»oltnlna ptiftma w gotovini.
telmla »tali lor—u ftrt—i H» ioOo^» ftM pomumiH if vllHI Plifc — 50.
•!? 5
ČASOPIS ZA TRGOVINO, INDUSTRIJO IN OBRT.
fevtflifltfo Ul opnvnfltve )t v Ljubljani, GradlUe Uev. 17/1. — Dopisi m ih vratajo. — Sliv pri (ek o vnem orada v * ■feroCntaa u otcralj« SltSi letna D 60'—, ta pol Ida D JO—» ta Četrt leta D 15'—* mesetoo D 5*—, ta iooceto*'
LETO V.
-V-0,
\
LJUBLJANA, dne 3. oktobra 192'	\
1 *v° A
===== ^1=
IS). — Sfiv. ttlafona 33Jv ra Ib toži M v Ljubljani
s
ŠTEV. 115.
List stane od 1. septembra 1922:
celoletno Din 5)0.— t. j. (K 360.—); polletno Din 45.—, t. j. (K 180.—);. Četrtletno Din 22.50, t. j. (K 90.—); mesečno Din 7.50, t. j. (K 30.—); posamezna št. Din —.65, t. j. (K 2.50).
Angleški	list	o ljubljanskem	vel.	semnju.
Londonska	revija	,>The Near
East« prinaša v št. 593 z dne 21. septembra t. 1. pod naslovom: ^Ljubljanski semenj« članek, ki približno pravi:
Drugi ljubljanspi vzorčni semenj se je otvoril dne 2. septembra in bo trajal do 11. septembra. Lansko leto je imela Ljubljana prednost, da je nastopila sama, ne da bi imela konkurentov. To je bil prvi semenj v Ljubljani, kateremu je bilo tudi vreme zelo naklonjeno. Letos je sejm naletel že koj od začetka na težko-če. V Zagrebu se je že prej vršil zelo uspešen vzročni sejem meseca junija-julija, v Pragi celo istočasno. Slednjič so tudi vremenski bogovi, ki so zadrževali med celim poletjem dežove, med sejmskimi dnevi odrekli svojo naklonjenost. Ne glede na te razmere, je bil obisk zelo velik; med obiskovalci so bili po večini ljudje, ki so posetili sejm radi opravil in ne samo, da bi se tam zabavali. Razstavljenega je bilo mnogo in različni oddelki so bili zelo spretno grupirani. V celoti so se dobri utisi lanskega sejma še bolj izpopolnili in ojačili. Strojni oddelek je bil največji in med največjimi izdelki smo videli jugoslovanske in nemške tvrdke. Ogromne turbine najmodernejšega tipa nam kažejo kaikšno blago potrebuje ta država, kjer so vodne sile ž deloma izkoriščene. Pokazalo se nam je električni plug pri delu in zelo komplicirano veliko žago. Večina teh strojev se izdeluje v Ljubljani.
•	Kožna industrija je v tej državi zelo dobro razvita; od strojenja in prepariranja kož, pa do popolnoma dovršenih fabrikatov. Zapazil sem nekaj zelo zanimivih konjskih oprem (izdelane v Sloveniji) in čevlji izdelani v Jugoslaviji so tako dobri in Pri tem tudi tako elegantni,, kakor jih nisem še videl, miti nosil. Osobito se izdeluje v Ljubljani izvrstne čevlje za turiste, ker je tukaj naravno veliko vprašanje po tem blagu. —
Inozemski obiskovalci — Francozi, Belgijci itn Angleži — so se posebno interesirali za čipkarske izdelke, kar je slovenska specijaliteta. Razstavljene so čipke vseh vrst, od najbolj delikatnih do največjih vzorcev, primernih za zastore ali posteljne prevlake. Tukaj se delajo še povsod čipke na roko. Slovenske klo-bučaime so razstavile nekaj zelo lepih klobukov iz žameta, pri čemer sem se vprašal zakaj jih izdelujejo za gosipode in ne tudi za dame. Te tvrdke so bile dolga leta zaposlene z zelo živahnim izvozom. Posebnost Slovenije so tudi pletarski in košar-ski izdelki, ki ponovno pričajo o finem okusu domače industrije.
Neka zagrebška tvrdka nam je dala pokusiti marmelade, toda tukaj ne preparirajo marmelade tako, ka-
kor n. pr. v Franciji, dasi bi moralo biti tudi to mogoče. Z druge strani je pa konzervirano sadje izborno in trgovina posušenih sliv je znatna, osobito se to tiče bosanskih sliv. Zelo lepa je bila izložba srbskih preprog, kjer sta bili zaposleni dve mladi Srbkinji v narodnih nošah. Hrvaška domača industrija je razstavila domače vezenine, ki so že na zagrebškem sejmu tvorile predmet velike pozornosti. Videlo se je tudi nekaj zelo lepega pohištva iz Slovenije in Hrvaške, kakor tudi mnogo keramične industrije. Tudi se je videlo lepega doma izdelanega orožja, toda edine priprave za ribolov, katere sem videl, so bile nemškega izvora. Oddelek za vino in žganje je bil zelo obširen. Cela Jugoslavija, z izjemo planinskih pokrajin, je vinorodna ter producira različne vrste vin, od katerih se je v inozemstvu razpečevalo mnogo pod izposojenimi imeni, kakor burgundec in klaret. — Toda mnogo najfinejših in posebnih vrst, inozemstvo sploh ne pozna. — Štajerska bela in dalmatinska »črna« (t. j. temno rudeča) so tukaj najbolj priljubljena. Toda kakor v Franciji, je vedno najbolje, da naročiš domača vina, ker si tako gotov, da te postrežejo dobro. Znameniti Bohinjski sir (neka vrsta med sirom Gruyere in Orkney) ima svojo lastno izložbo in ogromna »kolesa« vzbujajo veliko pozornot.
Med modnim blagom bi bilo v prvi vrsti omenjati neke vrste umetni jantar. Predmetni »jantar« je komaj ločiti od naravnega jantarja, svetlega in pisanega, ki ima specifično težino naravnega jantarja. — Dve tvrdki sta razstavili orodje za igre in telovadbo, kar je vse zelo in-teresiralo, osobito sedaj po vsesokol-skem zletu. Orodje je bilo zelo lepo izdelano. Človek se čudi, ako čuje, da so kriket,golf in krogle, neznane igre. Moral bi jih kdo upeljati, morajo postati popularne. Znamenita angleška tvrdka je razstavila dvokolesa, motorno kolo z vozičkom, kar so vsi hvalili. Tekstilni oddelek je pokazal, da je tukaj podjetnosti še odprto široko polje. Med inozemskimi razstavljalci so bile češke tvrdke najboljše. Za njimi po številu so prišli Italijani in videlo se je tudi nekaj nemškega blaga. Toda zaman si iskal kaj takšnega, kar bi se dalo vsaj približno primerjati z angleškimi tekstilnimi izdelki.
Predmet, ki je vzbujal največjo pozornost, sta bili pa dve skupini zvonov; prvo skupino so sestavljali zvonovi iz brona, drugo pa velikanski zvonovi iz železa. Železni zvonovi so bili razstavljeni že na prvem sejmu v prošlem letu. Zvonovi iz brona zvonijo milo in sladko, kakor ne bodo mogli nikdar zvoniti njih bralje iz železa, toda cena železnih znaša približno eno osmino onih iz brona. Med vojno je avstro>-ogrska vlada vzela mnogo starih cerkvenih zvonov, ter jih vlila v topove. Cerkve, katerim so bili odvzeti zvonovi, nimajo danes dovolj sredstev na razpolago, da bi nakupile nove zvonove iz brona, in tako je veliko vpraševanje po zvonovih iz železa.
Na sejmu je bilo zastopanih 750 tvrdk, izmed katerih je bilo 500 slovenskih. Dasi so bile tudi ostale pokrajine Jugoslavije dobro zastopane,
in so razstavile svoje izdelke tudi mnoge inozemske tvrdke, je bil ve-lesejm pred vsem priča razvoja slovenske industrije in podjetnosti in v tem oziru napravi vtis, da sta širok razvoj in več trgovine edini stvari, katere potrebuje ta država.
Načrt novega zakona o neposred. davkih.
Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani je dne 28. septembra 1922 povabila razne korporacije in organizacije na zborovanje, da zavzamejo stališče k načrtu zakona o neposrednih davkih. Po daljši razpravi se je na številno obiskanem shodu soglasno sklenilo na odločilna mesta predložiti naslednjo spomenico:
Dne 11. t. m. je sopodpisana Trgovska in obrtniška zbornica prejela od generalne direkcije neposrednih poreza en iztis »predloga zakona o neposrednim porezima« na vpogled z opombo, da se je predložil parlamentu v odobrenje. Podpisane korporacije in organizacije, zbrane po svojih zastopnikih na zborovanju dne 28. septembra 1922 pri trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani ,se usojajo predvsem izraziti svoje veliko obžalovanje, da se je proti izrecni določbi zakona o trgovskih in obrtniških zbornicah, po kateri se je zbornicam o predlogih zakonov, ki se tičejo komercijelnih ali obrtnih interesov, izjaviti prej, nego jih vlada predloži parlamentu v obravnavo, ta za trgovstvo, indu-trijo in obrt ter sploh vse pridobitne kroge tako izredno važen predlog zakona že predložil parlamentu, ne da bi bile imele zbornice prej priliko, izjaviti se o njem. Ob napomina-ni izredni važnosti tega zakona, ki bo globoko posegel v gospodarsko življenje cele države, so zategadelj podpisane korporacije in organizacije primorane, nujno prositi primerne ukrenitve, da se zakon ne obravnava prej v parlamentu, dokler ne dojdejo od trgovskih in obrtniških zbornic izjave o njem, ter obenem prositi, da se jim da za te izjave primeren čas, da morejo zaslišati organizacije prizadetih krogov in na podlagi vsestranske proučitve predloga podati svoje izjave.
Priznavamo, da je enotna davčea reforma nujno potrebna kakor iz političnih tako tudi iz narodno-go-spodarskih 'ozirov. Dosedanje davčne razmere, osobito uporaba petero bistveno si nasprotujočih davčnih sistemov in neenakomerna administracija mora na eni strani nujno manjšati, če ne ničiti čut in zavest državne in politične enotnosti, na drugi strani pa vsestransko ovirati gospodarski razvoj. Kakor1 pa je vsega priznanja viredna težnja finančne uprave, kar najbolj pospešiti dosego enotne davčne reforme, pa je vendar smatrati za hujše zlo, če bi se ta reforma izvršila nepopolno in kvarno narodnemu gospodarstvu, kakor pa, ako se z reformo še počaka dotlej, da tudi oni krogi, ki naj v prvi vrsti nosijo bremena, ki jim jih naloži novi zakon, temeljito razpravijo predlog, pretresejo načela, na katerih sloni, ugotove ali so časovne zahteve našle pravilen odmev v davč-
ni reformi in katerih spirememb in dopolnitev je treba, presodijo vpliv, ki ga utegne imeti novi zakon na gospod a rstvo, preudarijo, ali so bremena prav razdeljena na razne gospodarske sloje in zmogljiva, brez škode za nadaljnji razvoj gospodarstva in zbog tega tudi brez škode za erar, ki mu mora biti na tem, da davčni zakoni ne ovirajo gospodarskega razvoja in s tem ne preprečujejo jačitve sedanjih davčnih virov in otvarjanja novih. V tem kratkem času, kar je načrt na razpolago, neogibno potrebni temeljiti študij predloga na podlagi zaslišanja interesentov ni bil v toliko mogoč, da bi zbornice že danes mogle podati vsestransko izčrpno izjavo. Že prvi pregled predloga pa kaže vso naglico, s katero se je predlog sestavljal, na kar kaže tudi popolen nedostatek ali vsaj neobjava vladnega komentarja ali motivnega poročila, ki je potreben in običajen že pri manj važnih zakonih, tembolj pa neogibno potreben za tako važen zakon, kakor je ta, ki naj trajno uredi enotni davčni sistem za celo državo. Tako pa je študij predloga silno težaven. Ni nobenih pojasnil, kakšne smernice je vlada vpoštevala pri sestavi, kakšne namene je zasledovala, na podlagi kakšnega statističnega gradiva, brez katerega si sploh ne moremo misliti da se dela temeljito in brez škode za gospodarstvo in erar to težko vprašanje rešiti, temelji predlog reforme. Ob takih okolnostih je pre-motrivanje silno oteženo. Zategadelj je treba, da se da zbornicam zadosten čas, to je vsaj do 31. oktobra, za zasliša/nje interesentov in za sestavo kolikor mogoče izčrpno izjavo. Usojamo se potemtakem ponoviti nujno prošnjo, da se zakon prej ne obravnava v parlamentu, dokler ne dojdejo podrobne izjave zbornic.
K tej prošnji pa pristavljamo še drugo nujno prošnjo. Čuje se, da se namerava ta predlog v najkrajšem času uzakoniti in sicer po zakonodajnem odboru. Skoro ne moremo verjeti, da bi se ta važen zakon obravnaval in rešil po skrajšanem potu; ako pa ta namera v resnici obstoji, nujno prosimo, da se ta namera opusti in zakon razpravlja in reši po rednem parlamentarnem potu.
* *
*
Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani. Zveza industrijcev na slovenskem ozemlju kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Deželna zveza kranjskih obrtnih zadrug v Ljubljani. Zveza trgovskih gremijev in zadrug za Slovenijo v Ljubljani. Gre-mij trgovcev v Ljubljani. Slovensko trgovsko društvo »Merkur« v Ljubljani. Zadružni Zveza v Ljubljani. Društvo bančnih zavodov v Ljubljani. Zveza jugoslovanskih hranilnic. Zveza slovenskih zadrug v Ljubljani. Kmetijska družba za Slovenijo v Ljubljani. Pokrajinska zveza društva hišnih posetnikov v Ljubljani. Odvetniška zbornica v Ljubljani. Notarska zbornica v Ljubljani.
PiikDjifi / ii l n
THE REX CO„ LJUBLJANA.
Sporazum.
Nekam brzo so se zedinile velesile v Parizu glede grško-turškega konflikta, kljub temu, da so si stala nasproti bistveno nasprotna stališča. Angleži so že mislili, da bodo iz Dardanel ustvarili drugi Gibraltar. Britanski imperij je z njemu lastno brezobzirnostjo, čeprav pod krinko humanitarnih gesel, že stegal prste po Carigradu. Zato je moralo priti do nesoglasja s Francijo in Italijo, ki ne moreta soglašati z angleško ekspanzivnostjo. In vendar so se državniki kmalu sporazumeli v francoskem smislu, ki pogoduje Turkom. Lloid George je enkrat, doživel poraz, ker so proti njegovemu pričakovanju vrgle angorskd čete Grke na obalo. Eden redkih porazov v njegovem življenju. Zgodilo se je, da je premagana država vrgla ob tla vsiljeno ji mirovno pogodbo in velesile so kar preko noči priznale novi položaj.
To je ena pomembna plat pariškega sporazuma. Pred letom dni ne bi bili mislili, da znajo biti evropske velesile tako popustljive in avtoriteto svojih diktatov tako elastično napustijo v novih situacijah. Ali na nekaj drugega bi danes opozorili. Vprašanje evropske velike politike, kot ie usoda Carigrada, reši nekaj držav brez pritegnitve najbolj interesiranih mejašev. Zato, da pri tem Jugoslavija ni bila popolnoma potisnjena na stran, se moramo zahvaliti edinole budnosti vlade, ki je nastopila v Parizu z vso odločnostjo. Reči moramo, da načina, kako so tretirali najnovejšo evropsko vojno nevarnost, ne moremo odobravati. Usoda narodov je pač nečesa drugega vredna. Čeprav gre samo za načelni odgovor in se bo njegova končna oblika redigirala na orijentski konferenci v Benetkah ali, kjer se bo ta pač vršila.
Pariški sporazum Jugoslavijo v izredni meri zanima. Če smo prav poučeni, je bil Nikola Pašič precej blizu prvotnemu angleškemu stališču >n je zastopal mnenje, da »Ulaz u Europu valja čuvati.« Vsaj beogradski tisk trdi to in je zato v interesu vlade same, da javnost, ki tava v nejasnosti, čimpreje objektivno informira. Radovedni smo namreč, s kakšnimi razlogi sta Poin-carč in lord Curzon odstranila Pašičeve pomisleke. Ali vsekakor je podoba, da so S5 v Parizu upoštevali samo interesi treh velesil, ne pa interesi vseh evropskih in posebno balkanskih narodov. Zato bo naše zastopnike na beneški konferenci doletela tem važnejša naloga; da prepričajo zaveznike o absolutni potrebi, da se orijentsko vprašanje ne rešuje po trenotnih interesih treh velesil, temveč izključno v okvirju upravičenih interesov balkanskih narodov in celokupne Evrope.
Omeniti moramo na tem mestu načelno stališče večine beograaskega tiska, namreč izrazito mržnjo proti Turkom in striktno zahtevo, da se ohrani sevreska mirovna pogodba. Sovraštvo do o.omanskega naroda je ostalo tako živo, da srbska javnost odklanja vsa-kokoli vrnitev Turkov v Evropo. Za to je popustljivost zaveznikov napram Turčiji našla v Beogradu malo zagovornikov, in marsikatera pikra beseda je bila napisana na račun stare Evrope in njene diplomacije. Listi naglašajo, da je laž staro geslo, da je Evropa spasi-teljica balkanskih narodov, ki sc se sami in navaino proti volji svojih za-padnih pokroviteljev osvobodili. Pač pa so velesile z hinavskimi parolami o zaščiti zatiranih kristjanov, o humani-teti in kulturni , misiji venomer širile razdor med Balkanci, ki so si večali-manj bratje po veri in narodnosti. Kar so svoj čas započeli Angleži, posebno v Gladstonovi dobi, da si utrdijo svojo pozicijo v Dardanelah in razširijo svoj svetovni imperij, so kmalu posnemale mlajše države in so zares ustva'ile na Balkanu ognjišče nemirov. In vendar je zadostovalo samo eno leto balkanske sloge in srbsko-bolgarske solidarnosti, ki se jo je posrečilo ustvariti kljub evropskim intrigam, da je bil turški kadaver vržen ob tla in je bil napravljen konec evropskemu škandalu. In takoj so evropski pokrovitelji s psl-movo vejo v roki in besedo kultura na ustnih zavedli Bolgare k izdajstvu in so jih pahnili v brezmejno .nesrečo. In tako dalje vse do današnjih dni.
Najnovejši dogodki so srsbski javnosti povod za ponovna razmišljanja o njeni mukepolni preteklosti. Mi ni^mo povsem srbskega mnenja, ker želimo, da se ohrani mir za vsako ceno. Imamo vtis, da je tudi zunanji minister dr. Ninčič naših misli ter ne bo pripustil, da pride na Balkanu zopet do krvave konfla-gracije.
Pobijanje draginje.
Zadnjič smo omenili nekaj drastičnih slučajev, kako vodi vlada trgovinsko politiko. Za posamezne ukrepe je bila merodajna trenotna potreba; zato so bili dekretirani v naglici in v nasprotju s temeljnimi zahtevami pametne gospodarske politike. Zdaj čitamo o posvetovanjih ekonomskega komiteta ministrov, ki pretresa mere, ki bi jih bilo ukreniti za pobijanje draginje. Kakšna načela so bila pri tem zmagovita, javnost še ne ve. Govori se o načrtu novega zakona o pobijanju draginje, ki ima temeljno misel: pospeševanje produkcije in zmanševanje zasebnega konzuma. Ako je vlada zares osvojila to načelo, ji bo vsa javnost pritrdila. Dosedanja palijativna sredstva so bila v svojih
učinkih naravnost škodljiva, ker so bila vzrok, da je producent položil roke križem in je zmanjšal produkcijo. Sredstva za pobijanje draginje so uničevala dinarjevo vrednost in so širila draginjo.
Prepričani smo, da se bo položaj naše valute brzo in trajno izboljšal, ako se vladi posreči, da dejansko dvigne posebno eksportno produkcijo, zmanjša nepotrebni konzum ter širom odpre vrata izvozu. Ne uvidimo, zakaj ne bi mogli doseči aktivne trgovinske bilance. Ali treba bi bilo nekaj žrtev, ne morda tako daleč, da bi se prebivalstvu odtegovala potrebna, zdrava preskrba, ampak s smotrenim varčevanjem in omenjevanjem uvoza.
Po beogradskih virih posnemamo v naslednjem nekaj praktičnih nasvetov, kako bi se najlažje približali temu cilju. Znano je, da aši mlini izdelujejo raznovrstne tipe moke Ako bi mesto tega
•	uvedli en tip /. več o množino primesi, bi s tem mnogo pr hranil• za izvoz. Mogli bi zmanjšan konzum mesa v mest h m p išt. diti velike količine mesa in ži e živine za izvoz.
Vse države, ki resno skušajo ustvariti normalne prilike v svojem gospodarstvu, izvajajo slične mere. Čehoslo-vaška še vedno, čeprav se je njena krona izdatno zboljšala, vzdržuje za gotovp predmete, ki jih v največji muri proizvaja. V zadnjem času je čehoslovaška vlada celo naslovila pismen apel na prebivalstvo, naj se v svojem kon-zumu omeji dokler ne nastopi popolno ozdravljenie gospodarskega življenja. Mi bi mogli stonti isto. Gotovo ni potrebno da letno uvozimo 400—500 vagonov sladKorja, ako bi lahko doma pridelali dovolj repe, in ako so na^e sladkorne tovarne sposobne, da krijejo potrebo cele države Ta uvoz nas velja 2 milijardi kron letno. Zato naj bi vlada v prvi vrsti gojila pospeševanie prodokcije repe in naj bi našla tudi sredstva, da se po potrebi zmanjša konzum sladkorja. Poleg tega bi vlada lahko zahtevala od naših kolonistov v pripravnih krajih, da na gotovem delu zemlje sadijo repo. S tem bi bilo važno vprašanje preskrbe prebivalstva s sladkorjem v celoti rešeno, in bi nam bil prihranjen uvoz v znesku poi milijarde dinarjev.
Samo na ta način, s povečanjem izvoza in z zmanjšanjem uvoza, moremo popraviti svojo valuto in zmanjšati draginjo, ne z ustavljanjem občinskih sodišč, z uvedbo izvozne carine in natura, s carine prostim uvozom predmetov, ki jih imamo doma dovolj. Take mere so doslej dosegle vedno nasprotni namen od onega, ki je bil nameravan. Ali zadnja ura je, da se ukrene nekaj, kar bo v skladu z zgornjimi izvajanji.
Razširjajte Trgovski list!
Iz pravosodne prakse:
Obrtno sodišče.
Tožiteljica N. S, vstopila je I. 1920 pri zadrugi S. G. v službo. Ko jo je to-ženka 8. svečana4 1922 brez odpovedi odslovila, imela je tedenske plače 240 k In določeno draginjsko doklado. Pri odslovitvi izplačala ji je toženka plačo in doklado za 14 dni.
Tožiteljica trdila je v pravdi, da je opravljala pri toženki službo prodajalke in da ji gre vsled tega plača in doklada vsaj za 6 tedensko odpovedno dobo in je zahtevala za ostale 4 tedne plačo v znesku 960 K in doklado 300 K.
Toženka je ugovarjala, da je sprejela tožiteljico v službo le kot navadno delavko, ki je imela pometati lokale, kuriti peči, raznašati povabila itd. res jo je pa v slučaju sile in če ni imela tožiteljica druzega opravila, uporabljala izjemoma tudi v trgovini kot prodajalko.
Obrtno sodišče je tožbeni zahteve* zavrm.lo, ker je bilo po priznanju to-, ž teljice same dokazano, da je psi toženi zadrugi v prvi vrsti imela pometati lokale, kuriti peči, raznašati vabila itd, torej opravljati dela najnižje vrste. Če se je le izjemoma izpozabila tudi pri prodajanju, s tem še' ni zadobila značaja trgovske pomočnice v smislu zakona o trgovskih nastavljencih, na kateri zakon ravno opira tožiteljica svoj tožbeni zahtevek, temveč je uporabljati le predpise ebrtnega reda, po kujem znaša zakonita odpovedna doba 14 dni.
M. Savič:
Naša industrija in obrti.
XXXXL Naša produkcija sirkovih metel.
Sirkove metle se producirajo v domači industriji ter tudi na tovarniški nafiin, to je v obliki tovarniškega podjetništva, za katero delajo domači in-dustrijci. V obliki domače industrije, se izdelujejo v Srbiji 1.) v Golubaškem okraju v občini Bikinju, BraniCevu in Vincima, po zimi okrog 45 poljedelcev. 2.) v Ramskem okraju, Požežki občini 200 ljudi, v Tribrodski občini 15 ljudi, v Kušiški občini 8 ljudi, v mestu Novo Gradiše 20 ljudi, v Kalijevski in Lubin-ski občini pa po 5 ljudi. Vsi producenti metel izdelujejo sirkove metle iz sirka ki ga sami na svojih njivah pridelajo. Metle izdelujejo po zimi, ter jih raznašajo po celi Srbiji. Produkcija teh okrajev je dobra, samo bi bilo trpba upeljati izdelavo finih metel za snaže-nje oblek. Razen onih vrst, ki jih izdelujejo bi bilo treba uvesti tudi izdelavo finejše vrste.
Podlistek.
Od začetnika do popolnega trgovca.
(39. nadaljevanje).
I
Primemo knjigi blagovnega konta je urejen regal z gotovo množino predalov. Za vsako virsto blaga, ki ima v knjigi svoj konto, si zaznamujete predal v regalu in vložite vanj vsa obvestila, tržna poročila in informacije, katere boste prejeli in ki se nanašajo na dotično vrsto blaga. — Ako govori eno obvestilo ali eno tržno poročilo o različnih vrstah, si napravite separatne izvlečke in jih jih vložite v primerni predal. V drugem regalu ima vsaka dežela ali vsak okraj, kjer trgujemo, svoj predal, kjer dobe svoj prostor poročila konzulatov in trgovskega ministrstva ali druga obvestila, ki se nanašajo na uvoz in izvoz dotične dežle in ki nas interesi rajo.
Vse informacije, statistične beležke, tržna poročila, trgovski časopisi in dr., kar prejmemo, bo predano vašemu varstvu, Ernst. Morate vse pregledati in napraviti izvleček podatkov ,ki interesirajo našo trgovino. Pri vsakem kontu v knjigi blagovnega konta in pri vsakem kontu knjige deiželnih kontov si pripnete list papirja, na katerem v kratkih besedah zabeležite vsa došla in od-
ložena poročila o dotičnem blagu ali dotični deželi, ki so potrebna za statistiko.
Blago, ki imamo z njim opraviti, moramo seveda klasificirati in posamezne vrste razdeliti zopet v pododdelke. Kako daleč bodo šle te delitve, zdaj še ne morem povedati, ker to preveč od visi od vrste blaga, ki pride v poštev. Vse kemikalije bomo pred vsem uvirstili pod »ke-mični produkti«, vse železne izdelke in sploh vso železnino pod slednjo označbo, olja razdelimo v rastlinska, živalska in mineralna olja, volneno in jpavolnato blago ter tkanine denemo pod »tekstilno blago«, stroje vseh vrst pod »stroji«, čaj, indijski čaj, cejlonski čaj in čaj z Jave, kavo v Zapadnoindijsko kavo, kavo s Cejlona, Santos in z Jave, sladkor v kristalni, surovi pesni in kolonijalni sladkor, loj v avstralski, La Plata, ruski loj in loj drugega izvora, volno v La Plata, avstralsko in volino s Kapa, pavolo v severoameriško, brazilsko, egiptovsko in nemško koloni-jalno pavolo. —
>No Ernst, kako vam stvar ugaja?«
»Zelo, gospod Krej, imel bom obilico, toda prav zanimivega dela.«
»Vaše delovanje pa se ne bo raztezalo v statistiki samo v omenjenem okviru, ampak boste dobili še nekaj več dela. Naložiti si morate še seznam naročilnih virov, ki mora obsegati vse vrste blaga, s katerim tr-
gujemo, ali ki so nam na ponudbo ali glede katerih se pri nas poizveduje. Seznam je urejen v abecednem redu in so navedene tvrdke, ki so nam znane kot dobaviteljice za vsako posamezno vrsto.
Dalje si pripnete pri vsakem kontu v knjigi deželnih kontov abecedni seznani naših odjemalcev v dotični deželi ali okraju in pripomnite kratko za vsakim imenom, kak kredit uživa dotični odjemalec.
S tem pridemo na polje informacijskega oddelka, ki bo istotako podrejen vašemu nadzorstvu in vodstvu, in da se ne boste ustrašili, pripon*-nim takoj, da so s tem vaše obveznosti za enkrat sklenjene, in da vam dalje ne bo nič več naprteno.
? Velike važnosti je, da smo v podrobnostih poučeni o možnosti kredita, značaju in ugledu vsakega odjemalca, in sicer se ne smemo zadovoljiti z eno informacijo za vse večne čase, ampak moramo dobiti vsaj dvakrat v letu sveža poročila ali pa dati preizkusiti prej prejete informacije. Bilo bi zelo nespametno in štedljivost na pravem mestu, ako bi hoteli omejiti preskrbovanje z informacijami le vsled stroškov, ki so s tem v zvezi.
Da dobimo informacije, se obrnemo lahko prvič na reference, ki nam jih navede dotični odjemalec, drugič na kako banko, tretjič na dotični naš konzulat in četrtič na našo informacijsko pisarno. Od vseh teh
virov mi je informacijska pisarna sigurno najljubša, ker sem gotov, da dobim od te strani najnatančnejše in najbolj nepristranske informacije.
Banke ali tvrdke, ki jih navede odjemalec 'kot reference, imajo pri istemu lahko direktne ali indirektne interese, ki imajo večji ali manjši vpliv na dane informcaije. Vzemimo na pr., da je kaka banka ali tvrdka -?pri kakem trgovcu močno engažira-na in ki ga more le s težavo prisiliti, da izpolnjuje svoje obveznoti. Svoj denar vidi več ali manj v nevarnosti in ne želi ničesar bolj, kot da bi mogla zveze pretrgati. V njenih očefc dotični trgovec ni več vreden kredita, toda ako da slab opis, to je ako oriše njegove razmere, kadar išče kje drugje kredita, tako, kot so r resnici, tedaj spravi v nevarnost svoje lastne interese, kajti dotični trgovec bo težko še našel kredit, in konec pesmi je ustavitev plačila, vsled česar pride prijazni informator ob svoj denar. Ne rečem sicer, da bo v takem slučaju dostojna' banka ali kaka vplivna reelna tvrdka navedena za referenco, dala direktno natančno informacijo, ampak informacija se bo glasila skrajno nejasno in bo sestavljena tako, da tega ne bomo v njej našli, kar bi radi vedeli. Če j* pa le kako mogoče, se izognejo, da jim ni treba dati nobenih informacij.
(Dalje prih.)
V	Vojvodini se izdelujejo metle v Senti, Novem Sadu in Turškem Bečeju, kjer se izdelujejo kot domača industrija, in sicer 1. Martin Štesel v Senti letno 300.000 komadov metel, ter zaposluje okrog 50 delavcev, ki delajo doma. 2.) Wilchelm Deutsch v Senti izdeluje okrog 300.000 komadov, kjer je zaposlenih okrog 150 domačih delavcev. 3.) G. Grisaber in Šlezinger okrpg 300.000 komadov letno v Turškem Bečeju; 4.) Gospod Gustav Fin-deisen v Novem Sadu izdeluje letno, 70—80.000 komadov in je imel okrog 20 moških in ženshih delavcev. 5.) D. A. Koen. katerega produkcija je neznana. 6.) A Virovac, Velje v Baranji, množina produkcije je neznana. Razen tega se izdelujejo metle v srbski vasi Sonat v Banatu, dalje izdelujejo kmetje v Dardinskem selu v Baranji, ter uprava državnega imetja Velje okrog
20.000 komadov. Vsi ti izdelujejo metle iz sirka, ki se goji v velikih množinah tako, da se tudi sirkova slama izvaža. Sirkove slame se producira v Banatu 1200 vagonov letno. 10U kg sirka stane sedaj okrog 100 dinarjev. Sirkova slama §e izvaža za izdelavo metel in krtač za ribanje.
Na Hrvaškem in v Slavoniji se izdelujejo metle 1.) v Veliki Gorici v prvi hrvaški tovarni metel in krtač d d. in sicer okrog 250.000 metel letno, ter
300.000 krtač z 60—70 delavci. 2.) Filip Feliks v Karlovcu, 3.) B. Novakovič v Osijeku, 4.) Schwarz in Conp., Osijek, pri katerih so nam množine neznane in, 5.) tovarna krtač in metel v Zemunu, ki producira letno okrog
300.000 metef in krtač. V okolici Osijeka producirajo kmetje sirkove metle v obliki domače industrije.
Cene metel so bile za št. 1. v teži 550 — 600 g komad 6.60 kron., št. 2 v teži 650 — 700 g okrog 7.40 kron na komad, št. 3 v teži 750 — 800 g na komad 8.20 kron., št. 4. od 850—900 g na komad 9 kron. V Bosni se izdelujejo metle v Travniku v Puračiču v Tuzlanskem Kotoru ter v Ostrožcu, Koniški Kotor in sicer v obliki domače industrije. V Dalmaciji se nahajajo dalmatinska tovarna krtač in metel g. Simona Jelaska v Splitu, ki izdelujejo okrog 200.000 komadev metel. Sirkovo slamo se dobiva iz Banata, palice, deščice, žico in žeble iz Slavonije, vrvi pa iz Bačke. Pri nas izdelane metle se uporabljajo v naši državi ter se tudi izvažajo. Kot izvozna država pride Avstrija v poštev, ker tam sirkova slama ne raste. Ker je gojitev sirka zelo do-bičkanosna in daje izdelovanje krtač kmetom pozimi lep dohodek, zasluži ta poljedelska industrija vso pažnjo pristojnih faktorjev, da se še razširi in ojači.
B. Skalicky.
Izvoz vina iz Jugoslavije v Čehoslovaško.
(Konec.)
Na nas je sedaj ležeče, da ga čim bolj mogoče izkoristimo
Če se primerno organiziramo in v Čsl. republiki upeljemo, izvezemo lahko omenjeni kontingent vina, medtem, ko so Čehi izjavili, da so zadovoljni, če uvažajo k nam le 60.000 hi piva, ker vedo, da se pri obstoječem visokem kurzu češke krone bode le malo češkega piva pri nas moglo prodati.
Dali izvezemo nam kontingentirano množino vina v Čehoslovaško je najbolj odvisno od naših vinskih trgovcev in eksporterjev. Treba si je zasigurati v čehoslovaški republiki dobre in stalne odjemalce. Zato je treba d o-brihin reelnih trgovcev. Nereelnost nam lahko vse pokvari. Treba bo tudi nekoliko požrtvovalnosti. Prireditev vzorčne razstave, ki sem jo priporočal že za lesošnjo jesen in ki se — žal — ni izvršila, bo treba na vsak način uprizoriti vsaj prihodnje spomladi, meseca marca.
Naša legitimna vinska trgovina naj se tedaj s krepko roko za to zavzame, da izkoristi dovoljeni kontingent in da pribori našim vinom v Čsl. republiki ono stališče, ki mu gre po njegovi dobri kvaiiteti vin. Zasiguranje stainih, dobrih odjemalcev v Čehoslovaško bo
v	korist tako našim virtotržcem kakor našim vinogradnikom.
Da se bode izvozni kontingent na vse pokrajine naše države izvoznim potrebam primerno razdelii, predlagala
sva s kol. Stojanovičem vladi, naj se določi, koliko od tega kontingenta bi imelo odpasti na posamezne pokrajine naše države.
Ako bode naš predlog sprejet v ekonomsko-financijskem komitetu, odpadlo bi na Slovenijo 30.000 hi vina. Naš predlog je šel tudi za tern, da se spreči izvoz zelo šibkih in slabih vin, to je vin iz pod 8°/o alk. in pa vin iz direktnorudečih trt (Otelo itd.), ker bi taka vina mogla pokvariti v Ceho-slovaški dober glas naših vin. Da se konečno prepreči zloraba uvoznih dovo-lenj, naj bi ista ugasnila, ako se ne izkoristijo tekom 3 mesecev. Kontrolo vrši naš gener. konzulat v Pragi. Konečno sva tudi predlagala, da naj sestavi naša v|ada seznam naših izvoznih vinskih tvrdk in ga sporoči našemu gen. konzulatu v Pragi v svrho publikacije, nasprotno pa .naj bi se pri nas publiciralo imena čeških uvoznih tvrdk. Ta korak ima namen, da seznani naše vinske trgovce s češkimi in obratno.
Pogoji in izgledi za izvoz vina v Čehoslovaško.
Pcgoj za uvoz vina v čehoslovaško je po tamošnjih zakonitih predpisih, da mora biti uvoznik oseba, ki ima v Česl. obrtno koncesijo. Iz tega sledi, da morajo naši izvozniki glegati, da se spojijo s češkimi tvdkami vin. trgovci, gostilničarji, zadrugami itd.), ki imajo tam svojo obrt, ali pa, da si tam sami ustanovijo trgovine in si pridobe obrtno pravico. Slednje bi bilo dobro iz tega vzroka, ker bi se tako zasiguralo, da bodo vinski odjemalci na Češkem dobili naša vina v roke taka, kot so, medtem, ko si drugače češki trgovec naša vina lahko prikroji po svoji potrebi. To bi bilo gotovo neprikladno, posebno za naša fina kvalitetna vina, s katerimi bi se dalo na Čeho-slovaškem brez dvoma veliko doseči. Gotovo je, da se mnoga naša ljutomerska in druga vina lahko merijo s francoskimi, soternskimi vini, ki se v Pragi prodajajo v buteljkah po 30—50 čsl. K. Ta naša vina bi bilo na vsak način zaščititi, da se ne prodajajo pod drugo nego našo marko.
Uvoznik, ki bode hotel uvezti naše vino v Čehoslovaško, mora najprvo zaprositi pri ministerstvu trgovine v Pragi za uvozno dovoljenje, pri čemer mora izpolniti spredaj navedeni pogoj to je, da ima v Čsl. republiki obrtno pravico.
V	prošnji je navesti ime odpošiljatelja in ime prejemnika.
Na podlagi izdanega dovoljenja bode moral uvoznik tekom 'treh mesecev spraviti vino preko čsl. meje, ker po preteku tega roka uvozno dovoljenje zapade.
Eventuelne vzorce do 'h 1 od vsake vrste vina sme legitimni trgovec ali Uvoznik poslati v čsl. republiko prosto carine, ostalo vino je pa zacariniti.
Carina se odmerja v Čehoslovaški od bruto težine in sicer 4.20 čsl. K od kg. Ker odpada na 100 l približno 17 kg tare, znaša carina na liter vina okroglo 5 čsl. K.
Daljši davek na vino znaša v Čehoslovaški republiki pri litru: trošarina 80 v in prometni davek 60 v. Iz tega sledi, da znaša ves davek s carino vred pri litru vina 6 40 čsl. K. Poleg tega smejo posamezne občine pribiti še občinsko doklado še do 25<>/o drž. davka, tako da bi znašal ves davek največ 675 čsl. K.
Transportni in drugi stroški iz Slovenije v Prago znašajo cca 1 čsl. K, tako, da znese vse skupaj največ blizo 7 75 čsl. K.
Navadna vina se prodajajo v republiki na debelo po 10 čl. K, v čemur pa ni zapopadena trošarina, ki jo plača kupec. Toraj bi odpadla na navadno vino prodajna cena kake 3'25 čsl. K, toraj kakih 36 naših kron za liter, v kteri ceni bi bila zapopadena nakupna cena vina in pa dobiček uvoznika.
Pri drobni prodaji se da doseči seveda daleko višji dobiček. Dobra vina se prodajajo v Pragi na drobno po 5 do 6 čsl. K za četrtinke toraj liter po20 do 24 čsl. K (240—260 jsl. K).
Še dražja so buteljska vina, po 30—50 K ena steklenica od 7‘10 litra.
Iz tega sledi, da bi se dala od nas iz Slovenije izvažati na Češko z najboljšim uspehom le najboljša bela vina, pri katerih bi se mogel doseči lep dooiček. Cenejša namizna vina bode dobavljal lahko Banat črno vino za rezanje Dalmacija.
Prijavljanje kuhanja žganja.
(Nadaljevanje.)
8. Vplačevanje trošarine pri občin-
skem predstojništvu.
Ako se pobira trošarina pri občinskem predstojništvu (županstvu), izroči oddelek finančne kontrole podjetniku žganjame dva izvoda preizkušene prijave z naročilom, naj izračunjeno vrsto trošarine, označeno v prijavi, nemudoma plača v gotovini pri pristojnem županstvu.
Županstvo ne izda o sprejetem denarju nobene posebne pobotnice, temveč potrdi plačilo trošarine kar na enem izvodu prijave, ki ga vrne podjetniku, da se izkaže pri oddelku finančne kontrole, da je odmerjeno trošarino sam plačal. Drugi izvod prijave pridrži občinsko predstojni-štvo zase.
Občinskemu predstojništvu gre kot nagrada za pobiranje trošarine 0-5% trošarine, ki jo je pobralo, toda nikdar ne več nego 1000 dinarjev v eni proizvodni dobi.
9. Vplačevanje trošarine pri oddelka
finančne kontrole.
Najenostavnejši način plačevanja trošarine za prijavnika je tam, kjer se plačuje trošarina kar pri oddelku finančne kontrole v gotovini.
, Žal, da je ta način pobiranja trošarine dovoljen le v onih redkih primerih, če ni v kraju samem poštnega urada in tudi občinsko predstojništvo trošarine pobirati ne more. Razlog za omejitev neposrednega plačevanja trošarine pri oddelkih finančne kontrole je ta, da finančna uprava ne želi, da bi bilo pobiranje denarja in nadziranje kuhanja združena ta-korekoč, v eni osebi.
10. Izgotovitev bolete.
Čim se prijavitelj izkaže pri oddelku finančne kontrole s potrdilom, da je trošarino plačal (s potrjenim odrezkom poštne položnice ali od županstva potrjeno prijavo), odnosno
— če pobira trošarino oddelek sam
— čim je odmerjeno trošarino oddelku v gotovini plačal, vpiše oddelek podatke prijave v prijavni register.
Ta register je urejen tako, da se obenem z vpisom v registrovo juksto izgotovi (s pavznim papirjem) tudi boleta, ki se iztrga in prijavitelju izroči kot dokaz, da je prijavo v redu opravil in trošarino plačal.
Pred izdajo opremi finančni organ boleto še z lastnoročnim podpisom in službeno štampiljo oddelka. Nepodpisane bolete niso veljavne.
Ako prijavi z eno prijavo več oseb, da bodo kuhale na eni in isti žgalni pripravi in na enem ognjišču žganje skupno, se izgotovi boleta na ime onega, ki je prijavo podpisal, na hrbtu bolete pa se navedejo imena in bivališča vseh onih, ki skupno kuhajo žganje, kakor tudi vrsta in količina drozge, ki jo namerava pokuhati vsak posameznik.
Da se preprečijo nesporazumlje-nja med prijaviteljem in finančnim organom, ki je napisal boleto, je ne-obhodno potrebno, da se podatki bolete ob njenem prevzemu pazno pre-čitajo, ali se soglašajo s podatki prijave.
Predvsem velja to za te-le podatke:
a) kje in na čegavi žgalni pripra-
vi	se sme kuhati
b) kdaj se sme s kuhan5em pričeti in kdaj se mora končati, in
c) katere snovi se smejo kuhati.
(Konec prihodnjič.)
.TRGOVSKI DOMrI
Prispevke sprejema: (Trgovski dom, Ljubljana"
OradllC« 17.
Izvoz in uvoz.
Izvoz efektnih dolarjev. Finančno ministerstvo bo Izdalo te dni odredbo, na podlagi katere bo dovoljen izvoz dolarjev v svrho nakupa dinarjev v inozemstvo. Tozadevno dovoljenje bo izdajala Narodna banka in njene filijalke.
Povišanje izvozne carine na usnje. Zagrebška trgovska in obrtniška zbornica javlja, da je povišana izvozna carina na ustrojene In predelane goveje in telečje kože na 1000 Din od 100 kg. Povišanje je stopilo takoj v veljavo.
Postopanje pri uvozu živil v svrho pobijanja draginje. Organizacije, ki uvažajo živila v svrho pobijanja draginje, se morajo obrniti pred izvršitvijo naročitve za dovoljenje za nakup deviz na odbore, ki delujejo pri Narodni banki. Odbori pošljejo te prošnje, opremljene z njihovim mnenjem, generalnemu, inšpektoratu finančnega ministrstva, ki jih reši v sporazumu z ministrstvom za socijalno politiko. V prošnji mora biti navedeno: množina in vrsta blaga, cena in vkupna vrednost, kje je položen denar in na koga naj se izstavi deviza. O rešitvi obvestijo odbori pri Narodni banki in njenih fi-lijalah prosilce. Odbori obvestijo poleg tega tudi sekcije ministrstva za socijalno politiko pri pokrajinskih upravah, zato, da morejo te ugotoviti, če se prodaja blago resnično po določeni ceni.
Prepoved uvoza živine na Francosko. Vsled pojava živinskih kužnih bolezni je prepovedalo francosko poljedeljsko ministrstvo uvoz živine iz Jugoslavije, Rumunije, Češkoslovaške, Avstrije in Ogrske. Izvzeti so transporti po morju.
Nove izvozne tarife na Čehosio-slovaškem. Na Čehoslovaškem bodo stopile z ozirom na težki položaj industrije nove izvozne tarife na papir, steklo, celulozno pivo, sladkor, vžigalice in drugo.
Mno gospodarske zadeve.
Trgovina.
Velesejem v Noverr. Sadu. V to-1 rek se je vršilo v Novem Sadu zborovanje prirediteljev novosadskega poletnega sejma, kjer se je govorilo o pripravah. Na zborovanje so bili pozvani vsi industrije}, trgovci in ostali pridobitni sloji. V prvi vrsti se je razpravljalo o nastavitvi posetnikov sejma, ter bodo v to svrho sezidali velik hotel z 200 sobami. Vsled tega zidanja še bo moral sejem predvideno preložiti na jesen 1923.
Trgovinska pogajanja s Poljsko. Naša delegacija za trgovinska pogajanja s Poljsko odpotuje pod vodstvom dr. Velizarja Jankoviča dne 3. oktobra v Varšavo.
Industrija.
Povečanje produkcije železa na Angleškem. Produkcija surovega železa na Angleškem postaja dan na dan bolj čvrsta. Letošnja produkcija bo za 30 % večja kot lanska. Ona je dosegla polovico produkcije iz leta 1913.
Obrt.
Za obstanek obrtno-nadaljevalnih šol v Ljubljani. V soboto popoldne se je vršila na magistratu anketa, ki se je bavila z vprašanjem, je li možno vzdrževati v Ljubljani še nadalje obrtne nadaljevalne šole. Ankete so se udeležili zastopniki učne uprave »Zveze industrjjalcev«, Trgovske in obrtne zbornice, Bančnega sindikata, zadrug šol. vodstev i. dr. Ljubljanske obrt. nad. šole imajo za preteklo šol. leto velik primanjkljaj, a za bodoče šol. leto komaj prispevkov 20.000 K. Navzoči zastopniki so izjavili, da podajo v kratkem glede prispevkov obvezne sklepe, tako da bo, kakor je upati, mogoče začeti s poukom vsaj dne 1. novembra.
Vrtnarska razstava, ki jo je priredilo vrtnarsko društvo v Mariboru, je imela svoj popolni uspeh. Obiskalo jo je več vrtnarjev iz cele naše domovine, ki so se vsi prav laskavo izrazili. Mariborski vrtnarji hočejo svoja podjetja izpopolniti in polagoma tudi to ve-levažno panogo napraviti neodvisno od inozemstva s tem, da bodo nudili po nizkih cenah dobro seme in prvovrstne rastline.. Uzomi vrtič, katerega je priredilo to društvo, je prlvabilj mnogo ljubiteljev vrtnarstva, katerega se bodo
v bodoče tudi oni oprijeli — te naše .velevažne panoge, ki je ne le za narodno gospodarstvo, marveč tudi za narodno moralo in narodno zvgojo veleva-žnega pomena. Prihodnje leto namerava Vrtnarsko društvo svoje delo nadaljevati s tem, da bo razposlalo za vzorne vrte in lepo okrašena okna v mestu posebne nagrade. Tudi z oddajanjem semen in sadik bode šlo društvo občinstvu na roko, posebno pa šolam in ubogim slojem ljudstva, katerim zadnjim se bo delilo tudi brezplačno.
Denars«w®*.
Razglas o kurzu listin, izdanih na zlato ali inozemsko valuto, za čas od dne 1. do vštevšega dne 31. oktobra 1.1. Da bi se pravilno pobirale takse po zakonu o taksah in pravilno določala pristojnost za sojenje, nadalje zato, ker se vrednost listin, izdanih na zlatu aii inozemsko valuto proti dinarju menjava, je določil gospod minister za finance z odlokom z dne 20. m. m. 1. br. 15.551, nastopne kurze, po katerih se morajo preračunavati na vrednost dinarja vse listine, ki slovejo na zlato ali inozemsko valuro: 1 napoleondor 267 Din, 1 turška lira 302 Din, 1 angleški funt 305 Din, 1 ameriški dolar 69 Din, 100 francoskih frankov 520 Din, 100 švicarskih frankov 1275 Din, 100 grških drahem 173 Din, 10Q italijanskih lir 278 Din, 1G0 nemških mark 4 Din 65 p, 100 čehoslovaških' kron 223 Din, 100 mažarskih kron 2 Din 80 p, 100 rumunskih lejev 46 Din, 100 bolgarskih levov 45JDin, 100 španskih pezet 1048 Din, 100 nizozemskih goldinarjev 2646 Din, 100 danskih kron 1450 Din, 100 avstrijskih kron 0 Din 0*95 p, 100 poljskih mark 1 Din. Ti kurzi morajo veljati za Č3s od dne 1. do vštetega dne 31. oktobra 1922.
Dogovor med madžarsko narodno banko in med našo narodno banko. Med našo in med ogrsko narodno banko je sklenjena pogodba, na podlagi katere smejo naši državljani kupovati v Budimpešti dinarje po kurzu belgrajske borze, ogrski pa v Belgradu mažarske krone.
IVAN JAX IN SIN
LJUBLJANA, GOSPOSVETSKA C. 2.
tani stroji Id stroji zn pletenje
zborna konstrukcija in elegantna izvriitev iz tovarne v Linču. Ustanovljena leta 1867.
ijVeznje potliijt bmplilgo.
'Pisalni stroji .Adler'.
Ceniki tastanj In franko. Začasno znižane cene.
Iz prvih tovaren: OUrkopp - - - Styria, VVaffenrad,
Inozemske terjatve v dinarjih.
Finančni minister je dovolil, da se inozemske terjatve v dinarjih morejo pri nas uporabiti za nakup sliv. Smejo se za olajšavo prometa prenesti od enega zavoda na drugi v svrho nakupa izvoznega blaga. Ta naredba ima namen zmanjšati dinarske terjatve inozemstvu in pri tem pobijati dispariteto med našimi in tujimi borzami.
Csrlna.
Zlati carinski naddavek v Nemčiji. Od 4. do 10. okt. znaša zlati carinski naddavek v Nemčfji 34.400.
Izvozno carinjenje glav in uog zaklane živine. Sveže ali soljene glave in noge zaklane živine, ki se morejo uporabiti za človeško prehrano se morajo cariniti kot meso po tar. št, 8 2 a izvozne tarife od 17. julila 1922, če se na njih nahajajo mehki deli (meso, koža žile itd.)
Pristojbine za carinske deklaracije in car. pobotnice. V zmislu odloka Gen. direkcije carin od 31. septembra št. 225 se imajo pristojbine iz tar. št. 205 in 205 taksene tarife po zakonu o taksah plačati samo na unikate deklaracije. Ti unikati, na katerih je, seveda, prilepljen kolek se zadržijo pri carinarnici in ji služijo kot računski dokument. Ostali primerki deklarocij (duplikati in triplikati) se ne obremenjajo z nikako pristojbino, ker služijo ali kot potrdilo o vplačani carini, ki se izdajajo strankam, ali pa so namenjeni za drugo notranje carinsko poslovanje. Kolki iz tar. št. 207 taksne tarife se nalepljajo samo na unikate car. pobotnic (situičkih priznanic) torej na one primerke, ki ostanejo pri carinarnici. Na primerke, ki se izdajo strankam, se ne plača nikaka pristojbina
Promet.
Skrčenje uradnih ur pri poštah
v Sloveniji. Zaradi težav pri nabavi kuriva in razsvetljave se skrčijo v zimski dobi 1922 in 23, t. j. od 16. oktobra 1922 do 31. marca 1923 uradne ure pri poštnih uradih s brzojavom in telefonom na 6 oziroma 5 ur, pri manjših
uradih pa na 4 ure. Uradne ure pri Ljubljanski m Mariborski glavni in kolodvorski pošti, pri poštnih uradih v Celju, Ptuju, Novem mestu, Kranju, Zidanem mostu, Tržiču in Gorenji Radgoni, Črni pri Prevaljah, Hrastniku, Jesenicah na Gor., Mežici, Prevaljah in Trbovljah 1 in 2 ostanejo neizpreme-njene. Uradne ure ob nedeljah in praznikih se ne izpremene. Iz pregleda, ki je razobešen na vsakem poštnem uradu, so razvidne uradne ure dotičnega urada.
Paketne pristojbine. Poštne pristojbine za navadne pakete se niso podražile, pač pa za pakete proti povzetju. Za povzetje so sedaj naslednje pristojbine v veljavi: do 25 Din 1 Din 20 par, od 25 do 50 Din 1 Din 70 par, od 50 do 100 Din 2 Din 50 par, od 1COdo 300 Din 3 Din 50 par, od 500 — 1000 Din 5 Din 50 par.
Katalog V. mednarodnega izrečnega semnja v Pragi, ki se je vršil v času od 3. do 10. septembra 1922, je interesentom v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljublani na vpogled.
Znižani tarifi za živila. Te dni bo izdelana naredba za znižanje železniških tarifov za" Človeško in živinsko hrano.
Produkcija sladkorne pese v Nemčiji. V Nemčiji je bilo zasejano v preteklem letu 8'5°/0 več površine s sladkorno peso kot lansko leto. Produkcija sladkorja se računa na 30—32 milijonov surovega sladkorja.
Padanje cen na Poljskem. Vsled poboljšanja tečaja poljske marke je počela padati cena blagu, in sicer volnenim in bombaževim izdelkom za 10 do 15 ®/0, usnju pa od 6000 na 4000 p. mark pri kilogramu,
Dobava, prodaja.
Dobava sena in slame. V inten-danturi komande savske divizijske oblasti v Zagrebu se sklenejo dne 7. oktobra t. 1. ob 10. uri dopoludne direk-
tne pogodbe za dobavo sena in slame za razne garnizije. Predmetni oglas z natančnejšimi podatki je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
Trtno poročila.
Mariborski svinjski trg. Na svinjskem sejmu dne 29. septembra, so bile sledeče cene: 5 do 6 tednov stari prašiči 350 do 600 K, 7 do 9 tednov 900 do 1500 K, 3 do 4 mesece stari 1600 do 1800 K, 4 do 6 mesecev 2600 do 3400 K, 8 do 10 mesecev 3500 do 4600 K; eno leto stari 6000 do 6800 K, koza 540 K.
Zveza industrijcev sklicuje v sporazumu z ostalimi gospodarskimi organizacijami radi nevzdržnih razmer v železniško-tovornem prometu, ki pretijo dovesti do popolnega zastoja tega prometa veliko maniiestacijsko zborovanje, ki se vrši v petek dne 6. oktobra t. 1. ob 10.15 h predpolu-dne v veliki dvorani Jiotela Union v Ljubljani.
Po dosedanjih dispozicijah poda o položaju relerat tajnik Zveze industrijcev g. ing. Šuklje, nakar se vrši razprava. Zveza industrijcev obenem pripravlja resolucije, koje predloži zborovanju v sklepanje.
1
.64 Vse tehnične potrebščine iz gumija, asbe-sta, pamula, in kovine. ”	Potrebščine za strojni
l‘ujqo tehnične kemikalije, stroje i. t. d.
KOLESA
FRANCOSKI KROMPIR
100 kg franko jsl. meja frs 23*— nudi • - v vagonskih nakladah - -
J. Lavrič	& Cie., Strasbourg
1, Rue de la pierre large. — Brzojavni • - naslov: ..Slovenia Strasbourg". - -
MANUFAKTURA
Na drobnoI	Na	debelo!
J. KOSTEVC
Ljubljana, Sv. Petra c. 4.
Slavna zaloga za
Srbske domače ročne industrije, čilima (preprog) v Pe-rote za kompletne jedilnice, spalnice in pisarne.
!! Postrežba solidna in točna!!
I.
Prometni zavod za premos. d. ti. v Ljubljani
prodaja iz slovenskih premogovnikov
velenjski, šentlanškl in trboveljski premog
vseh kakovosti v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo uporabo kakor tudi za industrijska podjetja, in razpečava
prima češkoslovaški in angleški koks za livarne in domačo uporabo, kovaški premog, črni premog in jajčne brikete.
Naslov: Prometni zavod za premog, d. d. v Ljubljani, Miklošičeva cesia 15-11.
1
*
♦
*
i
i
i
x^bbdi±ibi±)db^
„SINTA“
Splošna Industrijska in Trgovska družba z o. z., Ljubljana, Miklošičeva c. 15
dobavlja iz skladišča ali tovarne: Gospodarske stroje in razno orodje, stroje in druge potrtbščine za mlekarstrvo. Nosilce, betonsko železo, lite cevi. žico, strešno lepenko. Vse vrste železa, pločevin, žebljev. Različna orodja, okove za zgradbe, ter razne hišne in kuhinjske potrebščine. Motorje vseh vrst za pogon z bencinom, sirovom oljem in paro. Cele naprave za izdelovanje plina in briketov. Tračnice, ogibe, vozove in vse druge potrebščine industrijskih železnic. Cevi za vodovode in plin, ter vse tozadevne armature. — Najugodnejša nabavna prilika za trgovce in industrij-ce po tvomiški ceni.
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
Ustanovljena 1900 | | Delniška glavnica žn rezervni zakladi cca K 150,000*000*— I I Ustanovljena 1900
Čekovni račun št. 10.509. — Brzojavni naslov: Banka, Ljubljana. — Tel. št. 261 in 413.
Se priporoča za vse v bančno stroKo snodajoče posle. — — Obrestuje vloge najugodneje. — — Prodajo srečke razredne loterije.
Podruinlce: Brežice, Celje, Gorica, Kranj, Maribor, MetkovK, Novi Sad, Ptuj, Sarajevo, Spili, Trs«. ^pppppppppppppppppf:^PRc^qpppfqppppppppppppp
Lastnik: »Merkur«, trgovsko-industrijska d. d., Ljubljana. — Cdavni urednik: Robert Blenk. — Odtovomi urednik: Franjo 7.efcal. Tiska tiskarna Makso Hrovatin v Ljubllflnh