in duševno zaostali).
§ 15.
Šole za nezadostno razvite in defektne otroke si' vzdržujejo ob državnih ali banovinskih ali skupnih stroških. Program in način poučevanja v teh šolah predpiše minister za prosveto s posebnim pravilnikom. Praviloma so urejene te šole internatski.
Minister za prosveto odobri in po proračunskih sredstvih tudi podpira one šolo in ustanove za duševno zaostalo in defektne otroku, ki so osnovane od samoupravnih teles, s privatno iniciativo ali od humanitarnih društev.
§ 1«.
Za narodno izobražanje in gospodarsko izpopolnjevanje se otvarjajo šolo in začasni tečaji glede na potrebe poedinih krajin. Semkaj spadajo gospodinjsko šolo in gospodinjski tečaji kakor tudi točaji za odrasle nepismene (analfabete) in drugi tečaji.
Ul. p ogla v j e.
Otvarjanje in vzdrževanje šol.
§ 17.
Osnovna šola se otvori tam, kjer je v okrožju 4 kilometrov v polurnem najmanj 30 otrok, ki so-zavezani, hoditi v šolo.
Tam, kjer bi bil dostop k šoli otežkočen, se otvori šola tudi z 20 učenci.
Višje narodne šole so otvarjajo postopno po pogojih, ki so dani v tein kraju.
§ 18.
V krajih, kjer niso izpolnjeni pogoji za otvoritev šole, a je najmanj 10 do 20 otrok, doraslih za š6lo, se smejo otvoriti začasne šolske postaje ali ambulantno šolo. .
V šolskih postajah traja pouk od dne 1. septembra do konca meseca junija. Pouiki izvaja učitelj sosednje šole trikrat na teden poldnevno. V ambulantnih šolali traja pouk pot mesecev v enem šolskem letu. V njih poučujejo mlajši učitelji, ki nimajo stalnega službenega mesta, ampak poučujejo pot mesecev v enem in pet mesecev v drugem kraju.
Upravne občine dajo za to ustanovo poslopje, kurivo in najpotrebnejšo šolsko opremo kakor tudi
vozila ali odškodnino za vožnjo učiteljem; nagrado pa dodeljuje učiteljem ministrstvo za prosveto.
Ob koncu pouka se vrši vpričo šolskega nadzornika izpit, pri katerem se ugotovi delovanje in doseženi uspeh za vsakega učenca.
§ 19.
Šolska občina je šolska upravna enota, sestavljena iz ene ali več upravnih občin ali njih delov. Dolžnost šolske občine jo, vzdrževati eno'ali več šol. Vsako naselje mora biti v sestavu ene šolske občine.
Poleg imena kraja sme imeti šola ime kakšnega zgodovinskega priznanega našega nacionalnega velikana. To ime odredi minister za prosveto na predlog banske uprave.
§ 20.
Vsaka šolska občina ima svoj krajevni šolski odbor.
§ 21.
Kjer mora biti v upravni občini po tem zakonu več šol, odredi občinski odbor kraj in okoliš za po-edino šolo.
O tem izboru zemljišča in o odreditvi okoliša odloči dokončno ban.
§ 22.
Dolžnosti upravne občine za šolo so te-le: Dati mora potrebno zemljišče za šolo, šolsko dvorišče, igrališče, zemljišče za praktični kmetijski pouk, učiteljski vrt (na kmetih [v vaseh] obvezno, v mestih* po možnosti) in za učiteljska stanovanja, vse to po možnosti blizu šole; skrbeti mora. da so pravilna vsa pota, ki držo do šole.
§ 23.
Dolžnosti šolske občine so te-le:
1.) sezidati mora in vzdrževati v dobrem stanju šolska poslopja, v katerih morajo biti: potrebne učilnice in delavnice, urejene po higienskih in peda,-goških pravilih; po možnosti dvorana za šolske slavnosti, ki služi tudi za sobno telovadbo; potrebno pisarne in zborovalnica; stanovanja za učitelje in za sluge;
2.) nabavljati mora šolsko opremo in učila za šolo, siromašnim otrokom pa knjige in šolske potrebščine;
3.) dajati mora kurivo za šolo, upravitelja in šolskega slugo, če stanujeta v šolskem poslopju;
4.) skrbeti mora za otvarjanje novih šol, oddelkov in tečajev po § Ki. tega zakona;
5.) skrbeti mora po možnosti za šolske kuhinjo in za dnevna otroška zavetišča;
0.) kjerkoli je mogoče, mora napraviti in urediti šolske kopalnice in otroške poliklinike za specialno zdravljenje;
7.) zadoščati mora vsem stvarnim potrebam za vzdrževanje šol (popravila šolskih poslopij, plačevanje slug, razsvetljava, potrebščine za zabavišča
i.	dr.);
8.) podp’irati mora prosvetne ustanove, s katerimi se širi obča prosveta med narodom.
Industrijska podjetja morajo podpirati šolsko občino pri zidanju šolskih poslopij in učiteljskih stanovanj, če se me udeležujejo sorazmerno z obsegom podjetja v tem kraju občinskih bremen ali če nimajo lastnih šolskih poslopij. V tem primeru odloča o prispevku teh podjetij obče upravno oblastvo. Ta pri-spovck no sme biti večji od vsote, ki bi jo plačevalo podjetje za šolsko občino, če bi se obdavčevalo v dotični upravni občini.
§ 25.
Vsaka šolska občina mora imeti svoj proračun, .šolski proračun sestavlja šolski odbor dotične šolske občine. Če jo okoliš šolske občine isti kakor okoliš upravne občine ali če je več šolskih občin v eni upravni občini, predloži šolski odbor proračun upravni občini, ki razpravlja o njem ter ga uvrsti v svoj občinski proračun, šolski odbor pa ima pravico pritožbe na sreskega načelnika, če misli, da so njegove zahteve upravičene. Ce obseza šolska občina več upravnih občin ali dele upravnih občin, sestavi šolski proračun šolski odbor dotične šolske občino ter ga predloži po sreskem načelniku banovinskemu šolskemu odboru. Če ga banovinski šolski odbor odobri, ga pošlje odboru pristojne upravne občine, da ga uvrsti v letni občinski proračun. Upravne občine ne smejo oddeliti šolskega proračuna od proračuna za občinske potrebščine, ampak ga morajo uvrstiti kot sestavni del občinskega proračuna pod posebnim naslovom: «Narodno šolstvo* ter ga predle žiti z njim vred višjemu oblastvu.
§ 2t>.
V proračun se postavljajo vsote za redno vzdrževanje šol. Zviški ne smejo prosezati 10 % prejšnjega šolskega proračuna. Večja popravila in investicije, ki presezajo z višek 10 % preko šolskega proračuna za minulo leto, se smejo učinki samo, če jih odobrita gledo na ostalo obremenitve te občino minister za prosveto in minister za finance.
§ 27.
Poslopja narodnih šol morajo biti na prikladnih in zdravih krajih; biti morajo suha in svetla ter morajo imeti dovolj prostora za učence.
Minister za prosveto predpisuje sporazumno z ministrom za gradbe in z ministrom za socialno politiko in narodno zdravje z uredbo določila o zidanju šolskih poslopij in učiteljskih stanovanj, o šolski opremi, o ureditvi šolskih vrtov, dvorišč i. dr. kakor tudi dotično vzorne načrte za šolska poslopja.
§ 28.
Kjer občina nima prikladnega zemljišča, ga sme nabaviti z razlastitvijo (ekspropriaeijo).
§ 29.
Poleg upraviteljevega stanovanja mora imeti vsaka šola blizu šolskega poslopja toliko prodpis-
nih stanovanj za učitelje, kolikor je posebnih oddelkov, kakor tudi stanovanje za enega slugo. Brez predpisnega števila teh stanovanj s potrebnimi pri-teklinami se ne sme otvoriti ne šola ne nov oddelek.
V mestih in trgih sme dajati občina namesto stanovanja stanarino. Stanarina znaša na mesec: v Beogradu in Zagrebu po 500 Din za vsakega učitelja, v mestih s preko 50.000 prebivalci po 400 Din, v mestih od 30.000 do 50.000 prebivalcev po 350 Din, v mestih izpod 30.000 prebivalcev po 300 Din, v trgih po 200 Din.
§ 30.
Z odobritvijo pristojnih oblastev zida šolska občina po licitaciji ali pa v svoji režiji vsa poslopja za šolsko potrebo, pri čemer uporablja delovno moč in material, s katerima razpolaga.
Načrt za gradnjo šolskega poslopja odobri ban.
§ 31.
Občine smejo zidati ob svojih stroških poslopja, namenjena narodnemu izobražanju, kakor: kmetijske šole, gospodinjske šole, strokovne šole itd.
V ta namen se sme združiti več občin.
§ 32.
Pri vsaki novi gradnji in pri dozidavanju poslopij, ki jih grade občine v kakršnekoli prosvetne namene, podpira država vse občine, razen mestnih, ki imajo svoje gradbene strokovnjake, na njih prošnjo in ob svojih stroških s tem, da izdeluje gradbene načrte in proračune, vodi vrhovno strokovno nadzorstvo in daje vse potrebne strokovne komisije za pregled poslopja.
§ 33.
Onim občinam, ki nimajo ne predpisnih šolskih poslopij ne materialne možnosti, da bi jih zgradile same, pomagajo banovino in država graditi šolska poslopja.
Pristojna oblastva smejo dovoliti, da se uporabi za gradnjo šol delovna moč in material, s kater.ima razpolaga država.
§ 34.
če se pokaže potreba, odredi ban upravni občini, naj otvori novo ali razširi obstoječo šolo. Zoper to odločbo se smo upravna občina pritožiti na ministra za prosveto.
§ 35.
Da bi se z otvarjanjem novih šol hitreje in močneje povzdignila narodna prosveta, se ustanavlja pri Državni hipotekarni banki državni šolski fond, ki mu je dodati vsako leto iz državnega proračuna potrebno vsoto, 'dokler ne doseže skupaj 150,000.000 dinarjev. Iz tega fonda se dajo samo posojila za gradnjo novih poslopij za šole in za učiteljska stanovanja, obsežena s tem zakonom*.
Posojila za gradnjo novih poslopij se dajo prven-M.veno krajem, kjer šol v obče ni.
Rok se odreja po količini posojene vsote in po imovinskem stanju dotične občine.
Siromašnim šolskim občinam, v katerih je najmanj 60 % nepismenih, se daje posojilo z manjšimi obrestmi ali brezobrestno z rokom do 20 let.
Državni šolski fond upravlja minister za prosveto sporazumno s predsednikom ministrskega sveta po pravilih, ki jih predpiše sporazumno z ministrom za finance in v soglasnosti s predsednikom ministrskega sveta.
§ 36.
Šolsko poslopje in šolsko dvoriščč se ne smeta rabiti za nič drugega nego za šolo in za smotre, ki se skladajo z občim smotrom narodnih šol (§ 1.).
§ 37.
Imovino šolske občine sestavljajo:
1.) vsa šolska poslopja in celokupna nepremična šolska imovina;
2.) vsa šolska oprema;
3.) zbirke učil in šolske knjižnice;
4.) krajevni šolski fond;
5.) gotovina od raznih dohodkov.
§ 38.
V krajevni šolski fond se stekajo vsa darila, vse pobožne ustanove (zadužbine) in drugi dohodki, namenjeni tej svrhi.
Krajevni šolski foml služi:
1.) za podpiranje siromašnih učencev, zlasti onih, ki so brez roditeljev;
2.) za podpiranje šola rakih izletov in tekem, šolskih knjižnic za otroke in odrasle;
3.) za šolske kuhinje in šolska dnevna zavetišča;
4.) za potrebe narodnega izobražanja vobče.
§ 39.
Šolska občina se mora vknjižiti na vso šolsko nepremično imovino.
Od šolsko nepremične imovino se no sme nič uporabiti in tudi ne odsvojiti ali obremeniti za druge namene nego za one, ki jih predpisuje ta zakon, in sicer po odobritvi ministra za prosveto.
§ 40.
Ce se iz ene šolsko občine izloči nova šolska občina ali del šolske občine, jima gre pravica do sorazmernega dela skupne šolske imovino. Razdelitev sc izvrši sporazumno.
Ob nesporazumu reši spor ban.
§ 41.
Za pokrivanje potrebščin ima vsaka šolska občina na kmetih šolsko blagajno, v katero se stekajo:
1.) vsote, ki jih daje upravna občina za vzdrževanje šole po rednem proračunu;
2.) dohodki od šolskega posestva, fonda ali česa drugega, kar spada k šoli;
3.) vsote, ki jih daje šoli banovinski šolski odbor;
4.) razni dohodki.
Kako naj se vrše posli šolske blagajne, predpiše minister za prosveto s pravilnikom.
IV.	j) oglu v j e.
Pouk.
§ 42.
Učni predmeti v narodnih šolali so:
1.) verouk z moralnimi nauki;
2.) narodni (srbsko-hrvatsko-slovenski) jezik;
3.) narodna zgodovina z najimenitnejšimi dogodki iz obče zgodovine;
4.) zemljepis naše države z osnovnim znanjem o drugih državah;
5.) računstvo z osnovami geometrije in geometrijskega risanja;
6.) prirodne znanosti;
7.) praktične gospodarske znanosti in vednosti glede na krajevne potrebe;
8.) higiena;
9.) gospodarstvo (gospodinjstvo);
10.) ročna dela s posebnim uporabljanjem narodnih motivov;
11.) risanje;
12.) lepopisje;
13.) petje;
14.) telovadba po sokolskem sistemu.
§ 43.
Verski pouk je obvezen za vse priznane vere. Verouk poučujejo ali duhovniki ali pa učitelji dotič-ne konfesije, kakor pač žele roditelji. Duhovnik-vero-učitelj mora biti državljan kraljevine Jugoslavije.
Kjer se odločijo roditelji, da poučuj verouk učitelj, toda ni učitelja iste vere, katere so učenci, poučuje verouk duhovnik; kjer pa ni ne enega no drugega, poučujejo verouk druge primerne osebe.
Veroučitelje-duhovnike postavlja minister za prosveto izmed kandidatov, ki jih je predlagalo pristojno oblastvo dotične konfesije, nagrado pa jim odrejajo in plačujejo krajevne verske občine ali roditelji sami. Prav to velja tudi za drugo osebe, ki poučujejo verouk, če ni duhovnika in učitelja.
Da zadobe veroučitelji-duhovniki potrebno peda-goško-metodično izobrazbo, opravljajo poseben vero-učiteljski izpit.
One veroučitelje-duhovnike in druge osebo izven učiteljskih in duhovniških krog'ov, ki poučujejo verouk, razreši minister za prosveto dolžnosti na predlog banske uprave, čo ne ustreza njih delovanje v šoli pedagoško-metodičnim načelom ali če se njih vedenje v šoli in zunaj nje ne sklada z občimi smotri narodnih šol.
Učni načrt in program iz verouka predpisuje minister za prosveto, ko je zaslišal ministrstvo pravde.
§ 44.
Obči redni pouk v narodni šoli se izvaja v državnem jeziku po učnem načrtu in programu, ki ga predpisuje za vso državo minister za prosveto, ko jo zaslišal glavni prosvetni svet, pri čemer se ravna po načelu koncentracije pouka in učenčevega aktivnega sodelovanja.
Učni program mora dajati možnost, da se prilagodi pouk življenskim razmeram in potrebam v kraju, kjer je šola. V višji narodni šoli razvija pouk zmisel za kmetijstvo, a za obrt, trgovino in industrijo, kjer je to potrebno.
§ 45.
V krajih, kjer stanujejo v znatni meri državljani drugega jezika, se otvorijo za njih otroke posebni oddelki osnovne šole. V teh oddelkih ne sme biti manj nego po 30 učencev. Izjemoma se sme otvoriti tak oddelek tudi s 25 učenci, o čemer odloči minister za prosveto.
Program in učni načrt je isti kakor v ostalih osnovnih šolah v državi.
Pouk v teh oddelkih se izvaja v učenčevem materinem jeziku. V teh oddelkih se poučuje državni jezik kot obvezen predmet.
Kjer je v kraju več oddelkov iste narodne manjšine, smejo imeti svojega posebnega upravitelja.
§ 46.
Oe so v kraju oddelki, odnosno šole z državnim učnim jezikom, poleg njih pa tudi posebni oddelki ali šole z učnim jezikom druge narodnosti, morajo hoditi otroci državnega materinega jezika v osnovno šolo z državnim učnim jezikom; otroci druge narodnosti in drugega jezika smejo hoditi po volji roditeljev v oddelke z državnim učnim jezikom namesto v oddelke svojega materinega jezika.
Otroci ene narodne manjšine ne smejo hoditi v šolo druge narodne manjšine.
V krajih, kjer so šolskoobvezui otroci narodnih manjšin, ki po svojem številu ne morejo imeti pouka v materinem jeziku, morajo hoditi ti otroci v šolo z državnim učnim jezikom.
§ 47.
V vseh narodnih šolah poučujejo državni učitelji in ti morajo biti popolnoma vešči državnemu jeziku. To velja tudi za veroučitelje.
Učiteljice poučujejo po potrebi v ročnih delih >n gospodinjstvu tudi učenke iz onih oddelkov, kjer poučujejo sicer redno učitelji.
§ 48.
Narodne šole so nerazdeljene ali razdeljene.
Šole z eno učno osebo (za obči pouk), ki poučuje vse učence dotične šolo, so nerazdeljene; šole z dvema ali več učnimi osebami, v katerih se razdele otroci za poučevanje na poedino učne osebe, so razdeljene.
§ 49.
Učenci, ki jih poučuje ena učna oseba v posebni šoli, so šolski oddelek.
Zaradi pouka se porazdeljujejo učenci na razrede. Razred sestavljajo učenci, ki so uče skupno istih predmetov po istenr učnem programu.
V šolah, kjer poučuje en učitelj istočasno v več razredih, se smejo združiti učenci dveh, v višjih razredih narodne šolo pa tudi treh razredov v en kombiniran razred.
/
Učenci tako kombiniranega oddelka se poučujejo redno skupno v istem stvarnem gradivu; potemtakem se smejo prirediti v ta namen tudi posebne učno knjige.
§ 50.
Vzgoja dečkov in deklic je skupna.
Kjer dopuščajo razmere, se morajo ločiti dečki in deklice na posebne deške in dekliške šole ali na posebno oddelke.
§ 51.
Vsak učitelj ima svoj oddelek.
Oddelek z enim razredom ne sme imeti praviloma nad 50, z več razredi pa ne inad 40 učencev. Če je število večje, se oddelek razdeli.
§ 52.
Pri vsaki narodni šoli na kmetih, po možnosti pa tudi pri drugih, mora biti šolski vrt, kli naj služi za obče učne namene, zlasti pa za pouk v prirodnih znanostih, za praktične vaje učencev v kmetijstvu, kakor tudi šolska kuhinja za vaje učenk v gospodinjstvu. Ministrstvo za prosveto predpiše vzorne načrte za šolske vrtove.
Dohodek od teli vrtov pripada učiteljem.
Razdelitev tega dohodka se uredi s pravilnikom.
Minister za prosveto odredi, kjer je treba, tri dni v letu, ob katerih vrše učenci narodnih šol pod vodstvom učiteljev pogozdovanje in napravljajo nasade.
Na p o edin ih krajih se osnujejo šolski gaji. Za vzdrževanje nasadov (obramba zoper sušo, živino itd.) skrbo učenci po navodilih učiteljev.
§ 53.
Narodna šola mora imeti zbirke potrebnih učil in knjižnico za učitelje in za učence, -po možnosti pa tudi za prebivalce šolske občine.
§ 54.
Šolski pouk traja redno deset mesecev, od začetka meseca septembra do konca meseca junija, šolsko leto pa se računi od dne 1. septembra do dne 31. avgusta.
Velike šolsko počitnice trajajo redno dva meseca, v mesecih juliju in avgustu. Ostale odredbe o prekinitvi šolskega pouka zbog potreb poedinih krajin, o praznikih kakor tudi o šolskih ekskurzijah in slavnostih predpiše minister za prosveto s pravilnikom.
§ 55.
Dne 28. junija je prirediti v vsaki narodni šoli zavržno šolškio slavnost. Takrat se tudi obdarujejo ali pohvalijo učenci, ki so v učenju in vedenju odlični ali prav dobri.
V. poglavje.
Učenci.
§ 56.
V šolo se vpisujejo vsi sposobni otroci moškega in ženskega spola, ki dovrše do konca dotičnega koledarskega leta sedmo leto.
Telesno in duševno posebno razviti otroci se smejo vpisati v šolo tudi s popolnoma dovršenim šestim letom, če je v šoli dovolj prostora.
§ 57.
Učence vpisuje krajevni šolski odbor najdlje do dne 1. julija vsakega leta na osnovi zdravniškega pregloda vseli otrok, doraslih za šolo, po seznamku, ki ga sestavi ob svoji odgovornosti upravna občina; na osnovi tega seznamka poživijo po roditeljih otroke pred šolski odbor.
Ustanovljeni seznamek vpisanih otrok poleg seznamka onih otrok, ki so ostali nevpisani, podpiše krajevni šolski odbor ter ga pošlje občemu upravnemu oblastvu v pregled in odobritev. V seznamku nevpisanih otrok se obrazloži, zakaj niso vpisani.
Frilože se tudi vse prošnje in pritožbe, če jih je kaj.
Kako naj se vrši zdravniški pregled otrok za vpis v šolo, predpiše ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje sporazumno z ministrstvom za prosveto.
§ 58.
Na podstavi zdravniškega pregleda so oproščeni, * hoditi v šolo, otroci:
1.) ki zbog telesne nesposobnosti ne morejo prihajati v šolo in tudi ne morejo uspešno zasledovati pouka (slepi, gluhonemi itd.);
2.) ki so umobolni ali duševno nezadostno razviti;
3.) ki imajo nalezljive bolezni.
Te otroke mora imeti šolska uprava še nadalje v razvidnosti po § 15.
§ 59.
Če otrok zbog neuklonljivih zaprek me more redno hoditi v šolo, dovoli ministrstvo za prosveto, da sme privatno opravljati izpite. To velja za otroke, ki žive na svetilnikih (na širokem morju), v observatorijih na visokih planinah, na otokih, kjer ni šol, in temu podobno; prav tako tudi za otroke, ki jih ovira dolgotrajna bolezen, redno hoditi v šolo. Taki otroci morajo opravljati izpit vsako leto v najbližji šolski občini.
Privatnega učenca ne sme izpraševati oni, ki ga je poučeval.
§ 60.
Vsi vpisani otroci morajo redno hoditi v šolo. Za izostajanje so odgovorni roditelji ali varuhi (skrbniki), pa tudi oni, ki so sprejeli šolsko otroke v službo.
Izostanek iz šolo opravičujejo ti-le primeri:
1.) otrokova bolezen;
2.) smrt rodbinskega člana;
3.) elementarna nezgoda, če preprečijo prihod v šolo poplava, nevihta, snežni metež ali snežni zameti.
Začasno ne smejo hoditi v šolo otroci, ki so od tega izključeni po zdravstvenih predpisih.
Učitelj vodi točno evidenco o izostankih učencev iz Sole ter jih, kakršne so pač razmere, opraviči ali ne opraviči.
O opravičenih izostankih sestavi posebno poročilo po potrebi, najmanj pa vsakega prvega in petnajstega dne v mesecu, ter ga poSlje po upravitelju krajevnemu šolskemu odboru.
Krajevni šolski odbor pozove po občinskem poglavarstvu roditelje ali varuhe (skrbniike) najdlje v štirinajstih dneh ter izreče po pismenem zaslišanju kazen, ki more biti:
1.) opomin;
2.) denarna kazen od 10 do 20 Din za en dan izostanka.
Kazni je uporabljati praviloma v označenem redu. V težjih primerih se sme uporabiti izven reda težja kazen.
Zoper kazen krajevnega šolskega odbora je dopustim v osmih dneh pritožba na obče upravno ob-lastvo, zoper čigar odločbo mi pritožbe.
Denarne kazni se izrekajo v korist državnega šolskega fonda. Izterjuje jih občinska uprava (poglavarstvo) v petnajstih dneh po prejemu obsodbe. Ce občinska uprava ne izterja kazni od roditeljev v odrejenem roku, jo plača predsednik (poglavar, župan) dotične občine. Denarna kazen se sme izpre-meniti siromašnim roditeljem na njih prošnjo v delo na šolskih ali občinskih poslih.
Natančnejše odredbe, kako jo postopati ob izrekanju in izvrševanju teh kazni, predpisuje minister za prosveto.
§ 62.
Roditelj, ki ga pozove krajevni šolski odbor, mora ugoditi pozivu. Če mu ne ugodi, mora postopati občinsko oblastvo prav tako kakor takrat, kadar kdo ne ugodi pozivu drugega javnega oblastva.
§ 63.
Napredek učencev v učnih predmetih in njih vedenje se ocenja dvakrat na leto: ob koncu prvega poluletja v mesecu januarju in ob koncu drugega poluletja v mesecu juniju.
Učenčev uspeh v poedinih predmetih se ocenja z ocenami: odlično (5), prav dobro (4), dobro (3), slabo (2), nezadostno (1).
Učenčevo vedenje se o cen j § z ocenami: odlično, prav dobro, dobro, neprimerno.
V višji razred se prevajajo učenci ob koncu šolskega leta po tem, kakršna je ocena uspeha.
Ob odločanju o učenčevem prestopu v višji razred je treba vpoštevati njegov celokupni napredek v šoli. Onemu učencu, ki pokaže vobče slab uspeh, pa ni upanja, da bi dohitel tovariše v višjem razredu, se dovoli, ponavljati razred.
§ 64.
Prevajanje učencev iz ene šole v drugo se vrši na zahtevo roditeljev s posebnimi prevodnicami, ki
jih pošlje upravitelj šole neposredno upravitelju one šole, v katero učenec prestopa.
Prevodnico dobe tudi oni učenci, ki prestopijo, preden dokončajo obvezno šolanje, pa so dovršili štirinajsto leto življenja, v meščansko, srednjo, strokovno šolo ali pa odidejo v obrt ali trgovino (§ 10.).
Iz vpisne 'knjige prve šole se izbriše učenec takrat, kadar sporoči upravitelj druge šole, odnosno lastnik obratovalnice, da je učenec tam vpisan.
§ 65.
Učenci, ki so izpolnili šolsko dolžnost po dovršenih letih obveznega šolanja, se izbrišejo iz šole ter dobe izpričevalo o dovršeni osnovni, odnosno višji narodni šoli.
Šolski upravitelj mora imeti po posebnem se-znamku v razvidnosti vse učence, ki prestopijo v druge šole, in paziti, da se ne gode zlorabo.
§ 66.
Med osemletnim šolanjem se sme izbrisati učenec iz šole:
a) če težko oboli za ncozdravno boleznijo;
b) če je zbog poznejšega vpisa ali ponavljanja razredov prestar za šolo ter dovrši deček 16., deklica pa 15. leto.
V obeh teh primerih odloči o izbrisu krajevni šolski odbor na prošnjo roditeljev ali po svojem preudarim, odločbo pa odobri obče upravno oblastvo.
§ 67.
Telesna kazen je prepovedana. Druge kazni se smejo uporabljati samo v meri, ki učencu ne ubija volje in zaupanja v samega sebe.
§ 68.
Učenci ne smejo biti člani društev na verski podstavi in tudi ne društev, ki bi v kakršnikoli obliki ovirala versko strpljivost ali bila nasprotna državnemu ali narodnemu edinstvu Srbov, Hrvatov in Slovencev.
§ 69.
Razen zgolj šolskih slavnosti se smejo udeleževati učenci samo onih javnih slavnosti in javnih prireditev, ki so občedržavnega ali občenacionalnega značaja ali so v tesni zvezi s šolo.
VI.	poglavje.
Učitelji.
1.	Vrste učiteljev in njih izobrazba.
§ 70.
V vseh državnih narodiiih šolah (šolskih zabaviščih) in šolah za nezadostno razvite in defektne otroke, v tečajih za odrasle nepismene kakor tudi v vseh drugih podobnih šolah, ki so podrejene ministrstvu za prosveto, poučujejo učitelji in strokovne osebe.
Zaposleni smejo biti razen s poučevanjem tudi kot upravni šolski organi pri oblastvih in ustanovah po tem zakonu.
§ 71.
Učitelji so po službi ali začasni ali stalni.
Za začasnega učitelja se sme postaviti, kdor je dovršil državno učiteljišče in opravil učiteljski zrelostni izpit, odnosno učiteljski diplomski izpit, ali dovršil višjo pedagoško šolo ali pedagoške nauke na filozofski fakulteti.
Za stalnega učitelja se potrdi začasni učitelj, ki je opravil praktični učiteljski izpit.
§ 72.
Praktični učiteljski izpit sme opravljati začasni učitelj po dvoletnem uspešnem delovanju v osnovni šoli. Oni začasni učitelji, ki v štirih letih ne opravijo praktičnega izpita, ne morojo ostati nadalje v službi.
§ 73.
V zabaviščih delujejo učiteljice, ki so izprašane tudi za zabavilje.
Zabavilje dobe stalnost po praktičnem zabavilj-skem izpitu, ki ga smejo opravljati po dvoletnem uspešnem delovanju v zabavišču.
One zabavilje, ki v štirih letih ne opravijo praktičnega zabaviljskega izpita, izgube službo.
Zabavilje smejo biti tudi učiteljice brez popolne učiteljske kvalifikacije, če imajo posebno kvalifikacijo za zabavi I j o.
§ 74.
Učitelji in zabavilje se postavljajo in napredujejo po odredbah zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih z dne 31. julija 1923.
§ 75.
V osnovni šoli smejo poučevati učitelji in učiteljice ne glede na spol učencev. V višji narodni šoli je treba gledati in, kjerkoli je mogoče, izvesti glede na število učencev in učiteljskih oseb, da poučujejo učitelji moško, učiteljice pa žensko mladino.
V nerazdeljenih šolali poučujejo prvenstveno učitelji.
§ 76.
Za poedine strokovne predmete, zlasti v nižji narodni šoli, se smejo postavljati strokovno izobražene osebe kot honorarni učitelji.
2.	Dolžnosti učiteljev.
§ 77.
Vsak učitelj katerekoli vrste mora opraviti ob vstopu v državno službo prisego, predpisano z uredbo o opravljanju prisege za vse uradnike in uslužbence v resortu ministrstva za prosveto, kjer pa je učitelj sam, pred občini upravnim oblastvom.
Učitelje uvaja v službo upravitelj, v nerazdeljenih šolali pa predsednik krajevnega šolskega odbora.
Vsi učitelji morajo:
1.) vzgajati otroke po pedagoških načelih ter jih poučevati v vseh učnih predmetih po predpisanem načrtu in programu v zmislu odredb § 1. in § 42. tega zakona;
2.) praviloma imeti toliko ur, kolikor jih je predpisanih za dotični razred, odnosno oddelek, največ pa osem in dvajset ur na teden;
3.) redno voditi razredne in šolske vpisnice in vse ostale predpisale šolsko knjige;
4.) obračati enako pozornost na vse učence brez razlike ter ocenjati njih uspeh in vedenje pravično in nepristranski;
5.) voditi ob dneh, ki jih odredi minister za prosveto, otroke k službi božji;
6.) poročati upravitelju šole ali krajevnemu šolskemu odboru o izostajanju učencev iz šole, če roditelji ali varuhi (skrbniki) ne opravičijo izostanka;
7.) nadomeščati obolele in odsotne učitelje po upraviteljevem razporedu in nalogu;
8.) hraniti v pravilnem stanju vse njim poverjene šolske stvari, za katere so materialno odgovorni;
' 9.) sodelovati pri učiteljskih in roditeljskih zborih, ki se sestajajo zaradi pretresanja vzgojnih vprašanj;
10.) posečati s pripomočjo države in banovin znanstvene in praktične učiteljske tečaje in predavanja, ki se prirejajo za spoznavanje znanstvenih novosti ali za dosezanje enotnosti v pouku in vzgoji;
11.) delovati za narodno izobražanje.
§ 79.*
Ko prevzame učitelj razred ali šolo, prevzame tudi vse šolske stvari: učila, arhiv, knjižnico, razredni imenik in vse ostalo, kar spada k dotičnemu razredu ali k dotični šoli, ter hrani vse v pravilnem stanju do predaje.
Za vse stvari podpiše učitelj inventar ter je zanje materialno odgovoren.
§ 80.
Če so poedini učitelji krajši čas bolni ali odsotni, se spoje razredi praviloma v oddelke z večjim številom otrok.
§ 81.
Vsi učitelji se morajo vesti v službi in izven službe tako, kakor #o spodobi olikanim ljudem in vzgojiteljem mladine in naroda.
Učitelj mora dajati zgled državljanske, verske, politične in kulturne strpljivosti. Zato se mora izogibati vseh akcij privatnega in javnega, zlasti zgolj političnega značaja, ki utegnejo dovesti do te ne-strpljivosti. Zaradi tega ne smejo biti učitelji člani organizacij, ki so kakorkoli škodljive za smotre narodnih šol (§ 1.); ter se tudi ne smejo baviti s posli, ki se ne skladajo z učiteljskim poklicem.
7a izvrševanje drugih poslov, razen učiteljskih, morajo predhodno izposlovati dovolitev ministra za prosveto.
§ 82.
Učitelji morajo podpirati vsako delovanje zunaj šole, ki se vrši za izobražanje širših narodnih krogov v zmislu tega zakona. Ministrstvo za prosveto odreja po svojih proračunskih sredstvih nagrado onim učiteljem, ki delujejo s posebnim uspehom za harodno izobražanje zunaj šole, kakor tudi za njih delovanje v posebnih tečajih.
§ 83.
Vsak izostanek iz službe mora učitelj pravočasno in popolnoma opravičiti tako, kakor je 'pred-pisano z uradniškim zakonom.
3.	Pravice učiteljev.
§ 84.
Vsi učitelji državnih narodnih šol so državni uradniki ter imajo položaj in vse pravice po zakonu o civilnih uradnikih in ostalih držaVnih uslužbencih z dne 31.'julija 1923., kolikor ni odrejeno s pričujočim zakonom kaj drugega. Vsi državni učitelji narodnih šol imajo po §§ 23. in 29. tega zakona pravico do stanovanja, odnosno do stanarine, in na kmetih tudi do kuriva.
Učiteljica, omožena z neučiteljem, no more dobiti stanovanja v naravi.
§ 85.
V učiteljsko službo se ne sine prevesti uradnik:
a) ki ima nad 30 let, če ni bil prej učitelj;
b) ki je bil učitelj,.toda je imel prekinitev daljšo od desetih let v izvenprosvetni službi;
c) ki je bil učitelj, toda ima nad 35 službenih let;
č) kli je bil zbog nesposobnosti za učiteljsko
.zvanje že kdaj odstranjen iz učiteljske službe.
§ 86.
Učitelj, ki je bil izven učiteljsko službe nad pet in manj kot deset let, se sme iznova sprejeti v učiteljsko službo, če ponovi praktični učiteljski izpit in če dokaže, da njega dotedanje vedenje in dotedanji poklic no bosta škodovala učiteljskemu poklicu.
§ 87.
Ko dovrši učitelj ali zabavilja 35 let efektivne državne službe, ima pravico do tolike pokojnine, kolikršni so bili njegovi (njeni) poslednji letni redni prejemki, zvišani za 15 % osnovne plače.
Učitelji, ki se upokoje, preden dovrše dobo za ]M>polno pokojnino, dobivajo kot pokojnino 50 %, pokojninske osnove za prvih deset let službe; za vsako nadaljnjo polovico leta službe pa se jim odredi odstotek po poslednjem odstavku člena 140. zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih z dne 31. julija 1928.
Po dovršenem 35. lotu efektivne službe se učitelji na prošnjo upokoje.
Učiteljipe-matere, ki imajo več kot tri otroke, se smejo po dovršenih 20 letih efektivne služim upokojiti na svojo prošnjo s pravico do pokojnine, ki jim pripada po službenih letih.
4.	Disciplinski predpisi.
§ 88.
Učitelji in šolski nadzorniki, ki prekršijo svoje dolžnosti, se kaznujejo po odredbah tega zakona.
Kazni so: 1.) opomin; 2.) ulkior; 3.) izguba plače od treh dni do treh mesecev; 4.) premestitev v drug kraj brez povračila selitvenih stroškov; 5.) odpustitev iz službe brez izgube pridobljenih pravic, če bi se vrnili v službo; 6.) odpustitev iz službe z izgubo nekaterih ali vseh pridobljenih pravic; 7.) upokojitev brez zmanjšbe pokojnine ali z zmanjšano pokojnino.
Kazni se odrejajo po velikosti kaznivega dejanja, po okolnostih, ki zlajšujejo ali otežujejo kaznivo dejanje, in po tem, ali se kaznuje učitelj prvič ali pa se kazen ponavlja.
Nobena kazen se ne sme izreči, dokler se kaznivo dejanje popolnoma ne preišče in dokler se učitelj pismeno ne zasliši.
§ 89.
Z opominom kaznuje učitelje upravitelj. Z opominom in ukorom jih kaznuje sroski nadzornik. Z izgubo plače do petnajstih dni jih kaznuje ban. Ostalo kazni sme izrekati samo minister.
V petnajstih dneh se sme učitelj pritožiti na sreslkiega načelnika zoper kazen, ki jo je izrekel upravitelj, in na ministra zoper kazen, ki jo je izrekel sreski načelnik ali ban.
Minister za prosveto sestavi pri ministrstvu za prosveto pod predsedstvom načelnika za osnovno šolstvo poseben disciplinski odbor iz petih članov, ki oddaja kot posvetovalno telo mnenja o onih učiteljskih kaznivih dejanjih, zaradi katerih izreka kazni minister. V težjih primerih sme zahtevati minister za prosveto, preden izda svojo odločbo, mnenje glavnega prosvetnega sveta.
§ 90.
Kazniva dejanja učiteljev preiskujejo upravitelji ali šolski nadzorniki, če so ta dejanja šolskega značaja, drugače pa vršo to po redni poti državna ob-lastva.
Preiskava učiteljskih kaznivih dejanj se vrši po redni pristojnosti ali po meposrodnji naredbi ministra za prosveto, ki sme odrediti v tem primeru tudi svojega posebnega preiskovalca.
Mod sodno preiskavo jo moči učitelja —• kakršen je pač značaj kaznivega dejanja — odstraniti od službe in v tem času prejema polovico plače; če pa so oprosti kot nedolžen, se vrne v službo in dobi pridržano polovico plače. Če se oprosti, ker ni dovolj dokazov, odloči minister na predlog glavnega prosvetnega sveta, ali naj ostane učitelj še nadalje v službi.
Učitelj, ki se obsodi na zaporno kazen, daljšo od šestih mesecev, izgubi plačo v času, dokler je v zaporu.
Učitelj, ki ga obsodijo državna sodišča zaradi brezčastnih dejanj, se odpusti iz službe z izgubo
vsoh pridobljenih pravic. Tak učitelj se ne more vrniti v državno službo.
§ 91.
Učitelji, ki dobe v dveh letih zaporedoma slabo ali nezadostno oceno, se odpuste iz službe.
Če so pridobili pravico do pokojnine, se odpuste brez pravice do osebne pokojnine.
§ 92.
če učitelj, ki je bil kdaj kaznovan z opominom ali uiklorom ali z izgubo plače do petnajstih dni, v treh letih po tem nikakor ne prekrši svojih dolžnosti, se smatra, kakor bi niti ne bil kaznovan.
Učitelj, ki je bil kdaj odpuščen iz službe, se sme vrniti v službo, če to predlaga glavni prosvetni svet glede na njega vedenje in poklic po odpustitvi in glede na obče zakonske predpise.
5.	Postavitve, premestitve, odpustitve in upokojitve.
§ 93.
Kjerkoli je mogoče, se odrejajo učitelji, ki vstopajo prvič v službo, v prvem službenem letu, učiteljico pa v prvih dveh letili v službovanje samo na šolah z najmanj dvema učiteljema.
Novim učiteljskim kandidatom daje prvenstveno pravico do boljših krajev samo izpričevalo o boljšem uspehu pri učiteljskem diplomskem izpitu.
Učitelji iz prvega odstavka tega paragrafa se premeščajo po dovršenem prvem, učiteljice pa po dovršenem drugem službenem letu obvezno na manjše šole na kmetih.
Število praznih učiteljskih mest objavi minister za prosveto ob koncu vsakega šolskega leta.
§ 94.
Postavljanje, premeščanje, upokojevanje in sprejemanje ostavke uslužbencev, obseženih s tem zakonom, se vrši z ukazom na predlog ministra za prosveto ali pa z neposrednjim odlokom ministra za prosveto.
Od tega se izvzemajo uslužbenci od 2. skupine
III.	kategorije navzdol; te postavlja v svojem območju ban. Toda iz ene banovine v drugo premešča te uslužbence minister za prosveto.
§ 95.
Učitelj sme zapustiti službo samo, če se sprejme njegova ostavka.
Ostavka se sme podati po koncu šolskega leta in takrat se mora sprejeti po zakonu o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih. Ostavka, podana pred koncem šolskega leta, ni da bi morala biti sprejeta; če pa se sprejme, ne more dobiti učitelj v tem šolskem letu drugega mesta.
Če izostane učitelj brez dovolitve in brez zadostne opravičbe iz službe pet dni v kraju ali deset dni zunaj kraja aili če ne odide na novo službo v desetih dneh od dne, ko mu je bila priobčena postavitev ali premestitev, se smatra, da je službo
zapustil, in njegovo mesto se proglasi po členu 133, točki 7.), zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih z dne 31. julija 1923. za izpraznjeno.
§ 96.
Če je užival učitelj med šolanjem državno podporo, se ne sme sprejeti njegova ostavka in tudi ne* dopustiti prestop v drugo državno službo, dokler ne odsluži kot učitelj dvakrat toliklo časa, kolikor časa je prejemal podporo, ali dokler ne vrne prejete podpore.
Prav tako mora delovati učitelj, ki so je pripravljal z državno podporo za delovanje v specialnih šolah (za nezadostno razvite in defektne otroke, gospodinjske šole i. dr.), v teh šolah najmanj dvakrat toliko časa, kolikor časa je užival državno podporo (v odsotstvu, denarju ali drugače), ali pa mora 'vrniti dobljene prejemke in dobljeno podporo.
§ 97.
Premestitve se vršo praviloma samo ob kbucu šolskega leta.
Dokler traja šolski pouk (od dne 1. septembra do konca meseca junija), se ne smejo vršiti premestitve na prošnjo. O izjemah, če ne nasprotujejo službenim koristim, odloča minister za prosveto.
§ 98.
Po koncu šolskega leta, najdlje do dne 5. julija, podado banske uprave ministrstvu za prosveto predlog za razpored učiteljev na narodne šole v svojem območju.
Ta predlog podado bansko upravo skladno s členom 62. zakona o državnih uradnikih in 'ostalih državnih uslužbencih, pri čemer vpoštevajo tudi nastopne okolnosti dotičnih učiteljev:
1.) uspeh v šoli;
2.) uspešno delovanje v šolah na kmetih v nerazdeljenih oddelkih in težjih krajih;
3.) delovanje za narodno izobražanje, razširjanje pismenosti, organiziranje kulturnih ustanov, organiziranje in podpiranje poljedelskih zadrug, čuvanje narodnega zdravja, pobijanje alkoholizma, delovanje v književnosti, prvenstveno v šolski; delovanje v organizacijah za pojačevanje zavesti o narodnem edinstvu hi čuvstva versko strpljivosti;
4.) rodbinske potrebe (otroci za šolanje, vzdrževanje bratov in sester ali onemoglih roditeljev);
5.) službeno dobo (ob enakih prodnjih pogojih odloča daljše službovanje, zlasti daljše službovanje v istem kraju); in
6.) odredbo §§ 113. in 114. toga zaklona.
§ 99.
Na podstavi predloga banskih uprav in glede na ol>čo potrebo službe v vsej državi izvrši minister za prosveto razpored učiteljev.
Ta razpored mora biti dovršen najdlje do dne 15. avgusta vsakega leta, premeščeni učitelji pa morajo biti v novih krajih najdlje do dne 25. avgusta.
Prošnje za premestitev, se vlagajo po pristojnih ohlastvih obče uprave.
Na prošnjo ne smejo biti premeščeni učitelji:
1.) katerih povprečna ocena v poslednjih treh letih ne znaša: «dober uspeh* (3);
2.) ki so bili v poslednjem letu ocenjeni z oceno »slab* (2) ali «nezadosten» (1).
3.) ki še niso prebili v kraju, dobljenem na prošnjo, najmanj dveh let, izvzemši zakon (brak) med učiteljskimi osebami.
§ 101.
Trge smejo dobiti učitelji z najmanj 5, mesta z najmanj 8, mesta s popolno srednjo ali strokovno šolo najmanj z 10, mesta s fakulteto pa z najmanj 12 leti uspešno učiteljske službe.
Na šole z manjšinskim učnim jezikom se smejo postavljati po potrebi za učitelje tudi osebe brez teh pogojev.
Prav tako se smejo postavljati po potrebi z manj službenimi leti v mestih in trgih oni učitelji, ki imajo poleg obče šolsko kvalifikacije posebno strokovno usposobljenost (dovršili so n. pr. tečaj za ročna dela, za telovadbo, glasbo in podobno).'
§ 108.
Vse odredbe tega zakona o postavljanju in premeščanju veljajo tudi za zabavilje.
6.	Ocenjanje učiteljev.
§ 103.
Učitelje (v šoli in zunaj nje) ocenjajo sreski in banski šolski nadzorniki.
§ 104-
Učitelji se ocenjajo med vsem šolskim letom. Pri tem vpisuje šolski nadzornik vse važnejšo pripombe r list za ocenjanje vsakega učitelja, ki se hrani pri ▼seh prosvetnih oblastvih. Obrazec tega lista predpisuje minister za prosveto.
Nadzornik vpisujo v prvi vrsti svojo strokovno sodbo o pregledanem učnem delovanju. Razen toga vpisuje svojo sodbo o učiteljski strokovni izobrazbi;
• vnetosti za posel; o eventualnem odsotstvu in bolo-vanju, o vedenju v službi in izven službe (§ 81.);
• delovanju za narodno izobražanje; o učiteljevem drugem eventualnem delovanju in njega svoj-stvih, ki ga označujejo za vzgojitelja, učitelja in državljana; o eventualnih neugodnih vplivih, ki so ovirali vzgojo in pouki v šoli. To pripombe morajo biti proizvod objektivnega kritičnega merila z vsemi •ziri, ki jih nalaga prosvetna služba.
Vse navedene razmere mora nadzornik presoditi in na podstavi te sodbe najdlje do dne 1. julija določiti končno občo oceno, s katero oceni učitelja kot šolskega delavca. Oceani se mora opirati v glavnem na občo sodbo, ali je učitelj vestno izvrševali svojo dolžnost.
Ocene za učitelje kot šolske delavce so: »odličen* (5), «prav dober* (4), «dober» (3), «slab» (2) in »nezadosten* (1).
Z oceno «slab» in »nezadosten* se oceni oni učitelj, čigar delovanje ne zadovoljuje in ki je poleg tega kriv neuspeha v šoli.
§ 105.
Nadzornikovo sodbo,, ki ima značaj učiteljeve letne oceue, pošlje šolski upravitelj po inšpekciji v overovljenem prepisu pristojnemu sreskemu šolskemu nadzorniku.
Ob koncu šolskega leta pošlje sreski nadzornik vse to s pregledom končnih letnih ocen banski upravi, da se vpišejo ocene v usliužbenske liste in v list za ocenjanje pri banovini in ministrstvu. Pregled ocen se mora predložiti v dveh izvodih, eden za banovino, drugi za ministrstvo.
§ 10«.
šolski upravitelj pošlje po vsaki inšpekciji nadzornikovo sodbo, vpisano v list za ocenjanje, sreskemu nadzorniku v overovljenem prepisu, da jo vpiše v list za ocenjanje dotičnoga učitelja, ki se hrani pri sreskem in banskem nadzorništvu kakor tudi pri ministrstvu za prosveto. Prav tako da t,o sodbo na vpogled učitelju, sodbo z nezadostno, slabo in dobro letno oceno pa mora vročiti do-tičueinu učitelju takoj v overovljenem prepisu.
Zoper oceno »nezadosten*, «slal>» in «dober» se sme pritožiti učitelj na bana v treh dneh po priobčitvi. V tem primeru odredi ban vnovičen pregled po drugem nadzornem organu. Stroške vnovičnega pregleda plača pritožilec, če se s tem pregledom potrdi prva ocena.
Če pregledata in ocenita učiteljevo delovanje tako sreski kakor tudi banski nadzornik, je odločilna za to šolsko leto ocena banskega šolskega nadzornika.
VII.	p o g 1 a v j e.
Skrb za zdravje učiteljev in učencev.
§ 107.
Najmanj dvakrat na leto, v presledku šestih mesecev, se mora dati vsak učitelj in učenec zdravniški pregledati; ta pregled je brezplačen.
Pregledovanje vrše šolske poliklinike ali sreski sanitetni referenti.
v § 108.
•Službe v šoli ne sme opravljati oseba, ki boluje za aktivno tuberkulozo ali za drugo nalezljivo boleznijo, ki se utegne prenesti na učeneo.
Ministrstvo za prosveto podpira ustanavljanje in vzdrževanje domov za okrevanje obolelih učiteljev.
§ 109.
Šolsko poslopje se ne sme zidati, če ni preiskal kraja, kjer naj bi se sezidalo, za to odrejeni zdravnik-higienik ali v njegovem odsotstvu pristojni zdravnik.
§ no.
Za zdravje učiteljev in učencev skrbo:
1.) šolske poliklinike;
2.) šolski zdravniki.
N krajih, kjer hodi v šolo nad štiri ‘sto učencev, je ustanoviti šolsko polikliniko s kopalnico. Šolske poliklinike so posebne ustanove za brezplačno pregledovanje in zdravljenje učiteljev in učencev z vso potrebno ureditvijo za zaščito njih zdravja. Ustanavljanje in vzdrževanjo šolskih poliklinik se predpiše s posebnim pravilnikom.
Delovanje šolske poliklinike ne sme v nobenem pogledu ovirati delovanja v šoli.
Šolski Izdravniki so morali praviloma delovati najmanj dva meseca na šolskih poliklinikah. Za dva tisoč učencev se smejo postavljati specialni šolski zdravniki, in sicer samo, če so delovali najmanj tri mesece na šolskih poliklinikah ter posečali tečaje za socialno medicino in šolsko higieno, trajajoče tri mesece.
Ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje predpiše sporazumno z ministrstvom za prosveto pravilnik o področju, delovanju in dolžnostih šolske poliklinike in šolskega zdravnika.
Prejemke zdravnikov na šolskih poliklinikah in šolskih zdravnikov odreja zakon o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih z dne 31. julija 1923.
Vse te zdravnike postavlja ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje po odobritvi ministrstva za prosveto. Njih prejemki se postavljajo v proračun ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje.
§ Ul-
Učenci narodnih šol se ne sinejo jemati v najemno in pridobitno delo zaradi zaslužka. Izvzema se skupno delo v šoli sami v poučnih in vzgojnih smereh.
VIII.	poglavje.
Uprava in nadzorstvo.
§ 112.
Vrhovno upravo in nadzorstvo nad vsemi narodnimi šolami, zabavišči in drugimi prosvetnimi ustanovami vrši minister za prosveto neposredno in posredno. Posredno ju vrši po šolskih upravah, sre-skih načelnikih in banskih upravah.
1.	Uprava šole.
§ 113.
Vsaka posebna narodna šola kakor tudi šola z zabaviščem in pripravljalnimi razredi, ki so z njo v neposrednji zvezi, ima svojega upravitelja.
Upravitelja postavi minister za prosveto izmed krajevnih učiteljev, in sicer v prvi vrsti izmed onih, ki so se odlikovali z delovanjem v šoli in zunaj šole.
Dokler se ne popolni upraviteljsko mesto, postavi banska uprava začasno za šolskega upravitelja v prvi vrsti najstarejšega učitelja dotične šole, kar takoj sporoči ministrstvu za prosveto.
če je na šoli samo en učitelj, je obenem njen upravitelj.
Na ločenih dekliških šolah se postavlja za upraviteljico praviloma učiteljica.
Na deških šolah je upravitelj vedno učitelj, na mešanih pa sme biti upraviteljica tudi učiteljica.
Na šolah z več kot dvanajstimi oddelki je upravitelj oproščen poučevanja v razredu.
§ 114.
Šolski upravitelj opravlja zlasti te-lo dolžnosti:
1.) upravlja šolo ter neposredno nadzira pouk, vzgojo in red;
2.) uvaja učitelje v službo in jih razrešuje dolžnosti; priobčuje jim naredbe šolskih in drugih pristojnih oblastev, ki se jih tičejo, in skrbi za njih izvrševanje;
3.) pazi, da prihajajo vsi učitelji redno v službo in da se v delovanju točno drže predpisanih učnih načrtov, programov in navodil;
4.) pazi, da se rabijo v šoli samo odobrene učne knjige;
5.) pazi, da se učenci pravočasno ocenjajo in da se vpisujejo ocene v razredno vpisnico;
G.)' nadzira delovanje in vedenje učiteljev in voroučiteljev glede dolžnosti iz § 1. tega zakona ter jih po potrebi opominja, naj izpolnjujejo dolžnosti po odredbah tega zakona;
7.) poroča sreskemu načelniku o nerednih in nevestnih učiteljih in o njih kaznivih dejanjih;
8.) odreja nadomeščanje obolelih ali odsotnih učiteljev ali pa jih po razmerah tudi sam nadomešča ter poroča o nadomeščanju sreskemu načelniku, če traja nadomeščanje nad tri dni;
9.) daje učiteljem, če je treba, v enem šolskem letu odsotstvo do treh dni ter poroča o tem sreskemu načelniku;
10.) pazi, da se učenci pravočasno pregledajo in vpišejo v šolo, ter ima v razvidnosti one, ki so prestopili v druge šole;
11.) pazi, da učenci redno hodijo v šolo, ter pravočasno poroča roditeljem (varuhom [skrbnikom]), šolskemu odboru in sreskemu načelniku o neopravičenih izostankih učencev;
12.) sklicuje učiteljske zbore ter vodi njih delo;
13.) pazi, da se vzdržuje v dobrem stanju šolsko poslopjo in vsa šolska imovina, za kar jo s šolskim odborom vred tudi materialno odgovoren;
14.) zahteva. pravočasno potrebna popravila ali razkužitev šolskega poslopja;
15.) sprejema in odpušča šolske strcžništvo i« skrbi za to, da so vzdržuje v šoli čistota;
IG.) pomaga šolskemu zdravniku pri izvrševanju njegove zdravniško šolske službe in pri izboljševanju zdravstvenih razmer v šoli;
17.) poroča ob koncu vsakega poluletja, po potrebi pa tudi pogosteje, srcškomu načelniku izčrpne o stanju svoje šole ter podaja predloge za pospeševanje pouka, pri čemer opozarja zlasti na nemarljive in nesposobne učitelje;
18.) odpremlja dopise ostalih učiteljev k sreskemu načelniku in ostalim oblastvom;
19.) sodeluje s krajevnim šolskim odborom, da pravilno in pravočasno sestavi šolski proračun in letno račune, ter ga navaja na točno izvrševanje dolžnosti proti šoli;
20.) vodi in hrani vse šolsko dopisovanje s svojim podpisom in ob svoji odgovornosti;
21.) hrani in uporablja šolski pečat;
22.) kaznuje učitelje po predpisih tega zakona.
2.	Sreski šolski nadzornik.
§ 115.
Zaradi stalnega administrativnega in instruktiv-nega nadzorstva ustanavlja minister za prosveto šolske sreze ter postavlja sreske šolske nadzornike.
V področje enega sreskega nadzornika se računi 50 do 150 učiteljev, odnosno šolskih oddelkov, zabavišč in drugih prosvetnih ustanov. Število oddelkov, ki odpada v označenem okviru na enega nadzornika, se ravna po talnih in prometnih razmerah. V krajih in srezih, kjer je število oddelkov večjo od označenega števila, se smeta postaviti tudi po dva sreska šolska nadzornika, če je dana za to proračunska možnost.	,
Sreski šolski nadzornik je prosvetni referent sreskega načelnika.
Natančnejše odredbe o opravljanju nadzorniške službe predpiše minister za prosveto z uredbo.
§ 116.
Sreske šolsko nadzornike postavlja, premešča in razrešuje minister za prosveto po službeni potrebi, in sicer po odredbah tega zakona.
Za sreskega šolskega nadzornika se sme postaviti oni učitelj, ki je dovršil s predpisanim diplomskim izpitom filozofsko-pedagoško skupmo predmetov na univerzi ali višji tečaj višje pedagoške šole, opravil izpit iz šolske administracije za sreskega šolskega nadzornika ter ima najmanj deset let efektivne službe v narodni ali meščanski šoli.
Prav tako sme postaviti minister za prosveto tudi onega učitelja, ki ima nižji tečaj višje pedagoške šole in diplomski izpit, izpit za sreskega šolskega nadzornika in najmanj dvanajst let efektivne učiteljske služim. Prav tako sme postaviti učitelja, ki ima redno učiteljsko usposobljenost, najmanj petnajst let efektivne službe v narodni šoli, izpit za sreskega šolskega nadzornika ter se je odlikoval s prosvetnim delovanjem med narodom in v pedagoški književnosti in čigar povprečna ocena znaša najmanj »prav dobor*.
§ 117.
Sreski šolski nadzornik kot strokovni referent občega upravnega oblastva opravlja zlasti te-le dolžnosti:
1.) pregleduje in predloži ob začetku vsakega šolskega leta šefu občega upravnega oblastva v odobritev razpored učnega gradiva za pouk v poodinih razredih, ki ga izdelajo upravitelji šol s svojim učiteljskim zborom, ter pripravlja odloke o pritožbah zoper dodeljevanje razredov poedinim učiteljem;
2.) poseti najmanj dvakrat na leto narodne šole in ostale nižje prosvetne zavode v svojem srezu, pri čemer skrbi, da dobro spozna učne razmere in da odpravlja ovire'v šolskem delovanju;
3.) ^poučuje po potrebi učitelje v praktičnem šolskem delovanju in skrbi za njih izpopolnjevanje; ob pregledovanju šol in delovanju ima ali sam ali izmenoma z učitelji vzorna predavanja, ki se jih udeležujejo vse učne osebe;
4.) nadzira službeno delovanje upraviteljev, učiteljskih zborov in šolskih odborov v imenu šefa občega upravnega oblastva; overavlja vse šolske inventarje in knjige šolske administracije;
5.) sklicuje v imenu šefa občega upravnega oblastva sreski učiteljski zbor, mu določa dnevni red in vodi njegovo delo;
(>.) skrbi za otvarjanje novih oddelkov, novih šol ter sodeluje pri izboru kraja za sezidavo šolskega poslopja kakor tudi pri pregledovanju privatnih poslopij za šolsko rabo;
7.) podaja šefu občega upravnega oblastva predloge, da se po šolskih upraviteljih pravočasno objavljajo šolski zakoni in šolske naredbe;
8.) preiskuje kazniva dejanja učiteljev narodnih šol in predlaga kazni v obsegu pristojnosti sreskega načelnika; pritožbe zoper izrečene kazni in kazniva dejanja, katerih reševanje ne spada v pristojnost sreskega načelnika, priobčuje banski upravi;
9.) preiskuje in predlaga rešitve osebnih sporov med učitelji in krajevnimi šolskimi odbori; o materialnih sporih pa pripravlja poročila za bansko upravo;
10.) izdeluje za bansko upravo poročila o vseh primerih, kjer predsedniki in člani krajevnih šolskih odborov ne izvršujejo dolžnosti;
11.) pripravlja za bansko upravo predloge o prekinitvi pouka v izrednih razmerah; v nujnih primerih pa izposluje odločbo šefa občega upravnega oblastva o prekinitvi do petih dni;
12.) skrbi za popolnjeyanje praznili učiteljskih mest in odreja učitelje za namestnike bollnih učnih oseb; sporazumno z banskim šolskim nadzornikom skrbi za nadomeščanje, če ga je treba za dlje časa; kar najhitreje podaja predloge za nadomeščanje in skrbi za njih ostvaritev, če bi so morala šola brez nadomeščanja zapreti;
13.) podaja mnenja in predloge o prošnjah učiteljev za odsotstvo po privatnem poslu in zaradi okrevanja po bolezni;
14.) vodi statistiko vseh šol, oddelkov, učiteljev in učencev v svojem srezu;
15.) pazi ob osebni odgovornosti, da se rabijo v šolah san ut učne knjige državne izdaje in da se nabavljajo za šolske knjižnice v breme šolskega proračuna one knjige, ki ustrezajo namenom knjižnice;
16.) predlaga odločbe o vpisovanju in izbrisovanju učencev;
17.) udeležuje se delovanja nadzorniških »borov;
18.) izdeluje za bansko upravo poluletno poročilo o stanju šol v svojem srezu in odreja, česar je treba za izboljšavo tega stanja;
19.) dopisuje v imouu šefa občega upravnega ob-lastva z vsemi šolskimi in drugimi oblastvi ter posreduje pri dopisovanju mod upravitelji narodnih šol in višjimi pristojnimi oblastvi;
20.) skrbi za izvrševanje naredb višjih pristojnih oblastev ter se ravna pri svojem delovanju povsem po navodilih, ki jih predpiše minister za prosveto o nadzorstvu šol;
21.) ocenja učitelje narodnih šol po odredbah tega zakona;
22.) pripravlja za bansko upravo predloge o krajih, ikijer je treba otvoriti šolo za nezadostno razvite in defektne otroke, in skrbi, da se taki otroci pošiljajo v te zavode;
23.) podpira učitelje v delovanju za narodno iz-obražanje;
24.) pazi, da vsi šolski odbori pravočasno sestavijo proračun za vzdrževanje šole in da ga predlože pristojnemu oblastvu;
25.) skrbi za otvarjanje zabavišč, pripravljalnih razredov in tečajev za odrasle nepismene kakor tudi ostalih ustanov za narodno izobražanje;
26.) pripravlja odloke po prijavah, da učenci malomarno hodijo v šolo;
27.) pripravlja odloke o začetku vsakdanjega pouka v šoli;
28.) pripravlja predloge, ki jih podaja obče upravno oblastvo po banskih upravah ministrstvu za prosveto o privatnem poučevanju učencev narodnih šol in o izpitih teh učencev (§ 59.);
29.) pazi na delovanje in vedenje učiteljev zunaj šole;
30.) nadzira, ali imajo knjigarji v dotičnem srezu v zalogi državne učne knjige in druge priporočene učne pripomočke za narodne šole. — Odloke po točkah 1.), 5.), 8.), 11.), 12.), 13.), 16.), 26.) in 27.) tega paragrafa izdaja šef občega upravnega oblastva prve stopnje.
§ H8.
Ce so sreski šolski nadzorniki uradniki I. kategorije, imajo prejemke pa zakonu o srednjih šolah.
Če so uradniki II. kategorije, imajo poleg rednih projemkov kakor tudi stanovanja ali stanarine po § 84. tega zakona še zvišane prejemke po členu 7. zaklona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih z dne 31. julija 1923. in razen tega posebno doklado po 300 dinarjev na mesec.
3.	Banski šolski nadzornik.
§ H*
Banski šolski nadzornik je šef odseka za osnovno šolstvo pri prosvetnem oddelku banske uprave.
Skrbeti mora tudi za posle narodnega izobra-žanja.
§ 120.
Za banskega šolskega nadzornika se sme postaviti oni učitelj, ki je dovršil1 s predpisanim diplomskim' izpitom pedagoško skupino predmetov na filozofski fakulteti ali višji tečaj višje pedagoške šole, opravil profesorski izpit ter ima najmanj 15 let učiteljske službe.
Banski šolski nadzorniki so uradniikii I. kategorije ter imajo prejemke po zakonu o srednjih šolah.
§ 122.
Banski šolski nadzornik kot strokovni šolski referent prosvetnega oddelka banske uprave opravlja zlasti te-le dolžnosti:
1.) najmanj enkrat na leto obhodi poetdine dele banovine, pri čemer ga jo skrb, proučiti prosvetne razmere in kontrolirati delovanje sreskih šolskih nadzornikov, krajevnih šolskih odborov in narodnih šol; pri tem daje potrebna navodila in ocenja delovanje onih učiteljev, katerih delovanje je pregledal;
2.) predlaga otvarjanje novih šol in oddelkov v svojem območju;
3.) predlaga popolnitev izpraznjenih nadzorniških in učiteljskih mest, izposluje kar najhitreje odlok bansko uprave o nadomeščanju na onih šolah, ki bi se morale brez nadomeščanja zapreti, kakor tudi o nadomeščanju nadzornikov;
4.) pregleduje in dopolnjuje podatke za učiteljske uslužbenske liste;
5.) pregleduje prošnje učiteljev narodnih šol in sreskih šolskih nadzornikov za odsotstvo po privatnem poslu in zaradi okrevanja po bolezni ter oddaja o njih svojo mnenje za bansko upravo in ministrstvu za prosveto;
6.) preiskuje v imenu bansko uprave spore med učitelji, šolskimi odbori in sreskimi šolskimi nadzorniki ter pripravlja rešitve o njih;
7.) preiskuje v imenu banske uprave kazniva dejanja sreskih šolskih nadzornikov in pripravlja po disciplinskih predpisih potrebne predloge in potrebna mnenja o*-njih za bansko upravo in za ministrstvo za prosveto; prav tako postopa tudi s kaznivimi dejanji učiteljev narodnih šol;
8.) pripravlja predloge, da se odobri prekinitev pouka v šoli do 10 dni zbog nalezljive bolezni ali di uge potrebe na podstavi predlogov šolskih zdravnikov in šefa občega upravnega oblastva prve stopnje, ter vodi evidenco o vsem tem;
9.) pripravlja predloge, da se odobri uvedba slkraj-šaneg-a pouka namesto rednega, kjer to potreba neizogibno zahteva;
10.) skrbi, da se odreja vse, česar je treba za izboljšavo zdravstvenih razmer, od katerih je za-visen napredek šole;
11.) zbira in ureja statistične podatke o učiteljih, učencih, šolah in vseh drugih prosvetnih ustanovah v svojem področju;
12.) pripravlja za ministrstvo za prosveto letno poročilo, iz katerega mora biti razvidno celokupno delovanje narodnih šol v banovini;
13.) podaja posebne predlogo o vsem, kar bi bilo treba ukreniti v banovini za pospeševanje pouka in prosveto;
14.) izdeluje predloge za prirejanje tečajev, izpopolnjevanje učiteljev in njih seznanjanje z učnimi znanstvenimi novostmi;
15.) sodeluje z banovinskim šolskim odborom v vsem za napredek pouka in prosvete, ter se aktivno udeležuje delovanja za narodno izobražanje;
16.) sklicuje v imenu banske uprave po potrebi sreske šolske nadzornike in nadzorniške zbore zaradi pretresanja raznih šolskih vprašanj;
17.) pregleduje predloge o izboru zemljišč in o okolišu poedinih šol ter oddaja mnenja o njih. — O točkah 5.), 8.), 9.) in 17.) tega paragrafa odloča ban.
4.	Krajevni šolski odbor.
§ 123.
Krajevni šolski odbor sestavljajo:
1.) predsednik upravne občine;
2.) upravitelj narodne šole, ki je obenem poslovodja odbora;
3.) upravitelj meščanske šole;
4.) občinski okolišni zdravnik;
5.) pet uglednih oseb, naših državljanov, ki jih izvoli za vsako šolsko občino občinski odbor. Kjer obseza šolska občina več upravnih občin, izvoli ▼saka v krajevni šolski odbor po enega člana.
Po možnosti naj bodo šolski odborniki oni, ki imajo otroke v šoli, ki so obenem občinski odborniki in ki so iz raznih krajev, če je sestavljena šolska občina iz več krajev.
Ce jo več oseb onega zvanja, ki mu gre po položaju članstvo v šolskem odboru, vstopi vanj oni, ki jio naj starejši po činu. Če je predsednik odsoten, predseduje odborskim sejam šolski upravitelj. Če je predsednik' odbora upravitelj, si odredi sam namest-»ika, kadar mora biti odsoten.
§ 124.
Krajevni šolski odbor v mestih z najmanj 30.000 prebivalci sestavljajo:
1.) predsednik občine ali njegov namestnik;
2.) nadzorniki, ki nadzirajo mestne šole;
3.) upravitelja učiteljišča in meščanske šole, če »ta v kraju;
4.) šolski zdravnik;
5.) občinski in žen j er;
0.) dva po činu najstarejša upravitelja in ena upraviteljica narodnih šol;
7.) pet članov občinskega odbora (mestnega zastopa).
Člane šolskega odbora, razen onih, ki spadajo v •dbor po položaju, izvoli odbor upravne občino za •no dobo, za katero je postavljen občinski odbor. Šo se občinski odbor izmenja, so izmenjajo tudi izvoljeni šolski odborniki.
Izpraznjena mesta se popolnjujejo v enem me-aecu.
čo je več oseb onega zvanja, ki mu gro članstvo po položaju v mestnem šolskem odboru, vstopi vanj oni, ki je najstarejši po položaju.
§ 125.
Predsednik krajevnega šolskega odbora je, če jo •dbor na sedežu upravne občine, predsednik (načel-
nik [župan]) dotične občine. Predsednike drugih šolskih odborov izvolijo člani teh odborov izmed sebe.
Krajevni šolski odbor na kmetih izvoli blagajnika izmed svojih članov; v ostalih šolskih občinah pa opravlja to dolžnost občinski blagajnik.
Če je izvoljen za predsednika šolski upravitelj, izvoli odbor primerno osebo za poslovodjo redno izmed svojih članov ali učiteljskih oseb v kraju.
Če jo poslovodja oseba izven šolskega odbora, nima pravice, glasovati v sejah.
Zadržanega predsednika šolskega odbora nadomešča v občinah na kmetih inajstarejša oseba po letih, v ostalih šolskih odborih pa oseba, najstarejša po činu.
§ 126.
iSeje se vrše redno enkrat na mesec na poziv predsednika ali njegovega namestnika, drugače pa, kadar se pokaže potreba.
Člani se pozivljejo na seje s pismenim vabilom, v katerem se mora označiti tudi dnevni red napovedane seje.
Na sejo se morajo pozvati vsi člani. Sklepi so polnoveljavni, če je prisotnih nad polovico članov celokupnega števila; sklepa se z večino glasov. Ce se glasovi razdele, odloči predsednikov glas.
Seja se mora sklicati, če to zahteva šolski upravitelj ali tretjina članov.
Na kmetih se vrše seje šolskega odbora v šolskem poslopju; po mestih se smejo vršiti tudi v občinskem poslopju.
§ 127.
Šolski odbor opravlja zlasti te-le dolžnosti:
1.) skrbi, da upravna občina točno izpolnjuje vse dolžnosti, ki jih ji predpisuje zakon;
2.) sestavi vsako leto proračun za vzdrževauie šole v prihodnjem proračunskem letu ter ga pošlje v odrejenem času pristojnemu oblastvu;
3.) sprejema in odobruje poročila o stanju šolske blagajne najmanj dvakrat v polulotju; pri tej priliki po potrebi pregleda blagajno; če ugotovi nepravilnosti, ukrene zavarovanje šolske imovine;
4.) pazi, da se vpišejo vsi otroci, dorasli za šolo;
5.) pazi, da vsi vpisani otroci redno hodijo v šolo po odredbah tega zakona;
6.) pazi na one otroke, ld so odšli v druge šole pred koncem obveznega šolanja;
7.) vpisuje šolsko otroke po tem zakonu;
8.) skrbi za obleko, obutev, zdravila in hrano siromašnih učencev;
9.) skrbi za šolarske izlete, tekme in za drugo, kar pospešuje pouk in vzgojo;
10.) sikirbi za stanovanje in hrano vseh učencev, ki prenočujejo v šoli, ter jih nadzira;
11.) skrbi za ustanavljanje in povečevanje šolskih fondov;
12.) pomaga šolskemu upravitelju in učiteljem ob prirejanju šolskih slavnosti in roditeljskih sestankov ter prisostvuje sestankom;
13.) skrbi, da so kar najhitreje in najpopolneje izvršujejo odredbe in navodila šolskega zdravnika za
zatiranje nalezljivih bolezni in čuvanje otroškega zdravja;
14.) podpira vsa podjetja v korist šole in narodnega izobražanja;
15.) podpira delovanje krajevnega učiteljskega zbora za ustanovitev šolarske, učiteljske in javne knjižnico v šoli in skrbi za njih napredek;
16.) skrbi, da uvrsti upravna občina v proračun vse kredite, ki so potrebni za napredek in uspešno prosvetno delovanje v šoli in zunaj šole med narodom;
17.) nabavlja v mejah odobrenega šolskega proračuna kurivo, šolske knjige, potrebščine za pisanje, risanje in ročna dela;
18.) podaja predloge glede pouka v višjih razredih narodne šole (§§ 11. in 12.);
19.) podaja pristojnim oblastvom predloge, kaj bi bilo treba ukreniti za pospeševanje prosvetnih raz-
\ mer v šolski občini;
20.) izvršuje naredim pristojnih oblastev, kolikor se tičejo šole;
21.) podpira materialno gospodinjske in gospodar-sko-zadružne tečaje.
§ 128.
Šolski odbor predstavljata uradno njegov predsednik in poslovodja.
§ 129.
Blagu j no šolskega odbora vodi po zakonskih predpisih blagajnik, predsednik pa je nakazovalee, toda oba odgovarjata materialno in kazenski.
Vsak prejemek in izdatek denarja se mora vknjižiti v blagajniške knjige.
Vsak dokument o prejemku in izdatku denarja inorata overoviti predsednik in blagajnik s poslo-vodjovim sopodpisom, prvi kot odgovorni nakazo-valec, drugi kot izvrševalec.
Denar, ki ni potreben za redno vzdrževanje šole, se nalaga v krajevni ali najbližji poštni hranilnici, fondi in državne obveznice ali vrednostni papirji pa se dajo hraniti Državni hipotekarni banki.
Po izteku računskega leta, najdlje pa čez mesce dni, mora sestaviti blagajnik letni račun za to leto ir. ga predložiti v pregled šolskemu odboru.
Blagajniku se sme dodeliti nagrada, ki se odreja s šolskim proračunom.
§ 130.
Upravna občina mora izplačati ob koncu vsakega meseca šolsiki blagajni najmanj dvanajstino odobrenega šolskega proračuna. Če je ne izplača, se kaznujeta na pritožbo šolskega upravitelja predsednik in blagajnik upravne občine s po 200 dinarji v korist državnega šolskega fonda; v vsakem ponovnem primeru se zviša ta kazen za 50 %.. To kazen izreče in jo izvrši sreski načelnik v 20 dneh prihodnjega meseca. Če ne izvrši te dolžnosti, bbtoži sreskega načelnika minister za prosveto po § 129., odstavku (2), točkah 1. in 10., in § 149. zakona o notranji upravi.
§ 131.
Krajevni šolski odbor upravlja celokupno šolsko imovino po odredbah tega zakona.
Poslovodja sestavlja zapisnik odborskih sej, sklepe, poročila, vloge i. dr.; vodi vse dopisovanje, pomaga predsedniku pri opravljanju dolžnosti in čuva odborski arhiv. Za delovanje v odboru se sme odrediti poslovodji nagrada, ki se določi s šolskim proračunom.
§ 133.
če člani šolskih odborov na kmetih, organiziranih po § 123., ne izvršujejo predpisanih dolžnosti, jih sme kaznovati sreski načelnik v denarju do 100 dinarjev v korist državnega šolskega fonda. Zoper to kazen je dopustna pritožba na bana, čigar odločba ■je izvršna. Kazen izvrši sreski načelnik v 30 dneh po priobčitvi.
§ 134.
Vse dopisovanje krajevnega šolskega odbora s šolskimi in vsemi drugimi javnimi oblast vi je službeno dopisovanje in zanje se ne plačuje ne taksa ne poštnina.
5.	Banovinski šolski odbor.
§ 135.
Vsaka banska uprava ima svoj banovinski šolsiu odbor, ki ga sestavljajo: banov pomočnik, načelnik prosvetnega oddelka, banski šolski nadzornik, šef odseka za srednje šolstvo pri prosvetnem oddelku, po en sanitetni, kmetijski in tehnični referent banske uprave in po en upravitelj učiteljišča, srednje, meščanske	in	narodne deške in dekliške šole,	kolikor
so vse	te	šole ustanovljene	na sedežu	banske
uprave,	on	uradnik najvišjega	finančnega oblastva
v kraju	in	pet. državljanov, ki	si' zanimajo	za šolo
in prosveto v tej banovini in ki jih odredi ban.
Če je več oseb onega zvanja, ki mu gre po položaju članstvo v banovinskem šolskem odboru, vstrpi vanj oni, ki je po činu najstarejši.
§ 136.
Predsednik banovinskega šolskega odbora je banov pomočnik, nadomešča pa ga načelnik prosvetnega oddelka.
Poročevalec odbora je banski šolski nadzornik; v vprašanjih šolsko higijene in šolskih poslopij sta poročevalca dotična banovinska strokovna referenta, ki sta v odboru. Za opravljanje administrativnih poslov daje ban na razpolago potrebno osebje.
Načelnik prosvetnega oddelka odredi za poslovodjo banovinskega šolskega odbora onega izmed banovinskih referentov prosvetne stroke.
§ 137.
Banovinski šolski odbor se deli na širši in na ožji banovinski šolski odbor.
Ožji banovinski šolski odbor sestavljajo: predsednik1, podprodsednik in trije člani, ki žive na sedežu banovine; izvoli jih odbor sam.
Področje ožjega banovinskega šolskega odbora odreja s posebno pooblastitvijo širši banovinski odbor.
Predsednik sklicuje seje ožjega in širšega odbora po potrebi. Predsednik skrbi, da se odborski sklepi izvršujejo.
Seje se vrše na sedežu banske uprave.
Člani se pozivljejo pismeno, obenem pa se jim priobči dnevni red.
Sklepi so polnoveljavni, če je prisotnih nad polovico članov celokupnega števila. Sklepa se z večino glasov prisotnih članov. Ce se glasovi razdele, odloči predsednikov glas.
§ 139.
Banovinski šolski odbor opravlja zlasti te-le dolžnosti:
1.) izdeluje in podaja banu podroben in obrazložen predlog enega dola banovinskega proračuna, ki se nanaša na narodne in ostale šole in na narodno izobražanje v banovini;
2.) predlaga v odobritev šolsko proračune po-edinih šol ter jih pošlje po odobritvi pristojnim občinam najkesneje mesoc dni pred začetkom novega proračunskega leta;
3.) skrbi za zidanje novih Sol, kjer jih še ni, kakor tudi za popravila in razširjanje obstoječih šolskih poslopij ter podaja o vsem tem potrebne predloge;
4.) podpira razširjanje pismenosti med starejšim naraščajem, ki je prekoračil dobo rednega šolanja;
5.) predlaga iz banovinskih sredstev materialno in drugo podporo za otvarjanje šolskih tečajev v krajih, kjer ni šole, kakor tudi nagrado učiteljem za to delo;
6.) skrbi, da se zidajo, otvarjajo in vzdržujejo banovinske šole za duševno zaostale in defektne otroke;
7.) predlaga materialno podporo za učiteljske tečaje in ustanove, ki se otvarjajo za izpopolnjevanje učiteljev in za njih seznanjanje z znanstvenimi in pedagoškimi novostmi;
8.) predlaga materialno in drugo podporo za učiteljska in šolarska potovanja zaradi spoznavanja naroda in domovine;
9.) skrbi za to, da se ustanovi in povečava bano-, vinski šolski fond za zidanje šolskih poslopij in za
pospeševanje prosvete v vsej banovini;
10.) podaja predloge za upravljanje banovinske šolske in prosvetne imovine: pobožnih ustanov (zadužbin), daril, fondov itd., kolikor ni predpisano z zakonom o zadužbinah kaj drugega;
11.) predlaga materialno podporo za nabavljanje potrebnega šolskega inventarja, učil, knjig in drugega;
12.) skrbi za to, da so preskrbe vsi učenci v banovini pravočasno z učnimi knjigami in potrebščinami za pisanjo in risanjo i. dr.;
13.) preskuša, ali se pravilno upravljajo šolska imovina in šolski fondi vseh narodnih in meščanskih šol v banovini, ter predlaga, da se odredi, česar jp treba za zavarovanje šolske imovine in šolskih fondov;
14.) podaja predloge za ustanavljanje, združevanje in razdruže.vanje šolskih občin kakor tudi predloge za razdelitev šolske imovine dotičnih občin;
15.) podpira v vsakem pogledu z nasveti in delom prosvetna oblastva pri pospeševanju pouka in izobražanju naroda;
16.) skrbi za popolnjevanje šolskih knjižnic;
17.) predlaga materialno podporo za gospodinjske in gospodarsko-zadružme tečaje.
§ 140.
Za banovinski proračun’ v onem delu, ki se nanaša na narodne in ostale šole kakor tudi na narodno izobražanje v banovini, je treba soglasne odobritve ministra za prosveto in ministra za finance.
§ 141.
Banovinski šolski odbor ima svoj posebni vložni zapisnik, arhiv in pečat.
Vse dopise podpisuje predsednik ali njegov namestnik.
Arhiv so čuva v poslopju banske uprave; vodi ga poslovodja.
§ 142.
Članom banovinskega šolskega odbora pripadajo ob času odborskih sej dnevnice; onim, ki stanujejo zunaj sedeža banovinskega šolskega odbora, pa se povračajo tudi potni stroški. Članom, ki so državni uradniki, se odreja ono in drugo po predpisih uredbe o dnevnicah in potnih stroških uradnikov, kadar potujejo v službenem poslu; o dnevnicah in potnih stroških onih članov odbora, ki niso državni uradniki, pa predpiše posebno uredbo minister za prosveto sporazumno z ministrom za finance.
Dnevnice in potni stroški obremenjajo proračun dotične banovine.
Blagajniku smo odrediti banovinski šolski odbor honorar ter ga izplačevati iz svojega proračuna, če opravlja to dolžnost poleg svoje redne dolžnosti.
§ 143.
Vse dopisovanje banovinskih šolskih odborov je službeno in zanje se ne plačuje ne taksa ne poštnina.
IX.	p o g 1 a v j e.
Strokovni učiteljski zbori.
1.	Krajevni učiteljski zbor.
§ 144.
Vsi učitelji eine šole s svojim upraviteljem so učiteljski zbor te šole.
Ta učiteljski zbor ima seje vsak mesec praviloma enlktrat, po potrobi pa tudi večkrat.
Posečanje sej je obvezno. Važnejši' sklepi učiteljskega zbora se pošiljajo' na vpogled s roškemu načelniku.
Posečanje sej je obvezno. Važnejši sklepi učiteljskega zbora se pošiljajo na vpogled sreskemu načelniku.
Učiteljski zbor opravlja te-le posle:
1.) dogovarja se o enakem postopanju vseh učiteljev glede vzgajanja šolskih otrok in vzdrževanja reda v šoli in zunaj nje;
2.) dogovarja se o metodičnem postopanju in o vzdrževanju zveze in enotnosti v pouku v vseh razredih;
3.) izvaja po dogovoru šolarske izlete, tekme, šolske slavnosti, zabave in drugo;
4.) predlaga nabavljanje potrebnih učil, knjig za knjižnice, opreme in drugega;
5.) sklepa o obdarovanju učencev ob koncu šolskega leta;
6.) izbira in predlaga siromašne in pridne učence, ki jih je treba podpirati iz šolskega fonda ali iz drugih virov;
7.) razporeja po razredih knjige in šolske potrebščine;
8.) skrbi s šolskim odborom za ureditev šolskih fondov in druge imovine, kakor tudi za njih povečevanje;
9.) skrbi za napredek svoje šole in varuje njen ugled;
10.) odloča na upraviteljev predlog, kateri učitelj naj poučuje v kakšnem oddelku;
11.) prireja roditeljske sestanke (večere) v šoli, da se močneje vzdržuje zveza med šolo in domom.
Učiteljski zbor sme uporabljati šolsiko prostore za vse namene, ki služijo razširjanju prosvete med narodom.
2.	Sreski učiteljski zbor.
§ 146.
Vsi učitelji državnih narodnih šol v enem šolskem srezu sestavljajo sreski učiteljski zbor.
V velikih mestih, kjer sta po dva ali je več nadzornikov, sestavljajo vsi učitelji v kraju, ne glede na število šolskih nadzornikov, samo en sreski učiteljski zbor.
§ 147.
Sreski učiteljski zbor se sestane najmanj enkrat na leto.
Zbor skliče in ga vodi sreski šolski nadzornik.
Poseeanje sej je obvezno. Za ta posel nimajo učitelji pravice ne do potnih stroškov no do dnevnic.
§ 148.
Sreski učiteljski zbor opravlja te-le posle:
1.) pretresa pedagoška vprašanja, ki se tičejo narodne šole in so postavljena na dnevni red;
2.) posluša in ocenja vzorna predavanja, ki jih imajo poedini člani;
3.) odreja vprašanja za razpravljanje na prihodnjem sestanku in voli poročevalce zanje;
4.) dogovarja se o strokovnem izpopolnjevanju svojih članov in deluje zanje;
5.) pretresa vprašanja o ovirah v šolskem delovanju in o načinu, kako naj se odpravijo;
6.) pretresa vprašanja o izobražanju naroda in o tem, kako naj šola oikirepi svoj vpliv na izobra-žanje;
7.) razpravlja o prirejanju šolarskih izletov, tekem in šolskih slavnosti;
8.) razpravlja o vseh drugih vprašanjih, ki se tičejo šole in pouka;'
O vseh sestankih in delovanju Breških učiteljskih zborov predlaga šolski nadzornik šefu občega upravnega oblastva obširno poročilo za bansko upravo.
3.	Banovinski učiteljski zbor.
§ 149.
Banska uprava skliče enkrat na leto sreske šolske nadzornike svoje banovine na banovinski učiteljski zbor, da so dogovarjajo o enotnem šolskem delovanju in da pretresajo važnejša načelina vprašanja, ki se nanašajo na pouk, vzgojo, ureditev šol, na učne knjige, učne načrte in na vse drugo, kar se tiče banovine.
Banovinskemu učiteljskemu zboru predseduje načelnik prosvetnega odd olika ali njegov namestnik.
Sklepe banovinskega 'učiteljskega zbora priobčuje banska uprava ministrstvu za prosveto. Kot predlogi so nasvetovalnega značaja.
Udeleženci pri sejah banovinskega učiteljskega zbora imajo pravico do potnih stroškov in dnevnic.
X.	poglavje.
Razmerje šole proti prebivalstvu, rodbini in občini.
§ 150.
Roditeljem učencev je dolžnost poizvedovati, kakšno jo delovanje in vodenje njih otrok v šoli in zunaj nje.
§ 151.
Šole prirejajo roditeljske sestanke, da so zbližujeta dom in šola v skupnem vzgojnem sodelovanju.
Po potrebi se priobčujejo poedini sklepi teh sestankov po šolskem odboru poedinim uradom, katerih soddbvanje in podpora sta potrebni.
§ 152.
Občinska uprava (poglavarstvo [županstvo]) mora podpirati narodno šolo ter ji dajati pomoč ob vsaki priliki, zlasti pa glede vzgajanja in zaščite šolskih otrok zunaj šole.
XI. poglavje.
Narodno izobražanje.
§ 153.
Za osebe do 25 let starosti, ki so ostale v dobi šolsko obveznosti brez šolsko izobrazbe, je obvezno, posečati tečaje za odrasle nepismene (analfabete), ki se otvarjajo redno pri vseh narodnih šolah na leme-
tih. iPouiki v teh tečajih se vrši v času od dne 1. novembra do dne 1. marca prihodnjega leta ob večernih urah.
Za osebe, starejše od 25 let, ti tečaji niso obvezni; toda če se vpišejo te osebe prostovoljno, je posečanje tečajev obvezno.
Učitelji narodnih šol, ki delujejo v teh tečajih, poučujejo redne učence narodnih šol v času, dokler trajajo ti tečaji, poldnevno (dopoldne).
Otvarjanje teh tečajev pri narodnih šolah v mestih se uredi s posebnim pravilnikom.
Minister za prosveto odreja učiteljem teh tečajev posebno nagrado ter jo izplačuje za vsakega učenca, o katerem se ugotovi komisijski z izpitom, da se je pri pouku naučil čitanja, pisanja in računanja.
Za izučevanje nepismenih pri vojski postavlja ministrstvo za prosveto po pristanku ministrstva za vojsko in mornarnico stalne učitelje za poedine vojaške edinice. Položaj, pravice in dolžnosti teh učiteljev se urede s posebnim pravilnikom, ki ga predpišeta skupno minister za prosveto in minister za vojsko in mornarnico v soglasnosti z ministrom za finance.
V V krajih, kjer ni šolskega poslopja, morajo poskrbeti upravne občine za prostore, v katerih se vrši tečaj za odrasle nepismene, kakor tudi za najpotrebnejšo opremo, kurjavo in razsvetljavo. Te tečajo otvarja in učitelje zanje imenuje minister za prosveto na predlog pristojnih oblastev, njih posečanje pa je obvezno za otroke in za osebe do 25, leta starosti, če so se vpisale v tečaj.
§ 164.
Za narodno izobražanje je ustanoviti za ženske nižje gospodinjske šole in gospodinjske tečaje, za moške pa gospodarsko-zadružne točaje.
V gospodinjskih šolah traja pouk od dne 1. februarja do konca meseca novembra; šola jo urejena internatski.
Učenci dobivajo vse potrebščine, razen obleke in obutve.
V šolo se sprejemajo deklice, ki so dovršile najmanj narodno šolo in izpolnile 15 let. Ustanavljanje in vzdrževanje teh šol obremenja državni ali banovinski proračun. Te šole se ustanavljajo prvenstveno v najbolj zaostalih krajinah.
Gospodinjski tečaji in gospodarsko-zadružni tečaji se otvarjajo pri narodnih šolah; lahko pa se otvorijo tudi v krajih, kjer ni šol, če pripravi občina potrebne prostore za pouk, stanovanje za učitelje, nadalje kurjavo in razsvetljavo.
Pouk v teh tečajih se vrši na praktični podstavi, posebno glede na krajevne razmete in potrebe, ter se izvaja v državnem jeziku.
Te tečaje vzdržujejo poleg privatne iniciative ter odrejajo in plačujejo učiteljem nagrade banovine in država.
V tečaje se sprejemajo osebe od 15. do 30. leta. Tečaj traja za ženske 3 do 6, za moške pa 2 do 4 mosece; urejen je, kakršne so pač razmere, internatski ali eksterno. Njih posečanje je obvezno za one, ki se vpišejo prostovoljno.
V gospodinjskih šolah in tečajih poučujejo ab-solvirane učenke višje gospodinjske šole, učiteljice narodnih šol in druge primerne osebe, ki jih postavi minister za prosveto; v gospodarsko-zadružnih tečajih pa predavajo učitelji narodnih šol in druge strokovne osebe, kii poznajo zadružno življenje in zadružništvo vobče.
§ 155.
Učne načrte in programe kakor tudi podrobnejšo organizacijo in delovanje v vseh omenjenih ustanovah za narodno izobražanje predpisuje minister za prosveto.
§ 156.
Ministrstvo za prosveto podpira privatno iniciativo kulturno-prosvetnih ustanov za narodno izobražanje, zlasti še narodne univerze na kmetih in v industrijskih središčih; pridržuje pa si pravico, dovoljevati otvarjanje poedinih ustanov, kakor tudi nadzorstveno pravico.
§ 157,
Sporazumno z ministrom za vojsko in mornar-nieo, z ministrom za trgovino in industrijo in z ministrom, za socialno politiko in narodno zdravje in v soglasnosti s predsednikom ministrskega sveta predpiše ministor za prosveto uredbo, s katero se odredi postopanje in navodilo za enotnost celokupne državne in privatne akcije za narodno izobražanje.
Ta uredba obsezaj vse državne in banovinske ustanove kakor tudi vsa privatna društva (humanitarna, prosvetna, patriotska, pevska, viteška [telovadna], profesionalna in strokovna), katerih delovanje je kakorkoli v zvezi z narodnim izobražanjem.
S to uredbo in z drugimi primernimi ukrepi bo skrbelo ministrstvo za prosveto za to, da bo akcija privatnih društev in banovinskih ustanov za narodno izobražanje v skladu s prizadevanjem državnih oblastev in ustanov, preprečiti škodljiv paralelizem delovanja, odpraviti spore, kjer obstoje, in združiti ustanove z istimi nalogami, kjerkoli je to potrebno in koristno.
XTI. poglavje.
Prehodne odredbe.
§ 158.
Obvezni osemletni pouiki se začne izvajati s prihodnjim šolskim lotom 1930./1931.; izvajal pa so bo postopno po § 8. toga zakona v stiku z dosedanjim številom let obveznega šolanja, predpisanim z doslej veljavnimi zakoni.
Dokler se ne morejo pretvoriti sedanji razredi ponavljalnih in nadaljevalnih šol v poedinih krajih v razrede višjih narodnih šol z rodnim poukom, se morajo prilagoditi temu zakonu kot višji razredi narodnih šol s skrajšanim poukom.
§ 159.
Do začetka prihodnjega šolskega leta morajo izvršiti pristojna oblastva vse priprave, ki jih je po tem zakonu treba, da se more začeti pouk pravilno
in neovirano o pravem času in tako, kakor odreja ta zakon.
§ 160.
Novi krajevni šolski odbori se morajo sestaviti v zmislu tega zakona najdlje v dveh mesecih od dne, ko stopi zakon v veljavo.
§ 161.
Dosedanje šole in tečaje za narodno izobraža-nje, ustanovljeno v poedinih pokrajinah po dosedanjih pokrajinskih zakonih (eikskurendne, pomožne in druge šole), je treba povsem prilagoditi temu zakonu.
§ 162.
Zaradi izobrazbe vseh vrst učiteljev in drugega strokovnega osebja, potrebnega za izvrševanje toga zakona, se minister za prosveto pooblašča, da sme otvoriti po potrebi specialne tečaje. Razen tega se pooblašča, da sipe pošiljati ob državnih stroških štipendiste v šolo v inozemstvo na strokovno izpopolnjevanje, če je v proračunu odobren kredit za to.
§ 163.
Sedanji začasni učitelji in sedanje začasne učiteljice narodnih šol, ki nimajo popolne kvalifikacije za stalne učitelje (učiteljice) po tem zakonu, se postavijo za stalne, če opravijo predpisane izpite v roku, ki ga odredi minister za prosveto; sicer se razrešijo učiteljske dolžnosti.
§ 164.
Vkljub § 1. tega zakona sinejo obstajati privatne narodne šole, ki bodo obstajale na dan, ko stopi ta zakon v veljavo, še nadalje, če se v štirih mesecih od dne, ko stopi ta zakon v veljavo, povsem prilagode njegovim predpisom.
Za izbor učiteljev privatnih narodnih šol je treba odobritve ministra za prosveto.
Nove privatne šole se ne smejo otvarjati in tudi obstoječe ne premeščati iz kraja v kraj.
§ 165.
Šolske občine, ki so sestavljene iz delov več upravnih občin, se morajo povsem prilagoditi temu zakonu v dveh mesecih od dne, ko stopi zakon v veljavo.
§ 166.
Pogodbenim učiteljem, ki so prestopili kot nacionalni delavci v službo naše države, se všteje po členu 137. v zvezi s členom 242. zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih z dne 31. julija 1623., ko postanejo redni državni uslužbenci, doba pogodbene službe.
Učiteljem, ki so bili na dan, ko se je napovedala vojna, v službi v bivši Avstro-Ogrski, pa so bili med vojno iz službe odpuščeni iz političnih razlogov brez odpravnine in pravice do pokojnine ter so se po osvoboditvi vrnili v službo, se všteje na isti način doba, ki so jo prebili izven službo, toda brez pravice do odškodnine za minulo dobo.
Osebam, ki so opravljalo do leta 1912. učiteljsko službo na srbskih šolali na ozemlju bivšega turškega cesarstva, ki pa po osvoboditvi spričo šolske kvalifikacije niso moglo biti uvrščene med učitelje, se sme dodeliti, če imajo najmanj pet let javne službe, stalna mesečha podpora 1000 dinarjev, njih rodbinam (žena, mati, oče, hčere in malolotni sinovi) pa polovica te vsote.
§ 168.
Minister za prosveto razporedi zatečeno stalno postavljene veroučitelje (katehete) na službo tam, kjer jih je po § 43. najbolj treba, in ti veroučiteiji obdrže pravico, ki jim gre po zakonu. Veroučiteiji, ki niso pridobili pravice do pokojnino po zakonu o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih z dne 31. julija 1923., so odpuste iz državno službe.
§ 109.
V dobi onega leta od dne, ko stopi ta zalkion v veljavo, se smejo po potrebi premeščati brez pravice do potnih in selitvenih stroškov oni učitelji,-^ ki se pokažejo po predlogu in oceni prosvetnih in upravnih oblastov po svoji krivdi za škodljive ali neprimerne v svojem službenem kraju.
§ 170.
V domovih in zavodih za nezadostno razvite otroke se postavljajo učitelji sporazumno z ministrom za socialno politiko in narodno zdravje.
Kdaj in koliko preidejo taki domovi in zavodi v oskrbovanje ministrstva za prosveto, odredi s posebno uredbo predsednik ministrskega sveta.
§ 171-
Kjer še niso organizirane upravne in šolske občine. moirajo skrbeti pristojni e rosiki načelniki za sestavljanje in izvrševanje šolskega proračuna narodnih šol.
§ 172.
V okolišu uprave mesta Beograda opravlja posle, ki spadajo po tem zakonu v banovo pristojnost, ministrstvo za prosveto.
Natančnejše odredbo o številu in sestavi krajevnih šolskih odborov in njih pristojnosti, o sestavi, delovanju in pristojnosti enega občega šolskega odbora za ves okoliš upravo mesta Beograda kakor tudi o vsem poslovanju, ki se mora opravljati po tem zakonu v tem okolišu, • predpiše minister za prosveto s posebno urodbo.
§ 173.
Kjer na kmetih šola nima stanovanj za učitelje, jih mora sezidati šolska občina najdlje v šestih letih od dne, ko stopi ta zakon v veljavo; sicer se šole zapro.
Kot stanarino v šolah na kmetih, ki nimajo stanovanj, mora plačovati občina vsakemu učitelju po 150 dinarjev na mesec.
Stanarina po §§ 29. in 84. tega zakona gre uči-. teljem od dne 1. aprila 1930.; takoj po razglasitvi tega zakona jo morajo občinsko uprave postaviti v ustrezne občinske proračune.
§ 175.
Stanarino za šolske nadzornike po §§ 84. in 118. tega zakona plačujejo občine, v katerih je sedež šolskega nadzornika.
§ 176.
Pomožni referenti ministrstva za prosveto imajo vse prejemke kakor sreski šolski nadzorniki, poleg tega pa mesečno doklado po 500 dinarjev.
Pomožni tajniki ministrstva za prosveto imajo prejemke kakor ostali uradniki II. kategorije, poleg tega pa mesečno doklado po 300 dinarjev.
Do teli prejemkov imajo pomožni referenti in • pomožni tajniki pravico od dno 1. aprila 1930.
Na mesta pomožnih referentov in pomožnih tajnikov so smejo postavljati v prvem letu od dno, ko stopi ta zakon v veljavo, bivši ali sedanji inšpektorji, referenti in tajniki ministrstva za prosveto ali bivšega ministrstva za vere iz II. kategorije, prav tako pa tudi učitelji narodnih šol, no glede na to, ali imajo izpit za šolskega nadzornika, če imajo najmanj petnajst let efektivne učiteljske službe.
Pomožni referenti in pomožni tajniki se postavljajo in napredujejo povsem po zakonu o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih z dne
31.	julija 1923.; napredovati morejo eni in drugi v vse skhpine II. kategorije.
§ 177.
Vkljub § 73. toga zakona so smejo še nadalje obdržati v službi zabavilje, ki so pokazale v dosedanjem delovanju poseben uspeh in posebno sposobnost.
§ 178.
Dokler ni zadostnega števila kandidatov za banske in sreske šolske nadzornike s kvalifikacijo iz tega zakona, se smejo postavljati na ta mesta tudi kandidati z nižjim tečajem višje pedagoške šole, ki so so odlikovali v službi ter so prebili kot sreski nadzorniki najmanj štiri lota; prav tako se smejo postavljati učitelji narodnih šol' z najmanj petnajstimi leti državne službe, če so se odlikovali z delovanjem v šoli in z delovanjem za narodno iz-obražanje. 11 imajo vse prejemke po § 118. tega zakona.
§ 179.
Dokler so ne popolnijo mosta sreskih šolskih nadzornikov v zmislu tega zakona, so ministel za prosveto pooblašča, da smo poveriti v poedinih srezih opravljanje te službe šolskim upraviteljem. V tem času so ti upravitelji oproščeni pouka v razredu; vendar pa morajo opravljati dolžnosti šolskega upravitelja in obdrže vse pravice, združene z opravljanjem te dolžnosti.
Državni učitelji na šolah za nezadostno razvite in defektne otroke uživajo, če iinajo za to vrsto pouka specialno izobrazbo in izpit, polog stanovanja, odnosno stanarine, po §§ 29. in 84. tega zakona, doklado po členu 7. zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih z dne 31. julija 1923.
Plačevanje stanarino tem učiteljem se uredi po § 15. tega zakona.
§ 181.
Minister za prosveto se pooblašča, da predpiše v dveh mesecih od dne, ko stopi ta zakon v veljavo, obči pravilnik za uporabljanje tega zakona.
§ 182.
Minister za prosveto se pooblašča, da odredi položaj vsem onim učnim osebam, ki niso poselic omenjene v tem zakonu, a se zatečejo v državni službi, ko stopi ta zakon v veljavo. Minister jih sme po njih kvalifikaciji in državnih potrebah pridržati v službi, upokojiti ali razrešiti dolžnosti, če niso pridobile pravice do pokojnine.
§ 183.
Ta zakon stopi v veljavo, ko se razglasi v «Služ-benih Novinah*.
Takrat prestanejo veljati v vsej kraljevini vsi dosedanji zakoni, vse zakonske naredbe, uredbe in vsi ostali predpisi, ki so se nanašali na narodne šole.
Našemu ministru za prosveto priporočamo, naj razglasi ta zakon, vsem Našim ministrom, naj skrbe za njegovo izvrševanje, oblastvom zapovedujemo, naj postopajo po njem, vsem in vsakomur pa, naj se mu pokoravajo.
V Beogradu, dne 5. decembra 1929.;
O. N. br. 97.948.	_	.
Aleksander s. r.
Minister za prosveto:	Predsednik
Bož. Z. Maksimovič s. r.	ministrskega sveta,
minister za notranjo posle,
Videl in pritisnil	častni	adjutant
državni pečat	Njegovega	Veličanstva
čuvar državnega pečata;	kralja,
minister pravde:	divizijski	general:
dr. M. Srškič s. r.	Peter	Živkovič s. r.
(L. S.)
111.
Mi
Aleksandep I.,
po milosti božji in narodni volji kralj Jugoslavije,
predpisujemo in proglašamo na predlog Našega ministra za poljedelstvo po zaslišanju predsednika Našega ministrskega sveta
Zakon
o plačah, stalnih mesečnih in ostalih dokladah in prejemkih, napredovanju in pokojninskih prejemkih učiteljev na srednjih in strokovnih šolah v resortu ministrstva za poljedelstvo.’"
§ ’•
Direktorji, profesorji, suplenti in učitelji kmetijstva na srednjih (kakor tudi nižjih in specialnih) kmetijskih šolah in načelnik, odnosno inšpektor odseka za kmetijsko šolstvo pri ministrstvu za poljedelstvo se izenačujejo glede napredovanja, plač, stalnih mesečnih in ostalih doklad in prejemkov v aktivni službi in v pokoju z direktorji, profesorji, suplenti in učitelji veščin na srednjih šolah, odnosno z načelniki in inšpektorji pri ministrstvu za prosveto iste kvalifikacije, po zakonu o srednjih šolah z dno 31. avgusta 1929., P. br. 19.311.
§ 2.
Prevedba po tem zakonu na nove prejemke se mora izvršiti po § 117. zakona o srednjih šolah z dne 31. avgusta 192!)., P. br. 19.311. z dostavkom, da je treba računati za napredovanje vsa službena leta, prebita v resortu ministrstva za poljedelstvo.
§ 3.
Prejemki po tem zakonu začno toči za uradnike na državnem proračunu od dne 1. oktobra 1929.. njih zvišani prejemki pa se bodo izplačevali v breme prihrankov po proračunu ministrstva za poljedelstvo za leto 1929./1930., ki se morajo takoj vnaprej izvesti tudi po knjigah, čim stopi ta. zakon v veljavo. V ta namen sme vršiti minister za poljedelstvo vireinentiranje po vseh partijah osebnih razhodkov tega proračuna.
§ 4-
Vse dosedanje odredbe o honoriranju rednih učiteljev prestanejo veljati.
§ 5-
Ta zakon stopi v veljavo, ko ga kralj podpiše in ko so razglasi v »Službenih Novinah*.
Našemu ministru za poljedelstvo priporočamo, naj razglasi ta zakon, vsem našim ministrom, naj skrbe za njegovo izvrševanje, oblastvom zapovedu-
jemo, naj postopajo po njem, vsem in vsakomur pa, naj se mu pokoravajo.
V Beogradu, drlo 10. januarja 1930.
Aleksander s. r.
Minister za poljedelstvo:	Predsednik
dr. Frangeš s. r.	ministrskega	sveta,
... ,, minister za notranjo posle, Videl in pritisnil	x	.	.	J	*	’
, ,	.	»	,	častni	adjutant
čiivi ' T™ PeCil x Njegovega Veličanstva čuvar državnega pečata,	t	r
minister pravde:	divizijski	grneral:
dr. M. Srškič s. r.	pefer	g	r
(L. S.)
112.
Mi
Aleksander? I.,
po milosti božji in narodni volji kralj Jugoslavije,
predpisujemo in proglašamo na predlog Našega ministra za socialno politiko in narodno zdravje po zaslišanju predsednika Našega ministrskega sveta
Zakon o podpori za asanacijo vasi.*
§ i.
Minister za socialno politiko in narodno zdravje se pooblašča., da smo dovoljevati brezobrestna posojila iz kreditov, ki se vsako leto odobrujejo v proračunu ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje kot dotacije sanitetnemu fondu za asanacijo vasi.
§ 2-
Posojila se smejo dovoljevati za gradnjo malih vaških vodovodov, cistern, vodnjakov, kanalizacij, ljudskih kopališč, vzornih kmctišlkih hiš in za izvajanje tudi drugih del za, pospeševanje higiene na kmetih.
§ 3.
Minister za socialno politiko hi narodno zdravje dovoljuje iz kreditov, določenih v § 1. toga zakona, po pokazani potrebi in sorazmerno s številom prebivalstva kraljevskim banskim upravam dotacije, iz katerih porazdeljujejo 'baoslkle uprave upravnim občinam na kmetih brezobrestna posojila za potrebe asanacije vasi. Ta brezobrestna posojila smejo znašati največ 50 % proračunske vsote za izvajanje poedinih asanacijskih del. Ta se smejo, odobriti samo, če prispeva ostale stroške za asauaeijska dela občina, ki se ji posojilo dovoli, bodisi v delovni moči, bodisi v denarju, in če odda pristojni higienski zavod « higienskega stališča ugodno mnenje o potrobi izvajanja teh del in odobri potrebne projekte za izvajanje del.
* »Službeno Nevine kraljevino Jugoslavije, z * »Službeno Novino kraljevine Jugoslavije* z dno 18. januarja 1930., št. 13/V.	dne 17. januarja 1930., št. 12/TV.
§ 4.
Podeljena posojila »o morajo vrniti v desetih lotili, njih odplačila pa sy vlagajo v sanitetni fond pri Državni hipotekarni banki in služijo za dajanje novih posojil v isti namen.
Minister za socialno politiko in narodno zdravje predpiše sporazumno z ministrom za. grad bo pravilnik in vso potrebne odredbo glede izvajanja del za asanacijo vasi.
8 «■
Ta zakon stopi v veljavo, ko ga kralj podpiše, obvezno moč pa dobi z dnem, ko se razglasi v «Službenih- Novinah».
V Beogradu, dne 10. januarja 1930.
Aleksander s. r.
Minister	Predsednik
za socialno politiko	ministrskega	sveta,
in narodno zdravje:	minister	za	notranje posle,
dr. M. Drinkovič s. r.	častni	adjutant
Njegovega Veličanstva Videl in pritisnil	'	kralja
Peter Živkovič s. r.
državni pečat	divizijski	general:
čuvar državnega pečata, minister pravde: dr. M. Srškič s. r.
(L. S.)	•
Uredbe osrednje vlade.
113.
Pravilnik za izvrševanje odredb o verskem pouku po zakonu o srednjih šolah in zakonu o učiteljiščih.*
§ t.
Nižji in višji tečajni izpit kakor tudi dopolnilni izpit se morejo opravljati tudi v privatni srednji šoli (§ 58. zakona o srednjih šolali) in priznati od ministra za prosveto, če to predlaga odposlanec ministra za prosveto.
§ 2.
Čisto dijaška društva ne smejo biti na plemenski ali verski podstavi (§ 67. zakona o narodnih šolah in § 46. zakona o učiteljiščih). Zunaj šole smejo biti učenci srednjih šol člani verskih društev svoje verske zajednice.
§ 3.
Suplenti verouka opravljajo profesorski strokovni izpit za srednje šole (§ 73. zakona o srednjih šolah) po odredbah, ki jih predpiše minister za prosveto v sporazumu s pristojnim verskim ob-lastvom.
§ 4.
Enkrat na leto sme predstavnik pristojnega verskega oblastva nadzirati poučevanje verouka.
Učitelje verouka razreši minister za prosveto veroučiteljske dolžnosti, če to zahteva pristojno versko oblastvo zato, ker njih poučevanje verouka nasprotuje cerkvenim naukom.
Učitelji verouka se premeščajo in odpuščajo v sporazumu s pristojnim verskim oblastvom.
§ 5.
Odredbe za izpolnjevanje verskih dolžnosti učencev predpiše minister za prosveto v sporazumu s pristojnim verskim oblastvom.
§ 6.
Učni načrt in program za poučevanje verouka na srednjih šolah in učiteljiščih predpiše minister za prosveto v sporazumu s pristojnim verskim oblastvom.
V Beogradu’ dne 14. januarja. 1930.;
S.	N. br. 1119.	.	.
Minister za prosveto:
Bož. ,ž. Maksimovič s. r.
114.
Pravilnik za izvrševanje odredb o verskem pouku in privatnih šolah po zakonu o narodnih šolah z dne 5. decembra 1929.*
§ l.
Roditelji ali zakoniti varuhi (skrbniki) otrok izrekajo željo, ali poučuj njih otroke v verouku duhovnik ali učitelj dotične konfesije (§ 43. zakona o narodnih šolah), ob vpisu svojih otrok v prvi razred narodne šole.
Ta njih izjava velja za vso dobo osemletnega šolanja njih otrok v narodnih šolah ter se ne more v nobenem primeru izpremeniti.
To izjavo hrani šolski upravitelj v šolskem arhivu.
§ 2.
Da se usposobijo učitelji za poučevanje verouka v narodnih šolah, morajo opravljati učiteljski kandidati poseben izpit. "
Program za ta izpit kakor tudi sestavo izpraše-valne komisije odreja minister za prosveto v*spo-
* Službene Novine kraljevine Jugoslavije* z * cSlužbene Novine kraljevine Jugoslavije* z dne 15. januarja 1930., št. 10/111.	dne	15.	januarja	1930.,	št.	10/III.
razumu z vrhovnim verski m predstavništvom v kraljevini Jugoslaviji (za katoličane: predsedništvo škofovskih konferenc).
V kandidatovo diplomo se postavi besedilo: cusposobljen za poučevanje verouka v narodnih šolah učencev...........................veroizpovedanjas.
§ 3.
Učitelji, ki so usposobljeni za poučevanje verouka v narodnih šolah, ga ne smejo poučevati brez izrečne dovolitve pristojnega cerkvenega oblastva.
§ 4.
Veroučitelji, ki imajo uradniško svojstvo, prejemajo plačo od države. Ostalim veroučiteljein sme dovoliti dotična občina primerno nagrado.
§ 5.
Enkrat na leto sme predstavnik pristojnega verskega oblastva nadzirati poučevanje verouka.
Učitelje, ki poučujejo verouk, kakor tudi 'ostale veroučitelje razreši minister za prosveto verouči-teljske dolžnosti, če to zahteva pristojno versko oblastvo zato, ker njih poučevanje verouka nasprotuje cerkvenim naukom.
§ 6.
Učni načrt in program iz verouka predpisuje minister za prosveto v sporazumu z vrhovnim predstavništvom dotične konfesije v kraljevini Jugoslaviji (za katoličane: predsedništvo škofovskih konferenc).
§ 7.
Cisto dijaška društva ne smejo biti na plemenski ali verski podstavi. Zunaj šole smejo biti učenci narodnih šol člani verskih društev svoje verske zajednice.
§ 8.
Razen zgolj šolskih slavnosti se smejo udeleževati učenci samo onih javnih slavnosti in javnih prireditev, ki so občedržavnega ali občenacional-nega značaja ali so v tesni zvezi s šolo (§ 69. zakona o narodnih šolah). Ta odredba se ne nanaša na verske slavnosti in verske obrede učencev.
§ 9.
Na predlog odposlancev ministra za prosveto, ki so prisostvovali diplomskemu učiteljskemu izpitu na privatnih učiteljiščih, sme minister za prosveto nostrificirati diplome tudi učiteljskim kandidatom iz teh šol.
Kandidat s tako diplomo se sme postaviti za učitelja državne narodne šole.
§ 10.
Za stalnega veroučitelja se potrdi začasni vero-učitelj, ki je opravil posebni veroučiteljski strokovni državni izpit.
§ U.
Ob katerih dneh naj vodijo učitelji otroke v cerkev, odredi minister za prosveto v sporazumu s predstavniki vseh konfesij, priznanih v državi (za katoličane: .predsedništvo škofovskih konferenc) in v soglasnosti s predsednikom ministrskega sveta.
§ 12.
Dovolitve iz § 81., tretjega odstavka, zakona o narodnih šolah ni treba zahtevati za posle cerkvenega pevca in organista; vendar pa se ti posli ne smejo opravljati na škodo redne učiteljske dolžnosti.
§ 13.
Nadzorstvo nad veroučiteljevim delovanjem in vedenjem, ki ga vrši šolski upravitelj, po § 114., šestem odstavku, zakona o narodnih šolah, je disciplinskega značaja. To nadzorstvo se nanaša samo na verški pouk.
§ 14.
Odredbe §§ 156. in 157. zakona o narodnih šolah se ne nanašajo na verska društva.
§ 15.
Odredbe § 168. zakona o narodnih šolah se iz-vrše v sporazumu s pristojnim verskim oblastvom.
V Beogradu, dne 14. januarja 1930.;
O. N. br. 3041.	.
Minister za prosveto:
Bož. ž. Maksimovič s. r.
Razne objave iz «Službenih Novim-.
Številka 16 z dne 22. januarja 1930.:
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 4. januarja 1930.: Premeščen je po službeni potrebi k' rudarskemu glavarstvu v Ljubljani za rudarskega referenta v 5. skupini I. kategorije ing. Močnik Josip, dosedanji direktor državnega rudnika v Mo-staril v isti skupini iste kategorije.
i?..
Izdaja kraljevska banska uprava dravske banovine. — Odgovorni urednik: Fnntek Anton v Ljubljani. Tiska in zalaga: Delnižka tiskarna, d. d. v Ljubljani; njen predstavnik: Ambrožič Miroslav v Ljubljani.