Siev 205. V Hodim v sredo ie 20. segiemora 1921 Leio L Naročnina za državo SHS: •a oelo ieto naprej Dln.120*— ca pol leta „ ,. „ 60-— za četrt leta „ .. H 30-— za tn mesec „ . „ 10>— za inozemstvo: oeiole no.....D u. 2 6 — me ečno ... „ 18 — — Sobotna izdaja: — « Jugoslaviji. . . D.n 15 — v inozemstvo..... 3i — Posamna 9ev. 75 m. s Cene lnseratom:m Bnostolpna patitoa vrata mali oglasi po K 4'— li K 6 veliki oglati nad 45 mm vlita« po K 8 —, poslana iti. po K 12 —. Pri večjem naročila popmat Uhaja vsak dan lxvz«mll ponedeljka lo dneva po prazniku ob 5. url zjutraj. Mesečna priloca: Vastaik SKJt __Orednlitvo je * Kopitarjevi nllol Stav. 6/01 kouoptai se ne vračaj«; nelrtnsirana ptamr. sa a* sprejemajo. Uredn. leief. štv. 50, aprara. štv. 328. Političen list za slovenski narol Dprpva je v Kopitarjevi al. 8. — Račun peitae hran. ljobl|aaske št. 650 za naročnino tn št 349 xs oglase, isgreb 9.011, Bnra|ev.75B3, praike iaduaaj. 24.787 Uradniški proletariat. Sinoči smo v Ljubljani menda vprvič, kar obstoja, doživeli javni shod žena državnih nameščencev od najvišje do najnižje kategorije. Sklenile so se prav energične resolucije n» pokrajinsko vlado, parlament in centralno vlado; koliko pa bodo te resolucije pomagale: ali bo vlada bedi svojih uslužbencev res odpo-mogla ali pa se bodo morebiti morali potolažiti s kakšnimi sladkimi besedami — to bomo še videli. Gmotni položaj državnega uradnika, naj pripada višji ali nižji kategoriji, je danes faktično slabši od katerekoli ka-tegorije rokotvornega delavstva. To velja sploh za takozvanega inteligenčnega delavca; za od države plačanega pa v največji meri. Vseučiliški profesor je za svoje izobraževalno, znanstveno in vzgojno delo slabše plačan od količkaj kvalificiranega manuelnega delavca. Beseda pro-letarec velja v resnici danes predvsem za inteligenta v službi države ali pa privatnega podjetja. Kdor proizvaja na duševnem polju, je, če izvzamemo inženirja, oziroma tehnika sploh in kveč emu advokata ali zdravnika z veliko prakso, siromak v primeri z onim, ki duševno delo oživotvori z roko, po njegovem z»-mislu dela ali sprejema od njega splošno, strokovno ali socialno izobrazbo ali pa se pokorava od inteligenta ustvarjenim, oziroma z njegovo pomočjo udejstvujo-čim se zakonom, naredbam in napravam-To je ravno državni uradnik. Duševno delo se sploh nič več ne ceni, oziroma neprimerno menj od tehničnega, ročnega ali trgovskega, k er ne govori toliko duševna in etična izobrazba kolikor spretnost in praktični razum ter zmožnost izrabiti ta-kozvano konjunkturo. Zato vidimo, kako je čezdaljemenj mladine, ki se posveča humanističnim vedam in črez deset let bodo gimnazije puste. Če si praktičen, ostani na kmetih, ako je doma količkaj posestva, uči se mizarstva ali ključavničarstva, kajti kot profesorja, uradnika, kaplana te čaka »strgan rokav, palca be-raška, prazen bokav«- Tak je nauk, ki ga mora danes vsak oče dajati svojemu sinu. Materializem današnje dobe je duševne in moralne dobrine potisnil daleč pod gmotne in služabnike ideje pognal med proletariat, zlorabljajoč njegovo višje razvito čustvo moralne odgovornosti za svoje delo v to svrho, da jih še bolj pritiska. Uradnik pa je svoje bede tudi sam kriv. On svojemu delu sam ne pozna prave cene, ga sam pusti omalovaževati, ker se ni organiziral kakor ročni delavski proletariat in še danes nima za organizacijo pravega smisla, Politično pa je uradnik pri nas šele zelo pozno začel spoznavali, da je njegovo mesto v ljudskih strankah. &e danes hlapčuje večina ali vsaj dobršen del našega uradništva centralističnemu antisocialnemu in lažinacionalnemu režimu. Mi smo še nedavno videli, kako je n. pr. režimsko učiteljstvo bolj papeško nego papež in proslavlja bič, kateri njega samega tepe. Dobro se imajo le maloštevilni oprode današnje vlade, dočim ogromna večina privržencev režima med upravnim uradništvom hlapčuje zastonj. Uradniki, ki volijo demokrate ali radikale, sami pljujejo v svo:o skledo in so največji sovražniki svojemu stanu. Kajti upanje, da bo sedanji režim bistveno izboljšal gmotni položaj svojega uradništva, je jalovo — to dokazuje jasno vladni načrt službene prag-matike, za katerega bo sedanj® večina tako slepo glasovala kakor je še za vsak vladni načrt, dasi bo ta načrt uradniški bedi toliko opomogel kolikor pomaga krpa, prišita na raztrgane hlače. Da se gmotni položaj državnih nameščencev resnično izboljša, jc treba socialnega čuta, je treba dobre finančne politike, je treba solidnega proračuna, je treba poštenega gospodarstva — vseg® tega pa od našega sedanjega režima, ki je režim izkoriščevalne porodice, ni pričakovati. Dobro plačanega, nepodkupljivega in vestnega uradništva se ta režim boji, ker bi mu sicer odklenkalo- V tem grmu tiči zajec. Zima je pred durmi. Treba premoga, drv, tople obleke vsaj za otroke, krompirja — odkod vzeti denar, ko so plačo požrli avansi, če jih je sploh še mogoče dobiti, ko je uradništvo vsevprek zadolženo, ko se komaj do 15. vsakega meseca za silo izhaja? Vsaj enkratni izredni nabavni prispevek bi bil nujno potreben, dokler se gmotni položaj uradništva definitivno ne uredi, toda stavimo glavo, da bo vlada izjavila, da za to nema para- Za druge stvari pa je denar: za neštete komisije, ki Bogu kradejo čas in ropajo državno blagajno, za celi legijon parasitov, za razne temne gšefte vladajočih itd. Končno bo ta večina, ako ostane še skupaj, skrpucala pragmatiko in zviš«la prejemke, toda tako pozno, da bodo takrat stali že nizko pod eksistenčnim minimom, ker draginja ne bo ponehala, ampak bo do takrat najmenj zopet za 50 odstotkov, ako ne več, zrastla. In stara pesem sc bo začela iznov« .., Kar velja za druge stanove, velja tudi za uradnika: Pomagaj si sam in Bog ti pomore! Dokler si uradništvo ne bo ustvarijo resnično močne stanovske organizacije, ki ne bo smatrala za svoj cilj samo poklone nazgoraj, ampak bo znala nastopati res samostojno in neodvisno napram režimu, toliko časa ne more biti bolje, Ljudske stranke bodo to stremljenje z vsemi silami podpirale! Krvavi spopadi v Bolgariji. ŠTIRJE MINISTRI UBITI? — IZJAVA BOLGARSKEGA ODPRAVNIKA. Belgrad, 19. sept (Izv.) Vse belgraj-sko časopisje prinaša alarmantne vesti o položaju v Bolgariji. Poročajo, da je v nedeljo, 17. t. m. prišlo na zborovanjih v Trnovem do velikih nemirov in krvopro-litja. Dalje, da so komunisti zasedli vse javne zgradbe, ustavili promet in da se pripravljajo, da prevzamejo po celi državi oblast v svoje roke. Izvršenih je bilo več atentatov na zastopnike tujih držav. Ubitih je več bolgarskih ministrov in drugih uglednih oseb. Belgrad, 19. sept. (Izv.) Tukajšnji listi poročajo, da so v Bolgariji ubiti bivši ministri: Danev, Todorov in Malinov ter sin ministra Madžarova, bivši odpravnik poslov v Varšavi. Preteklo nedeljo se je podal minister Daskalov z vlakom v Trnovo na zborovanje. V drugem vlaku so se peljali bivši ministri — sedanji opozicionalci Malinov, Todorov, Danev in sin ministra Madžarova. Vlak se je moral v vasi Dubnice (20 km od Trnova) ustaviti, ker so bile odtrgane tračnice. V vlak je navalilo 400 zemljoracinikov. Razvil se je hud pretep. Zemljoradniki so streljali in ubili vse zgo- i raj novedene ministre. Kmalu nato se'je ! pripeljal z drugim vlasom bivši minister Načev; tudi tega so ubili. Ljudstvo se je pomirilo še-le, ko se je minister Daskalov zaklel, da bo vse ministre od leta 1912. do danes interniral in izročil prekemu sodišču. Belgrad, 19. sept. (Izv. Z ozirom na vesti belgrajskih listov o položaju v Bolgariji je vaš dopisnik obiskal bolgarskega odpravnika poslov, ki ga je sprejel in izjavil sledeče: Vesti belgrajskih listov so pretirane. Na shodu zemljoradnikov, ki se je vršil istočasno s shodom opozicionalnih strank, je bilo od 40.000 kmetov sklenjeno, da se zakon o krivcih narodne nesreče razširi na kabinete Daneva, Gešova in Ma-I linova. Da se preprečijo nemiri, so oblasti vzele v varstvo nekaj osebnosti, nekaj jih je bilo pa aretiranih. Do spopada in krvo-prolitja je prišlo, ker so opozicionalci organizirali tolpe, ki so napadale zemljorad-nike. Sicer vlada v celi deželi mir. • Anglija bo branila Dard.inele. London, 19. sept. (Izv.) Zvečer je imel ministrski svet sejo, na kateri je sklenil, da Anglija na vsak način brani morske ožine, četudi sama. Tudi vladna izjava se glasi tako. Reuter javlja, da angleška vlada nima namena začenjati kake vojske, pač pa hoče uveljaviti sevrško mirovno pogodbo. Če Kemalisti napadejo nevtralno cono, se bo treba odločiti ali za oborožen odpor ali pa za umik. London, 19. (Izv.) Reuter poroča, da se je angleška vlada pečala z vzhodnim vprašanjem ter sklenila, da se ne sme pod nobenim pogojem pustiti Turkov v Evropo pred sklepom miru. Anglija prevaža čete. London, 19. sept. (Izv.) Ministrski svet je sklenil ukreniti vse potrebno za prevoz čet iz Egipta pred Carigrad. Francija proti oboroženi intervenciji. Pariz, 19. sept. (Izv.) Poincare bo danes sprejel v avdijenci angleškega poslanika Hardinga. Če bo ta oficijelno zahteval vojaško pomoč francoske vlade, Poincare tej želji ne bo ugodil. Francoska vlada zastopa prejkoslej stališče, da morajo biti morske ožine svobodne. V splošnem pa je francoska vlada mnenja, da se bo dalo mnogo več doseči s pametno diplomacijo, kakor pa z oboroženo intervencijo, ki bi utegnila konflikt samo razširiti. Pariz, 19. sept. (Izv.) Na d;-, ašnji seji ministrskega svrla ie Poincare seznanil člane vlade z navodili, ki so jih dobili francoski zastopniki pri tujih državah glede politike v orijentu. — -hitri bo Poincare sprejel v avdijenci angleškega državnega tajnika za vnanie zadeve Curzona. Fraucija od poklicala čete. Pariz, 19. sept. (Izv.) Francoska vlada je svoje zadnje čete odpoklicala iz Čanaka in tudi za v bodoče ne bo pošiljala pred Carigrad nikakih čet. Dr. Ninčičeve izjave. Pariz, 19. sept. (Izv.) Jugoslovanski minister vnanjih zadev dr. Ninčič je izjavil, da je Jugoslavija v prvi vrsti zainteresirana, na ohranitvi neuilly-ske mirovne pogodbe, velike sile pa naj se bavijo z mirovno pogodbo, sklenjeno v SevreL-u. Pariz, 19. sept. (Izv.) »Echo de Pariš« javlja, da je izjavil minister Ninčic, da bel-grajska vlada ne bi ugovarjala, če bi dobili Turki Trakijo z Odrinom. Zmagoslavje v Indiji. London, 18. sept. (Izv.) Zmago Kema-listov so mohainedanci v Indiji povsod praznovali z velikimi slavnostmi. Dr. Ninčič v Londonu. Pariz, 19. (Izv.) Jugoslovanski zunanji minister dr. Ninčič je včeraj odpotovt.1 v Iiondon. Pašič se vrača. Praga, 19. (Izv.) Jugoslovanski ministrski predsednik Nikola Pašič je včeraj obiskal kanclerja Šamala, predsednika parlamenta Tomaška in praškega župana dr. Baxo. V njegovem spremstvu sta bila dr. Vesnič in Ristife. Danes zjutraj je Pašič odpotoval v Belgrad. VLADNI POZIV DR. R1BARJU. Belgrad, 19. sept. (Izv.) Vlada je poslala predsedniku narodne skupščine dr. Ribarju poziv, naj pride v Belgrad, da se ž njim skupno posvetuje o sklicanju parlamenta. Vlada brez ministrov. Belgrad, 19. sept. (Izv.) Tukajšnji diplomatski krogi so radi grškega položaja v Mali Aziji popolnoma desorientirani. Odsotna sta Pašič in Ninčič, zato ni nobenega kompetentnega faktorja, ki bi dajal pravec v zunanji politiki. Belgrad, 19. sept. (Izv.) Danes popoldne bi se imela vršiti seja ministrskega sveta. Ker pa je bilo odsotnih nad 10 ministrov, so razpravljali le o manj važnih zadevah. Odsotni ministri se nahajajo po kopališčih in v inozemstvu. Proračun za izstradanje. Belgrad, 19. septembra. (Izv.) Poslanec Š k u 1 j je danes poizvedoval v ministrstvih za prosveto in finance radi popolnoma nestvarnega proračuna za ministrstvo prosvete in to posebno za Slovenijo. V ministrstvu za prosveto so mu rekli da je proračun tudi za druge pokrajine reduciran. Zmanjšane so dijaške podpore. V proračunu za Slovenijo so črtane postav, ke za ekskurendne šole in je vsled tega prizadetih 200 učiteljev. Črtana je delna tudi postavka za draginjske doklade Ijud-košolskim učiteljem v znesku 9 milijonov dinarjev. Priprave za konkordat. Belgrad, 19. (Izv.) Pododbor za sklepanje konkordata z Vatikanom je imel danes svojo sejo, ki je potekla mirno. Ugoden vtis je napravilo, ker se od vladne strani uvideva nujna potreba za sklenitev konkordata. Jutri bo imel pododbor zopet sejo. Kredit za orožnike. Belgrad, 19. (Izv.) Poslanec Jugoslovanskega kluba Škulj je danes posredoval v notranjem ministrstvu v prilog orožnikom. Zahteval je, da se kredit 40 milijonov dinarjev, ki ga je narodna skupščina dovolila v lo svrho, čimpreje izplača in -sicer najprej tistim orožnikom do pod-narednika, ki so v najhujši potrebi. Poslanec Škulj je priporočal, naj se orožništvo reducira, a zato boljše plača. Minister je izjavil, da se na tem že dela in da bo ta predlog ponovno predložil narodni skupščini. »RADIKAL c 0 BOLGARSKIH ASP1RA-CIJAH. Belgrad. 19. (Izv.) Z ozirom na razpoloženje belgrajskih krogov nasproti Bolgariji je značilen članek v današnjem »Radikalu::, ki ga je spisal dr. Momčilo Ivanič. Dr. Ivanič piše, da Jugoslavija ne bi smela imeti ničesar proti temu, da dobi Bolgarija Odrin in izhod na morje, ker je treba, da pride čimpreje do ujedinjenja z Bolgarijo. Za prehrano Hercegovine. Belgrad, 19. sept. (Izv.) Poslanca Jugoslovanskega kluba Puljic in dr. Rebac sta danes posredovala pri raznih ministrstvih, cla se Hercegovina oskrbi z žitom, ker ji sicer preti lakota. Oglasila sta se tudi pri monopolski upravi, kjer sta izpo-slovala 32 milijonov dinarjev za prehrano Hercegovine. Monopolska uprava je obljubila, da bo plačevala letos tobak po 88 do 92 K. V ministrstvu za socialno politiko so dr. Rebcu obljubili, da bodo do 1. novembra poslali v Hercegovino 200 vagonov žita. KRVAVI SPOPADI MED KMETI IN OROŽNIKI V DALMACIJI. Belgrad, 19. sept. (Izv.) Danes popoldne je imel zemljoradniški klub sejo, na kateri je razpravljal o vprašanju agrarne reforme v Dalmaciji, kjer je prišlo do krvavih spopadov med kmeti in orožniki. Ruski predlog Romuniji in Poljski. Bukarešt, 19. (Izv.) Adeveruk poro-ča, da je Rusija predlagala Poljski in Romuniji, naj se takoj prično pogajanja o razorožitvi ter o dogovoru, ki bt vse udeležence države obvezal, da se ne napadajo. Romunska vlada je to načelno sprejela, pristavlja pa odločno, da pod nobenim pogojem ne dopušča, cla bi se razpravljalo o mejah Pesarabije. Načrt za sanacijo Avstrije. Ženeva, 19. (Izv.) Danes se je vršila v Žonevi seja komisije za avstrijsko vprašanje. Sprejet je bil sledeči načrt: 1. Garancija neodvisnosti in nedotakljivosti Avstrije ter protiobveza Avstrije, da ne bo brez dovoljenja udeleženih držav skepnla nikakih separanih pogodb. 2. 1'asojilo petstodvajset milijonov mark v zlatu, za katero vsaka udeleženih držav prevzame pro"pnhiolno garancijo. 8. Izv©- 'de ae program za notranje reforme od strani avstr. vlade z odobritvijo parlamenta. 4. Kontrolna komisija Društva narodov. SEIPEL NA POTI V ŽENEVO. Dunaj, 19. (Izv.) Zvezni kancler dr. Seipel bo jutri ali pojutrišnjem odpotoval V Ženevo, da se udeleži posvetovanja in sklepanja o avstrijskem vprašanju v plenarni soji Društva nnrodov. POMOŽNA AKCIJA ZA MALO AZIJO. Ženeva, 19. sept. (Izv.) Na današnji seji Društva narodov so sklenili, da Nan-sen organizira v Carigradu pomožno akcijo za Malo Azijo. Organiziran boj draginji v Pragi. Praga, 19. (Izv.) Tu se snuje organizacija konsumentov proti draginji. Organizacija bo stopila v direkten stik s produ-fcenti, da otom mešetarjev. Zastoj češkoslovaške indu- strije. Praga, 19. (Izv.) V vzhodnomoravski tekstilni industriji so sklenili znižati dra-ginske doklade od 85 na 65 odstotkov. V kemični industriji, ki je last zveze nemških industrijcev, so odpovedali kolektivno pogodbo. Prizadetih je 70 obratov z 9000 delavci. V porcelanski industriji je deloma ustavljenih 9 obratov. 2568 delavcev dela le po tri dni v tednu. V kaolinski industriji y Dobfanih je ustavljen obrat. Na cesti je 600 delavcev. P0IZKUSN0 GLASOVANJE ZA RAZDELITEV VET Ji POSEST V A. Praga, 19. (Izv.) »Socialdemokrat; poroča, da namerava knez Scluvarzenberg izvesti v svojem okrožju poslcusno glasovanje, če so njegovi ljudje za razdelitev Veleposestva. MAŽARSKI PARLAMENT 0DG0DEN. BudimpeSta, 19. sept. (Izv.) Ogrski parlament so danes odgodili za nedoločen cas BUKAREŠTA V TEMI. Bnkarešta, 19. sept. (Izv.) Elektrarna V Bukarešti je zgorela. Škoda je znatna. En del mesta je popolnoma v temi. Boj proti zračnim mlinom. Organizirana slovenska demokracija se ne da razbiti z resolucijami, ki so povrh vzete iz njenega lastnega programa in se ne da varati s frazami, ki žonglirajo z besedo sporazum. — S temi besedami vliva »Jutro« desorganizirani JDS poguma z ozirom na zagrebški kongres. Še-le sedaj je prišlo •>Jutro« do sape, ki mu jo je zagrebški kocgres zaprl; resolucijo zagrebškega kongresa javnih delavcev proglaša kratkomalo kot povzeto iz programa JDS. Potemtakem je prava zagonetka, zakaj je diktator v JDS angažiral vse poslušne mu demokratske liste v boj proti zagrebški resoluciji. Če se ta ujema z demokratskim programom, potem nervoznosti g. Pribičeviča in njegovih Osebnih trabantov sploh ne razumemo, potem vodi Pribičevič boj proti zračnim mlinom; saj mu potem ni treba drugega storiti, kakor priključiti se resoluciji in dr. Krstlju bo odvzeta silno težka naloga, ker Be bosta Davidovič in Pribičevič sama pomirila. Toda Davidovič se samozavestno in zadovoljno šeta po kuloarjih narodne skupščine in ponavlja »Jutrovo« zatrdilo, da se JDS ne bo razbila, ker upa potegniti za seboj vso stranko razen Pribičeviča in njegovih trabantov. V tem se pa seveda moti, ker še premalo pozna lastnosti prečanskih demokratov, ki jim diktatorski bič Pribi-čevičev mnogo bolj imponira. + Volivni kompromis med »Napre-jevd« in demokrati. Iz Zagorja ob Savi poročajo, da so se tam pri volitvi župana združili Čobalovi socialisti z demokrati in se zedinili na socialdemokraškega župana Jospa Repovža. Izvoljen jc s 6 so-ci»ldemokratičnimi in 4 liberalnimi glasovi. Pravijo, da bodo pri prihodnjih volitvah socialdemokratski »avtononflsti« in liberalni centralisti imeli le eno skrinjico-Taka socialdemokratična politika pač nese, če ne drugemu, vsaj Etbinu Kristanu, ki je za usluge demokratskemu režimu postal izseljeniški komisar v Ameriki z mesečno plačo 10.000 frankov, t. j. okoli 500.000 jugoslovanskih kron. -f Kralj Aleksander potuje v Rim? Pariz, 18. septembra. »Sunday Express« javlja, da bo kralj Aleksander prihodnje dni odpotoval ineognito v Rim, kjer se bo razgovarjal o iztočnem vprašanju. + Slab tolažnik je gospod minister Pucelj. Ko se je mudil te dni v Zagrebu, je izjavil časnikarjem, da po njegovih mislih cena moki ne bo znatno padla, ker ni dovolj konkurence. + Pomirjevalni poskusi. >Med člani demokratskega kluba se pojavlja želja, da se spor med Davidovičem in Pribičevičem poravna. Na ta način se hočejo izogniti predstoječemu razcepu stranke." — Tako poroča belgrajski »Preporod -j- Grško-turška vojska in muslimani v Južni Srbiji. »Preporod obavija sledeče poročilo: »Iz Carigrada so poslali velII;o število proklamacij preko Bolgarske, da se razdele med muslimane v Južni Srbiji in v Sandžaku. V proklomacijah poskušajo ojunačiti muslimane s pozivanjem na Ke-malove zmage in jih vabijo, naj podpirajo komitaške akcije. Muslimarom obetajo osvoboditev izpod naS^ nbl«cti.« + Zbližanje med Bolgarijo in Turčijo? Po doslej še nepotrjenih vesteh je prišel v Sofijo Ahmed Riza paša, predsedn. turškega senata, kjer se je razgovarjal z zastopniki bolgarske vlade o skupnem vojaškem nastopu. Ta vest je izzvala v pariških diplomatskih krogih veliko vznemirjenje. V soboto, dne 16. t. m. se ie vršil v posvetovalnici mestne hranilnice ljubljanske ustanovni občni zbor »Hipotekar-ne banke jugoslovanskih hrani 1 n i c«, v katero se spremeni dosedanja »Kranjska deželna bank a<'. Delniška glavnica znaša 10 milijonov kron. Delokrog nove delniške družbe je: v interesu jugoslovenskih regulativnih hranilnic pospeševati medsebojne poslovne zveze in organizacijo hranilnic. V »Slovenskem Narodu« pripoveduje bivši — povdarjamo — od Slovenske Ljudske Stranke delegirani predsednik odbora za likvidacijo deželne imovine Vojvodine Kranjske, primarij dr. Vinko Gregorič, da je razmerje med Kranjsko deželno banko in pa med novo Hipotekarno banko, sledeče: »Poroštvena zaveza bivše vojvodine Kranjske napisani upnikom »Kranjske deželne banke«, katerih terjatve so nastale do dejanskega prevzema »Kranjske deželne banke« po Hipotekami banki jugoslovenskih hranilnic« vsled likvidacijo »Kranjske deželne banke« ni tangirana. »Imovina bivše vojvodine Kranjske«, ki jo zastopa sedaj deželna vlada za Slovenijo, dobi toliko delnic po nominalni vrednosti, kolikor bi znašal čisti presežek imovine »Kranjske deželne banke«. Te delnice tvorijo del imovine bivše vojvodine Kranjske. Imovina bivše vojvodine Kranjske mora biti zastopana v upravnem svetu nove banke z dvema članoma, ki jih imenuje za vso poslovno dobo upravnega oziroma nadzorstvenega sveta zakoniti zastopnik oziroma naslednik »Imovine bivše vojvodine Kranjske«;, sedaj pa predsednik deželne vlade za Slovenijo. Prepustitev gorenjih delnic drugemu činitelju se sme izvesti samo, ako se bivša Vojvodina Kranjska istočasno razreši poroštvene zveze glede »Kranjske deželne banke«: s tem, da prevzame jamstvo za obveze »Kranjske deželne banko« drug enakovreden činilelj (enakovredno samoupravno telo ali država).-: Delniško glavnico so si porazdelili med seboj sledeči zavodi: Mestna hranilnica ljubljanska 1,850.000, Mestna hranilnica v Mariboru 500.000, Mestna hranilnica v Kranju 700.000, Mestna hranilnica v Kamniku 400.000, Mestna hranilnica v Kočevju 285^000, Mestna hranilnica v Črnomlju 150.000, Kranjska hranilnica v Ljubljani 1,100.000, Hranilnica kmečkih občin, Ljubljana 80.000, Občinska hranilnica Krško 130.000, Občinska hranilnica Vrhnika 200.000, Okrajna hranilnica Slovenji Gradec 100.000, Okrajna hranilnica Rogatec 30.000, Okrajna hranilnica Slov. Bistrica 25.000, okrajna hranilnica Konjice 100.000, Zveza slov. zadrug Ljubljana 4.000.000, Mestna hranilnica v Novem mestu 200.000. Ko se ugotovi aktivum Kranjske deželne banke, ki je sedaj v likvidaciji, odstopijo zavodi, ki so sedaj podpisali in vplačali delnice, sorazmerno toliko delnic imovini bivše vojvodine Kranjske, kolikor bo znašal ta aktivum, največ pa eno četrtino. Koj na prvi pogled je razvidno, da ne gre tu toliko za idejo ustanovitve Hipoto-karne banke, ki naj pospešuje organizacijo hranilnic, ampak za to, da je hotel dati sedanji režim z ljudskim denarjem v roke demokratom novo banko, kjer naj bodo samo oni gospodarji in naj prepreči novemu občinskemu svetu ustanovitev prve'komunalne hipotekarne banke. Sklenjeno je bilo, da dobe 60 odstotkov delniške glavnice centralne zadružne organizacije v Sloveniji. Toda najmočnejša zadružna organizacija v Sloveniji »Zadružna zveza« ri bila k sodelovanju pozvana, pač pa je dobila za 4 milijone delnic liberalna Zveza slovenskih zadrug, torej nad ali vsaj polovico, ako odštejemo, da odpade na bivšo kranjsko imovino četrtina, to je za dva in pol milijona delnic. Vsakdo ve, da liberalna »Zveza slovenskih zadrug« nikakor ni zastopnica našega zadružništva. Potek občnega zbora je to potrdil. Na predlog liberalnega župana v Kamniku dr. K a r b e , na katerega so z glasovanjem čakali, je bil izvoljen sledeč demokratski upravni svet: Predsednik dr. Oton Fettich, podpredsednik trgovec Kollman, dalje dr. Karba, Josio Ogorevc, župan v Kranju Ciril Pire, ravnatelj ljubljanske Mestne hranilnice dr. Fran Čeme, dr. Lovrenčič, samostojne/ Ivan Pipan iz Vižmarij. Kot namestniki Lajovic, prof. Voglar, Fr. Pretnar in tesarski mojster Ivan Zakotnik. V nadzorstvo pa notar iz Radovljice Al. Pe-gan, dr. Maurer, Rudolf Vodeb in pa znani revizor Zveze slov. zadrug Miško Reicher. Vlada je delegirala v upravni svet dr. Bal-tiČa in Dragotina Hribarja, v nadzorstvo pa dr. Zamido. Zanimivo je, da je dobila Zveza slov. zadrug tri upravne svetnike ter da je bil odklenjen § 64 pravil, da ne sme imeti noben delničar več kot 100 glasov. — Proti temu odboru so glasovali trije zastopniki regulativnih hranilnic in sicer zastopnik Hranilnice kmečkih občin, zastopnik mariborsko mestno hranilnice in zastopnik vrhniška občinsko hranilnice. Za nas je položaj jasen. Vlada in režim sta dala v roke demokratom naslednico Kranjske deželne banke. Mestna hranilnica ljubljanska je angažirana pri tem liberalnem "zavodu z 1,850.000 K, glavni zastopnik slovenskega zadružništva se ni upošteval. Vlada in prizadeti bodo nosili vso odgovornost, da hočejo iz hipotekarne banke, ki naj bi bila res ljudski zavod, ustvariti liberalno domeno. To je naravnost frivolna igra z ljudstvom. Pripominjamo še, da dela v »Slovenskem Narodu^ reklamo za ta zavod bivši od SLS delegirani predsednik kranjske imovine primarij dr. Vinko Gregorič. — Prekmurski Orli z avtomobilom n* orlovski tabor v Brnu. Iz zadnjih prekmurskih Novim; izvemo, da so se 9. avg. t. 1. podali 4 prekmurski Orli na pot v Brno in sicer z vlakom iz D. Lendave preko Čakovca v Maribor, da bi tam vstopili v skupni zletni vlak. Ker je pa postajenačel-nik v D. Lendavi dovolil zamudo vlaka, da so lahko neki izvozničarji spravili živino v vagone, Orli v Čakovcu niso mogli dobiti zveze z onim vlakom v Brno, so si najeli v Čakovcu avto in se z njim požurili preko Ormoža in Ptuja v Maribor, kjer so še ujeli zletni vlak. Plačali so 7200 kron. Ker jim je postajenačelnik v D. Lendavi obljubil, da jim bo izposloval od onih iz-vozničarjev vrnitev nepotrebnih stroškov (radi zamude vlaka), apelirajo sedaj nanj in pričakujejo, da bo držal clano besedo. — Umrla je 19. t. m. v Kamniku po-sestnica gospa Marija Fischer, vdova po pokojnem hotelirju in bivšem kamniškem županu. Pogreb bo v četrtek, 21. t. m. ob 4. popoldne. N. v m. p.! — Smrtna kosa. Umrl je v Vižmarjih pri Ljubljani vsem zlasti pa Kamničanom dobro znani učitelj gospod Avguštin Š t e -f a n č i č , saj je bival med njimi dolgih 36 let- Pokojnik je bil blaga duša, vesel družabnik in izboren pevec. Njegov izredni tenor je bil poznan ne le v Sloveniji, nego tudi izven ožje domovine. Pogreb pokojnika bo v sredo, 20. t. m- ob 5. uri iz Vižmar-jev na šentviško pokopališče. Vabijo se vsi kolegi učitelji, da se v čim večjem številu udeleže pogreba ter zapojo svoiemu tovarišu zadn e slovo na preranem grobu. — Iz želimelj. V ponedeljek, dne 18. t, m. smo izročili materi zemlji truplo gozdarskega svetnika g. Josipa S c h a u t a. O njegovi priljubljenosti in velikem spoštova- | nju, ki ga je užival, je pričala velika množina pogrebcev, ki ga je spremljala n» zadnji poti. Pokopaval ga je ob obili asistenci g. duhovnikov župnik Lesjak iz Št. Jerneja, ki je svoj čas služboval 9 let v Želimljah. V lepem govoru se je spominjal ob odprti gomili g. župnik blagega ranjkega, ki je bil ves čas svojega 41 letnega bivanja v Želimljah vzoren mož, dober in veren sin katoliške cerkve. Kakor je lepo živel, tako je tudi večkrat previden, lepo pripravljen šel v večnost. Spominjal se ga je kot velikega dobrotnika želimeljske farne cerkve, ki se ima v prvi vrsti njemu zahvaliti, da je bila zgrajena na mestu stare, male in skoraj razpadajoče cerkve. Ocenjeval je pokojnega kot najboljšega strokovnjaka gozdarske stroke- Njegov sloves jc bil tako velik, da so ga klicali kot zvedenca strokovnjaka daleč izven mej bivše Kranjske, nekoč ce- Packa. is Francoski napisal Rene Bazin — Poslovenil A. B. (Dalie.l Plača, vzame šopek, ga trenutek ogleduje, nato ga materinski pritisne k prsom, ida se zlato grozd ičje vsuje na rame, in pohiti za očetom, ki si je kupil nagelj. Podajo se proti Sv. Sulpiciju, gospod Flama-ran koraka na desni, gospod Charnot v Bredi, Jeana na levi. Tako blizu mimo mene gre, da se me fckoro dotakne, ne da bi me opazila. Sledim jim oddaleč. Vsi trije se smejejo. Čemu? Skoraj, da bi uganil: ona zato, ker ji je 18 let; onadva zato, ker sta v njeni družbi. Na koncu trga jo zavijejo na leyo Ob cerkveni ograji in se namerijo proti ulici Sv. Sulpicija, brez dvoma hočeta spremiti gospoda Flamarana do doma. Zavijem za njimi. Voz cestne železnice Ratignolles-Clichy mi zapre pot, za trenutek me zastavi val popotnikov, ki jih jc izložil. — Glej ga no, ti si! Kako jo kaj? Kam pa gledaš? Larivč je to, ki je izstopil. Vsi poznajo Lariveja, pisarniškega Vodja pri Machinu; povsodi ga vidiš; visok blondin, gladko obrit je, brke ima skrbno gojene, ni je napake ali pomanjkljivosti v njegovi vnaniščini, vedno ima rokavice. Vse krilatice, ki so v modi, pozna in jih prodaja za svoje blago. Zatrjuje vam, da ima pristop v vsa ministrstva in pod vsakim ministrom, da je povabljen na vsak ples in k vsaki premijeri. Pri tem je silno točen pri pogrebih in izboren — pravi — jurist. — No, Fabien, ali mi boš odgovoril, kam gledaš? Ozre se naokoli. — Oho, že vem, za malo Charnotovo. — Ti jo poznaš? — Boga mi, seveda, in tudi očeta. Prav »luštkano« punčel Zardel sem, tako mi je prijalo. — Ali misliš? — Luštkano punče, ponavljam, pa za našo družbo ni: slabo pleše. — Ni posebne nesreče! — In malo prevelika je za svoje oči. — Kaj praviš? — Malo premajhne oči ima, razumeš. — Kaj zato, če pa so pametne in ljubke. — Meni nič, pač pa menda tebi ni vseeno. Ali sta sorodnika? — Ne. — V svaštvu? — Tudi ne. — Toliko boljše. Oh, kaj pa stari Mouillard? Ali je stric Mouillard še vedno tak korenjak? — Še vedno, in tudi šc vedno želi, da me izvleče iz Babilona. — Ti boš njegov naslednik. — Kar najpozneje mogoče. —Saj so mi pravili, da se ne veseliš preveč na to; mala pisarna, ne? — Oh, kaj še! Petindvajset tisoč dohodkov. — Čistih. — Da. — To je prav lepo. Ali na deželi, dra-gec, na deželi! — Ti bi umrl od dolgega časa? — Tekom oseminštiridesetih ur. — Kako si vendar mogel priti na deželi na svet, Larive? To se mi zdi čudno od tebe. — Tudi meni! 0 tem kaj rad premišljujem. Pojdimo, na svidenje! Zadržal sem mu obe roki, ki mi jih je prožil. — Larive, povej mi, kje si srečal gospodično Charnotovo? — Haha, poglej ga navihanca od Fa-biena, se je že ujeli Silno mi je žal, da ti nisem rekel, da je angeliek. Da sem to vedel... — Saj te ne prosim tega. Kje si jo videl? — V visokem svetu, kje neki! Kje pa naj vidim mlade deklice, če ne tam? Oh, ta Fabien! Odšel je. Ko je oddaljen dvajset korakov, se obrne, napravi z obema rokama trobento pred usti in zavpije: — To je angelček! Larivč je prav gotovo vihrač, čigar besede ti za trenutek vzbude dojem duhovitosti, ali koncem koncev tepec, ki prodaja za svoje tuje blago, in sebičnež pod krinko frivolnosti. Prav nič mu ne zaupam. Toda on mi je še prijatelj iz zavoda šem, edini od mojih osemindvajsetih tovarišev našega razreda, s katerim sem še v stiku: štirje so umrli, drugi so se razkropili po deželi in jih smatram za »mrtve, ker nimam od njih poročil«, kakor bi se izrazila uradna pisarna Veritas; osemindvajseti je Lariv6. V šoli sem ga občudoval radi njegovih dolgih hlač, radi njegove drznosti in nepokorščine in posebno radi njegovega zgodnjega znanja s cigareto. Cenil sem ga bolj kot dobre ponižne dečke. Kadar smo šli na sprehod, sem si kupil arabskega gumija pri pro-dajavcu v La Chatre. Doma sem ga s kladivcem razbil ln naredil tri vrečice s trojnim napisom: veliki kosci, srednji kosci in mali kosci. Nato sem izvlekel iz žepa zdaj eno zdaj drugo vrečico, kakršna je bila stopinja naklonjenosti do onega, kateremu sem ponudil. Larivč je vedno globoko zajemal v vrečici z velikimi kosci. Toda radi tega mi ni nikoli pokazal svoje hvaležnosti in se je celo rad norčeval iz mojih znamenj naklonjenosti. Norčeval se je iz vsega in meni je to ugajalo. Tudi sedaj se še norčuje. Toda časi arabskega gumija so zame minuli in nič več ne dtuu ua Lariveja. Štev. 205, SLOVENEC, i imela celovška pošta interes na tem in ri konfiscirala v Ljubljano naslovljena pisma, — tega si ne moremo misliti. Ali se je morda pri nas uvedla na tihem zopet jensrora, četudi je to protiustavno? To bi sil pač škandal, ki presega vse meje. Poskusili bomo, da pridemo stvari do dna. Jotem pa se bo storilo tudi vse potrebno, da kršitelji postav ne odneso svojih pet zasluženi kazni. — Grki. Rus Averčenlco, ki prebiva sedaj v Pragi, piše o Grkih: Po morju je vozil parnik. Pa je prišel velik vihar in ladja prišla v veliko nevarnost. Poveljnik je dejal: »Tovor je pretežak, vrzimo 100 zabojev limon v morje.« In tako se je zgodilo. Toda vihar je postajal močnejši. Eden od pomorščakov je rekel: »Gospoda moja, tu imamo popotnika, ki je Žid. Vihar se bo polegel, če ga vržemo v morje.« Tako se je godilo. Vihar pa je besnel ko divja zver. •Stoj«, je dejal drugi. »Z nami se vozi Grk. esto Žida bi morali Grka vreči v morj>3.< vrgli so Grka v morje. Slučaj je nanesel, /ihar je res pojenjal. Naenkrat zagledajo gromnega morskega volka plavati za ladi-). »Vjemimo ga ,fantje k — »Vjemimo ga k vlekli so ga na krov, razparali mu trebuh - in glej, v njem je čepel Grk in prodajal idu limone, franko zadnji del somovega 3lesa. Zato sem radi usode Grkov brez Icrbi, naj tudi jim Turki dele batine. Gr-ov ne bo konec. Grki imajo svoj politični i diplomatski sistem: »S Konstantinom tvar ne gre posebno dobro, zato pokličejo renizela. Z Venizelom ne gre dosti boljše, ato pokličejo Konstantina. Konštantin ni spolnil upov, zato je spravil »rešitelj do-lovine« Venizelos skupaj svoje kovčege i potuje na Grško reševat domovino. Sitem je pravilen: Na dveh nogah je vedno sžje hoditi ko na eni. — Iiimcn. — Gospod generalni direktor dr-avnega računovodstva dr. Dragotin Duiii se po-oči 21. t. m. v Saborni cerkvi v Belgradu z go-podično Zogorko, hčerjo pok. belgrajskega trgov-a Pere J. Jovanoviča. — Vse triglavske koče se zatvorijo 28. sep-embra 1922. Ker se obeta lepo vreme in je Tri-lav brez snega, se ture v triglavsko pogorje prt-■oročajo. — Napad na orožnika. V tozadevnem včeraj-njem poročilu je pomotoma izostalo, da se je na->ad izvršil v Mengšu. Napadalec je prišel v soboto, 6. t. m. popoldne v trgovino z usnjem g. Omerse r Mengšu in ponujal usnje po zelo nizkih cenah, •rožniškemu kaplarju Malgaju, ki je bil slučajno trgovini, se jc zdela zadeva sumljiva in je pro-ajalca povabil seboj na orožniško postajo. Pred »stajo je neznanec potegnil revolver in obstrelil •rožnika. — Tobačna tovarna v Ljubljani bo prodala IrsSbenim potom količino kompostiranega tobačna prahu. Ustna dražba so vrši 23. septembra • 1. od t), ure dopoldne v tobačni tovarni. Tobačni Jtah je izvrstno uporabljiv kol gnojilo. — Fašisti razbili spominsko ploščo rapallske PoRodbe. Italijanski listi poročajo, da jo 17. t. m. skupina genovskih fašistov prišla v Rapallo in lam izbila ploščo, postavljeno v spomin italijansko-J"goslovanske pogodbe. Razbite kose so potem od-Cesli s sehoj v Genovo kot trofeje. — Zdravniška zborovanja t Belgradu. Dno in '.!3. t. m. sc vrši v Belgradu 44. glavni občni Srbskega zdravniškega društva, ki obhaja ob-'"em 50 letnico svojega obstoja. Ob tej priliki jo "UŠtvo izdalo >Istoriju Srp. lekarskog društva« in '"omenili poginulih i umrlih lekarn--:. Obe knjigi ilancta skupaj 35 diuarjev. — Dne 25., 26. in 27. ; m. sc vrši v Belgradu letni občni zbor Jugoslo-«"s!(oorn zdravniškega društva. Za vdeleženco teh 'jtireditev je dovoljena na železnicah polovična °in.ja in za zdravnike v državni službi potreben vPu«t. NakrfncjSa p< jascila daje tajnik Srb. zdrav, dništva g. dr. Pijade v Belgradu, Kolarčeva ul. 11. — Kamnik »a Jugoslovensko Malico. V nedeljo, dne 10. t. m. se je vršila v Kamniku tombola, združena z ljudsko veselico v mostnem parku, katera je bila od vseh slojev iz Kamnika in bližnje okolico zelo številno posečena. V dokaz temu lep financljelni uspeh prireditve, ki jo donesla Jugo-slovenski Matici 21.000 kron čistega dobička. Naj-iskrenejša zahvala vsem, ki so na katerikoli način pripomogli, da jo ta prireditev tako lepo uspela. — Naročnino bodo zniiati počenši z novim letom praški listi, ker računajo z znatnim znižanjem cen za papir in pa z znižanjem poštnih in telefonskih pristojbin. — Pri nas bo pa bržkone narobe. — Avstrijske krono kot vstopnice. Neko telovadno društvo v Ogrskem Hradištu je priredilo te dni svojo društveno veselico In izdajalo pri tej priliki kot vstopnice avstrijske papirnate krone. 2700 takih »vstopnic« je veljalo le 1 češko krono, dočim bi bili morali plačali za 4000 pravih vstopnic 100 čeških kron. Društvo je na ta način prihranilo 98 čeških kron. — Velik davkoplačevalce je zagrebški industrijalec g. Arko. Za 1. 1921. jo plačala ta tvrdka 93,771.864 kron užitninskega davka, z dokladami vred pa nad 100 miljonov. Jasno, da tudi dobiček ni bil majhen. — Zaprt defravdant. Belgrajska policija je zaprla poštnega uslužbenca Mlodraga Markoviča, ki je bil dodeljen pošti na borzi. Tam je izmaknil 202.000 dinarjev in denar baje zaigral. — Prepovedan film. Na prošnjo nemškega poslaništva je belgrajska policija prepovedala lilm »Štiri leta v Nemčiji«. — Pobegnil je defravdant Zoltan Nittinger, ki je poneveril pri osješki železniški blagajni 128.000 kron. Policija je izdala za njim tiralico. — Veleizdajniški proces v Subotici. V petek se je začela v Subotici obravnava proti 19 Madžarom, ki so obdolženi nevarne agitacije proti naši državi. Glavni obtoženec je dr. Varga, ki je deloval v zvezi z madžarsko »ligo za južne krajec za zo-petno priklopitev Vojvodine k Madžarski. — Velike povod nji po Dalmaciji so v zadnjem času uničile še ono malo poljskih pridelkov, kar jih ni bila uničila prevelika vročina. Posebno mnogo škode jc napravila poplava pri mestu Vrgovcu, kjer cenijo škodo nad 10 milijonov kron. — Okrailen. G. dr. Cvetko Gregorič, načelnik v ministrstvu za socialno politiko, je bil te dni okraden. Ko se je vrnil s svojega dopusta iz Slovenije v Belgrad, je našel stanovanje popolnoma v redu, naslednjega dne pa je opazil, da mu je izginila škatljica z dragocenostmi v vrednosti 50.000 dinarjev. — Defravdania Vcljka Hikolji-ja, ki je bil poneveril pri zagrebškem čekovnem uradu 3,200.000 dinarjev, je dunajska policija izsledila v Celovcu, kjer si je mož kupil lepo vilo, ter ga izročila našim oblastim. Vilo so prodali in dvignili so tudi pri neki dunajski banki naloženi ukradeni denar in svoto vrnili čekovnemu uradu, ki bo trpel le 2600 dinarjev škode. — Nedeljski počitek v (tržaških mesnicah. Od 17. septembra t. 1. do 15 maja 1923 bodo tržaške mesnice ob nedeljah zaprte. — Izgubil se je v četriek zjutraj od Miklošičeve c. 4 do sednije plet. Pošten najditelj se prosti, da ga odda M. Mikuč, Miklošičeva c. 4. — Gospodična, ki je 14. t. m. izročila na juž. kolodvoru neki ženi 2 paketa s pripombo, da se vrne, med tem je pa vlak odšel, naj pošlje svoj naslov ali pa naj se osebno zglasi pri Miniti Lokar, Cojzova cesta 9, Ljubljana, kjer dobi pakete nazaj. — Kadium Francosko žganje »Elevator«, preizkušeno sredstvo proti trganju, živčnim boleznim in prehlajenju. Povsod na prodaj! 3900 (6) Š S. Melodija Kališck. V Mariboru je umrla dne 18. sept. v samostanu šolskih sester meščanska učiteljica s. Metodija Ka-lišek, v 58. letu svoje starosti. Pokojnica je bila dolgo vrsto let prednica šolskih sester v Alelcsandriji, kjer jo bila zelo v či-slih. N. p. v m.! š Napredek v Mariboru. 17. t. m. so na občnem zboru kmetijske podružnice za Maribor in okolico zmagali pristaši SLS. Demokratje in samostojni se spričo velikega števila naših mož volitev sploh niso udeležili. Za predsednika je bil izvoljen g. Gabriel Majcen. — Dopoldne 17. t. m. se je v Mariboru vršil shod Obrtne zveze, v Studencih pa shod krščariskosocialnega delavstva. Oba shoda sta bila izvrstno obiskana in sta potekla kar najlepše. š Mariborska pokrajinska obrtna razstava je podaljšana do 24. t. m. š Divjanje Wranglovcev na severni meji. Komaj je na severni meji obmejna prometna komisija odšla ter za silo uredila promet, so Wranglovci že pričeli s svojim divjanjem- Zanje ne obstojajo nobeni uradni predpisi določeni po komisiji obeh držav, zanje ne eksistira tudi noben rešpekt pred oficirji in uradništvom, oni se drže svojih »postav«. Ena teh postav se glasi: Vničujte vinograde, ne kradite samo grozdja, kolikor ga pojeste, ne, iz-ruvajte vse trte iz zemlje in če vas kdo opozori, da je to kulturen škandal, pobijte ga kot psa. In te postave se vrli Wran-glovci tudi drže. Koliko časa še? Dokler ne bo vlada doživela presenečenj, ki bodo pognale zadnje Wranglovce preko meje, v kolikor jo sami ne prehajajo. S Vlom. V Olševcih pri Vel. nedelji so v noči od 14. na 1B. t. m. neznani lopovi s silo udrii v trgovino g. Joe. Laha in odneeli manufakturnega blaga v vrednosti nad 250 tisoč kron. Pustilt so le neko malenkost prostejšega barhenta. Med oropa-nim blagom se nahajao raznovrstna boljša sukna, >cajgi« ter barhenti od najslabših do najboljših vrst, pleti, volneno rute, tudi ruto za na glavo. Zanimivo je, da je špecerlja oetala nedotaknjena, zadišala jim jo le ena v bližini viseča salama. Sledu niso pustili za seboj; v splošnem se domneva, da je to bilo mogoče le kakim domačim, ki so izvohali, da je imel trgovec novo zalogo. g Žitni trg. Cene žitu so bile v Vojvodini povprečno sledeče; pšenica 18.00 K, rž 15.00 K, ječmen 14.40 K, oves 14.40 K, koruza 16.00 K, fižol 15.00 K, krompir 9.00 K, psenična moka (št. 0) 25.00 K. g Izvoz tlašega vina v češkoslovaško republiko. Najtežji korak je započet. Imamo dogovorjen kontingent 150.000 bi vina, ki ga smemo tekom enega leta uvoziti v češkoslovaško. Na nas je sedaj ležeče, da ta dogovor izkoristimo. Ako bomo čakali s skrižanlmt rokami, da pridejo k nam češki trgovci in vprašajo, čo imamo kaj vina na prodaj, dolgo bomo čakali in malo prodali. Tako lahko preteče eno leto in naš izvozni kontingent ostane samo na papirju, neizčrpan. Sedaj je na naših vinskih trgovcih in eksporterjih ležeče, da pokažejo, kaj znajo. Doslej smo žal, opažali, da so mnogi od njih bolj razpoloženi za uvoz tujega cenejšega vina k nam, kakor da najdejo naši izborili vinski kapljici odjemalce v tujih krajih. Mnogo smo zamudili v tem oziru, pa sedaj ne smemo več odlašati. Treba je iti takoj na delo. Seznaniti moramo češike trgovce in češko publiko z našimi izbornimi vini. Pokazati jim moramo kaj imamo najboljšega in poslužiti jih moramo kar najbolje in kar najsolidneje ,da si zasiguramo trajne in dobre odjemalce. Zato tudi ne smemo prepustiti izvoz vina nesolidni Špekulaciji, temveč je potrebno, da stvorimo izvozno združenje naSih najboljših in naiagilnejših eksporterjev. Treba bode, da si sami ustanovimo v Pragi in drugod v češkoslovaški republiki svoje zaloge, ali pa vsaj preskrbimo solidne zastopnike, tako da imamo garancijo, da dobi češka publika naša vina v roke taka kot so. Vse dosedanje skušnje kažejo, da so naša vin-! na češkem trgu v največji meri sposobna za konkurenco. Izkoristiti moramo to ugodno situacijo v blagor našega vinogradništva in naše iz, vozne vinske trgovine. Kot važen korak v tej smeri smatram, da se ponovno snidejo vsi oni, ki se za izvoz naših vin interesirajo. Kot član komisije, ki je dogovarjala izvozni kontingent vina z delegati češkoslovaške republike, kakor tudi kot po-znavalec razmer na češkem vinskem trgu, vabim vse interesente, to je vinske trgovce vinogradnike in tovariše strokovnjake, naj se zanesljivo udele-žijj sestanka, ki se bode vršil v nedeljo, dne 1. oktobra t. 1. ob 2. pop. v prostorih državne vinarske šole v Mariboru. Na tem sestanku bodem podal interesentom vso potrebna pojasnila v tej važni zadevi. — B. Skalickj). g Dogovor o izvozu vina iz Jugoslavije v Češkoslovaško. V petek, dne 15. t. m. se je podpisal v Belgradu med zastopniki naše in češkoslovaške vlade ugovor, na podlagi katerega se smo iz naše države v Češkoslova&ko tekom enega leta izvoziti 150.000 hI vina brez dosedanje omejitve, namreč da mora voznik nakupiti najmanj eno tretjino izvozne količine vina na Češkoslovaškem. Obenem so je dalo češkoslovaškim plvovarnarjem dovolenje, da smejo v istem času izvoziti k nam onako količino piva, pri čemur se je dalo Cehom olajšave pri carinenju piva, pri katerem se prizna odbitek 20% za taro. Obe državi ste se zavezali urediti prevoz vina in piva, carinjenje istega, prevoz in carinjenje prazne posode tako, da sc vse to manipulacije čim bolj olajša. Uvoz vinskih vzorcev od nas v Češkoslovaško v količinah do 1 l od vsake vrste vina je prost carine. Certifikati o provenienci, analizi vina in dalje žigi na sodih izdani od oblasti ene teh držav, priznala bode i druga država. Poleg zgoraj omenjenega kontingenta vina ki je namenjen za direkten konzuni, sme se iz naše države izvoziti vsaka množina vina za tranzit ali predelavo (v konjak, peneča in sladka vina itd.) v svrho elfsporta iz Češkoslovaške. g Izroi vina in uvoi piva. Med Jugoslavijo in češko jc torej sklenjena pogodba o uvozu piva s češke in o Izvozu vina iz naše države. Pogodba ima 7 točk in stopi v veljavo takoj po ratifikaciji. Izvoz vina bo uravnan na sledeči način: Iz Vojvodine in Dalmacije po 40.000 hI, iz Hrvatske 30.000 hI, iz Slovenije 20.000 hI, iz Srbije 10.000 hI in iz Hercegovine 10.000 hI. g Pivo cenejše. Seveda ne pri nas, auipak na Češkem, kjer ao znižali cene pivu pri litru za 60 čehosl. vinarjev. BORZA, Curih, 19. sept. Pešta 0.21, Berlin 0.87 Italija 22.50, London 28.71, New York 537, Pariz 40.70, Praga 17.40, Dunaj 0.00>{, Sofijn 3.20, Zagreb 1.75, Varšava 0.07),;,, Holnndska 207.30. Valute: n. a. krona 0.00'h. Zagreb, 19. sept. Devize: Pešta 2.87H, Berlin 4.85, Italija2.90, London 807, New York 69.50, Pariz 5.15, Praga 2.25, Dunaj 9.60, Curih 12.96, Bu-karešt 40.40. Valute: dolar 68.50. n^HlIsirrfcSrip nflivjpn r" - Vj '"M« SOMIŠLJENIKI SLS ZA LJUBLJANO. Jutri, dne 21. t. m. poteče reklamacij-ski rok za nove občinske volitve. Dolžnost vsakega našega pristaša je, da pogled«, ali je vpisan v volivni imenik ali ne. Vo-livni imenik j« razgrnjen v tajništvu SLS-Jugoslova/nska tiskarna II. nadstr. pred-poldne in popoldne do 7. ure zvečer, lj Shod lena dri. nameščencev se je vršil včeraj popoldne v Mestnem domu pod predsedstvom g. Stebijeve. Na shodu so vse govornic« zahtevale takojšnjo odpomoč. Lakota in zima trkata na vrata, družine »o brez drv, obleke in kurjave. Na račun vlade, ki pozna samo bankirje in verii-nike, za lačne pa nima srca, je padla marsikatera gorka. Na shodu so zahtevale takojšnjo odpomoč in sicer, da se da drž. nameščencem enkratni in zadostni nabavni prispevek, da se regulirajo dra-ginjske doklade draginji primerno, sprejme takoj službena pragmalika in da se nudijo vse ugodnoeti nabavljalnim zadrugam. Resolucije izroči danee odposlanstvo žena pokrajinski upravi in jih odpošlje ministrskemu svetu in poslanskim klubom. Z ozirom na vladajočo razmere v Belgradu in na škandalozno administracijo v nekaterih ministrstvih, med te spada tudi finančno ministrstvo, je skoro verjetno, da bodo dali te resolucije v tisti fascikol, kjer leži nerešena vloga pokrajinsko uprave za Slovenijo o zboljšanju materieluega stanja drž. nameščencev. lj V prvi letnik drč. trgovske akademije V Ljubljani se sprejmejo še nekateri učenci, ker nekaj onih, ki so se bili prijavili ob koncu preteklega 'iolike^a leta, ni pravočasno prišlo k početku pouka. Ravnateljstvo. lj Orkestralno društvo Glasbene Mciice pričenja v koncertni seziji 1922-23 z rednim delovanjem pod vodstvom svojega dirigenta profesorja Jersja. Na svoje dosedanjo požrtvovalne člane apelira, da ostanejo društvu zvesti, obenem pa vabi v orkestralni glasbi primerno izvežbane ljubitelje glanbe, ki imajo resno voljo sodelovati pri društvu, da pristopijo kot novi izvršujoči člani. Prva skupna vaja se vrši v četrtek 21. t. m. v veliki dvorani Glasbeno Matice ob 8. uri zvečer iti naj se je vsi polnoatevil.no udeleže. Tri tej vaji se sprejemajo tudi novi člani. Ij Ruska kneginja v slvlbi Jnpoitcev. V Ljubljani opravljajo carinsko službo razven južnih Slovanov tudi Rusi, med temi neka dama — baje bivša ruska kneginja. Volkonskaja — tako ji je ime, — ne mara slišati slovenski z izgovorom, da ne razume >japanskul Ker javnost dobro pozna to vrsto ljudi, ne pripomnimo k temu ničesar, pač pa svetujemo visoki dami, da se gre učit olike h kaki ljubljanski kuharici, ki ji bo tudi vedela povedati, da smo i Slovenci del velikega slovanskega naroda. lj Nakup ozimnega iila. V zmislu odloka ministrstva poljeprivredo i voda z dne 6. septembra 1922 št. 24852 se nakupi večja množina (semena) ozimnega žita. Pravico do nakupa tega semena, ki se ba oddajalo po naborni ceni, imajo samo oni posestniki, ki so Irpoli škodo vsled elementarnih nezgod v tekočem letu. Vsled tega se ti posestniki (v mestnem okrožju) poživljajo, da se v teku 8 dni riglase pri mestnem magistratu (gospodarskem uradu) in naznanijo, koliko in kakšnega semena bodo potrebovali za bližajočo se setev. lj Opozarjamo na današnji oglas Mlekarskega oddelka Gospodarske zveze, h kateremu ista pripominja, da bo dostavljala na dom polnomastno mleko po K 13.— za liter, polmastno pa po K 10.— za liter. lj Društvo stanovanjskih najemnikov za Slovenijo opozarja, da se vrši prihodnja javna odborova seja v sredo, dne 20. septembra t. I., v veliki dvorani Mestnega doma. Društvena pisarna daje članom informacije vsak dan od 18. do 20. ure, Sv. Petra cesta štev. 12, pritlično desno. lj Inštrukcije gimnazijcev išče ubog jurist. Ponudbe na uredništvo »Slovenca'. lj Izgubila se je denarnica 19. t. m. v času od 4.-5. popoldne na St. Peterski cesti od Mencingerja do Pollakove tovarne in odtam na šent-peterski nasip. Pošteni najditelj naj jo odda v upravništvo našega lista. Ij Oglasila se je .v našem uredništvu razna-šalka časopisov g. Klun s prošnjo, da ugotovimo, da ona res kupuje svojim stalnim odjemalcem na ljubo razno časopise tudi v trafikah, če jih drugod ne dobi in jih prodaja po isti ceni kakor trafi-kantje, torej brez dobička. Ker so ubogi žtnski baje že grozili s policijo, povemo, da v trafiki vsak lahko kupi. kar hoče in razun tobaka, tudi dalje prodaja, bodisi z dobičkom ali pa brez dobička. Vsstnik S. K. S. Z. Slov. krši:, soc. zveza še enkrat opozarja na današnjo važno sejo ob 8. zvečer v I. nadsir. Jugoslovanske tiskarne. Dnevni red ie bil naznanjen v nedeljskem »Slovencu*. Vabljeni so vsi ljubljanski odborniki naših nepolitičnih organizacij, včlanjenih v SKSZ ter prijatelji Slov. kršč. soc. zveze. Cerkveni vestnfk. e Redni »hodi kongregacij pri oo jccnitih se začno z oktobrom v novi kapeli. pr Zbirka zakonov VIL zv.; Zakon a glavni kontroli. V Ljubljani 1922. Založila Tiskovna zadruga. Cena 6 Din, po pošti 50 para ve«. pr Zbirka zakonov VI. zv.: Zakon o zaščiti favne varnosti in reda. Zakon o pobijanju draginje. V Ljubljani 1922. Založila Tikovno zadruga. Cena 4 Din, po pošti 50 para več. pr (Domači glasi.) V dopolnilo ocene Janko Lebanovih »Domačih glasove nam piše naročnik: Kar dajo temu glasbenemu delu posebno vrednost, je tudi skrbno opiljeni tekst. Ali se je »pilo« po-služil skladatelj sam, ki je obenem pesnik in pisatelj, ne vem. Vem pa, da je skladatelj san. zložil tekst k »Mariji pomočnici?, ki je po mojem mnenju po besedilu In napevu biser v»e zbirke. Tudi "avtografična prireditev zbirke je prav lepa. J Glede lahkega sloga je župnik i deželo pisal skla-d«telju Janku Lcbanu, ki — mimogrede povedano SLOVENEC, Hnc scrfemBn Stev. 305- — živi sedaj kol gost Usmiljenih bratov v Kan-diji pri Novem mestu, sledeče: >Naši gospodje skladatelji lelajo previsoko nad našimi šibkimi podeželskimi zbori. Vsa Kast jiin, a aa ljudske potrebe bi se morali tudi malo ozirati. Vaše skladbe bodo takim zborom prav prišlo. Tako sodim iz ocene, mislim, da sem jo bral v »Domoljubu«. Te resnično besede so za »Domačo glase-, ki so ros domači, ne iz tujine importirani fjlasi, najboljše priporočilo! JAVNA ZAHVALA. Pomožni odbor za pogorelce na Boh. Bistrici izreka tem potom iskreno zahvalo vsem darovalcem. kateri so ubogim poporelcem do danes naklonili darove, ter ob tej priliki ponovno apelira na vse, katerim gmotne razmere pripuščajo, da revnim pogoreleem pomagajo, ker ziuia se bliža, pogorelci pa nimajo v veliki vrtini ne obleko in ne strehe. Do 15. t. m. so naklonili darove sledeči: V denarju: G. škof ljubljanski Bonaventura ,1egli£ 36.000 kron. Friderik Tiittenwcin, posestnik v Boh. Bistrici 200 K, državni poslanec Janez Bro-dar 400 kron. Ludovik Miani lesni trgovec na Boh. Bistrici 20.000 kron, Jan Vinko, ml., lesna industrija v Gorjah 2,000 kron, Alfonz Aljančič. poslovodja na žagi »Bistrica* na Bolv Bistrici 600 K, Alfonz Mencinger, hotelir na Boh. Bistrici 1000 K, »Croatia* gozdna industrija v Ljubljani 400 kron, upravništvo časopisa i.futroc v Ljubljani 200 kron, Kolenc i drug drvnva Šabac 400 kron. vašeani vasi Gorjuše po nabiralcu Jakobu Rozmanu 722 kron, i.* se nudi osebi, katera je italijanske trgovske korespondence pertektno zmožna. — Ponudbe pod »Zaslužek« na An. zavod Drago Beseljak, Ljubljana, Sodna nI. 5. cerkveno darovanje na Boh. Bistrici 5.810 kron, cerkveno darovanje na Koprivniku 1.029 K, vas Brod po nabiralcu Ivanu Rpinc 070 K, vas Bitnje po nabiralcu Ivanu Kavnik 720 kron, vasi Laški Rovt, Sv. Janez, Ribičev laz in Sv. Duli po nabiralcu Franc Cvetek 2.857 kron. tovarna usnja Fr. Knaflič Šmartno pri Liliji 1.000 kron, Fr. Zupane lesni trgovec v Radovljici 4000 kron, Juvetič i drug, lesna trgovina Ljubljana 100 K. Vinko Majdič va-ljični mlin Kranj 1.000 kron, čebelarsko društvo v Breznici 1.000 kron. župni urad Šmihel pri Novem mestu 920 kron. Saje Mihael, župnik 40 kron. Julija Ferjanrič na Bledu 2.855 kron, Badiura i drug, lesna trgovina Ljubljana 200 kron, Franc Kralj, župnik v Litiji 400 kron, »Slovenski Narode časopis v Ljubljani 1.600 kron. V. i. F. Ileinrichnr lesna industrija Kočevje 800 kron, vas Polje po nabiralcu Ivanu Markež 2.128 kron, vas Kamenje po nabiralcu Valentinu Rozman 874 kron, žaga Boh. Bistrica 30.000 kron, Janko Resnian, usnjar v Radovljici 800 kron, vas Ravne po nabiralcu Lovrenc Rozman 014 kron, Matevž Žvab pos. na Le-penenh 400 kron. Slovenski »'Jourist Officot Ljubljana 2.000 kron, lesna družba : Sava- v Ljubljani 20.000 kron, županstvo Predtrg 2.408 kron, tambu-raški zbor v Češnjici pri Železnikih 5.040 kron, Šenk Matej Jezersko pri Kranju 200 K, univerzitetni profesor Bilimovič Ljubljana 200 K, župni urad Koroška Bela 2.200 kron, Simon Ažurna. župnik, Olševek 200 K, kmetijsko društvo v Boh. Srednji vasi 4.000 K, županstvo Lesce 3300 K, župui urad v Trbovljah 564 K, župni urad Sodražira 1.300 K, župni urad šmihel pri Novem mestu 100 kron, župni urad Boh. Bela 3.200 K, Kmetska zveza v Gorjah 8.651 K, vas Savica po nabiralcu Jakobu Lebauu 416, Franc Mencinger, carinski uradnik v Banatu 400 K, vas Noraenj po nabiralcih Jožefu Kogoj in Janezu Žnidar 1.906 K, J. in A. Majdič, trgovina Krani -100 K, Anton Kalau, fckofja Loka 400 K, krajevni odbor Slovenske Ljudske stranko v Lešah pri Radovljici 1 300 K, župni urad Rateče-1'lanina 5.020 K, župni urad Rakitna-Borov-nica 288 K, županstvo 0\siše 1.000 K, Mira de 1'au-lis, soproga bančnega ravnatelja pri Boh. Jezeru 2.000 K, Anton Mencinger, trgovec Ljubljana 1.200 kron, Lovrenc Zupan, posestnik na Savici 200 K, vas Nemški rovt po nabiralcih Mihu Odar in Ivanu Rozman 1.500 K, Ivan Čop, lesni trgovec Moste 400 krou, Friderika Trittenvveiu. posestnica na Bob. Bistrici 200 K, Franc Berlec, Kandiia 8 K, Uprava časopisa ^Slovenski Narod« v Ljubljani 400 kron, dr. Karol baron Bom Tržiču 40.000 K, županstvo občine Rateče 1.000 K. skupaj 237.300 K in Nj. Vel. kralj je daroval 100.000 K. V blagu: Gospodarska zveza v Ljubljani 3 vreče moke, 50 kg koruzne moke, 50 kg (ešprena, 50 kilogramov kaše, 10 kg slanine, pekovski mojster Ravnik na Bledu za 1000 K kruha, Papler in Arh lesna trgovina na Bledu 200 kg fižola, Ivan Jelačin Ljubljana 100 kg riža, Ivan Pretnar na Bledu 1 vrečo moke, 100 kg koruze. Oton Volfling na Bledu 2 zeboja testenin, Tomaž Mencinger, trgovec v Ljubljani 2 vreči moke, tovnrna usnja »Indusc v Ljubljani 30 parov čevljev, Portland cementna to- varna Mojstrana 10.000 kg cementa, Franc Papler, usnjar v Doslovčih pri Žirovnici 5 in pol kg usnja. Društvo SHS žena za siročad po dr. Franji Tavčarjevi poslala Fani Zemljanova, učiteljica v Ljubljani obleke za otroke. Oddelek za socijalno politiko po-krajinske uprave v Ljubljani obleke za otroke.) Dalje so mnogi gospodarji dali na razpolago pomožni kuhinji za pogorelce raznn živila, ter je pomožna kuhinja pod požrtvovalnim vodstvom gdč. Zemljanove, učiteljice v Ljubljani, nudila po-gorelrem prvo pomoč. Se enkrat vsem darovalcem in vsem drugim, kateri so pogoreleem velikodušno prišli na poinofr najiskreneja zahvala. Pomožni odbor za pogorelce na Boh. Bistrici, 15 septembra 1922. Meteorologi«!© poročilo. loobimnn 306 m n. m. vis. Cna opazo-vama Hal u- metei v mm luruio-meter v O fdiiir1"" :l:iei<'IlO:i v O Nobo, vetrov t/rt.i ay in-, v imn 18. 9. 21 h 736-6 16-5 0-9 d. obl. jzah. 27 1 > 19.9. 7 h 743-5 12-5 0-9 obl. s. vzb. 19.9. 14 h 743-9 168 23 d. jas. a. v. KUPIM vsako množino hrastovi!! Iranko vagon, 240 cm dolgi, 15—15—25 cm. Cene naj se navedejo za komad. — Dalje kupim tudi okrogel hrastov LES v dolžini 240 cm. Cene naj se navedejo iranko vagon na kg. Cenj. pouudbe naj se navedejo in pošljejo na upravništvo »SLOVENCA« v Ljubljani pod štev. 3950. Btr-mlr ža špedicijo in carinjenje spreinse večje indusirijsko podjetje v Ljubljani. - Ponudbe pod: »PRAKTiKANT« 3934 na upravništvo lisia. aejssss^ra a sre ta ® as ffi si e eb ea a k s ^"-»STlirSsi VRTALNI STROJ, (Bohr-UIU«5J niaschine), PIS. SI ROJ in 2 ŠTEDILNIKA. — Naslov pri upravni-štvu »Slovenca« pod štev. 3944. Prodam 4 "do "8 S OD SV močnih hrastovih, vsak okoli 600 litrov, po 3 krone liter. — GRADIŠČE št. 14, I. nadstr., vrata 2. 3942 za visoki in uizki pritisk, želim kupiti. - Ponudbe na: RUDOLF VČF.LIK, Pleiernica, Slavonija. 3907 | Oset Andrej, Maribor, ! Aleksandrova cesta 57, telefon it. 88: ; veletrgovina sena, slame, I drv, koruze, ovsa, sadja Itd. Brzotavi: Oset Andref, Maribor liago rcraonmnanKsma za prevleko divanov in dru ___ zega pohištva v veliki izbe4 I dalje različno platno in jutj j za tapetoike, sedlarje i. t. d. priporoči ' furdiia O LSliaM, m\rn Mestni trg 10. vzamem v najem 3—4 ali 2 orala, za več let. -- ADOLF 2ABJEK, Ljubljana, Po- . ijacska cesta štev. 55. 3940 V p . 4000 kron nagrade £a 30Z0 pr¥6 vrste za posredovanje iistemu, ki mi preskrbi stanovanje, obstoječe iz 1 — 3 sob in kuhinje v novi gradnji ali kjerkoli Cenj. ponudbe pod »DOBER PLAČNIK« na upravo »Slovenca«. 3941 išče zakonski par sonaročnika najraje zakonsko dvojico). Cenj. naslov reflektanta naj se pošlje upravi »Slovenca« pod: »LOŽA I. VRSTE«. 3927 sprejme: steklarska delavnica .luni?i Klrms (fMIll l)*>WM«a 1» 7. malo prakso iakoj sprejme 51«1 O « parna zaga - ju«. Naslov pn upravi pod štev. 3939. isoerno /. daljšo, vsestransko preizkušnjo. Nadalje iščemo ,gozdne m lovske čuvaje z dobrimi izpričevali. Prošnje s prepisi izpričeval sc naj pošljejo: Dr. Hugo Vincenc W!ND1SCH-GRAETZOV gozdni urad OPLOTN1CA. , !;i je odložil avdokaturo, ali drugače iz-j kušeu jurist, ki bi imel čas, prevzeti za 2 meseca na deželi neko juridično delo, j se išče. — Ponudbe pod »Juridično j tielo 3883« na upravo »Slovenca«. Enodružinska nova HIŠA iz vrtom je naprodaj. Vodovod v hiši, I stanovanje takoj na razpolago. - Naslov: IJOSIP1NA REBOLJ, Ribniška ulica 201, Moste pri Ljubljani. Prvovrsten 3888, Prodam dve, skoraj ]NlOVI HIŠI s 7posebnim vhodom v sredini mesta iščem. Cena postranska stvar. Naslove sprejema uprava lista pod št. 3936. Divji kostanj kupuje in plačuje najbolje tvrdka PAim-OST & REMI C LJUBLJANA, Slomškova ul. 11. zmožnega slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisari, sprejme TOVARNIŠKO PODJETJE v bližini Ljubljane. - Naslov pove upravništvo »Slovenca« pod štev. 3923. (Znamka!) z gospodarslrim poslopjem, z opeko kri to, dva vrta, veliko avorišče, ob glavn cesti ležeče, 8 minut od poslaje Videm Vajenca za Mogr. ofirt takoj sprejme fotograf Franc Marinko, Poljanska cesia 13. Prednost imajo oni, kateri so se že bavili s fotografijo. it Oglas. Prodajalo se bode na LJUDSKI STOJNICI na Vodnikovem irgu 3 (govedi klane v Mestni klavnici) od dne 19. aept. t. 1. dalje, do dalnjega poročila 4 krone CENEJE za kilogram, kakor sedaj, t. j.: !. vrsta 40 K za kilo, II. vrsta 36 K za kilo. 3922 TVRDKA PREDOVIC. Pozor peki! »DFAMALT«, tvornicc Han-rer i Sobolka, B?č - Stadion, t predvojni kakovosti, s,e zopet dobi pri ('lavnem zastopniku za Jugoslavijo EDliAitD DIZANEt. Zagreb. SKLADIŠČE Strosmajerova ulica St 10. VSE VRSTE Krško. — Vprašanja .na COSTA, Brežice. ADOLF DE 3852 smrekove m jelkove j 3—8 ni dolge, kakor tudi cele gozdove, kupi lesna družba »ILIRIJA«, Ljubljana, Kralja Petra trg štev. 8. — Telefon 220. ; za gospode, vsaleovrstne damske kakor : tudi kaširane klobuke, sprejema v delo in popravilo po najnovejši modi J. ORA2EM, MENGEŠ. 3895 ki bi lahko obenem iS 1 izvrševal tudi krojaško obrt, išče službe. — Naslov pove upravništvo »Slovenca« pod štev. 3928. ENICA fISCHER iu rodbine MAURER, MOHRINGER in KRIVEC naznanjajo vsem sorodnikom in prijateljem tužno vest, da je najboljša mamica, stara mamica in tašča, gospa posestnica danes, dne 19. septembra ob 1. uri po dolgi, mukepolni bolezni, nrevidena s svetimi zakramenti, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb predrage ranjke sc vrši v četrtek, dne 21. septembra ob 3. uri popoldne iz hiše žalosti, Graben št. 33, na pokopališče na Žalah. Kamnik, dne 19. septembra 1921. Brez vsakega posebnega obvestila. Kal I ZAHVALA. Za vsa duhovna in telesna dela krščanskega usmiljenja storjena iz blagega namena v življenju in bolezni, ob smrti ui pogrebu moje le prerano umrle sorodnice in gospodinje, go- SSS špodične kličem vsem dotičnim plemenitim srcem poln iskrene hvaležnosti: Bog povrni obilol V Ljubljani, dne 18. septembra 1922. KAROL ČIK, župnik v pok. Zidarski delovodja išče primernega mesta. - Naslov pove uprava »Slovenca« pod štev. 3889. Mesarji, pozor! Dobava okrog 90 kilogramov dnevno, celoletno, prvovrstno goveje in telečje MESO. Pismene ponudbe na Uradniško inenzo, Prešernova ulica št. 9, do 25. septembra 1922. 3930 valjan ješprenček, prodaja NAKUPOVALNA ZADRUGA v Ljubljani, Dunajska cesta 33. — Motam sc kupuje po najvišji dnevni ceni ajda, proso in krompir. spodnja krila, predpasniki, stezniki najceneje pri: i ŠiKevic nos!. I Soss Ljubljana, Mestni trg štev. 19, POZOr! edina v Ljubljani, ter poleg stoječa z dvema trgovskima lokaloma, pripravna za vsako obrt V mestn, se iz družinskih razmer takoj proda. Vprašati je od 11. do 12. ure in od 4. do 5. ure Martinova cesta 8. Zahvala. 01) priliki težko izgube našega preljubega gospoda Jožefa ScSiauta gozd. svetnika, izrekamo najsrčnejšo zahvalo gospodu grofu Herbertu Auerspergu, kateri nam jc tako v bolezni kakor ob smrti na najsočutnejši način lajšal težko bol. Dalje se najprisrčneje zahvaljujemo na cvetne darove, izraženo sožalje in za spremstvo k večnemu počitku: uradništvu in uslužbencem uprave Ilerb. Auerspergovega veleposestva Turjak, zastopstvu šumske direkcije, zastopstvu jug. šumarskega udruženja, prečastiti duhovščini in posebno domačemu župniku gosp. Erjavcu, zastopstvom ofic. zbora B. žend. brigade, Kreditnega zavoda za trg. in industrijo, lesne trgovine in industrije, zavar. družbe »Jugoslavija", šol. vodstvu v Zelimljah, požarni brambi na Igu ln vsem župljanom, kateri so v tako mnogobrojnem številu počastili pokojnika. Žalujoče rodbine. m Želimlje, dne 20. septembra 1922. izdaja konzorcij >Slovencac Odgovorni urednik Mihael MoSkere v LJubljani Jugoslovanska tiakarna « LJubljani.