Največji
državah Vetja sa ree leto - . . $6.00
pel leta.....$3.00
Nm York celo leto • $7.00
$7.00
GLAS NARODA *
The largest
i the United States.
celo leto
Lisi slovenskih Jetavcerv Ameriki.
and legal Hobday«. 75,000
TBLBF0H: CHelsea 8—3878
NO. 203. — fiTEV. 203.
Entered m Second OUm Matter September 21. 1903, at the Port Office at Hew York,«. Y., imder Act of Congren of March 3, 1870 NEW YORK, THURSDAY, AUGUST 30, 1$34. — ČETRT EK, 30. AVGUSTA 1934
TELEFON: OHelw 8—$878
VOLUME XT.TT. — LETNIK ZLU.
UPTON SINCLAIR ZMAGAL PRI PRIMARNIH VOLITVAH
PROGRAM DEMOKRATSKEGA KANDIDATA JE ZELO MIKAVEN, IN JE ZATO DOBIL TOLIKO GLASOV
Oborožitvena tekma v polnem tiru
Obe VDdilni stranki sta imeli po štiri kandidate. — Volitve se je udeležilo nad tri milijone volilcev. Sinclair je obljubi! za slučaj izvolitve vsem onim, ki so prekoračili 60. leto, po petdeset dolarjev mesečne podpore. — Demokratski kandidat bo obiskal predsednika Roosevelta.
WASHINGTON, D. C., 29. avgusta. — Pri primarnih volitvah je zmagal na demokratskem tike-tu bivši socijalist in znani ameriški pisatelj Upton Sinclair. Demokratski voditelji so precej potrti, ker so prepričani, da tak mož kot je Sinclair skoro ne
ŽRTEV SPALNE BOLEZNI
Lepotica že spi dve leti in pol. — Ni je mogoče zbuditi. — Zdravniki še vedno upajo, da bo o-zdravela.
Chicago, 111., 29. avgusta. — Mati lepe Patricije Maguire prosi zdravniško znanost, da
more
- najde kakega <*prinoa,,/. ki bi biti v Californiji izvoljen za governerja pri'zbudil njeno heer, ki že spi dve
novemberskih volitvah.
Republikanci so si s v est i zmage.
leti in pol.
Patricijina mati na svetu mora biti
pravi, da kdo, ki bi
ANGL. PRINC SE JE ZAROČIL
Četrti sin angl. kralja se je zaročil z grško princeso. — Zaroka je bila sklenjena o b Bohinjskem jezeru.
London, Anglija, 29. avgusta. — V gradu Balmoral na Škotkem, kjer se sedaj nahaja kralj Jurij in kraljica Mafija, je bila uradno oznanjena zaroka četrtega sina
MRS. C00 JE NASTOPILA KOT PRIČA
Zatrjuje, da je bilo njeno priznanje izsiljeno. — Vse bi priznala, da bi mogla spati.
Cooperstown, K. Y., 29. avgusta. — Mrs. Eva Coo, ki se mora zagovarjati zaradi umora Harrvja Wrighta, je bila kraljeve	kot priča ter je izpo-
: •• 1	svoje priznanje
Generalni poštni mojster Farley, ki je predsednik »jQ zbudil. Zdravniki se ne nio-
demokratskega republikanskega odbora, Sinclair- j rejo nafuditi njenemu ju ni čestital k izvolitvi in ni hotel z nobeno besedo spa»j«-	w
.	..... ,.	J \ se so ze preizkušali
komentirati izida volitev.	|lljoj vbrizgali so ji že
Harry L. Hopkins, reliefni administrator Roose- kri. položili so jo v tank
dolgc-
na
dvojice, princa Jurija, z grško j VOf|a|a» ,la if . princeso Marino, ki je najlep-!P0<1P1Sil,a v»lctl P™infR» «f-ša evropska princesa.	jpraSevanja' . Izprasevah so 30
Princ Jurij je z Bohinjskega tollko <'asa* <la 3° je prevzel kjer se nahaja kot gost spanec ,„ bda pri volji pri-
jugoslovanskega princa Pavla, »»»ti vse, kar bi od nje zahte-brzojavno sporočil svojim sta- |vall> samo da 1)1 enkrat pnsla ! rišem, da je zasnubil princeso počitka. Ko je priznanje sikom, v brizgavali razne se- Marino ter jih je prosil za do-:podpisala, ze štiri dni ni spa-rume. ,	|voljenje, nakar je prišlo iz kra- la> k?r 81 '10 nePresstano zash"
. .	v	...	v. j Prepe"Sjali so jo že v mnogo Ijevega gradu naslednje ozna- jsova»-
naši strani. — Na vprašanje, ce misli s tem reci, da klinik, kjer so jo preiskali slo-'nilo:
je Sinclair demokrat, je ponovil: — On je na naši'viti zdravniki. Celo s "čarov-J — Z velikim veseljem Strani	lilijami" so poskušali nad njo. (znan jata kralj in kraljica
,..	.	. . j 1 j	I Toda 28 let stara stenogra-' roko svojega zelo ljubljenega
Iz precej zanesljivega vira se je izvedelo, da na- fLstinj^ ki jo ^pala 15 fi>_ymSL prinea Jurija s princeso
veltovega režima, je bolj optimističen. — Želel bi, da bi bil Sinclair izvoljen, — je rekel. — On je na
ze novo s ki-razne se-
Prejšnji dan razprave je so-na_ 'dišče samo razpravljalo o lese-
za
_ nem kladivu, s katerim je Mrs.
VP0ŠTEV PRIDE SAMO HITROST IN PA TEHNIČNA POPOLNOST
LONDON, Anglija, 29. avgusta. — Vse kaže, da so evropske države prepričane, da vojne ni mogoče odvrniti in ker vedo, da bo najboljše oborožena država zmagovalka, zato jim nobeni stroški niso preveliki. Vojaški izvedenci so prišli do zaključka, da bo v prihodnji vojni uspeh kak armade odvisen od hitrosti premikanja vojske in tehnična popolnost v orožju.
' j Ves svet se oborožuje. Kot naznanja poročilo Lige naro-! dov ! glede oboroževanja, je 'preteklo leto ves svet izdal za 1 oboroževanje do $4.399,000,000. Ta vsota je označena v zlatih dolarjih. V papirni vrednosti dolarja bi se ti izdatki zvišali za 70 odstotkov.
Značilno je, da je bila ta velikanska vsota izdana za tehnično izboljšanje- vojnih sil na suhem,"na morju in v zraku. Posebno visoki so bili izdatki vojne tanke in aeroplane.
D0UMERGUE PRED VAŽNIM PROBLEMOM
Kabinetna seja bo razpravljala o proračunu. Ministrski predsedn i k se je vrnil v Pariz.
za
merava prihodnji teden obiskati Upton Sinclair bruarja 1932 s pripombo: "Bo- Marino, hčerjo grškega princa
predsednika Roosevelta, s katerim bo razpravljal o jim se, da se nio bo prijela Nikolaja, h kateri zvezi daje
svojih bodočih načrtih. .	0 *atcri ^ kralj z veseljem svoje dovolje-
J	"	brala % se vedno spi.	nje.
C A RT CD A RT/^lcr^* r* l OO t D l i*' 'Kfcn zdravnik dr. Kugene! Sedaj Se ni določen čas S A IN rKAINeiSUJ. Cal.. Vi. avgusta. - Kalph Traut jo jo prepustil American poroko, ki se bo najbrže vrši
ga je nato z avtomobilom povozila do smrti. Zdravnik dr. Winso.r je tudi pri zaslišanju
la v westminsterski opatiji.
Princ Jurij se je prvič se- j zanil s princeso Marino, ko K: je pred petimi leti Txmdon in od tedaj se
no priateljstvo razvilo v lju-
J. Wakefield, voditelj kampanje za Upton Sinclaira, Medical Association, meneč, da ki se poteguje za demokratično nominacijo za go- jbotlo tam našli za njo kako
vernerskega kandidata je izjavil, ko so pričeli šteti ™ ^na mati Mrs. Miley je
glasove primarnih voltev, da bo njegov kandidat nepresta 110 pri njeni postelji.
imel 300,000 glasov večine. Sinclairov najnevarnej- j — Včasih se mi zdi, kot bi
ši protikandidat George Creel je pa računal na svo- na« Poznala — je pripovedo-. r	Ar.	1	, vala mati trudno. — \ eekrat
jo večino 40,000 glasov.	.....|8em rekla. _ Premakni pr.
Na demokratski strani so bili za nominacijo štirje j ste. Pat, — in premaknila jih
kandidati: Sinclair, Creel, Milton K. Young in War- Dozdeva se mi, da rada poti	sluša godbo na radio in kadar Qe f . . v . . I ne mara kake hrane, skuša od-Kepubhkanska stranka je imela tudi štiri kandi- ^kimati z glavo.
date in sicer sledeče: sedanjih governer Frank K.. . Pred enim letom so zdravni-
Merriam, Raymond Haight, John R. Quinn in C. C. j^1 pri&kovali	uspeh od od noša j i med angleška in ju-
hii 1 * • ■ t 1 -1 ka • Af\ f\-7/l 1	iseruma, ki so ga izdelali iz kr-
Young. Med temi je dobil Merriam 49,076 glasov, |Yi ogeb ki so zbolele za gpalno Haight 19,028, ostala dva pa mnogo manj.	j boleznijo, toda serum pri njej
Vseh volilcev je bilo nad 3,000,000 — in sicer »i nikakega uspeha. 1.494.000 demokratov in 1.418.826 republikan- J^rido^JT	.
cev.	zaspala, je tehtala 125 funtov, Ijevskima hišama.
Sinclair je svojim volilcem obljubil, da bo v Cali- [sedaj pa tehta 160 funtov.	t,^:: k«
forniji odpravil revščino, ako bo izvoljen za go-«
Prodal bo državne bonde v znesku 330
Pariz, Francija, 29. avgusta. Največjo vlogo pri oboroževa-Coo ubila svojega hlapca Ha r. J Ministrski predsednik Gaston nju igra hitrost. Tu ne gre sa-Wrighta. S tem udarcem pa ga|Doumergue se je vrnil v Pariz mo za tehnično popolno orožje samo omamila in Mrs. Clift ter je za četrtek sklical mini- je, temveč, kako je* ino^oče ž
strsko sejo, na'kateri bi vlada njim kar najhitrejše ravnati, predložila svoj načrt za držav- , p0 zadnjih manevrih so ita-ni proračun ter bo tudi raz- lijanski vojaški izvedenci pri-izjavil, da bi bila potrebna dva pravljala o prihodnjem zase- šli do prepričanja, da bodo za-* (udarca s kladivom* da bi ga danju parlamenta, ki se se- kopi v prihodnji vojni brez j bilo mogoče ubiti. . stane v oktobru.	t vsake veljave. Italijanski ge-
Dr. Winsor je tudi na podla- Xemiri, ki so vladali v Fran- nerali zatrjujejo, da bodo vo-preiskave trupla umorjene- c\ j j spomaldi, so več ali manj jaški tanki in oklopni avtomo-■lsia v prepričanja, da izginilit ko je nastopila polet- bili z vojaštvom z največjo na-ie n"*-»Wright ne bi hil umrl, ako bi na vročina, pri vsem tem pa glico predrli sovražno fronto, J	1 #1	v - 1 -----v ?la
za
bil samo povožen, temveč da so Vsi opazovalci političnega bodo šli preko zakopov in bodo bežen. Princ Jurij je svojo .moral avtomobil večkrat položaja edini v tem, da bodo vojno ponesli na odprto polje, skrivnost najprej zaupal svo- voziti ('ezon-!' ka-'tl Prsni kož .ie prave težkoče Doumergueve To prodiranje bo tako naglo, da jemu bratu waleskemu princu 1,11 P°P°lnoma strt- noben via<]0 nastopile šele jeseni in se ne bo izplačalo kopati zako-
* način pa pa dr. Windsorjevem pozimi. Posebno november bo pov.
Ta poroka ne bo imela nikakega političnega ozadja, kajti grška kraljeva rodbina je bila pahnjena s prestola in zadnji grški kralj Jurij živi v izgnanstvu v Angliji. Osebni
mnenju ni nastopila smrt vsled udarca s kladivom,
ZAHAROV V ZVEZI
Z MUNICIJO
zelo kritičen, kajti	j Francoski generali pa so na-
. .	. sprotni mnenju italijanskih
1. parlament se sestane kon- poneralov ter ge vodno raisli.
cem oktobra;
2.	odločne odredbe ministrskega predsednika Doumergue bodo mogoče zavrnjene;
3.	nameravana preniemba u-
Washington, D. C., 29. avgu- stavG ho politična in svetovna sta. — Detektivi posebnega naSprotja preveč razsvetlila; za
vernerja. rroclal Do državne bonde v znesKu idv j LINDBERGH NARAVO-
mlijonov dolarjev ter bo za državo pridobil na pod- J	oLUYEL
lagi razlastitve prazne tovarne in neobdelano zem-1 par^j Prancija, 28. avgusta, ljo. Tovarne bodo zopet obratovale in neobdelana'profesor za naravoslovje v Ro-zemlja bo morala biti obdelana. Delavci bodo pre- ckefflerjevem zavodu, dr. A.
jemali plašče v nakaznicah.	rekei: da se 1Lin.d"
J	T. . ii.i.i	. i-	i • vi-1 bergh pridno uci naravoslovja.
Sinclair je obljubil vsem onim, ki so prekoračili. j>r čarrel je rekel:
60. leto in so v potrebi, da bodo dobivali $50 me-j — Ves svet pozna in obču-sečne pokojnine. Opravil bo takoimenovani pro- j^i^P^^ nioža, ki je prele-metni davek ter bo mesto njega vpeljal 'dohodnin-L ^^ ^ ^ v^h^ ski davek s posebnim ozirom na večje dohodke. —jčem o njem povedati še nekaj Kdor bo zaslužil na leto $50,000, bo plačal državi drugega, kar niti v Ameriki ni 30 odstotkov. Farme in hiše, katerih vrednost ne presega $3000, bodo proste vsakega davka. Sinclair je rekel, da bo kot governer ta načrt izvedel v dveh letih.
jo, da bodo tudi v bodočnosti podzemske utrdbe še velike važnosti. Navzlic temn pa bo francosko vrhovno poveljstvo na manevrih, ki so se ravnokar pričeli, poskusilo z aeroplani. prevažati vojaštvo in celo Aeroplane opremiti z lahkimi topovi. Na manevrih bodo tudf preskušali tanke in oklopne avtomobile s topovi.
goslovansko kraljevo rodbino so bili napeti izza časa umora srbskega kralja in kraljice leta 1903. Upati pa je, da bo s 'senatnega odbora za nadzor-1 4 upadla bodo državna posedanje zvezo prišlo do prija- jstvo municije so dognali, da je sojna v znesku sedem milijard teljskih vezi med obeTna kra- "skrivnostni mož" Evrope, frankov;
Sir Bazil Zaharov v zvezi z iz-| 5. poslanci so bili "doma" Princ Jurij bo v decembru delovanjem municije v Zdru- jn ker mnenje ljudstva naibolj star 32 let, princesa Marina pa ženih državah.	I poznajo, bodo mogoče izpre-'
bo v novembru 28 let.	Detektivi so našli njegova menili svoje dosedanje stali-
pisma v mnogih pisarnah arae- gče;
riških izdelovalcev municije. j 6! veterani bodo zahtevali Sen. Pope, ki je edini čhm" čiščenje hiše", ker je "pre-municijskega odbora, ki se na- mirje" poteklo;	Dunaj, Avstrija, 29. avgu-
--jhaja v Washingtonu, je rekel, j 7.' voditelji desnice in levice ®ta*1~~ Nal koroškem in Sta-
Callander, Oirt., Kanada, 29.'da bo odbor preiskoval posi-'so dobili nove bojevnike in jurskem vlada odpušča nazij-avgusta. — Vsi petorčki Oliva, ljanje starega železa na Japon-| 8. Sta viskijev slučaj še ved- iuradnike, kakor tudi pri
svoj,sko. Trgovski department je no ni očiščen ter bo prišlo virellklh trgovskih podjetjih.
PETORČKI NAPREDUJEJO
NAZIJI IZGUBLJAJO SLUŽBE
(Sprva je nameraval kandidirati tudi demokrat Sheridan Downey: Njegov kampanjski vodja je bil Walter Predovich, ki jfe čitateljem dobro znan po svojih dopisih v Glasu Naroda. Downey in Sinclair sta se pa slednjič sporazumela in strnila svoje sile.
znano. Mojo znanost zasleduje z veliko vnemo in je postal moj najboljši sodelavec. Ime, ki ga bo zapustil v tej znanosti, bo ravno tako slavno, kot v avi-jatiki.
Dionneja, ki je* obhajal 31. rojstni dan, stalno pridobi- dognal, da je bilo v juliju na preiskovalni komisiji do resnih I
•	1 w»	-	i Ai ono i««« 4
vajo na teži.
ZAVRNITEV PROŠNJE
Montgomery, Ala., 28. avgu sta. — Najvišje sodišče v Ala bami je zavrnilo prošnjo zagovornikov morilcev v Scotts-boro, da bi še enkrat razpravljalo o njihovi pritožbi.
Japonsko poslanih 101,293 ton sporov, starega železa.
KUBA ODOBRILA POGODBO
Havana, Kuba, 29. avgusta. .Kubanski kabinet je v izvan-:redni seji potrdil trgovsko po-1 godbo z Združenimi državami, ki je bila prejšnji teden podpisana V Washingtonu.
za governerja, bo Downey podgoverner. Mr. Pre-
MAfiA ZADU&NICA
za pokojno Margaret Seršen
ske uradnike, kakor tudi velikih
Mongo visokih državnih u-radnikov je bilo upokojenih, drugi pa so bili odpuščeni iz služb.
Pri privatnih podjetjih zahtevajo heimwehrovci, da so poznani nazijski uradniki odpuščeni in nadomeščeni s Člani domovinske fronte. V ta namen bo vlada poslala po deže-
njejra sodišča, katero je požar !! P?sebno k10"lifj0' ki bo.
___jtaneno pregledala vsa privat-
MOŠEJA SE JE STRESLA
Istanbul, Turčija, 29. avgusta. — Svetovno znana moše-ja sv. Sofije se je zelo stresla vsled .podiranja zidovja bliž-
uničil letošnjo pomlad. Pri podiranju se je zlomila težka vodena cev, ki je vodila skozi stene mošeje in pri tem se je mošeja stresla v svojih teme-
dovich je pozneje nadaljeval s kampanjo za Sin-bo bral^v soboto, 1. septem-|ljih. Arhitekti so takoj priče-clairja in je mnogo pripomo-Ce bo Sinclair pri novemberskih volitvah izvoljen ciji. —Opomba uredništva.)	I New Torku.
— __	------9 —
1 • • •	•	1 1	. • ibra ob devetih zjutraj v Slo-,li pregledovati mošeio, ako ie
clairja in je mnogo pripomogel k njegovi nomina- venski cerkvi
na Osmi cesti v [bila napravljena kaka večja ! škoda.
na podjetja, bo odstranila vse nazijske uradnike in na njihova mesta postavila pristaše sedanje vlade.
______
_
Advertise in
".Glas Ngtroda"' 'Ml
■'..... , ' : '
': 'V r / * % __1_________ _...............L
4» IlllODl"
NEW YORK, THURSDAY, AUGUST 30, 1934
THE LARGEST SLOVENE DAILY in IT. 8. A.
Glas Naroda"

Owned and Pnbllibed by ^OflNIO PUBLISHING COMPANY (A Oorporatloa)
L. Beoedlk, Twtfc
eufejw
Am MpontloB and sddreases of above officer«:
Pftpgh if Mwitrnttin, New Ywfc Qty, N. Y.
•GLAS NARODA" (Voice of tbe People) '
Btmj Day Except finndayi and Holidays
* fa pol let U Mat J	tto valja aa Ameriko ia $0.00	Za New Tork sa celo leto ...... $7.00 Za pol let« ...................$8.50 Za Inozemstvo sa celo leto...... 97.00 Za pol leta...................._|3JS0
	Subscription	Yearly $6.00
	Advertisement	on Agreement
	Has Naroda" Ishsjs vsaki da	d fsvsemflH nedelj in prasnikov.
bee* podpisa la osebnosti se ne prlobčnjejo. Denar naj se blagovoli po Mmm; Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se todl prejšnja bivališče oasnanl, da hitreje najdemo naslovnika.
MUSSOLINI SE VARA
Pariška 44Ere Nouvelle" s« v daljšem članku bavi z zunanjo politiko Italije, ki je prav za prav osebna politika Benita Mussolinija.
Pisec pravi, da to politiko najbolj karakterizira lo, da se stalno vara.
Italijanska politika je zelo
Naši v Ameriki
ROJAKE PROSIMO, NAJ NAM NAKRATKO N A DOPISNICI
SFOROCE SLOVENSKE NOVICE IZ NASELBINE.
— 27. avgusta je preminula v Clevelandu, O., Marija Peč-nik, rojena Bernjak, poznana tudi pod imenom Baker Vsem
nestalna in spremenljiva ka-l« gotovo v spominu slučaj, kor aprilsko vreme.	'ki se je pripetil pred dvema j
Samo v enem cilju kaže stal-|leti* ko J° bila družina Baker | nost. Ta cilj je, da oslabi in^ropana od nekih pobalinov. razcepi Malo antanto.
To se jasno vidi iz ogorčenih napadov fašističnega ti-
Vlom se je izvršil na doinu dvojice 1;>. septembra. Vlomilci .so pokojniro z njenim mo-
T-
AU STE ZAVAROVANI
ZA SLLCAJ BOLEZNI, NEZGODE ALI SMRTI? AKO ŠE NISTE, TEDAJ VAM PRIPOROČAMO
JUGOSLOVANSKO KATOLIŠKO JEDN0T0 V AMERIKI.
kot najboljšo Jugoslovansko bratsko zavarovalnico, ki plačuje
NAJBOLJ LIBERALNE PODPORE SVOJIM ČLANOM
Ima svoje podružnice skoro v vsaki slovenski naselbini ▼ Ameriki. Posla je v 17. državah ameriške Unije. Premoženje nad $1,560,006.06__Za vstanovitev novc-
društva zadostuje 8 odraslih oseb. Vprašajte za pojasnila našega lokalnega tajnika ali pišite na:— ,	GLAVNI URAD J. S. K. J'., ELY, MINNESOTA
Peter
KH48 NARODA"
216 W. 18th Street, New Ytrk. N. Y. CHeLsea 3—3878
STAVKE IN NAČELA
/
Stavke, same stavke vsepovisod. In pa pretje, da bo : a stavkala ta ali ona skupina delavcev.
Xo je kongres nartančiio proučil in odobril postavo za ; ospodarsko obnovo (NRA), je bil prepričan, da 1>o ta p<> >ta/va zaščitila delavce pred nesramnim izrabljanjem od : C rani delodajalcev.
Tudi administracija je bila istega mnenja ter je v dobri veri stavila tozadevni predlog.
Akcija pa ni imela zaželjenega uspeha.
Vedno in vedno se pojavljajo delavske organzacije. ki dokazujejo, da se delavcem gode krivice ter jili pozivajo, naj si izvojiijejo bolj.se življenske pogoje.
Najuspešnejše sredstvo za dosego tega cilja, je pa, že vsaj po mnenju nekaterih, štrajk.
Narodna zveza tekstilnih delavcev je pozvala svoje člane na stavko, ki bo izbruhnila dne 4- septembra, če se v leh kratkili dneh ne za vrši kakšna nenadna izprememba-
Tekstilni delavci so si izbrali najprimernejši čas. V začetku septembra namreč začno obratovati tekstilne tvoril ice s polno paro.
V držajvi Alabami so tekstilni delavci že pred.časom . iložili delo.
Poročila o neznosnih razmerah, ki vladajo po tain-ajšnjih krajih ter pritožbe delegatov, da delodajalci di-ektiio ignorirajo i>ogodbe, ki so jih podpisali z vlado glede ; /loč, delovnega časa in delovnih pogojev, vse i o je dalo ■ovod, da >o se vsi tekstilni delavci v Ameriki odločili za tra.ik.
Naj bodo določbe pravnika še tako jasne in obvezne, ii lodajalci jih enostavno nočejo pri7>na:i.
Delavci ne zahtevajo samo plač in delovnega časa, ki ga določa NRA, ter priznaoija strokovne organizacije, pač pa hočejo biti zastopani tudi pri oblasti, ki nadzoruje, da. se obe stranki točno držita določib NRA pravilnika.
S tem je bilo prvič poudarjeno načelo, da delavstvo :ioce biti na milost in nemilost odvisno od delodajalcev, ampak hoče imeiri tudi besedo v vseh skupnih zadevah posameznega industrijalnega podjetja-
Washingtonska posredovalna oblast bo posegla vmes, i^akorhitro se ji bo zdelo potrebno-
Zamimivo bo opazovati, kakšno stališče bo zavzela napram temu načelu-
da paktira s hitlerjevci.
Izgleda, kakor da bi hotel Mussolini prepričati Evropo, da jo je prav za prav fašizem rešil pred hitlcrizmom.
Pisec opozarja dalje na članek, ki ga je nedavno objavil Mussolini v pariškem ' listu "Information" in pravi, da s«' more iz tega članka sklepati, da hoče Mussolini ohraniti mirovne pobodbe v toliko, kolikor govore v prilog Italije, vse pa, kar je na korist drugih držav, zlasti pa držav Male an-taute, naj bi so rovi«lirah«.
One države, na čijih škodo naj bi se izvršila ta revizija, so seveda samo države Male an-tante.
Cesar duce ne more odpustiti Franciji, je da ona stalno jbraiii interese Male anatnte. ki I so največja ovira hegemoni-{stičnim stremi jen jem Mussoli-inijeve politike.
Danes koketira Italija z Avstrijo in Madžarsko, kakor je še nedavno flirtala s Ilitierje-|vo Nemčijo. Vse to je imelo in ima za cilj oslabljenje Male antanto, ki j«* v fraieoski podpori našla najčvrstejšo garancijo za svojo toritorijalno nedotakljivost.
ska, ki obtožuje Jugoslavijo,	VIV4j ttldaj hudo pretepli, jVel v Parizu in se zavzel zanj. Javnost jo zaradi tega napa-
oba pustili zvezana ter pobeg- >Sedano pa je dobro ve<lel za da od vseh strani, najslabše pa nili z $11,800, katere sta imela j svoje pokolenje in to je bilo ee godi nameščencem mestne-sprarljeno v stanovanju. Na- jgotovo napveč krivo, da je ho- ga preiskovalnega la bora tori-padalci in vlomilci so bili !>()-,tel igrati velikega gospoda. Si- ja. — Poštna uprava, polici-balini, ki so poznali razmere jcer sta mu bila visoko letanje ja in družba podzemeljske že-družine m vedeli, da so milia-[;n razsipnost v krvi že po oče- leznice so namreč izdale stro-
ja na domu velika vsota d«-- tu, kateremu je bil tudi na zu- ge ukrepe, da se preprečijo no- ° ™k°; ~ ™ V* nara. Pokoj nI ca je bila prikle- lllaj zel0 podoben. Kmalu je za-! ve žrtve. Tako morajo vsak ?a..lelJ"; . njena na postelji že štiri letaj^j v ogromne dolgove in ko sumljiv zavoj prinesti v mest- jJ ; 10
in S mesecev, no da bi mogla
na noge stopiti. Doma je bila je poskušal svojo srečo z iščejo iz Teren ja na Primorskem. V [dvomljivimi posli. Leta 1887 strojem, starem kraju zapušča dva si- Se je poročil z neko Francozi- odredbo,
nova m eno hčer ter dvi stri, tukaj pa soproga in stro. V Ameriki se je nahajala 24 let.
i njo, a tndi njegov Sl*" bil nesrečen.
zakon
CESARJEV SIN USTRELJEN KOT VOHUN
POŽAR V KLAVNICI
j Chicago, m., 28. avgsta. — i Požar je nastal v štirinadstropni klavnici Armour & Co. 11■ je napravil $75,01)0 škode.
DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO TOČNO IN ZANESLJIVO PO DNEVNEM KURZU
V JUGOSLAVIJO
Za t CJM .......... Din.	IN
t 115 .......... Din.	2M
17 J« .......... Dtn.	3M
tlZJff .......... DI9.	5®0
$24JCS .......... Din. 1000
V ITALIJO
Za $ 9.35 ................Lir 100
$18.30 ....................Ur 200
$41.60 ....................Lir m
W8.20 ....................Lir 1001
$176.— ....................Ur 2000
EE CENE SEDAJ HITRO MENJAJO SO NAVEDB NE CENE PODVRŽENE SPREMEMBI GORI ATA DOLI
kot sgormj niTodeno, bodlat t dinar]in aH umu *ovoijajemo «e bolje pogoj«. »UtaA W IMIKlteM DOLiKJIR
lM hftofflo 9 L- MonUo potimtl..........$ 5.75
IM^- - " ..........$1035
" H ......... $1«^-
—	»	1»	(M '
....." . •...
$40^— - - ..........$4L2S
" " ...........SSLM
Prejemnik doM ▼ starem kraja UplaCUo v dolar)Uv .
$L—.
SLOVEfOC PUBLISHING CQNUOOSX ' ^Blti Naroda," J
$t$ VP9T vm WWW	HEW YOU. N. ¥.
ŽENITNA PONUDBA.
Želim se seznaniti z dekletom ali pa vdovo v starosti do .'iS let, če nima več kot dva otroku. Na premoženje ne gledani, .laz som srar 45 let, imam svoj dom in stalno delo. Pisma naslovite: - "2enin Illinois", c o Glas Naroda, 216 W. 18 St., New York, N. Y.
NAPRODAJ POSESTVO,
vas Loka pri CVrnomlju, liiša za gostilno, lep vrt, zraven ko-varnie;i, 5 v«*likih njiv in .r» kosov lož«-. — Cena $5000.00. — J. Skala, Loka 58, j. Černomelj, Jugoslavija.
srna v ftvico. Nekoliko teli pisem so prestregli, našli so, da
-:--Iso v njih s skrivno pisavo na-
Krancoski častnik KmiUe!Pisaiia ,ieka. sP^očila voja-Cliassard je izdal knjigo "Vo-	zvnawlia	P!
litini v Parizu", v kafri opi-	Jvc A* ^j
sn je tu<li obravnavo proti ne- ^poril, ob koncu MUliyd 191/
kciiiii Kodanu, ki so ga 10. ok- P? ^ Pnsel
ikra 1917 ustrelili v Vineon-,w*-.z?niJ11 » ^
VollUOil. Cliassard in varjati, da je bil le žrtev ne-
mu je rednik ustavil podpore, ni laboratorij, da ga tam proza s kritim peklenskim
A od kar so izdali to	.	,.
. ph riade izvoljencu nimajo namescenci \ , „
je tega zavoda nobene mirne ure
j več. Obiskovalci s "sumljivi-
Ob izbruhu sveto\ne vojne mi zavoji" si podajajo kari
j«» bil Sedano »v Španiji in se je kljuko pred tem uradom.	I
dal zavesti v vohunsko službo | Tn najbolj čudne stvari se u- i
za osrednje sile. Poslali so ga gotavljajo v teh zavodih. Ta-! , r . .
v Pariz, kjer je policija kina- ko je neki prestrašili možakar so ll,1fM'
lu dojruala, da često pašilja pi-,prinesel zabojček, ki <ra je na
Možak, ki je gotovo imel dovolj časa, je poskusil z neovr-gljivimi številkami izračunati to, kar imenujemo navadni ljudje, "ljubezen". Ilotel je pač spraviti zadevo enkrat za vselej v znanstveni red.
Na podlagi dolgoletnih o-pazovanj je možak dognal, kako se obnašajo moški in ženske, kadar si razodevajo najslajšo občutke.
Njegova opazovanja »»rayi-
jo:
36 odstotkov moških si položi v odločilnem trenutku roko na srce; 24 odstotkov se jih okorajžil do poljuba; + odstotki pa poljubijo svoji izvoljen-ki roke; 2 odstotka poljubita le roko; 2 odstotka jih pade odstotkov jih odstotkov jih pa sploh kar molči.
Ženske so dosti bolj korajž-ne pri tem poslu: 60 odstotkov
v objem; |20 odstotkov jih molče zardi; 4 odstotki molče; 1 odstotek jih pa omedli.
Ostale se pa ljubimca naglo otresejo ter tečejo materi razodevat sladko skrivnost —
onra
liesn kot vohuna, i liassard je tej obravnavi sani prisostvoval k<»1 opazovalec po naročilu pariškega vojaškega go-vornerja. Stvar samo na sebi no bi bila bog ve kako zanimi-
ziianih mu ljudi, in da niti ni vedel, kaj je v pismih, ki so jih prestregli. Obsodili so ga na smrt in tudi ustrelili. Tako je | usoda sinu pripravila podo-1 ben, samo bolj nečasten konec
BOMBE V PARIZU
Vii, da ni stalo v obsodbi, da ie Sedano sin mehiškega cesarja	očetu.
Maksimilijana Habsburškega.
l)o danes je pač le malokdo vedel, da je nesrečni Ilabsbur-žan, ki je svoj pohlep po via-1 y zadnjem času so vrli Pa7 darski kroni tako tragično rjžani v velikem strahu, kajti plačal pie puškami v Quere-'^ številnih mestih so eksplo-taru, imel sina. Imel ga je da-hirali peklenski stroji, sprva si ni bil to legitimen sin. Ma- brez posebne škode, zadnjič pa ti mu je bila lepa Spanjolka, Sj. j(l takšen peklenski stroj ki jo je Maksimilijan spoznal skrivnostnega izvora razpočil leta 1*06. Malo mesecev j>o v p(>stltji |K)dzemeljske želez-njegovi smrti je umrla tudi „jco na Montparnasu in je ene-mati in dečka, ki so ga krstili uslužbenca ubil, več pa tež-po<l materinim imenom Seda- poškodoval.
so spravili v J je dobro vo-
poškodov
' Ne mine več dan, da bi ta ali' oni meščan ne dobil pisemca,
šel na ulici i« v katerem so našli, ko so ga odprli z vso previdnostjo — 12 kosov čokolade in funt sladkorja. Neki šofer je v največjem razburjenju dospel s škatljo, ki jo je nekdo pozabil v njegovem taksiju in ki je bilo v njej par ženskih čeveljčkov in štrena volne. Tako si sledijo zavoji z rezanci, moškim perilom, urami, svinče-1 nimi vojaki, nekega dne pa je , prif&a celo škatla z jetrno pašteto. To bi bilo še vse razumljiva, je pa neki sprevodnik cestne železnice prispel v največjem diru z izgubljenim — dežnikom, to je celo preutrujene laboratorijske nameščence pripravilo v krohot.
Najlepša zgodba pa se je pripetila te dni v zgodnjih popoldanskih urah. S postaje podzemeljske železnice Tobiac se je oglasilo telefonsko naročilo, naj za božjjo voljo pošljejo tja preiskovalno komisijo, ker so našli spet peklenski stroj v nekem vozu. Dva kemika sta v divjem diru odbrzela tja. Ko sa tja dospela, sta za-
iio v Leguizano,
Pariz.
Dunajski dvor „............
del za tega i legitimnega sina rv kat^rom n«P»veduje.]o "sod-
Maksi mili ja novega in nečaka mkl lM'kla» Mmos* Kako* 1,1 Franca Jožefa, a na večkratno Radamantes" v čudno nabuh-prošnjo za podporo ni dal Du- !om sIo«u eksplozije novih pe Hit J niti odgovora. Dečka se je
. ir
gledala postajnega načelnika
usmilil neki bogati Mehičan po imenu Juan Bringas. ki je ži-
ROB V NIAGARI

•3»	'as^.

m
iWi
kleuskih strojev m uničenje A*sega grešnega človeštva. — Morda gre v resnici za tri figure iz podzemlja, vsaj pariškega, če že ne klasičnega, še
in celo gručo osuplih ljudi v spoštljivi razdalji od velikega zaboja, ki so ga našli pod klopjo v nekem oddelku. Z vso previdnostjo sta se kemika splazila do zaboja in stegnila okleva je roke, tedaj je peklenski stroj dejal "mijav", in iz njega je skočil ogromen, črn maček. Kakšna stara ženica ga je bila pozabila z zavojem vred
verjetneje pa je, da tiči za vsem ,in treba je bilo vse te zgodbe z
tem kakšen nevaren norec, ki polaga bombe v imenu peklen-
Minom, Eakoni in Radoman tom, da sta ga prišla rešit dva
skill sodnikov. Policija pa do- kemika z mestnega raziskoval-slej zaman stiče za njim.	nega zavoda.
preko katerega pada voda, se je nedavno odkršil in nastala je 250 čevljev dolga in 15 čevljev široka zareza. Na sliki se da-opaziti'kup skalovja, ki je padlo v strugo.
Važno za potovanje.
Kddr je namenjen potovati v stari kraj ali dobiti koga od tam, je potrebno, da je poučen v vseh stvareh. V sled naie dolgoletne skušnje Vam eamoremo dati najboljša pojasnila in tudi vse potrebno preskrbeti, da je potovanje udobno in hitro. Zato se zaupno obrnite na nas ea vsa pojasnil.
Mi preskrbimo vse, bodisi prošnje ea povratna dovoljd-nja, potne liste, vizeje t« sploh vse, kar je ea potovanje potrebno v najhitrejšem času,, in kar je glavno. ea najmanjše
stroške.	t -
. * *
Nedriavljani naj ne odlašajo* do zadnjega trenutka, ker predno se dobi ie. W a thing t ona povratno dovoljenje, RE-ENTRY PERMIT, trpi Najmanj en mesec.
Pišite torej takoj ta brezplačna navodila in e*notavljo-mo Vam» da boste poceni in* udobno potoval
SLOVENIC PUBLISHING CO. TRAVEL BUREAU 216 West 18th Street New York, N. Y.
—	Stopaj oh moji levi strani! —je zakričal kralj na svojega dvornega norca. — Na desni strani ne trpini nobenega norca.
—	Meni j«» pa vseeno — jo rekel norec in stopil na levo.
Nedavno sem eital sledeče priporočilo:
—	Vse ljudi, ki se vozijo z motorji ali z avtomobili, bi bilo treba - zdravniško preiskati.
Nazadnje je to brezpotreb-no. Saj počasi pridejo itr.lT vsi na vrsto ...
*
Človek, ki brco zasluži, naj brco dobi.
Toda, prijatelj, kadar nameravaš koga brcniti, glej, da ga ne boš brcnil z olienia nogama naenkrat.
Ako skuša človek z obema nogama naenkrat brcniti, običajno nekam prileti.
Kupec je ves ogorčen pisal prodajalcu kanarčkov: — Pred par meseci sem kupil od vas kanarčke.. Rekli ste, da je mladič in da bo pel. Tri mesece že čakam, pa doslej ni niti enkrat čivknil. — Kaj jo vzrok!
—	Splošna kriza in depresija — mu je odpisal prodajalec. — Lepo vas prosim, kdo bo pa prepeval v tej strašni inize-riji ?
*
Ugleden zdravnik svetuje:
—	Kadar se človek preveč napije alkoholne pijače, naj gre v lekarno in naj kupi za deset centov "bisurated ma-gnesije". Tisto naj spije na vodi, ]>a mu bo kmalu odleglo.
Zravniki so učeni možje, vsa čast jim. Včasi le ne vedo, kaj govore, — je rekel dragi rojak.
—	Človek, ki se preveč napije, ne more iti v lekarno, ker komaj na nogah stoji. Pa tudi ee bi na ta ali oni način prišel v lekarno, bi za ves svet ne mogel gnesia1
reči: *'bisurated ina-
Fant in dekle sta se izprelia-jala po samotnem parku.
Mesec je svetil na nebu in rahel vetrič je pihljal.
Tn fant se je skOrajžil rekoč :
—	Kaj bi rekla, če bi ti zdajle poljub ukradel?
Nekoliko je pomislila in pomembno odvrnila:
—	Kaj bi mislila o tatu» ki bi imel priliko ukrasti sto dolarjev, pa bi le nikelj izmaknil? - -
NEW YORK, THURSDAY, AUGUST 30, 1934
THE LARGEST SLOVENE DAttY jn JJV S. Ji.
B«mMiI trpne, iKrokac t 5. dejanj M Cyran de Betfcnc. HerlCna kome-' dlja ▼ petih dejmjUi. Trdo ve-
GUST A V STRNIŠA:
Moj prijatelj Tone Skala se i je vrnil iz zai»ora. Zadnjič ga' srečam vsega skrušenega in bledega, da se mi je kar za-( smilil:
44Pozdravljen bratec! Kaj je s teboj f Ali te mora tlači f Ali te je vrag obsedel? Tak si, da se mi smilis do dna želodca!' * j **Verjamem, saj že tri tedne' nhteiii pošteno obedoval!" j 4tKer imam lastno gospodinjstvo, sem ga povabil s se-j boj na krožnik juhe in kos govedine.
Tone Skala, poštena gorenjska duša, se je nasitil, si pri-1 voščil še grmado solate, ki jo imam na vrtu kot listia in tra-; ve, nakar mi je potožil:
Tegoba je bratec, strašna" tegoba! Sani veš, da nisem do-! misija v na svoje slike, čeprav , sem dobil priznanje že v tuji- 1 ni. Toda..." Pr umolknil je, in I potem nadaljeval:
"No, saj poznaš zgovornega j Andreja Klepetea. Ye<hio je bil za menoj kakor senca in vedno sem se jezil nad njim. Srečo ima, a pameti nobene. Dobro službo so mu dali, vplivna osebnost je postal, a razuma mu žal nihče ni mogel dati!
Torej vedno je lazil za menoj, če sem le prišel na ulico, sem naletel nanj in že me je silil:
(iospod Skala! Krasne so vaši' slike, vsaj drugi so mi tako pripovedovali. Pokažite mi eno, povejte mi, kaj slikat« .*
Otr**seI >«»m se tfa kakor pod-repne muhe, ga skušal odsloviti, a vse mi ni pomagalo.
In tako je bilo najmanj desetkrat. Bil sem ga čez glavo sit in mislil sem si, pokažem mu nekaj slik, sauio. da se ga od križam.
Nekega dne sem ga res peljal v svoj atelije in mu pokazal slike.
Cigan mi ni pohvalil niti ene. Samo datume si je skrbno ogledal in ves čas hitel:
* Pridni ste!.O, koliko ste naslikali zaduji dni! Res ste pridni, zelo pridno, izjemno pridni, posebno pridno, čudovito pridni!*
Obšlo lile je, da bi ga treščil skozi vrata, toda premagal sem se in ga pustil, da se je izčve-kal.
Ko je odšel, sem se oddahnil, kakor že zdavnaj ne. Bil sem vesel, da sem se ga odkri-žal, upal sem, da bom poglej i-mel mir pred njim.
Motil sem se.
Ni minilo uiti pet dni, pa inc je spet ustavljal na ulicah, silil vame, me izpraševal o mojih slikah in hitel:.
'Vein, da ste spet mnogo slikali! Kako tudi ne, tako priden človek, tako resnično marljiv, res delaven kakor čebela, neu-trudljiv kakor mravlja 1 Pokažite mi spet kaj, pokažite!'
Trdil sem mu, da nisem naslikal ničesar. Bežal sem pred njim, a lovil me je za rokav in s|>et nisem imel pred njim mi-j ru.	.
Kaj sem hotel ? Spet sva šla v delavnico, sj»et so se njegove radovedne oči pasle po mojih slikah in spet mi ni pohvalil uiti ene, niti o eni ni dejal, da je res umetnina, temveč samo govoril o moji pridnosti, mar-( Ijivosti, delavnosti, vztrajnosti in tako dalje.
Ko sem ga po kakem tednu srečal, j« spe|; pričal o moji pridnosti, marljivosti, delavnosti, vztrajnosti in tako dalje.
, » » • «
Ko (tem ga jtoo kakem tednu srečal, je speP^ pričal o moji £ridsM>?ti m »e vabil k meni.

___1.7»
PRIDNOST
Bil seiu že truden in naveličan te njegove vsiljivosti. Kadar sem pomislil na pridnost, o kateri mi je toliko govoričil, sem se spomnil na kužka, ki ga pohvalimo, da je priden, če nas sluša in stori, kar mu ukažemo.
Odslej sem bežal pred K le-j Iieteem kakor pred živim vra-' goni. Moj strah ga je menda še zabaval, kajti zdaj me je nalašč čakal, me lovil in vedno začel :
' Da, gospod Skala, pridni ste, zares pridni, izjemno pridni, tako pridni!'
Obupal sem. Pričel sem premišljevati, kaj naj storim, ni | sem si znal pomagati.
Ko me je Klepete« nekega! dne spet pričel nadlegovati in ine napadati s pridnostjo, sem zbesnel. Z levico sem ga zgrabil za njegove petelinje prsi, a
z desnico sem mu jel deliti zaušnice, da je kar pokalo.
Preden sem nehal, je stal l>oleg mene stražnik in izpraševanje se je pričelo.
Kaj naj pripovedujem na dolgo in široko! Klepetec je zahteval kaznovanje, državni tožilec tudi, saj je bil dedec v lice ves zatekel, tako sem mu jih naložil.
Sedel sem tri tedni in zdaj
upam, da bom imel mir."
f
Tone Skala me je žalostno pogledal, kajti samemu sebi ni verjel. Prinesel sem kozarec dobrega ljntomeržana, mu na-točil in mu vesel sporočil, naj ga zvrne brez skrbi, kajti Klepetec je bil predstavljen v. službi in je že odopotoval.
Slikar je sproščeno vzkliknil se zadovoljno nasmehnil in spraznil kozarec do dna.
drama ▼ 4. dej. (■»upi m »erja, 5. dej. Lokalna Mesnic*. 3. dej. Marta. Semenj r Rtebmoado. 4.
dejanja__________________________M
Oh vojski. Igrokas v »tirih Bilkah____M
Tončkove tajne na Miklavtov veter, Mladinska Igra s petjem v
3. dejanjih _____;----M
B. U. B. Drama v a dejanjih •
predigro, (Čapek). --------------tf
Revizor. 5. dejan], tree vesana —..75 Za kril in svobodo, Igrokaž v 6.
dejanjih Ljudski
ti. sv. Po 12 letih. 4. dejanja
11.	kv. Zapravljive«........
12.	sv. Skopuh ............
DVE SIROTI
* i
Spisal A. D. ENNERY
M .60 M
Zbirka ljudskih l^er:
Sv.
.M
ČJZAAAJZJž
Note...
£ESMI Z NOTAMI:
NOTE ZA KLAVin
Slovenska koraenira (l'uvči<"»
Vn.ik zvezek | m i .......... „10
8 mladinskih pesmi (AdamKS.. -60
NOVE PKSMI S SPREM I JEVA-NJEM KLAVIRJA
Šest narodnih pesmi (Preluvee) .SO
MEŠANI IN MOŠKI ZBOR
Slovenski akordi (Adamič) :
II. zvezek...............75
Pomladanski odmevi. II. zv. .. .15 Ameriška slovenska lira
(Hohunr I ...............1.—
Orlovske himne (Vodop'ree) ..1.20
MOŠKI ZBOR
Trije moški zbori (Pavčif) —
Izitala (Ilatibena Matica ... .40 Narodna nagrobnica (Pav^lč).. (■orski odmevi (Laha mar)
'1 zrezka ...................45
»VOGlJlHNO Nafti himni ...................KO
MEŠAM ZBORI:
Planinske. (I.aharnar)
II. *vpw*k ................ 15
Trije mešani rhori. Izdala Clas-
lieoa Matiea ...............45
RAZNE PESMI S SPREMI JEVA-NJEM:
Domovini (Foersler)
Iz<lalu Clnslienn Mntim .. .40
Gorske cvetlice. (I^hnrnar.) Četvero in |M'tero raznih glasov .45
V pepel nični noči. tSnttner). kantsnla zn soli. 7.1 ki r fit or* kester. Izdala Cilns. Matiea .75
Dve pesmi. (I'rt'Im w-j Zn moški zl.or in harltou s«»lo.....*J0
MALE PESMARICE
fit. 1.	Srbske narodne himne ...15 Ai. la. Sto futiŠ. Srb ine tuini .15
St. 11.	Zvečer .................15
Št. 13.	Podoknica.............15
Slavrrk. zbira šolskih pesmi ~
(Medved) .................'J5
Lira. srednješolska. 1. in 2. zv. po .50
Troglasni mladinski zbor.
Primeren za trofjlnsen ženski ali možkl zbor. 15 |iesmlc. ( Prejrel ) ...................l.—
Mešani in moški zbori. (Aljaž) 3. zvezek: Psalm 11S; Ti veselo poj; Na dan; IHvua uoc ...40
0. zvezek: Opomin k veselju; Sveta noč: Stražnik!; Hvalite Gospoda; Občutki; Oesln ...40 8. zvezek: TI osrečiti jo hoti (mešan zlior) ; Prijatelji in sem-a (mešan zbor) ; Stoj, solnčiee stoj ; ivmetskl glas .. .40 ttnMOcautflmMHBfcBaara aBMBMttBOi
mmpBirflfftKuii: !tmm»f in timi icibib ! s ntuiriauLianiniiii mh h HaiBiaiiUHsii-
—Hirw'tiMmHiHimBmmw—mium Hi i miBiiiii uiuumi 1 »ju w n, la ittare^
4HMMMHIBIV*innRaHUMllinill! >*aill|!tniSWRI3imill!IU !• IIIPBlwntt l9!ll!!!B!lfl mi iiiHiuiiiiaiiii iiiiiiiBiaii iiiitiiiiiiiiiiniiiiiiii'iHiiiMiiaiaimiiiii

CERKVENE PESMI:
DnmII glasi. Cerkvene pesmi ES rneflan zbor..............1.—
Priložnostne pesmi za cerkvene
ia društvene slavnosti.......60
13 mešani In 3 moški zbori —
(A. finim > ................1._
V pepelnlfni noči (II. Sattner) L—
12. Tantnm Er^o (Premrl) .*... J50 MaSne pesmi za mešan zbor —
(Sattner) ...................50
12 Panpe IJ n rii a Tantnm Ergo
G en i tori. (Foerster) ........ 50
Hvalite Gospoda v njegovih svetnikih, 20 i>esml na Cast
svetnikom (Premrl) .........40
Misaa in honorem St. Joseph! — (Pogaehnlk).................40
Kyrie .........................GO
K svetemu Rešnjemu telesu —
(Foerster) ..................40
Sv. Nikolaj ...................60
NOTE ZA CITitE:
Koželjskl: Poduk v igranju na Buri pridejo, korar-nlea.........20
cifrah, 4 zvezki............3.—	1 n m\wm
NOTE ZA TAMBUBICE:
Slovensko rmrodno pesnai za tam- Na Gorenjskem Je fletno......1,—
buraški zbor in petje. tEuauwMBiQiii^niiwnMUMUBBiiu mimiiaw (Bajuk) • ................'...1-
Naročilo z ttouey ordrom pošljite na:
*ftJIGARN0 GLAS NARODA
216 West 18th Street	NEW YORK, 14. Y.
3. snopič. Mlin pod semljo, Neža, Sanje _______________
13.	snoptC. Vestalka, Smrt Marije Device. Marijin otrok...................30
14.	snoplfi. Sv. Bottjan, Jnnaika deklica, M*sris Macnhv -----------Jt
15.	sno|»i& Turki pral Duuajcn^ Fabjola in Neta--------------------«•
30. raopie. Sv. Jnst; LJnbesen Marijinega otroka--------------J9
KNJIGARNA
u
GLAS NARODA"
216 W. 18tK Street
NEW VOBK CITS
SVET V 30 IN 100 LETIH
I*o«^i<'tl v bodočnost jt* <*lo-veka vodno zanimal, posebno pa danes, ko jili je le malo, ki bi bili s sedanjostjo zadovoljni. Angleški znanstvenik J. B. S. HaMane ]x»skuša odkriti zaveso botloenosti vsaj za trideset. l»*t iiii]»rt*j. Ki ♦»ojj.-ve kako tolažljiva slika, ki nam jo pokaže. Tehnika bo sove napredovala. zato pa tudi brezposelnost. Vendar bo človeštvu da-nepra .kaj povsem novega: '"znanstvena država". V tej rajski državi bo vsak otrok že pred spočetjem pod zdravstvenim varstvom. Materinstvo bo častitljiv poklic in kakor vsak drug poklic plačan. Vzgoja mladine bo taka, da bo vsak dvajsotlotnik zaposlen ]»o 30 ur na teden. Preprečevanje bolezni bo na višku, tako da lio večina ljudi dosegla starost 70 let, ne da bi bila kdaj v življenju resno bolna. Kirurgija bo dosegla uspehe, ki bi so danes zdeli f?ola domišljija. Tudi vse drutfo vedo bodo zelo napredovalo. Zemljo bodo preiskali do milj v globino in prvi polet na luno se bo obi-stinil.
Ameriški učenjaki so se u-pali pogledati še dlje v bodočnost in napovedati, kako bo na svetu čez sto let. Pravijo: 2034 no bo na zemlji nobeno boleznf več. Svet bo veliko bogatejši, kajti energijo za vse stroje bo dajalo solnce. Iz morja bodo dobivali toliko zlata, (la ga bo za vso narode na svetu dovolj. R pomočjo daljnovoda bo mogel vsak iz svoje zasebne sobe opazovati vse dogodke po vsem svetu. Najčudovitejše stavbe bo mogoče postaviti v teku onega tedna in najlepša palača bo stala smešno malo. Poleti Čez ocean bod(v vsakdanji in na letališčih bodo ljudje zahtevali listke za Afganistan "tja in nazaj". I>judje bodo le so malo delali, ker bodo vse delo opravljali stroji s Rolnčno pogonsko silo.
Ali no bo malo dolgočasno lota 2034? .
SLOVENSKA GOSTILNA
BO OTVORJENA
v soboto 1. SEFT4., 1934
PRVOVRSTNO PIVO VEČERJA BREZPLAČNA GODBA ZA PLES
EUROPEAN RESTAURANT
(Lastnik Frank Kondrieh)
, 103 Avenue B., (med 6. in 7 St.) New York
Vitez de Vaudrey je bil ves iz sebe, ko je zagledal na povratku od zdravnika pri o-knu Henriko
Končno jo je zope^našel; in če ni mogel govoriti z njo, kakor nekoč, je bil vsaj prepričan, da je na varnem.
Pod vplivom te ^nisli je liitel na sestanek s Picardom. Drugače bi bil potreboval komaj dvajset mimit, da bi bil prišel iz ulicc Saint Louis dn Temple do cerkve Saint Nicolas des Champs.
Toda biti je moral zelo oprezen, da bi ga spotoma kdo ne spoznal. Ni mogel dvomiti: da je razposlal policijski ravnatelj na vse strani agente za njim-
Tudi zdravnik mu je svetoval, naj ne lio-;ii z doma, dokler ne pride sam ponj-
Zato je krenil po stranskih ulicah, vode čili od trga lioyale, in hitel je ]»ovešene glave kot meščan, hiteč z dela domov.
Na sebi je imel temno vijoličast plašč tako, da je bil podoben srednje premožnemu trgovcu. Pa tudi njegov obraz je bil pod kostanjevo lasuljo temeljito izpremenjen.
Vsi ti ukrepi, ki jih je preziral, dokler ni zopet zagledal Henrike, so se mu zdeli silno važni.
Zla j je zopet trdno upal, dobro vedoč, da je dekle pod zaščito doktorja Heberta. Tako preoblečen je hitel po ulicah, ne da bi >e kdo zmenil zanj. Prispel je do konca uli-ee Saint Martin, potem je pa krenil po hodniku proti cerkvi, kamor je bil namenjen-
Pred cerkvijo se je ozrl na vse strani. Nekaj ljudi je bilo na cesti; itoniirjen je krenil čez cesto in zavil v cerkev.
Klopi so bile skoraj prazno; le nekaj p< cerkvi razrešenih ženic je tiho molilo.
Roger je krenil povešene glave pred glavni oltar, skrivaj se je pa oziral na desno in levo v pričakovanju, da zagleda Picarda-Kar je začutil, da ga je nekdo potegnil za rob plašča-
Ozrl se je in zagledal v kotu pod prižni co klečečega moža- Vitez je bolj uganil, nego spoznal, da bo to Pieard, kajti tako spretno je bil preoblečen zvesti sluiga, klečeč povešene glave ko:r da pobožno moli.
Čim se je vitez ustavil pri njem, mu jc* Pieard zašepetal:
—	Gospod moj, ]>okleknite k meni, tako, blizu, da -se bova mogla tiho pogovarjati.
Roger je ]>okIeknil k njemu- Potem se je pa začel naslednji pogovor:
—	Je zvedel moj gospod kaj novega i
—	Videl sem zopet Henriko.
—	Hvala bogu.
In sluga je zašepetal kratko molitev.
Toda viteza ni mikalo nadaljevati pogovor- Dejal je takoj:
—	Lahko rečem, <la-..
—	Gospod vitez je srečen-. .
—	Se nisva na koncu, Pieard.
—	Kaj? Ko sva zopet našla ljubljeno de-kle-
—	Zal nisem mogel govoriti z njo.
—Mar jo zaprta?
—	Trajalo'bi predolgo, če bi ti pravil, kaj sem počel od tre-nultka, ko sva se razšla- Vedi samo, da sem prišel na ta sestanek, da ti zaikličeni zbogom.
—	Kaj'?-.. Odpotovati nameravate
—	Moram se posloviti, in sicer zato, ker hočem izpolniti dano obljubo.
—	Kakšno obljubo, gospod? Komu ste mogli obljubiti, da se odkrižate svojega starega, zvestega služaibiiika?
•Ubožec je 'komaj govoril. Vitez ga je hotel potolažiti.
—	Nič se ne boj, prijatelj, — je dejal, — čim bom imel prostte roke, bom takoj poskrbel, da se vmes k meni...
—	Ah, torej je res, da me hočete zapodi-ti?
—	Čuj, ko pridem iz cerkve, se moram zakleniti v pravkar najeto stanovanje...
Kje pa imate stanovanje?
—	V okraju Saint Honore; in tam moram počakati, da pridejo pome...
—	Kdo?
—	Doktor Hebert-..
—	Torej je sprejel vse nase... A jaz... jaz lahko grem, ker me ne potrebujete več.
Kar je Pieard onemel od groze, kajti zagledal je bil obraz moža, ki je l)il bas vsto-
pil v cerkev in se ustavil nasproti prižuice-
Pieard je takoj spoznal v prišlecu polci-sta-
Nevarnost je bila velika, kajti ]>olieist gotovo ni bil prišel sam, a čini pridejo še drugi, preiščejo vso cerkev.
Bilo je malo verjetno, da bi mogla uiti, ne da bi ju ustavili pri vratih na straži stoječi policisti.
Kaj storiti!
Obvesititi o tem viteza, to je bila prva njegova misel- In Pieard je zašepetal:
—	Prav kar sem opazil Nikomeda.
—	Kdo j^a je to t
—	Eden liajprebri-sanejših agentov vašega strica-. .
—	Vražja -strela!
—	Da, to je smola, ker naju gotovo opazi tu-
—	Pojdiva hitro!
—	Ne. skupaj ne sineva oditi-. . Takoj bi slutil, kdo sva-.. Jasno je, da je ta lopov vam ali meni tdedil-
—	Misliš, da je naju spoznal, čeprav sva preoblečena l
Pieard je hotel odgovoriti, pa mn je zaprlo sapo, kajti skozi druga vrata je stopil v cerkev še en policist in hitel k prižnici-
—	Kaj pa je i — je vprašal Roger-
Sluga je pokazal na moža, ki se je nekam sumljivo približeval.
—	Tega pa poznam, — je zašepetal vitez,
—	to je.. .
—	Marest- Da, — je nadaljeval sluga,
—	jasno je, da nama bosta sledila in da bova aretirana-..
—	Pa menda vendar ne tli.. .
—	Seveda ne; tu sva na varnem; toda ta dva gospoda bosta čakala, da odideva iz cerkve-
—	Gorje prvemu, ki se me dotakne!
In vitez de Vaudrey je pokazal svojemu slugi ostro bodalo, skrito za pasom.
—	Bolje bo, če poskusiva odnesti pe*e kako drugače. .. To cerkev poznam zelo dobro. Ce se boste plazili mimo teh klopi pridete na hodnik, ki vodi okrog glavnega oltarja k vhodu v zakristijo... Ud tod pa pridete prav lahko skozi stranska vratca v o-zko ulico za za cerkvijo-
Vitez de Vaudrey je takoj ubogal zvestega slugo-
Plazeč se nekaj minut mimo klopi in stebrov, držečih stopnišče na prižnico, je srečno prispel na označeni hodnik.
Ubogi Pieard je ostal sani; srce se lmi je krčilo, ker je bil zopet ločen od svojega gospoda.
Ni pa imel mnogo časa za razmišljanje, kajti ta čas se mu je približal Marest, ne da bi bil slišal njegove korake.
Ip policist je pokleknil povešene glave k Pieardu kakor.bi hotel moliti.
Pieard niti z očesom ni trenil-
Njegove ustnice so začele šepetati vročo molitev.	\
Vendar jo pa bilo Pieardu jasno, da bo' čakal Marest do ugodnega trenutka, da ga ogovori.
Sicer pa ni upal, da bi mogel uiti, in razmišljal je samo, kako bi zadržal oba policista, dokler ne bo vitez na varnem.
(Dalje prihodnjič.)
Ljubiteljem leposlovja
Cenik knjig vsebuje mnogo lepih romanov slovenskih in tujih pisateljev. Preglejte cenik in v njem boste našli knjigo, ki vas bo zanimala. Cene so zelo
zmerne.
Knjigarna "Glas Naroda'
tKS 5."u i^J

OL
ODA
»»
IZQINAINCI
ZA
ROMAN IZ ŽIVLJENJA
'GLAS NARODA" PRIREDIL: !. H.
19
12. poglavje.
Skupnemu Danielineniu in Natašinemu prizadevanju se je slednjič posrečilo gospo Lentikoff zbuditi iz globoke omotice. Strežaj je zopet odšel iz sobe in poklical zdravnika.
Gospa Lentikoff se slednjič dvigne in se začudeno ozira okrog.
—	Kaj se je zgodilo z menoj, Danielat
—	Milostijiva gospa — hvala Bogu — da ste zopet pri zavesti. Onesvestili ste se in ste mi prizadeli mnosro strahu. Prekmalu smo odpotovali.
Nataša poravna obleko svoje gospodinje.
—	Bolna si še, matuška, boljše bo, da malo ležeš.
Toda gospa Lentikoff zmaje z glavo.
—	Ne, ne — samo v posteljo ne. Samo vožnja me je malo izmučila in tukaj bom kmalu okrevala. Hvala Bogu — tukaj sije sobice. Daj mi še malo kolinske vode, Nataša! Vi pa, Da-niela, odložite sedaj klobuk in nepotrebno obleko.
—	Nisem imela časa, da bi odložila, ker je vala omotica prišla tako naglo. Celo usnjati kovčeg sem morala odložiti, da sem vam mogla pomagati.
—	Kje je kovčeg? Dajte mi ga sem. — pravi srospa Lentikoff ter poželjivo stegne roko.
Daniela je ravno odložila klobuk.
—	Tam-le na majhni okrogli mizi — Nataša, dajte ga mi-lostljivi gospej, moj pačolan se je zavozljal.
Nataša stopi k mizi, Daniela pa je med tem snela paj-čolan.
—	Tukaj kovčega ne vidim, gospodična Daniela, — pravi Nataša.
Daniela se obrne.
—	Saj sem ga položila na mizo poleg vrat.
- — Tukaj ga ni.
Daniela se prestraši ter stopi k mizi.
—	Prav gotovo vem, da sem ga tu-seni položila, ko sem gospo s st reža jem prinesla v sobo. Do tedaj sem ga imela
frEW YORK, THURSDAY, AUGUST 30, 1934
DEMONSTRACIJE PRI POGREBU
THE LARGEST SLOVENE DAILY in U. S. A.
SLOVENIC PUBLISHING CO.
TRAVEL BUREAU tit WEST 18th STREET NEW XOBK, R. Y. PlfilTE NAM ZA CENE VOZNIH LISTOV, REZERVACIJO KABIN. IN POJASNILA ZA PO-TCVANJI
5mHHIMll«Hl«JUaigUHIimilHIHHHI*imil
i

dveh delavcev, ki sta bila pred kratkim usmrčena tekom izgredov pred reliefnim uradom ' v Cleveland u. Pogreba se je udeleži to nad šestdeset tisoč delavcev/
22. septembra:
Cliamplain v Havre
BereriRaria v Clierbour^
Saturn Ja v Trst
25. septembra:
Stiitendam v
Houlogne sur M«
PRIMERI IZREDNO VISOKE STAROSTI
Turška vlada je uradno u- visoke starosti so pričale 8. ju-gotovila, da je bil Žaro Aga lija 1825 "Petrograjske Iran star 35/ let, kajti rojen je bil coske novine". Priobčile so leta 1777. Zaro Agi postavijo ime in nekaj podatkov iz živ-spomenik na velikem postav- (1 jen ja takrat še živečega star-ku, na katerem bodo zabeleže- ca, k se je še zelo dobro sponi vsi važnejši dogodki iz tur- minjal smrti švedskega kralja ške zgodovine od leta 1777 do Gustava Adolfa v bitki pri 1934. Smrt najstarejšega moža iJitzenu leta 1632. V letu bitke na svetu nam pa vsiljuje vpra-jpri Poltavi (1709) je bil baje ali pozna zgodovina tu-.star 86 let. Od tega leta do le-
ODPLUTJE PARNIKOV ZA MEPEC
AVGUST 1934
31. avgusta:
Europa v Bremen
L.evia.than v Havre
KRETANJE PARNIKOV ZA MESRC
SEPTEMBER. 1934 1. septembra:
Con te d i Savoia y Havre
4. septembra:
Statendam
v Boulogne sur Mer
26. septembra:
Mauritania v Cherbourg Washington v Mavre Albert LSallin v Hamburg
28.	septembra :
ItrenifTi v Iiremen
29.	septembra:
<!ontf di Siivina v Oeima
lie de France v Havre
llllllllllll^ll^liillllillllllll^h^lilllllllllllJUK/J^

sanje,
^Jdi druge primere izredno viso-Jta 1825 je minilo 116 let tako,
svoji roki in sem ga odložila sole vo^e^^enCmo^n^Jl^1' Vajeni smo spreje- jda bi bil mož star 202 leu.
ži irosDodinii noma^nti Ali niUl ---I mati vesti o raznih Metuzale-| Kakor druge lastnost., se
je v nekaterih rodbinah
fii gospodinji pomagati. Ali ga niste mogoče z drugih stvar- T ^ °
mi postavili kam drniram. TC„ta5«*	nih z nezaupanjem, ker podat- podeduj
mi postavili kam drugam, Nataša?
Tako vpraša Daniela in s strahom gleda na mizo.
Nataša prestrašena zmaje z glavo.
—	Ako bi ga vzela, bi ga postavila na nočno mizico.
Sedaj postane gospa Lentikoff nemirna in nervozna.
—	Kaj je s kovčegom — kje je?
Danilea in Nataša pričneta iskati in njima se pridruži tudi gospa Lentikoff in popolnoma pozabi na svojo telesno slabost. Toda kovčega ni bilo nikjer.
—	Prav gotovo ga niste prinesli v sobo, — pravi stara gospa z nemirno utripajočimi očmi.
—	Prav gotovo, milostljiva gospa. Morem priseči, da sem ga položila na to mizo. Navzlc temu, da sem skrbela za vas, nisem pozabila paziti nanj. Poklicati moranlo strežaja, ki more to potrditi.
Gospa Lentikoff pozvoni. Strežaj pride in pravi, da more priseči, da je gospodična položila majhen kovčeg iz rdečega usnja na mizo, ko je ž njim položila onesveš->n0 gospo na divan.
—	Na kovčeg sem postal pozoren radi rdeče barve in vem prav gotovo, da je stal tukaj, — pravi in pokaže na mizo.
—	Kam pa je sedaj prišel? — zakliče gospa razburjeno.
—	Tega ne vem — vem samo, da je bil se tukaj, ko sem šel doli po vašo služkinjo. Pozneje nisem več prišel v sobo, km je milostljiva gospodična zaklicala za menoj, naj dobim zdravnika; vaša služkinja pa je zaprla vrata, ki so do tedaj bila odprta.
Tako pove strežniki resnici na ljubo. Gospa Lentikoff je bila skrajno razburjena in kot Daniela in Nataša smrtno bleda. Zopet prično vsi mrzlično iskati po vseh kotih. Danieli se tresejo roke. Strah, da je mogoče kovčeg izgubljen, ji je za-drgaval vrat. Vedela je, <la bo izguba tega zaklada gnaia gospo Lentikoff v obup.
Ves hotel je bil vznemirjen. Gospa Lentikoff je določila veliko nagrado za onega, ki bi ji prinesel kovčeg. Strežnika prosi in zaklinja, da ji naj vrne kovčeg, ako ga je vzel, kajti le na njega je mogel pasti sum. Obljubila mu je, da bo všel vsaki.kazni in poleg tega mu bo dala še knežjo nagrado.
Strežnik je bil ogorčen in je zahteval od ravnatelja hotela. da preišče vse njegove stvari, da od njega odvali vsak sum.
Ravnatelju hotela je bila cela zadeva zelo mučna in neprijetna ter je seveda moral zapovedati strogo preiskavo. Slednjič so poklicali policijo.
Preiskali so celi hotel ter je bil vsakdo strogo izprašan. Seveda vse ni nič pomagalo — rdeči kovčeg s svojo vsebino je bil izgubljen. Nikdo ni mogel povedati, kam je izginil.
Gospa Lentikoff je bila blizu blaznosti. Vsa obupana je rekla, da bi rajše dala življenje, kot pa izgubila kovčeg in da ji naj vsakdo pomaga, da ga zopet dobi.
Daniela je bila vsa prepadena, kajti vedela je, kaj pomeni ta izguba za gospo Lentikoff. Obup nesrečne matere jo boli neizmerno. Četudi je bila nedolžna, da je kovčeg izginil m je vendar očitala, da ga je nekaj trenutkov pustila v ne-mar.
Ko je izginilo vsako upanje, da bi bilo mogoče kovčeg H*iti v hotelu, je pričela gospa Lentikoff obnpno kričati. Nataši pravi kriče:
—	Tukaj imaš veliko srečo, ki mi jo je prinesla ta gospodična! V mojo bližino je prišla v mojo nesrečo — samo
,kriva» da mi Je I"*0 vzeto edino, na čemur je viselo moje življenje, — ravno tako bi me mogla ubiti!
Danilea je morala to slišati in vsa prestrašena zakrije z rokami svoj obraz. Ni se mogla zagovarjati in hudo ji je bilo ravno tako, kot njeni gospodinji, da je izginil kovčeg: Pogled na jokajoco Danielo je gospo še bolj razburjal in nezmožna,' da bi se premagovala, ji zakliče:
—	Idite izpred mojih oči — nič več vas ne morem videti — kajti v vas vidim vzrok svoje nenadomestljive izgube. Idite — idite — vašega pogleda ne morem več prenašati — nikdar več I Pustite me samo!	(Dalje prthodaijic.)
kov te vrste navadno ni mogoče kontrolirati. So pa znani ne-
tudi visoka starost. 31. julija 1554 je kardinal d'Armagiiac
dar pa tudi zdaj marsikdo dočaka 100 let in še več. Enega takega Metuzalema so našli med ljudskim štetjem v Indiji leta 1931. V mestu Beraru so opozorili Siddi Wastada, ki je trdil, da je star 151 let. Spadal je med slavne borce maha-radže Klianderao Gaikwara, vladarja Barode. Kot borec je nastopal še okrog leta 1850, ko je bil star že 70 let.
Da ostanemo v orijentu, — lani v maju je priobčil Reu-terjev urad iz Hungkinga v kitajski provinci Sečuan vest, da i8. septembra: je umrl v Kiah Sienu najsta- | mož Kitajske in najbrž!
tudi
5. septembra:
Majestic v Cherbourg Deutsc-hland "v Hamburg
7.	septembra:
Pfnnlant1 v Havre Berengaria v Cherbourg
8.	septembra:
Vollendam v Boulogne sur M r lie de France v Havre
11.	septembra: Bremen v Bremen
12.	septembra:
Aquitania v Cherbourg Manhattan v Havre Hamburg v Hamburg
14.	septembra: Olympic v Cherbourg
15.	septembra: Lafayette v Havre Milwaukee v Hamburg Res v Genoa
VenJam v Boulogne aur Mer
BR. KERNOVEGA BERILA
JE ZNIŽANA
A ngleško-slo vensko Berilo
JKNGLISII SLOVENE READER STANE SAMO
$2
Paris v Havre Europa v Bremen
IVj SI _____1	I„___"...
/ T	i 19. septembra:
vsega sveta. Imenoval se! pre«. Rnoseveit je Li-Hins-jun in trdil je, da jej New York star 256 let. Točno se seveda ^ "ePten'>bra: jova starost ni dala ugoto-
Ha vre Hamburg
kateri primeri visoke starosti, jna izprehodu po pariških uli-iSt.ai ko je bilo točno dognano, koli- ch opazil 81-letnega starca,!"?^ ko let je dot i en i človek živel. ,ki je stal pred svojo hišo in <v	I
Naj naštejemo nekaj takih pri-!jokal. Kardinal ga jo vprašal,! fIce,r nam pa ,li troba hoditi; merov.	| zakaj joka. Tn 81-letni starec	.Ži"'
V začetku novega veka je mu je* odgovoril, da ga je oče živel v Angliji Thomas Parr, pretepel. Kardinala je ta o<l-ki je bil rojen leta 1583, umrl govor nemalo presenetil in ta-pa leta 1775, star 152 let. Parr koj izrazil željo, da bi rad vije bil priden, skromen kmet. del starčevega očeta. Pokazali
Majestic v Cherbourg
Naročite ga prt —
KNJIGARNI GLAS NARODA'
216 WEST 18th STREET MKVV YOltK CITY
Sele nekaj let pred smrtjo sta so mu 113-letnega, zelo dobro \ \ Tl hl{ mu opešala vid in spomin, sluh j ohranjenega starca. Kardinal 0 eta 1809 in razum sta mu pa služila do ga je vprašal, kaj je storil sili, j'V konca. Ko je izpolnil 152 let, je da je zaslužil telesno kazen, ml 111 vzbudil pozornost dvora in .starec mu je odgovoril: "Src- iJ °
vel kmet Krasinski, s katerim je govoril leta 1922 poročevalec pariškega "Intrasigeanta" , v Varšavi Krasinski je trdil,' da je bil rojen leta 1790, tako, da bi bil star leta 1922 že 132 ga uvrstili v1 eskadron Napoleonove gar-; in udeležil se je Napoleono- i pohoda v Rusijo. Še ne-'
kralj ga je povabil k sebi. Izjčal ie svojega deda, pa ga nii^^ stare^ bil Nikolaj
dvorne kuhinje je dobival h ra- pozdravil". Ta odgovor je se - ^aPkoVi*kl- 7Ay™ v sovjetski
no, ki mu pa ni teknila. Bila je veda še bolj presenetil kardi-irepi.lk 1 AbliaZ1-)1 ob (<raem
kriva, da je v novembru 1735 nala in zopet je izrazil željo,!"101"'111; °T"lcm 1° PoročalJeta
umrl in sicer kmalu po povrat- da bi rad vildel še deda Kar-';9 ' Lu<lwik Karell: Ce ta
ku z dvora. Harvey, ki je od-jdinala so odvedli v izbo, Jqer f, . vs? .žlV1' ^ star 152
kril krvni obtok, ga je po smr- je zagledal 134-letnega starca I v , le stirikrat ognjen i«
ti raztelesil in ugotovili so, da Kardinal je malo pokramljal z S	staro 20 lot- se -ie
je bilo vse njegovo drobovje v 'njim in mu podelil blagoslov.	, * k°.m?.f b,1° Že 90 lot*
najlepšem redu.	V naših časih so taki prime 'Let.a 3908 bll° Wffovi bčer-
O najčudovitejšem primeru ri visoke starosti redki, ven- lkl ™ ^ ^01^ 29 let.
'	-	j Zdravniki zatrjujejo, da je
------—----visoko starost potrebna v,
prvi vrsti zmernost. V nasprotju s tem se je pa izjava nemškega fiziologa Fliigerja jna javnem predavanju leta 11890, ko je dejal: "Kirurg Po-litiman je umrl v Vatidemon-itu, star 140 let, in to visoko ,starost je dosegel zato, ker se je vsak dan po zdravniški ipraksi pošteno napil, j Za resičnost te trditve ne jamčimo, nikomur pa tudi ne svetujemo, da bi se ravnal po tem nasvetu.
Poleg poučnih knjig, muzikalij, iger, pesmi itd., imamo v zalogi precej nabožnih knjig, predvsem
Molitvenik^
v krasni vezi, importiranih iz starega kraja. Slovenski molitveniki:
SVETA URA
v platno vez...............90
v fino usnje vez..........1J>0
v najfinejše usnje vez .... 1.80 v najfinejše usnje trda vez 1.80 SKRBI ZA DUŠO
v platno vez...............90
v fino usnje vez..........1.50
v najfinejše usnje vez ....1.80 RAJSKI GLASOVI
v platno vez..............80
v usnje vez ..............1.20
v fino usnje vez..........1,50
v najfinejše usnje vez ____1.60
KVIŠKU SRCA
v imitirano usnje vez.......60
t usnje vez .............. .80
T fino usnje vez..........1.—
t najfinejše usnje vez ....L3t
t najfinejše umu je trda vez 1J9
t bel celluloid vez.........LSi
NEBESA NAS DOM
v ]m»iiurejeno ............. 1._
v najfinejše usnje vez.____1.50
▼ najfinejše usnje trda vez. 1.M
Hrvatski molitveniki:
Utjehmj starosti, fina vez. ____1.—
Slav* Bogu, a mir ljudem
fina vez. ................1J>0
najfinejša vez.............1.60
Zvončee nebeški, v platno.......80
fina vez..................1.—
Vienae, najfinejša vez.........1.60
Angleški molitveniki:
(ZA MLADINO)
Child's I'rayerbook:
v barvaste platnice vezano .30 v l»elu kost vezano........1.10
Come Unto Me
v platnice vezano .........30
v lielo kost vezano........ .35
Key of Heaven
fino vezano .............. .33
v usnje vezano.............70
v najfinejše usnje vezano 1.30
Angleški molitveniki:
(ZA ODRASLE)
Key of Heaven
v celluloid vezano.........1J50
v celluloid najfinejša vez. ..1J*# V fino usnje vezano.......lil
Catholic Pocket Manual:
v fino usnje vezano ......1.30
Ave Maria:
t fino usnje vezano ......L40
KNJIGARNA "GLAS NARODA"
216 West 18th Street	New York, H. Y.
Poziv!
Ta
GLOBUS
Iidajanje lista je v mzi i velikimi BtroikL Mne go jih je, ki 00 radi ela bih ramer tako prisa deti, da so nas naprosili, da jih počakamo, saco naj pt oni, katerim jt mogoče, poravnajo naročnino točno.
Uprava "G. H."
kaže v pravem razmerju vodovje in suho zemljo. Na njem so vse izpremembe, ki so posledica zadnjih razkritij. Ta globus bo odgovoril na vsako zemljepisno vprašanje, bodisi odraslim, bodisi učeči se mladini. S tem globusom vam je pri Tokah svet vzgoje in zabave.
KRASNO BARVAN	TRPEŽNO IZDELAN

t i
V premeru meri globus 6 inčev. — visok Je 10 lnAev.
MODERN VZOREC
KRASEN PREDMET, KI JE KULTURNE VREDNOSTI ZA VSAK DOM
CENA S POŠTNINO VRED
$2.50
ONI, KI IMAJO PLAČANO NAROČNINO ZA'
"GLAS NARODA", OZIROMA SE NAKOCE,
GA DOBE ZA —
NARODA
75