Poštnina plačana v gotovini
V Ljubljani, ponedeljek 10. junija 1940
V
Višek nemškega napada v severni Franciji:
Štiri milijone vojakov v boju
na 400 km dolgi fronti
Nemško poročilo pravi, da je omajan francoski odpor vzdolž Somme - Dnevno povelje generala Weyganda napoveduje nemiki napad tudi vzdolž Maginotjeve črte
Pariz, 9. junija, o. Havas: Davi so Nemci začeli na 410 km dolgem bojišču od Rokavske-ga preliva do Argonskega pogorja, kjer leži meslece Montmedy, s še silovitejšimi napadi kakor so jib izvajali doslej. Začela se je res »največja bitka v zgodovini sveta«, v kateri sodeluje na nemški strani okoli 100 divizij, približno toliko tudi na francoski strani, to je vsega skupaj kake 4,000.000 mož. Bitka presega po silovitosti vse predstave in pomeni začetek viška v sedanji vojni na zahodu. Navzlic temu, da je Pariz očitno cilj tega velikanskega napada in navzlic nemškemu bombardiranju iz zraka, je prestolnica Francije mirna.
Berlin, 9. jun. o. Iz nemškega vrhovnega poveljstva poročajo:
Nemška vojska je omajala zavezniški odpor ob Sommi in Oiseji. V severnovzhodno Francijo prihajajo neprenehoma nove divizije za drugi bliskoviti udar proti Parizu.
V noči od sobote na nedeljo so sovražni bombniki prileteli nad Diisseldorf ter metali bombe. Napad je povzročil znatno škodo na zasebnih poslopjih. Šest oseb je bilo pri napadu ranjenih.
Šo dalje se z uspehom nadaljujejo naše operacije južno od prekopa, ki veže Aisno in Oiso. Strli smo odpor sovražnika tudi južno od spodnjega toka reke Somme. Pri svojem podpiranju suhozemske vojske je naše letalstvo v večjem številu sodelovalo v bojih južno od Somme ter z uspehom obmetavalo z bombami sovražno zbiranje čet in pehotne ter artiljerijske postojanke. Število ujetnikov pri Dunkerquu se je dvignilo zdaj na 88.000. Pri nočnih ogledniških poletih, ki jih je izvedlo naše vojno letalstvo nad vzhodnimi in jugovzhodnimi angleškimi obmorskimi kraji, je bilo bombardiranih nekaj letališč, prav tako je bilo bombardirano tudi pristanišče v Do-veru.
Pariz, 9. junija. Havas: Francosko uradno poročilo z dne 9. junija se glasi: Boji se nadaljujejo z enako srditostjo na položajih, ki so bili napadeni pred nekoliko dnevi. Boj se je razširil proti vzhodu do' Argonov. Ob zori je sovražnik začel nov izredno močan napad na bojišču med pokrajino Chateau-Porcien in St. Populairjem pri Rethelu.
Pariz, 9. junija. Havas poroča: Danes dopoldne ob 10 je general Wevgand izdal francoski vojski naslednje povelje:
»Nemci so zdaj pričeli z ofenzivo na- vsej bojni črti od morja do Montmedyja. Jutri se utegne ta napad razširiti do Švice. Za vsakega velja še dalje povelje, naj se bori in naj ne pozna umika ter da gleda naravnost predse na tistem mestu, kamor ga je postavilo poveljstvo. Vrhovnemu poveljniku so znani srčni napori vojske, ki daje veličasten vzgled. On se ji zahvaljuje. Francija zahteva še več: častniki, podčastniki in vojaki, rešitev domovine ne zahteva samo hrabrosti, temveč tudi vse upornosti in iniciative in vsega borbenega duha, ki ste ga sposobni imeti. Sovražnik je pretrpel velike izgube. Kmalu bo pri kraju s svojimi močmi. Zadnje četrt ure poteka! Držite se dobro!«
Zastopnik francoskih vojaških krogov je izjavil dopisniku agencije Reuter: Bitka se nadaljuje. Njenega uspeha še ne vemo, toda položaj je zadovoljiv. Ni govora o umiku. Gre samo za strate-gične premike na črti Noyon-Omal.
Nemški bombniki so izvedli napad na vse prometne in železniške zveze okrog Pariza. Bombardirali, so železniške proge in postaje na vzhodu, zahodu in severu prestolnice. Prav tako so bombardirali tudi nekatera pristanišča.
S svojim umikom so naredile francoske čete dobro strategično potezo, kar je imelo za posledico, da so se izognile smrtnemu udarcu, ki ga je imel sovražnik namen jim prizadeti s strahovitimi napadi. Francosko vrhovno poveljništvo je z umikom čet na določene položaje izigralo Nemce in nemške namene, ki so šli za tem, da se vsili odločilna bitka na mestu in v času, ki ga je določil nemški vrhovni generalni štab. Sam značaj boja kaže, da
London, 9. junija, o. Havas: Letalsko ministrstvo sporoča: Dne 7. t. m in v noči med 7. in 8. t. m. je angleško letalstvo v glavnem podpiralo akcije zavezniških čet. Izvedenih je bilo več ogledniških poletov in veliko bombardiranj. Napadenih je bilo več prometnih zvez, skladišč municije in petroleja, koncentracij čet, kolon oklepnih enot itd Pogrešajo en naš bombnik Ponoči so bile izvedene razne operacije na važnih krajih sovražnega ozadja. Storjena je bila velika škoda v okolici llirsona. Angleška letala so bombardirala in s strojnicami obstreljevala nemške čete, ki so se tu zbirale V Abbevillu je bilo opaziti več eks-plozijnih požarov. Hudo poškodovano je bilo tudi letališče. Vsa letala so se vrnila nepoškodovana v svoja oporišča, oddelki težkih bombnikov so izvedli napade na vojaške objekte v severnozahodni Nemčiji. Vsi aparati so se vrnili nepoškodovani s teh operacij. Letala so bila aktivna tudi na samem bojišču Uničenih je bilo 17 sovražnih letal. Naših letal se 12 ni vrnilo. Sporočila, ki so doslej prišla, pravijo, da so naši srednji bombniki povzročili hude iz-
je nemško vrhovno poveljništvo hotelo za vsako ceno in tudi za ceno največjih žrtev vsiliti odločilni boj. Boj, ki je nastal, je zares velik po obsegu. Kar se tiče izgub na nemški strani, jim ni mogoče najti enakih v svetovni vojni, kjer so Nemci imeli najbolj krvave izgube pri Verdunu. Nemci so na precej ozkem prostoru, t. j. bojišču, širokem 150 kilometrov, vrgli v boj 4000 tankov in 500.000 mož, ter so hoteli prebiti bojišče med Noyonom in Orna-lom. Tudi so Nemci strahovito pritisnili na Aisni. Značilnost teh bojev je v tem, da so Nemci na zahodnem bojišču skušali delati proboje na precej ozkih bojiščih, pri čemer so vrgli v boj zelo veliko število sVojih čet. V tem oziru je velika razlika med operacijami na Poljskem in operacijami na zapadnem bojišču. Na Poljskem je znašalo bojišče blizu 2000 km, medtem ko znaša na zapadnem bojišču samo 500 km.
Davi so Nemci vrgli vse svoje razpoložljive sile na zahodnem bojišču v boj. Računajo, da se bojev udeležuje 90 do 100 divizij poleg oklopnih divizij. Ta ogromna masa vojaštva napada od morja do Argonov. Tu smatrajo, da 40 divizij sodeluje na črti od morja do Oise, 10 divizij na Aisni pri Soissonu, 4 divizije pa ob zgornji Aisni v Champagni. Nemci so včeraj zavzeli malo ozemlja v primeri s številom vojaštva, ki so ga poslali v boj, posebno še, če se primerjajo njihovi uspehi z
Carigrad, 9. junija, o. V turških krogih trdijo, da so zaradi zadnjih dogodkov v Evropi odnošaji med Anglijo in Turčijo stopili v novo razdobje. Anglija se hoče pogajati s Sovjetsko Rusijo, da bi se razmerje med obema državama izboljšalo. Prevlada katere koli velesile v Evropi bi nasprotovala koristim Sovjetske Rusije in Amerike. V času, ko se bije veliki boj na zahodu, so ta angleška prizadevanja posebnega značaja.
Vest, da se misli Sovjetska Rusija upreti vsakemu napadu proti Balkanu, je vzbudila v Turčiji veliko zadovoljstvo. V tem stališču Sovjetske Rusije vidijo poroštvo, da bo mir na jugovzhodu Evrope, ohranjen.
Turški tisk pripisuje velik p>omen sklepu spo-
Nove nemške vojne priprave:
Bern, 9. junija, o. »United Press« jx>roča: Po poročilih, ki prihajajo iz Nemčije, je nemško vrhovno poveljstvo zbralo v Schwerzwaldu ob švicarski meji kakih 20 divizij, to je kakih 400.000 mož. Zdi se, da bi Nemci utegnili s temi četami poskusiti, da izsilijo čez zahodni vogel Švice prehod v srednjo Francijo in ob-
Nagle obrambne priprave v Egiptu
London, 9. junija, o. Poročila iz Kaire pravijo, da se Egipt resno pripravlja za obrambo pred morebitnim italijanskim napadom. Danes je iz Aleksandrije, Port Saida in drugih obalnih mest odšlo na tisoče otrok in žensk v notranjost na varnejša mesta. Oblasti delajo neutrudno za obrambo Egipta, ker menijo, da ne bo dolgo, ko bo stopila Italija v vojno.
gube sovražnim motoriziranim silam.
Naše letalske formacije so v stalnih valovih napadale koncentracije čet ih oklopnih kolon neposredno za bojiščem med Amiensom in Tre-rtom. Vsi železniški vozli so bili sistematično mbardirani. Porušene so bile vasi in uničene ceste, kjer se je zbiral sovražnik. Na mesto Terene, ki leži med Sommo in Breslo, in kjer so se zbirale sovražne čete, je bilo v treh minutah vrženih 800 eksplozivnih in zažigalnih bomb Nekoliko ur jiozneje je bilo mesto spet napadeno ter so bile bombardirane oklopne kolone, ki so bile na cesti v bližini mesta ter železniške proge. Drugi močni oddelki srednjih bombnikov so napadli hkrati položaje v neposrednem ozadju sovražnika Bombardirale so vrste tovornih avtomobilov, rezervourjev,, konjenico, vagone za preskrbo ter zbiranje pehote. Severnovzhodno od Brecle so naši bombniki bombardirali velika skladišča municije v gozdovih ob reki. Letalo, ki je bombardirulo tu skladišča, se je spustilo 100 m nizko ter*s svojo strojnico spravilo k molku tojjove protiletalske obrambe
izgubami. Na Sommi so morali vreči v boj tudi rezerve že p>o tridnevnem boju.
London, 9. junija, o. Peti dan krvave bitke, kakršne zgodovina ne pojmi, traja še vedno z vso srditostjo v severni Franciji. Nemci so na več krajih bojišča danes z ojačenimi četami, tanki in letali poskušali predreti francoske bojne črte. Na vseh krajih so bili s francoskim protinapadom odbiti, edino pri Soissonsu, kjer so prekoračili reko Aisne, so nemški tanki prodrli v globino 9 do 14 km na obeh straneh. Na vsem bojišču se nahaja nad 2 milijona nemških vojakov. Pri Pe-ronnu so danes zjutraj dvakrat nemške čete napadle. Obakrat se jim je napad ponesrečil. Na približno 25 km dolgi bojni črti med Saint-Populaire in Chateau Porcine so Nemci vrgli okoli 40 divizij na bojišče, a jih francoske čete še vedno zadržujejo. Nemškim motoriziranim oddelkom se je včeraj jjosrečilo v obliki ozkega klina prodreti čez reko Bresle do kraja Forges-les-Eaux, 20 km v notranjost francoskih postojank. Francozi so tam danes z bokov izvedli protinapad ter povzročili Nemcem silovite izgube.
Francoska in angleška letala neprestano bombardirajo zaledje nemške armade, zbirališča nemških čet, petrolejska’ skladišča, železniška križišča ter mostove na reki Sommi. Povsod beležijo sijajne uspehe in so prizadejali nemškim četam težke izgube.
razuma med Sovjeti in Jugoslavijo, Nove zveze med Rusijo in Jugoslavijo bodo odstranile vsako nevarnost na Balkanu.
Vsak nastop Italije v sedanji vojni, pravijo v turških krogih, bi potegnil v vojno tudi Turčijo. V kolikor bolj se približuje odločitev Italije, toliko bolj se tudi Turčija pripravlja za pomoč zaveznikom.
Poudarjajo, da se je zadnje dni ojačilo prijateljsko razmerje med Sovjeti in Turčijo in da je v obeh državah izzvalo zadovoljstvo dejstvo, da sta umaknili vojsko z meje na Kavkazu. Zaradi važnosti, ki jo predstavljajo Dardanele za Rusijo, je nujno, da je vsakdo, kdor je sovražnik Turčije, hkrati tudi sovražnik Sovjetske Rusije.
idejo spodnji del Maginotijeve črte. V švicarskih krogih jvoudarjajo, da bi se Švica takemu
fioskusu uprla, tudi če bi hkratu stopila v vojno talija. Z italijanske strani se Švici ni treba veliko bati, ker so prehodi iz Italije v Švico maloštevilni in zelo težavni.
Do nemškega napada na tem delu bi utegnilo priti v kratkem, ker bi tak predor tvoril del splošnega navala na vsej vojni črti od Ro-kavskega preliva pa do švicarske meje.
Novi francoski poslanik pri papežu
Rim, 9. junija, o. Havas: Izročitev poverilnic novega veleposlanika francoske republike pri sv. Stolici je bilo danes z običajnim ceremo-nielom. Sv. oče je ostal z novim veleposlanikom Vladimirom d’Ormessonom v razgovoru celo uro. Govor, ki ga je imel ob tej priliki Vladimir d’Ormesson ter odgovor sv. očeta, ne bosta objavljena z ozirom na sedanje izredne razmere. Francoski veleposlanik je poudaril v svojem govoru velika načela krščanske omike, za katera se francoska vlada bori v sedanjem spopadu. Sv. oče je izrazil svojo očetovsko zaskrbljenost, da francoski narod preživlja tako težko trpljenje. Pc. avdijenci pri sv. očetu je francoski veleposlanik obiskal državnega podtajnika kardinala Mnglionea, nato pa je prisostvoval svečanemu obredu beatifikacije nove francoske svetnice Marije Emilije de Roda.
General Franco o bodočih odnošajih med Spanilo In Anglijo
Madrid, 9. junija, o. Novi angleški vele-oslanik v Španiji sir Samuel Hoare je danes il sprejet pri generalu Francu, kateremu je izročil svoje poverilnice. Pri tej priliki je imel general Franco govor v katerem je dejal: »Lahko računate na mojo državo, da bo z vami sodelovala tako, da bodo odnošaji med našima dvema državama sloneli na pravici in viteštvu, kar predstavlja edini temelj dobrih mednarodnih odnošajev.
Pet italijanskih velikih petrolejskih ladij se je
po nalogu vlade zateklo v mehikanska pristanišča.
Vesti 10. junija
Novi francoski poslanik v Moskvi Labonne je iz
Sofije z letalom dopotoval v Ankaro, kjer bo imei važna posvetovanja s turškimi državniki, preden odpotuje na novo službeno mesto v Moskvo.
Italijanski tisk je začel prinašati grožnje in napade proti Združenim državam zaradi dejanske pomoči, ki jo je Amerika sklenila poslati zaveznikom. Pravi, da pomeni ta sklep nezaslišano vmešavanje ene celine v zadeve druge celine in da bi to lahko privedlo do hudega odgovora evropskih sil — Nemčije in Italije — proti Ameriki.
Velike pošiljatve vojnega materiala in letal iz Združenih držav v Evropo bodo morda prihranile mnogo ameriške krvi, sodi ameriški tisk, ko razpravlja o pomenu ameriške pomoči za Anglijo in Francijo.
Pri bojih v soboto so zaradi uspešne francoske obrambe morali Nemci vreči v akcijo trikrat toliko čet, kakor pa prejšnje dni. Izgube so v tej orjaški bitki velikanske.
Voditelj francoskih socialistov Blum, čigar osebni tajnik Amourelle je bil pred kratkim obsojen na smrt zaradi vohunstva, smatra, da je za Francijo zdaj najbolj potrebno, da se takoj skliče poslanska zbornica, da bo »zavzela stališče« do sedanjega položaja. Očitno ni socialističnemu baronu še dovolj, da je s svojo politiko pripravil Francijo v sedanje gorje. Predsednik italijanske vlade Mussolini bo imel najbrž jutri govor, v katerem bo ponudil ali mir zaveznikom, če izpolnijo njegove zahteve, ali pa bo napovedal vstop Italije v vojno. Tako se glasi najnovejša napoved o skorajšnji odločitvi Italije.
Poveljstvo angleške mornarice je objavilo poročilo, ki pravi, da so Angleži v sedanji vojni izgubili od 15 oklopnic eno, od 7 letalonosilk eno, od 62 križark dve, od 185 rušilcev 20, od 58 podmornic 8, od 208 pomožnih ladij 6, od 1500 manjših pomožnih ladij 58. Skoraj nedotaknjena je ostala francoska "ojna mornarica, ki je izgubila samo osem rušilcev; zavezniki pa so v nadomestilo dobili vse holandsko, belgijsko, norveško ter poljsko vojno brodovje. Razen tega imajo Angleži v delu za milijon ton vojnih ladij.
Bivši predsednik francoske vlade Lava] naj bi bil po najnovejših domnevah spet enkrat dopotoval v Rim z obsežnimi pooblastili za pogajanja o ureditvi vseh spornih vprašanj med Italijo in Francijo.
Dva nova obrambna ukrepa je izdala francoska vlada. Prvi zapoveduje, da morajo vsi tujci v 24. urah oddati sleherno orožje, z drugim j»a je omejena poraba elektrike za civilno prebivalstvo, da bi ostalo čim več toka za vojno industrijo.
Francoski bombniki so v soboto prileteli nad Berlin in bombardirali razne industrijske naprave in letališča v predmestjih Francosko vrhovno poveljstvo je izvedlo preiskavo o tem. ali Francozi res grdo ravnajo z nemškimi vojnimi ujetniki, kakor poročata nemški tisk in radio, in zaradi cesar izvajajo Nemci represalije nad francoskimi ujetniki. Preiskava je ugotovila, da te vesti niso resnične. HJfancoska vlada vabi nevtralne države, naj se po svojih zastopnikih prepričajo, kakšno je resnično ravnanje z nemškimi ujetniki.
Milijardo dolarjev novih davkov za državno obrambo je sklenila naložiti vlada Združenih držav.
Francija bo odbila Nemce, kakor je to storila že šestkrat v zadnjih 150 letih. Francozi nočejo vojne, toda kadar jim kdo napade domovino, zgrabijo vsi za orožje. Tak govor je imel francoski poslanik v VVashingtonu. Švedska vlada je izdala zakon o razpustu vseh prevratnih organizacij, desničarskih in levičarskih, katerih delo'bi lahko škodovalo švedskim odnošajem z drugimi državami. Angleško letalsko ministrstvo je izdalo nov seznam izgub v zadnjih desetih dneh. Po tem seznamu je padlo ali pa pogrešajo 284 letalcev, častnikov in pilotov.
Da ne bi nemški vojaki preveč izgubili zveze s svojim poklicem, bodo vsakih štirinajst dni dobivali pisma za tako imenovano strokovno izpopolnitev Ta pisma so nekaka dopisna šola zn vojake vseh strok, ki jih je vojna odtrgala od njihovega dela.
Sovjetska 'Rusija se z Litvo, F.stonsko in Le-tonsko jjoga ja za to, da bi vojske vseh teh držav zaradi enotnega nastopanja dobile rusko vrhovno jvoveljstvo. Podobno ponudbo bodo dali Sovjeti kmalu tudi Fincem in Švedom, ker se hoče Rusija v tem predelu zavarovati proti vsakemu vojaškemu presenečenju. Tako poročajo švedski listi. Gospodarski svet Balkanske zveze je v soboto končal delo in sprejel več važnih sklepov glede medsebo jne pomoči pri preskrbovanju surovin za balkanske države. Najdejo naj se pota, da se odstrani medsebojna konkurenca balkanskih držav na zunanjih tržiščih Uvedli bodo skujine železniške pristojbine. Sprejeli so razne sklepe o organizaciji letalskega prometa, poštnih in brzojavnih zvez ter sodelovanja v tujskem prometu.
Boji med švicarskimi in nemškimi letali
Bern, 9. jun. o. švicarska časopisna agencija poroča uradno: V soboto 8 junija je šest nemških letal nenadno napadlo nad Porantrijem neko naše ogledniško letalo ter ga sestrelilo. Oba člana jvosadke sta našla smrt. Mulo pozneje je neki nemški oddelek letel nad Saint Lcgi-erom. V boju. ki se je razvil v zraku, je bil en naš letalec ranjen, toda posrečilo se mu je spustiti se na bližnje letališče Stanje letalca ni brezupno. Neko drugo nemško letalo je tudi letelo nad Porantrvjein. toda prisiljeno je bilo spustiti se v goruh Oba člana posadke, od ku-terih je bil eden manj runjen, stu bila internirana. Švicarska patrolna letala so zbila še neko nemško letalo, ki je preletelo mejo. Nemško letalo se je moralo spustiti v kantonu Lu-cernu ter je zgorelo.
Siloviti napadi angleškega letalstva na zaledje nemške vojske
Napovedi turškega tiska:
Vstop Italije v vojno bi potegnil v spopad Turčijo
»Kdor je sovražnik Turčije, ta je hkratu sovražnik Rusije!«
Dvajset nemških divizij je zbranih ob švicarski meji
Veliko neurje s točo nad Ljubljano
Nevihta Je prišla od Vranskega. — Vzela je smer proti Dolenjski, ulicah toče do dva prsta na debelo
Po
Ljubljana, 9. junija.
Prvi dan po sv. Medardu, ki je bil včeraj prav lep, je bil silno soparen. Bil je tudi prvi dan, ko so si kopalci po raznih kopališčih na prostem letos prvič lahko privoščili udobnosti kopanja in sončenja. Kmalu po 14 so se pojavili na zapadni strani okoli Vrhnike gosti, črni oblaki. Slišalo se je tudi votlo grmenje. Ti oblaki so nam napovedovali nevihto. Pozneje so se zavrteli in glavno jedro teh oblakov se je razpršilo. Okoli 16 se je močno zatemnilo na severovzhodu, posebno okoli Kamnika. Od Vranskega, kjer se je najprej začela zbirati nevihta, so drveli oblaki proti Kamniku. Kakor nam zvečer iz Podloga javljajo, Savinjska dolina ni doživela nobene nevihte in je bil dan povsem miren, brez dežja. Opazili pa so in so prejeli iz Trbovelj poročila, da se je popoldne nad Vranskim pojavila strašna nveihta.
Izletniki proti Gorenjski, posebno pa proti Št. Vidu, so lahko opazovali, kako se je val nevihte približeval Ljubljani. Takole okoli 16.30 je nad mestom zavalovila nevihta z vsem hruščem in močjo. Posebno v središču mesta je bilo grozno. Po nekaj debelih dežnih kapljah se je na gosto začela vsipati kot lešnik debela toča. Okoli glavne pošte, po Prešernovi ulici, na Marijinem trgu, na Sv. Petra cesti, v Kopitarjevi ulici, dalje po Zvezdi in drugod je bilo najhuje. Po teh krajih se je na ulicah in cestah nabrala toča do dva prsta na debelo. Z mnogih streh je na ulice letela razbita opeka. Toča, strnjena v večje kepe, je opeko kru-
šila. Na raznih balkonih je toča napravila mnogo škode raznim cvetlicam.
Prav hudo je bilo dalje po Poljanah, okoli sv. Petra tja do Most, dalje pod Gradom in na Dolenjski strani, kakor tudi v Trnovem in Kra-kovem. Vič ni toliko trpel. Tudi šiška je bila hudo prizadeta po toči. V središču mesta je toča divjala dobrin 20 minut. Proti 17 je nevihta nato ponehala in se je kmalu zjasnilo. Po mnogih nasadih je bilo drevje okleščeno. Po vrtovih je po toči tudi večja škoda. Trpele so vinske trte in češnje. Na vrtovih so okleščene razne rože, posebno dalije in vrtnice.
Toča je vzela v glavnem pas med Zgornjo šiško tja proti Rudniku. Papirnica v Vevčah je javila, da je bil tam sicer naliv, toda padlo je le nekaj zrn toče. Tudi pod Šmarno goro so bili obvarovani pred nevihto. Tam je le nekoliko po-rosilo. Glavni val nevihte je pozneje krenil proti Dolenjski v smeri Sostro in Orle ter dalje na Grosuplje. Po mnogih njivah v okolici je toča oklestila fižol, krompir in druge pridelke.
Strašno je bilo drugače po ljubljanskih ulicah med nevihto. Ljudje so se zatekali v razne lokale, veže in zavetišča. Nekateri so med nevihto skušali kljubovati toči in so razprli svoje dežnike. Tako je napravil neki gospod. Toda toča mu je kmalu dežnik pošteno preluknjala. Ob pričetku nevihte je bil velikanski naval občinstva na tramvajske vozove. Tam je bila pravcata gneča. Pozneje so vozovi vozili popolnoma prazni. Ceste in ulice so bile skoraj spremenjene v male potoke. Letos je bilo to že drugo neurje nad Ljubljano in okolico.
Ljubljana od včeraj do danes
Včeraj jx)jx)ldne je mnogo Ljubljančanov kar na lepem presenetil nenaden naliv. Kur skoraj z jasnega je začelo deževati. Naliv sicer ni trajal dolgo, toliko pa le, da je dodobra po-škropil ceste in polja. Zvečer se je spet zjasnilo in nastala je lepa. nekobko hladna noč, ki je napovedovala, da bomo danes dobili imeniten dan.
Krasna sončna in vroča nedelja
Že rano jutro je bilo danes krasno, zgodnje dopoldne pa toliko vroče, da se je menda pol Ljubljančanov, ki so prijatelji kopanja, začelo odpravljati k vodam. Vsa kopališča, tista, ki so urejena po najmodernejših higieničnih in arhitektonskih načelih kakor tudi tista, ki so ostala še taka kakor jih je bil ustvaril ljubi Bog. so bila danes močno obiskana, prvič letos, in današnji dan prav gotovo pomenja uvod v »službeno« kopnino sezono. Lepi dan so drugi izkoristili za izlete. Izredno mnogo je bilo včeraj in danes tudi turistov, ki so pohiteli, da bi izkoristili ugodno priliko za bivan je v božji prirodi, proč od mestnega hruma. Nekateri so šli visoko, na prave gore, drugi, pohlcvnej.ši turisti, pa so se zadovoljili z nižjimi grički, kjer se ni treba toliko truditi in znojiti in kjer ima človek za ugoden počitek več časa. Zvečer so se nekateri vračali sicer premočeni, vendar pa jim to ni vzelo prav ni dobre volje. V mestu je bilo vse do poznih popoldanskih tir razmeroma mirno, ulice so bile zlasti pojxildne precej iprazne in zapušeno. Kdo pa hi, tudi ob tako , lepem vremenu ostajal doma. o sobi? Okrog pete ure je idilo poletno zaspanega mesta zmotila nenadna nevihta, ki je prinesla točo in dež. Nebo so tudi po tem nalivu n,i moglo docela iijasniti.
Danes je bila odprta razstava slikarja Smrekarja
Dopoldne ob enajstih so se v galeriji Ober-snel zbrali prijatelji in znanci našega znanega slikarja Hinka Smrekarja. Prišli so tudi prav številni spoštovalci njegove umetnosti, pa tudi zastopniki vidnejših upravnih oblasti in kulturnih institucij. Za razstavo je vladalo lepo zanimanje v umetniških krogih samih. In ta »pisana roba«, kakor je slikar svoja dela, ki jih je razstavil v Obersnelovi galeriji, sam nazval, v resnici tudi zasluži, da si jo ogledu vsak, ki se pri nas zanima za umetnost, .Smrekar, ki je odličen risar, velja pri nas popolnoma po pravici za najboljšega karikaturista, je neprekos-ljiv v svojem genreju. Prav gotovo si bodo prijatelji njegove vedre, pa tudi duhovito — jedke umetnosti to njegovo razstavo ogledali.
Galerija »Obersnel« je že v kratkem času svojega obstoja dokuzala svojo, pojKilno upravičenost in potrdila pomembnost vloge, ki jo igra v našem umetniškem življenju. Ta stalna razstava je v neprestanem živem stiku z občinstvom ter približuje tudi navadnim ljudem aktualnost' umetnosti v vsakdanjem življenju. Povrhu pa občinstvu v obliki kolektivnih razstav od časa do časa predstavlja posamezne naše značilne slikarje in kiparje.
*
Reševalna postaja je danes zaznamovala samo nekatere vožnje bolnikov. Reševalci dru-
Tekmovanje pevcev in pevk v ljubljanski Operi
K razpisu tekmovanja pevcev in pevk, h kateremu se lahko priglasi vsak, ki ima lep glas in namen jrosvetiiti se gledališču, objavljamo še sledeče zanimive podrobnosti:
Kakor je bilo že objavljeno, gre za to, da spoznajo gledališki strokovnjaki lepe glasove in jih obdrže v evidenci oziroma jim dajo vzpodbudo za nadaljnt študij. To tekmovanje je namenjeno predvsem pevcem z dežele, ki sodelujejo pri kakršnih koli pevskih oziroma cerkvenih zborih. Ker je zanimanje za to tekmo veliko in so se pričeli pevci že priglašati, sporoča uprava Narodnega gledališča v Ljubljani, da zadostujeta za udeležim pri tekmi dve pesmi, kt Ju bo moral tekmovalec zapeti. Spremljava bo s klavirjem. Pesmi sta lahko narodni ali kompozicije kakega našega slovenskega ali tujega skladatelja, lahko pa tudi operni ariji ali eno ali drugo. Podeželskim pevcem bodo vodje zborov ali organisti lahko svetovati prikladne skladbe.
Opozarjamo, da bo pevska tekma v Operi dne 23. t. m. ob 20 zvečer in da bo iavna prireditev, pristopna občinstvu. Tekmovalci naj se javijo isti dan dopoldne ob 11. uri, tisti, ki pa pridejo šele s kasnejšim vlakom v Ljubljano, pa ob 17. uri popoldne v Operi, kjer bodo morali pred nastopom na pevsko preizkušnjo.
Posebno razsodišče, sestavljeno iz strokovnjakov, bo razsodilo, kateri pevec ima najlepši glas in če ne bo imel sredstev za študij, mu bo preskrbela uprava gledališča študijsko podporo in mu omogočila bivanje in umetniško izpopolnjevanje v Ljubjlani.
gače niso bili poklicani k nikakim nesrečam in nezgodam. V bolnišnico pa je bilo od sobote do danes sprejetih 8 ponesrečencev.
Še nepojasnjena je nesreča nekega I. Dolinarja, ki ga je neki šofer popolnoma nezavestnega prepeljal s svojim avtom okoli 16 v bolnišnico. Bori se s smrtjo Usoda njega ni znana, šofer ga je našel v obcestnem jarku v ljubljanski okolici. Bil je popolnoma razbit po gluvi.
V Gorenji vasi. Poljanska dolina, se je ponesrečil 33 letni delavec Sirič Živojin. Ponesrečil se je pri delu in je dobil težje poškodbe po glavi in telesu.
Mestni delavec Anton Kolenc, zaposlen v mestni pristavi, se je danes peljal na kolesu jxi šmartinski cesti proti Sneberju. Neznan motociklist je v njega zadel in	ga	podrl	na	tla.
Dobil jo jvoškodbe po obrazu.	Motociklist se ni
zmenil za ponesrečenca in oddrvel naprej.
France Boštijančič, 11 letni delavčev sin, stanujoč na Rudniku, se je doma igral s psom, ki ga je ugriznil v nogo.
Brezposelni kovaški pomočnik Alojzij Hribar se je peljal v Ljubljano. Neznan kolesar je zadel v njegovo kolo in	ga	jrodrl	na	tla,
da jo dobil razne poškodbe.
Kočarjev sin France Burjak, doma v Poljanah nad Škofjo Loko, jo izgubil dva prsta na levi roki, ki mu jih je odtrgala slamoreznica.
Gojenec mladinskega zavetišča na Viču, filetu i Edvard Abraham, je včeraj pri telovadbi padel z droga in si nalomil desno roko
Sprevodnika drž. železnic Antona Novaka je neki vojak ranil z bajonetom v desno roko. Novaka so sprejeli v bolnišnico, zadevo pa javili sodišču, da bo proti vojaku uvedena kazenska preiskava, Sprevodnik jo bil v službi.
Policija je davi aretirala dve nesrečnici zaradi tajne prostitucije. Drugače ni bilo na policiji nikakih novih prijav zaradi tatvin in vlomov.
Blagoslovitev gasilskega avtomobila v St. Vidu
Ljubljana, 9. junija.
Prostovoljna gasilska četa v Št. Vidu nad Ljubljano je danes popoldne priredila skromno gasilsko slavnost. S požrtvovalnostjo članov in prebivalstva si je četa nabavila moderno in praktično urejen gasilski avtomobil, delo domačih tvrdk. Spredaj je prostor za šoferja in poveljnika, nato je prostor za gasilce in za tem prostor za razno gasilsko orodje. Št. Vid se je za to gasilsko slavje odel praznično. Z vseh hiš okoli cerkve in ob glavni cesti so vihrale državne zastave. Za 16 uro je bila na prostoru pred cerkvijo določena slovesna blagoslovitev gasilskega avtomobila. Slovesnosti so se udeležili vsi člani čete v krojih, dalje več lepih narodnih noš, samarjani in samarjanke, dalje starešina Gasilske zajednice dr. A. Kodrč in tajnik zajednice g. Mežek, kakor tudi zastopstvo gasilske župe za ljubljansko okolico pod vodstvom načelnika g. Rupnika Jožeta. Ob asistenci duhovščine je dekan g. Zabret blagoslovil avtomobil in imel nato kratek nagovor, v katerem je posebno podčrtaval požrtvovalno delo gasilstva in zlasti ljubezen gasilcev do domače grude in bližnjega. Starešina Gasilske zajednice dr'. Anton Kodre je čestital gasilcem in občini na lepi pridobitvi ter v klenih besedah očrtal težavne naloge našega gasilstva v današnjih dneh, ko človeštvo trpi, ko grozote vladajo v velikem delu Evrope. Vsepovsod udarja vihar. Toda odločni in hrabri bodimo! Z veseljem prevzema pokroviteljstvo nad današnjo slovesnostjo, šentviški prostovoljni četi je dalje iskreno čestital tudi načelnik gasilske župe za ljubljansko okolico g. Jože Rupnik. Pri slovesnosti je sodelovala tudi železničarska godba »Sloge«. Po končani cerkveni slavnosti je gasilstvo pred praporom in gasilskimi funkcionarji defiliralo, nakar je bila v gostilni pri Jagru domača zabava.
Blagoslov prostorov v banovinskem zavodu za raziskavanje in zdravljenje novotvorb
Ljubljana, 9. junija.
Včeraj je bil v banovinskem zavodu za raziskavanje in zdravljenje novotvorb velik praznik. 2e pred nekaj dnevi je ljubljanski škof dr. Gregorij Rožman obiskal ta naš zdravstveni institut, si ga ogledal ter dovolil zasilni oltar na prostornem hodniku, da bi bili bolniki lahko pri sv. maši. Po končanih pripravah je prevzvišeni škof dr. Rožman sprejel povabilo zavodnega šefa ter je prišel včeraj v zavod, kjer je sam opravil sv. maso in blagoslovil zavodne prostore. Pri tej priliki je imel ljubljanski vladika na bolnike tudi krasno zasnovan cerkveni nagovor, ki je vsem prisotnim segel globoko v srce. Bolniki so bili izredno ganjeni nad visoko pazljivostjo, ki jim jo je cerkveni knez izkazal s svojim obiskom. Zavod bo ohranil ta dan v najlepšem in najtrajnejšem spominu, saj zanj predstavlja svetel in lep datum, ki ga ni moči pozabiti.
Škof dr. Gregorij Rožman je ob svojem odho-
Drobiž, nabran po Mariboru
Mariborski gasilci so preprečili veliko katastrofo
Maribor, 9. junija.
Danes popoldne okrog četrt na 1 je začelo biti v stolpu stolnice plat zvona. Nekaj minut nato so že drveli gasilci z motorko proti vzhodnemu delu mesta. Po Mariboru se je bliskovito raznesla vest, da gori Franzov umetni mlin in da je ogenj zavzel velik obseg. Ta vest je bila k sreči nekoliko pretirana, kajti vrlim gasilcem se je posrečilo ogenj omejiti in udušiti. Goreti je začelo v mizarskem oddelku mlina. Vnelo se je žaganje pri cirkularki. Ogenj je najbrž nastal zaradi kratkega stika. Plameni so v nekaj trenutkih zajeli stroj, ki je popolnoma zgorel, ter znaša škoda okoli 5000 din. Nagli in odločni nastop gasilcev je preprečil veliko katastrofo. Ogenj je imel v mizarskem oddelku veliko hraniva in če bi zajel požar ves ta oddelek, bi bil ves mlin v nevarnosti. Mariborčanom je še v spominu usodni požar, ki je leta 1922. uničil ta mlin.
Neznana utopljenka z ostriženo glavo v Dravi
Maribor, 9. junija.
Kakor smo poročali v »Slovenskem domu« od petka, 7. t. m., je našla neka služkinja na desnem bregu Drave na otoku med Pobrežjem in Zrkovci truplo ženske, ki so jo tja naplavili valovi reke. Truplo utopljenke je bilo še precej sveže in je iz-gledalo, da je ženska po vsej priliki izvršila samo-tinior. Na jx>dlagi novic v časopisju se je zdaj javil orožniški postaji posestnik Osiovnik iz Dravograda, ki je na pobreškem pokopališču spoznal v utopljenki svojo hčer, 86 letno Marijo Osiovnik. Pokojnica jo bila samska in jo imela dietnega nezakonskega otroka. Na sv. Rešnjega Telesa dan je konj ubil njenega nezakonskega otroka, kar je nesrečno mater zelo potrlo. Vrh tega je pokojnica bila bolna za neozdravljivo boleznijo, kar je bilo najbrž vzrok, da je šla v prostovoljno smrt. — Srajčka, ki so jo našli na njenih prsih, je bila last njenega 6 letnega fantka. Za seboj ni pustila nobenih jvoslovilnih pisem. Pokopana je bila včeraj na pobreškem pokopališču.
*
Mariborska podružnica Slomškove družbe je imela danes dopoldne občni zbor v dvorani Zadružne gospodarske banke. Pred občnim zborom je bila sv. maša na Slomškovem grobu, ki jo je opravil
ravnatelj Cirilove tiskarne Franc Hrastelj. Občni zbor je vodil predsednik mariborske podružnice A. Kopriva, po zborovanju pa je imel učitelj Kotnik predavanje.
Visok obisk v frančiškanskem samostanu. Včeraj dopoldne je prispel v Maribor generalni vi-zitator frančiškanskega reda p. Benjamin Režynski. Je j>o rodu Poljak ter živi v Rimu, kjer zavzema v frančiškanskem redu eno vodilnih mest. Njega pošilja p. general na vizitacije frančiškanskih provinc po vsem svetu. P. Režynski je prispel pred nedavnim v Slovenijo ter je do sedaj obiskal frančiškanske samostane v Novem mestu, Brežicah, in Nazarju. V Mariboru so ga v frančiškanskem samostanu slovesno sprejeli. V torek bo odpotoval k Sv. Trojici v Slov. goricah, potem pa bo nadaljeval svoje vizitacije na Kranjskem.
Loterija mariborskih poštarjev
je privabila danes popoldne ob treh ogromno ljudi na verando pivovarne Union. Prejšnja leta so poštarji vedno prirejah tombolo, letos pa so za izpre-membo napravili loterijo, ki je vzbudila še več zanimanja. Pripravili so lepe" dobitke v skupni vrednosti 90.000 din, med njimi nov avtomobil.
S pištolo je hotel plučati celio ...
V nekem mariborskem baru se je te dni pripetil razburljiv dogodek Ko se je bližala policijska ura ter je začel plačilni kasirati pri zakasnelih gostih, je pristopil, tudi k nekemu mariborskemu zdravniku, ki je sedel pri svoji nuzi. Zdravnik je segel v žep, plačilni je mislil, da po denarnico, toda v naslednjem hipu je preplašen odskočil, ker mu je zdravnik pomolil pred nos pištolo ... Poklicana je bila potem policija ter se je ugotovilo, da ni imel zdravnik pri sebi denarja, pištolo pa so zaplenili.
Izgubljen in najden denar.
Upokojeni železničar Anton Klarič iz 6tor je prispel včeraj z vlakom v Maribor, na kolodvoru pa je pri izstopu iz vlaka izgubil iz žepa 200 din. Najditelj tega zneska se do sedaj še ni javil. — Dijakinja Vlasla Gregorič je našla v Koroščevi ulici denarnico s 5.50 din vsebine, posestnica Justina Sabeder iz Selnice je našla na glavnem kolodvoru denarnico s 13.75 din gotovine, učenka ljudske šole Novak Erika pa je našla na Meljski cesti denarnico z 9.25 din. — 1000 dinarski bankovec je izgubil v mesili trgovski potnik Alfred Viher.
Nevaren padec z lestve.
V Mlinski ulici je padla z lestve 2. metra globoko 60 letna Amalija Plajnšek ter je obležala nezavestna. Reševalci so jo zapeljali v bolnišnico.
Revija krepkih pesti in hitrih rok
Janez, je rekel nek mladebudnež svojemu tovarišu, ki sta vedrila v soboto popoldne pod nekim kapom in premišljevala, kam bi jo zvečer mahnila, pejd greva gledat, kako bo Edi unga po čelust ob-delavu. Pa sta šla, pa ne sama, ampak se jih je nabralo v Delavski zbornici, kolikor ima dvorana prostora in še malo pretesna je bila. Nabralo se je obojega spolu: nežnega in grobega, vendar pa je bil slednji v veliki večini. ŽSK Hermesu je treba priznati, da je zelo delaven in da posveča veliko skrb vsem panogam športa. S sobotno prireditvijo je Hermes občinstvu pokazal tisto vejo športa, ki je pri nas prav malo pozuan in o katerem vrednosti so si mnenja deljena. Ce se spopadeta dva nasprotnika enakih sil, je to zelo zanimiv in napet' špdrt, ki zahteva od človeka popolne koncentracije in hitre odločitve. Prireditev je bila skrbno pripravljena in dobro organizirana in prirediteljem je bil trud poplačan, občinstvo pa je bilo oboje zadovoljno: tisto, ki je bilo bolj »divje«, in tisto, ki je prišlo gleda šport.
Program jo otvoril g. Andolšek, ki Je v imenu kluba pozdravil gledalce. Po tem nagovoru je povzel besedo načelnik Hermesove boks-sekcije. Dal je nekaj pojasnil o programu in poprosil občinstvo, naj bi bilo pri izražanju svojih športnih čuv-stev zmerno in da bi se tisti, ki so vroči, »malo nazaj držali«.
Prva točka je bila rokoborba. Nekateri so mislili, da so potegnjeni in tu pa tam se je že kdo oglašal, češ, mi smo prišli gledat boks. Po štiriini-nutni napeti borbi je Ilinček položil Kolarja in ga presenetil s »tušem«. Vsega jo nastopilo deset parov in je bil največja nastop te vrste. Nekatere borbe so bile še posebno zanimive in pokazale, da HermeŽani razpolagajo sicer z nezglajenim, toda dobrim materialom, ki bo sčasoma in v dobrih rokah še uspešno zastopal barve svojega kluba.
Nekaj zanimivih
Zanimiv je bil nastop Marušič (Hermes) in Mitrovič (Jesenice). Marušič je še novinec in še ni stal v ringu, Mitrovič pa je že »stara boksarska bajta«. Vsak je pričakoval, da ga bo Mitrovič na kratko odpravil, toda žilavi in spretni Uermežan se je dobro in uspešno upiral ter tudi zmagal. Občinstvo je bilo mulo presenečeno, toda izid je tak, ker prvi dve rundi je Marušič obrnil odločno v svojo korist.
Ko sta nastopila Hermežan Meze in Trboveljčan Razboršek, bivši boksarski prvak dravske banovine, se je zdelo, da Hermežan, ki je tudi prvikrat stal v ringu, nima nobenih izgledov in da ga bo Trboveljčan jrohrustal kakor mačka miš. Pa sta zopet poskrbela za presenečenje. V kolikor je bil Trboveljčan bolj rutiniran borec, v toliko je bil Hermežan bolj borben. Razboršek ima odlično tehniko in je dobro ter uspešno delil udarce, ognjeviti, vzdržljivi in borbeni Hermežan pa mu tudi ni ostajal dolžan, čeprav ga je Razboršek precej obdelavah Borba je ostala neodločena.
Za veselo razpoloženje sta poskrbela Jeseničan Pristav in Trboveljčan Korbar. Pristav je krepak in sili že v težko kategorijo, Trboveljčan pa je »cvergk. Vsak je bil prepričan, da bo to »ne boj, ampak mesarsko klanje«. Pa se je Trboveljčan izkazal korenine prave. Jeseničan se je zaletaval vanj, pa mu ni mogel prav do živega. Korbarjevo zmago je občinstvo sprejelo z navdušenim ploskanjem.
Splošen pregled
Na splošno so se posamezna moštva izkazala takole: Mariborčani so odnesli eno zmago in dva poraza. Meglič je zelo dober boksar, zgleda, da mu primanjkuje sape. Ipavec, ki se je boksal z Balohom, je v drugi rudni, ko je zgledalo, da se bo šele razvila prava borba, odstopil. Švajger je
du obljubil, da bo z vsemi svojimi močmi deloval na to, da bi se že v doglednem času mogel zavod, ki je utesnjen v premajhne prostore, razširiti tako, da bo odgovarjal svojemu plemenitemu samaritanskemu namenu. Zdaj je v banovinskem institutu za raziskovanje in zdravljenje novotvorb v resnici velika zadrega za prostor ter se dogaja, da morajo številni bolniki odhajati spet domov ter čakati na sprejem v zavod tako dolgo, da se kakšno mesto izprazni.
izgubil s tehničnim knock outom proti Hermežanu Volčiču, ki je bil v tej borbi zelo dober. Pohvale vredna sta pa prav gotovo Trboveljčana Razboršek in Korbar. Oba sta talentirana in smo prepričani, da jih bomo v Ljubljani še videli. Kamničan Golob je boksal z Majnikom z Jesenic, videlo se je, da je Golob brez treninga; posledica je bila, da se je udal vztrajnešemu in boljšemu Majniku, dasi se je v začetku dobro držal. Jeseničani z Majnikom in Mitrovičem na čelu so povečini pokazali dober boks. Majnik in Mitrovič sta že starejša, dobra boksarja, potrebujeta pa še nastopov, za Mitroviča pa več živahnosti. Zgledalo je, da štedi svoje sile, pa se je uj-pčunal. Dobra sta tudi Ažman in Razinger, prvi je malo boljši. Dobra roka bi iz njih še marsikaj napravila.
Hermežani* vsi, razen dveh prvič v ringu, so se pokazali v razveseljivi luči. Odnesli so tri zmage, dve neodločeni borbi in en poraz. Zgubil je Vidmar proti Megliču iz Maribora. Odstopil je v tretji rundi zaradi krvavenja, do odstopitve pa je bila borba izenačena. Vidmar je nekoliko počasen, kaže pa, da bo s treningom postal uspešen boksar. Dobro sla se držala Marušič in Volčič; stvar zase pa je bil Baloh, ki prav za prav ni imel pravega nasprotnika, da bi lahko pokazal to, kar zna; pa na drugem nastopu. Meze, Novak in Graček so pokazali, da se znajo boriti, da imajo smisel za boks. Z dobro voljo in z mnogo, mnogo vajo bodo postali naši najboljši boksarji.
Tečaj in čaj
Od napovedanih treh Zagrebčanov ni prižel nobeden. Eden se je ponesrečil, druga dva pa boksata komis. Borba posameznih parov je trajala trikrat po tri minute. Morda bi bilo drugič res primerno, če bi se občinstvu pojasnilo način borbe, zlasti dovoljenih in nedovoljenih udarcev, kakor se je nekdo oglasil iz občinstva in prosil v imenu gledalcev za taka pojasnila. Nekemu drugemu se je pa za malo zdelo, da bi ga kdo poučeval in je rekel, da bo Hermes priredil poseben tečuj. ni pa povedal. ali za vse ali samo zn tistega, ki je vprašal. Salamonsko pa je končal tretji, ki je rekel, da bi bil od vseh tečajev že najboljši čaj. No, vidite. ljudje so bili res zadovoljni in razpoloženi.
Zadušniea za Rudolfom Dolinarjem
Ljubljana, 9. junija.
Včeraj, v soboto 8. junija, so se člani Akademske zveze zbrali v ljubljanski stolnici k sv. maši zadušnici, ki je bila darovana ob tretji obletnici dneva, ko je tragično preminula nedolžna žrtev iz akademskih vrst. Komemoracijo je priredilo akademsko društvo »Danica«.
Po končani sv. maši so katoliški akademiki odšli na pokopališče k Sv. Križu, kjer je bila ob Dolinarjevem poslednjem domovanju prirejena pie-tetna žalna spominska slovesnost. Najprej je spregovoril ob tovariševem grobu član akademskega društva »Danice«. Njegov govor, v katerem je orisal lik rajnkega tovariša in v katerem je v lepih primerah opozoril na važnost časa, v katerem živimo, dni, ki bodo morda tudi od nas zahtevali največjih žrtev, je na vse prisotne napravil naj-
flobiji vtis. Tudi, če bi naso rodno zemljo omo-ila naša lastna kri, si ne bomo prizanašali, temveč se bo naša kri združila s krvjo tovariša, ki počiva v tem grobu, ter bo klicala v nebo, naj jo blagoslovi Gospodar nad človeškim življenjem in smrtjo, da bo postala vir življenja in vstajenja za ves naš narod. Po tem lepem spominskem govoru so akademiki zmolili pobožno molitev za svojega tragično padlega tovariša.
Ob tretji obletnici je Rudolf Dolinar dobil lep sjaomenik, ki so mu ga postavili tovariši. Spomenik sam je iz domačega rezanega kamna. V poseben okras pa mu je bronasti relief, ki ga je izdelal naš znani kipar France Gorše.
Naročajte in sirite Slovenski dom!
Od tu in tam
Spel je knez namestnik Pavle odkupil celo vrsto krasnih slik — kar dvajset — z dvanajste pomladanske razstave jugoslov. umetnikov, ki je bila prirejena te dni v paviljonu »Cvijete Zuzorič« v Belgradu. To je spet nov dokaz, kako velik ljubitelj umetnosti je knez Pavle in kako nikdar ne zamudi priiike, da ne bi podprl umetniških stremljen j in dal novih pobud našim umetnikom, ki poleg tega po veliki večini ne žive ravno v preveč dobrih razmerah, Letošnje dvanajste spomladanske razstave jugoslovanskih umetnikov sta se z nekaj svojimi deli udeležila tudi slovenska umetnika Božidar Jakac in Tine Kos. '1 udi od njiju je knez Pavle odkupil po eno sliko, in sicer Jakčevega »Mika Petrova« in Kosov »Oddih«.
Ban dr. Marko Natlačen se je davi vrnil iz Belgrada, kjer je pri raznih ministrih posredoval o zadevah, lci se nanašajo na slovenske kraje. Že v prejšnji številki našega lista smo poročali, da je bil v Belgradu med dru-
fim tudi pri predsedniku senata dr. Antonu orošcu, gradbenem ministru di\ Kreku in pri vojnem ministru generalu Nediču. Poleg tega pa je bil včeraj ban dr. Natlačen sprejet tudi pri predsedniku vlade Dragiši Cvetkoviču in nazadnje celo pri kraljevem namestniku knezu Pavlu.
Notranji minister Stanejo Mihaldžič je povedal časnikarjem, ko jim je razlagal svoje vtise s potovanja po črni gori, tudi tole: »Na podlagi vsega, kar sem videl, sem se prepričal, da je ljudstvo v teh krajih trezno in prisebno ter da jasno gleda na bodočnost države kot celote. Opazil sem, da je mnogo vprašanj, ki čakajo na rešitev. Treba je delati po načrtu in z vso dobro voljo, in sem globoko prepričan, da se bodo kaj kmalu pokazali veliki uspehi. Ljudje so najbolj povpraševali po varnosti države in po sporazumu z brati Hrvati. Drago jim je bilo, ko sem jim dejal, da so Hrvati zadovoljni in da so prav tako veliki patrioti kakor Srbi.«
300 milijonov dinarjev bo porabila Uprava državnih monopolov zn zgraditev novih in on o-polskih poslopij po raznih krajih države. S tolikšnim denarjem pa seveda sama ne razpolaga in si je pravočasno zagotovila v finančnem zakonu posebno pooblastilo glede tega denarja. V finančnem zakonu o proračunskih dvanajstinah za dobo od aprila do juliju je dobilo ta uprava dovoljenje, da sme najeti dolgoročno posojilo 300 milijonov din in jih porabiti za graditev novih poslopij. Glede tega posojila se je že obrnila na razne domače denarne zavode.
»Veste, dn za liste ne dajem rad izjav,* je dejal Aca Stanojevič nekemu časnikarju, ki bi bil ob priliki, ko je zapuščal Vrnjačko banjo in odhajal v Knježevac, nekaj le rad zvedel od njega o razmerah, ki vladajo v radikalni stranki, ali pa o notranji politiki sploh. Potem pa je še pripomnil: »V Belgradu so ljudje, ki take stvari vedo. Tam vam bodo povedali. Nje morate vprašati. Zakaj sprašujete nas podeželane?« — Pa nikar ne mislile, da časnikar ni - bil s tem zadovoljen. Saj je to vendar tudi izjava.
Za god in za rojstni dan dr. Mačka delajo v Zagrebu velike priprave za proslavo. Dr. Maček ima l(19. julija svoj god, 20. julija pa praznuje svoj rojstni dan. Od leta 1935 naprej so Hrvatje njegov god in rojstni dan praznovali izredno slovesno ter so vpri-zarjali množenstvene narodne manifestacije. Letos pa bo ta proslava še prav posebno slovesna, kajti ta proslava bo prva, odkar je bil sklenjen sporazum in ustanovljena hrvaška banovina. Da bi bila proslava čim svečanejša in da bi bila naglašena s tonom zmage hrvaških narodnih idealov, je bil v Zagrebu izvoljen ožji odbor, ki bo izdelal spored proslave. V nekaj dneh se bo 6e6tal tudi stalni širši odbor, kateremu načeljuje dr. Josip Reberški,
Kraljevsko namestništvo je na predlog bana hr-vatske banovine podpisalo uredbo, ki pooblašča bana hrvaške banovine, da podpisuje odredbe v zadevi službenih odnosov pomožnega bolniškega osebja, dogovornega in dnevničarskega, kar ga je v banovini Hrvaški. Na ta način je bilo končno urejeno vprašanje gibanja bolniškega personala v Zagrebu. Ta pereonal je dolgo časa zahteval, da se uredi njegov položaj, pa ni ničesar dosegel, tako da je zadnje čase že začel pretiti e štrajkom.
Nadzorstvo nad cenami sc bo razširilo še na nekatere druge proizvode — tako sta n« podlagi uredbe o nadzorstvu nud cenami, ki je bila izdana letos meseca februarja, sklenila trgovinski minister in minister za socialno politiko in ljudsko zdravje. Torej bodo še za nekatere nove proizvode določene najvišje cene, preko katerih trgovci ne bodo smeli iti. Med temi predmeti so na primer žica, žeblji (železni ali jekleni), gradbeni les, opeka, vseh vrst železo v palicah in izoblikovano železo razen nosilcev, ki imajo obliko črko U ali T. Urad za nadzorstvo nad cenami bo določil najvišje dovoljene cene za vso državo v smislu določb omenjene uredbe. Ta urad, ki ima svoj sedež v trgovinskem ministrstvu ter pristojne bunske oblasti bodo takoj začeli postopati v smislu novega sklepa trgovinskega ministra za socialno politiko.
Jugoslovansko-madžarski gospodarski odbor se je včeraj opoldne sestal v zunanjem ministrstvu v Belgradu. V našo prestolnico je madžarsko zastopstvo prispelo včeraj. Naši in madžarski zastopniki imajo na tem sestanku namen odstraniti težave, ki so nastale pri izvajanju pred nedavnim sklenjenega sporazuma med Jugoslavijo in Madžarsko.
Toča je padala v Zagrebu preteklo soboto popoldne, ko se je razbesnela nad mestom in okolico silovita nevihta. V Zagrebu in drugod tam doli po Hrvatskem skoraj vsak dan vsaj enkrat dežuje, če ni še kaj hujšega. Takšno vreme je za sedanji letni Čas kar nekaj nenavadnega, saj bo kmalu nastopilo po koledarju že pravo poletje. Ljudje v spodnjih krajih so prepričani, da bo letos vse poletje razmeroma precej deževno. Za vse bo to napak, za kmeto, ki jim žito ne bo moglo lepo dozoreti in bodo imeli smolo tudi pri drugih delih, pa tudi za kopalce, ki se seveda najbolj boje, če jih sonce ne bo dovolj ožgalo, ko se i>odo kljub sedanjim težkim časom le še lahko greli na produ ob Savi.
Na politične kaznjence se nanaša odločitev Pokojninskega zavoda v Zagrebu. Ta odločitev pravi, naj se hrvaškim političnim kaznjencem leta, ki »o jih prebili pri sedevanju kazni, uračunajo v leta stalnega službovanja za pokojnino.
Novo bansko palačo bodo sezidali v Zagrebu, Po novem proračunu hrvaške banovine je bilo zagotovljenih 50 milijonov dinarjev za zidavo nove banske palače v Zagrebu, Ker banska oblast ne razpolaga z zadostnim številom prostorov, bo ta mesec izdan odlok o zidavi nove banske palače. Najprej se bo treba odločiti, ali bi bansko poslopje kazalo sezidati v Gornjem mestu, kajti vložen je bil ▼ takem smislu predlog, ki upošteva zgodovinske razloge in pomisleke glede tega dela Zagreba.
Zbornica za trgovino, obrt in industrijo je imela
plenarno sejo
Ljubljana, 9. junija.
Včeraj dopoldne je bila plenarna seja Zbornice za TOI, ki se je je udeležil tudi zastopnik banske uprave dr. Trstenjak, načelnik oddelka za trgovino in industrijo. Sejo je vodil predsednik Zbornice TOI Ivan Jelačin.
Predsednik je poročal o tekočih zadevah. Povedal je, da je banska uprava odobrila proračun zbornice za leto 1940. V dohodkih znaša ta proračun 3,871.754 din, v izdatkih pa 3,865.305 din. Odobreno je bilo dalje pobiranje 8% doklade ter pobiranje posebnih prispevkov pavšaliranoev. Zbornica je imenovala dva svoja člana v kuratorij banovinske poklicne posvetovalnice. Pri okrožnih sodiščih so bili imenovani na predlog zbornice po ministru za pravosodje častni sodniki. Po navedbi nekaterih internih sprememb, predvsem imenovanj na posamezna mesta, je predsednik poročal, da je zbornica nanovo postavila davčne odbore v občinah na sedežu davčnih uprav ter v 20 občinah, v katerih posluje najmanj 30 trgovcev. Industrijski odbori so bili postavljeni samo v občinah na sedežih davčnih uprav. Zbornica je pristopila kot član k jugoslo-vansko-bolgarski zbornici v Belgradu ter tudi k ju-goslovansko-romunski in jugoslovansko-madžarski zbornici.
Sledilo je izčrpno in zelo informativno poročilo o položaju našega gospodarstva. Naša zunanja trgovina je pri izvozu dala dobre rezultate, pri uvozu pa se javljajo vedno težje ovire. Poročilo omenja dalje sklenitev trgovinske pogodbe med Jugoslavijo in Sovjetsko Rusijo. Dalje govori poročilo o zvišanju železniških tarif, o davkih, a zadolžitvi gostinskih obratov, o reorganizaciji obrtnih združenj, o sanaciji našega hotelirstva itd.
Poročilo o računskem zaključku za leto 1939. Računski zaključek Zbornice za lansko leto izkazuje dejanskih dohodkov 4,488.220 din, dočim je znašal proračun 3,790.142 din. Dejanski redni izdatki so znašali 3,816.107 din, dočim je znašal proračun izdatkov za 1939 3,853.459 din. Poleg skupnih izdatkov so imeli posamezni odseki še izdatkov v svoje svrhe: industrijski odsek dejanskih izdatkov v letu 1939 182.737 din, proračun 185.000 din, trgovski 296.274 din (proračun 287,000 din), gostinski 160.999 din (161.000 din) in obrtni 566.566
din (514.612 din). Poleg tega so znašali izredni izdatki še 607.192 din, tako da so skupno izdatki znašali 4,423.300 din. V imenu pregledovalcev je predlagal g. Zadravec, da se naj računski zaključek odobri, razen računskega zaključka obrtniškega odseka in Zavoda zn pospeševanje obrti. Predsednik g. Ivan Jelačin je pojasnil, da je zaradi presežka rednih dohodkov bilo lani Zbornici omogočeno plačati 350.000 din dolga pri Pokojninskem skladu zborničnih nameščencev in 60.000 din je bilo danih za odplačilo dolga Obrtnega doma v Celju. Zaradi tega se je čista imovina Zbornice povečala od 2,717.743 din na 3,257.064 din v teku lanskega' leta. Predsednik g. Ivan Jelačin je tudi poudaril, da ima Zbornica nad seboj še eno kontrolo in to je kr. bansko upravo, ki pošilja na pregled računov svoje strokovnjake. Sledila je obširna debata o računskem zaključku, v katero so posegli gg. Rebek, Zinter, Mohorič, Jelačin, Iglič, Krejči, Li trop, Hrastelj, dr. Rekar, Zadravec in Senčar, nakar je bilo prepuščeno obrtnemu odseku, da slavi predloge glede računskega zaključka, ker so se drugače vknjižbo ujemale s prilogami itd. Na posvetovalnem sestanku obrtnega odseka, katerega se je udeležilo 11 članov odseka, je bilo soglasno ugotovljeno, da predloži obračun Zavoda za pospeševanje obrti in obrtnega odseka včeraj ni bil odobren po obrtnem odseku. Uvažujoč obstoječe razmere je sklenil obrtni odsek, da pristane na odobritev računskega zaključka tudi za obrtni odsek zato, da omogoči nadaljne neovirano in redno poslovanje obrtnega odseka in zavoda, če bo odsekov podpredsednik g. Ilohnjec pooblaščen z današnjim dnem prevzeti vodstvo in upravo odseka in zavoda, da razpolaga s tozadevnimi krediti in da vodi te institucije v 6mislu pravilnika. Ta predlog je bil soglasno sprejet, 2 glasova pa sta bila sploh proti odobritvi računskega zaključka obrtnega odseka in Zavoda za pospeševanje obrti.
Nato jo bilo predlaganih več sprememb v zborničnem taksnem pristojbeniku. Sledila je tajna seja, pri kateri je bil dr. J. Koce povišan za zborničnega tajnika. Dalje je prišlo na vrsto več važnih samostojnih predlogov, ki so jih sta vi jali posamezni naši vidnejši gospodarstveniki. Ob teh predlogih so se razvijale živahne debate, v katere so posegali vsi zborovalci.
»N’ nav čez izaro«
Cerkveni davek za leto 1940
Letošnji cerkveni davek 6e bo plačeval v štirih obrokih. Krška škofija je sestavila dve tabeli, ,prvo za lastnike kmetij in gozdarstev, drugo za dejavce, uradnike, trgovce in obrtnike. Pri kmetijah se ravna cerkveni davek po višini čistega kata-stralnega donosa od 4 do 60 mark za katastralni donos od 20 do 600 nekdanjih avstrijskih kron. Zakonca plačata enkratni prispevek, za v družini zaposlene polnoletne hčerke in sinove pa se prispevek ravna po katastralnem donosu in znaša 2 do 5 mark. Nekmetje plačujejo prispevek po višini svojega zaslužka ali drugega rednega dohodka, in sicer za letni dohodek do 2640 mark od 4 do 22.80 mark, za višji dohodek pa en odstotek. Za mladoletne otroke se smejo odračunati znižanja prispevka in to: 50 pfenigov za prvega in drugega otroka, 1 marko za tretjega in četrtega in 2 marki za vsakega nadaljnega otroka.
Koroški drobiž
V Borovljah je umrl znani slovenski prosvetaš in društvenik Jakob Wieser. Pokojnik je bil eden
tistih zavednih korenin, ki jih najdemo tako redko. Ko se je pred 35 let ustanovilo v Podljubelju prvo slovensko delavsko društvo, je bil rajni med ustanovitelji. Nato je vsa leta požrtvovalno in neumorno delal za društvo. Čeprav je moral zaradi svojega prepričanja pretrpeti marsikatero trpko doživetje, ni nikoli klonil v zavesti, da se bori za čast in pravico svojega naroda. V času njegovega 35letnega bivanja v Borovljah tam ni bilo nobene slovenske prireditve, pri kateri bi rajni ne sodeloval. Zato ga je na zadnji poti spremljalo veliko število prijateljev, zlast pevcev, ki so mu za slovo zapeli »Nmav črez jizaro«.
Nastavljenec konzumnega društva v Borovljah Jože Friedl je izvršil samomor. Bil je drugače zelo vesel človek, zato sodijo, da se je ustrelil v duševni zmedenosti.
Nerabne baterije in akomulatorje je treba javiti vojaškemu nadzorstvenemu uradu.
Organizacija Hitlerjeve mladine je pozvala svoje člane, naj se javijo za pomožno delo v kmetijstvu.	■*
V celovškem okraju je bilo 160.000 kv, metrov neizrabljenih parcel oddanih v obdelovanje. Večja površina je bila dodeljena celovški jetnišnici.
Iz Gorice, s Krasa in iz Istre
Edina knjižnica v Italiji, ki ima popolno zbirko slovenskega leposlovja Iz 19. in 20. stoletja
Gorica Ik> v letu 1940 dosegla posebne vrsto rekord med vsemi italijanskimi mesti. Kakor druga mesta, tako ima tudi Gorica svojo državno knjižnico,^ ki se bo pa letos, kakor piše goriški mesečni časopis »La vita isontina«, izredno povečala. V njej bo naenkrat kar 20.000 zvezkov več kot pa dozdaj. Vsaj desetina tega bi prišlu v poštev za slovenske bralce, t. j. tako imenovana slovanska skupina, ki bo obsegala najmanj 2.000 zvezkov^ V tem, slovanskem oddelku goriške državne knjižnice so v glavnem knjige, ki »o bile nekoč v knjižnici bivše idrijsko realke. Omenjeni goriški mesečni list piše o teh knjigah iz bivše idrijske knjižnice med drugim tole:
»Dela bivše šolske knjižnice v Idriji že sama nudijo skoro popolno sliko slovenskega slovstva in kulture od narodnega preporoda do novoromantič-nega simbolizma. Slovanski oddelek izpopolnjuje zdaj lepa vrsta vzgojnih, zabavnih in poučnih knjig Družbe sv. Mohorja v Celovcu in Slovenske Matipe v Ljubljani. V idrijski knjižnici je zastopan velik del modernih slovenskih književnih struj. Posebno Gorica se bo lahko posluževala slovanskega oddelka knjižnice in se bo istočasno mogla ponašati tudi s tem, da je njena državna knjižnica edina v vsej Italiji, ki ima popolno zbirko slovenskega leposlovja iz 19. in 20. stoletja.«
Prej konec šole — in še matura podarjena
Letošnje razmere so marsikakšno stvar postavile na glavo. Vse se je moralo spremeniti samo zaradi te nesrečne vojske, ki jo je Evropa na vsak način hotela imeti, čeprav je mogla že vnaprej videti njene strahotne posledice. Tudi v Italiji t-čeprav tu vojsko še zmerom samo obljubljajo — se vsepovsod pozna, da so zavladale izredne razmere in da je vse samo priprava na nekaj huj-šega. Gotovo se niso letos šole končale kar tako slučajno 15 dnj preje kot navadno. Nekaj mora to vsekakor pomeniti, in sicer nič kaj dobrega. Skoro si ne moremo to razlagati drugače kot s skrbnimi pripravami na vojsko, v katero bo po dosedanjih napovedih sodeč tudi Italija prav v kratkem stopila. Pravijo, da čaka samo še na ugodni trenutek, ki bi napočil za Nemčijo na zahodnje-evrop-skih bojiščih. Edini, ki so zadovoljni in celo veseli, da bo letos šole prej konec, so učenci, kajti ti položaja tudi še ne znajo pravilno preceniti. Ce bi ga, bi morda raje vzdržali še tako hude čase v teh petnajstih dneh pouka, kolikor bi ga moralo še biti. Po srednjih šolah pa se je dijaštvo razveselilo še nečesa drugega: kot blisk se je raznesla novica, da letos mature ne bo in da zaradi tega dijaki niti ne bodo prav nič prikrajšani, kajti dobili bodo diplomo kar brez mature! Kdo se tega ne bi razveselil, posebno tisti, ki se niso počutili prav preveč trdne v tem ali onem šolskem pred-
metu. Vojska ima res svojo moč: nesposobne pri-pozna za sposobne in namesto dijakov polaga maturo, ki je še povrhu prav tako dobra in veljavna, kakor če bi jo »delali« dijaki sami.
Tudi pri milu je treba varčevati
Posebna uredba je bila v zadnjem času izdana tudi glede proizvodnje mila. Posebna določba te uredbe pravi, da tovarno ne smejo ik> mili volji razpolagati z mastjo, ki jim je bila podeljena za izdelavo mila, pač pa smejo izdelovati različna mila v določenem razmerju. Tako smejo od te masti izdelati 85 odstotkov navadnega milav ki so navadno rabi pri pranju, 10 odstotkov za trdo milo in le pet odstotkov za toaletne in dišeče vrste mila. V vsako posamezno pokrajino tudi ni dovoljeno pošiljati neomejene zaloge mila, ker so oblasti s to najnovejšo uredbo hotele urediti tudi vprašanje pravične razdelitve mila po državi tako, da ne bodo nekateri brez njega, drugi pa bi ga imeli preveč. Ker se po kopaliških krajih gotovo porabi več mila, kakor pa drugod, so morali zastopniki kopaliških mest točno vnnprej navesti, koliko mila bodo potrebovali v prihodnji sezoni. Seveda je od 1. junija tudi milo na izkaznice. Zdaj niso več časi, ko bi se smeli po mili volji umivati z milom, morda celo s takšnim finejše vrste.
Kočljiva znamenja...
Še mnogo drugih stvari dokazuje, da preživljamo hude čase, oziroma vsaj, da se hudi časi približujejo. Niso bile zastonj izdane številne uredbe in odloki, ki govore o raznih omejitvah pri uporabljanju te ali one stvari. Med zadnjimi odloki je tudi ta, da morajo vsi trgovci in Indu-strijalci prijaviti vse zaloge volne in bombaža, kolikor jih imajo, obenem pa morajo prijaviti tudi ime tvrdke, pri kateri so volno ali bombaž kupili. Zadnji dan za te prijave je potekel včeraj, 8. junija. V bodoče bodo trgovci in industrialci morali prijavljati te zaloge vsakega 15. in zadnjega v mesecu.
Z odlokom državnega podtajnika za vojno proizvodnjo bodo morale vse osebe, ki imajo kakšne bakrene predmete, te predmete ne prijaviti, pač pa izročiti posebnemu uradu za zbiranje starih kovinskih predmetov. Ministrstvo za korporacije je določilo cene. Bakreni odpadki bodo po 12 lir za kilogram, posoda in drugi'predmeti iz bakra p« celo po 20 lir za kilogram.
Med ameriškimi Slovenci
V Farrela Pa. je umrla rojakinja Ana Peršin v starosti 46 let Njeno dekliško ime je bilo Ana Škoda in je bila doma iz fare Cerklje na Dolenjskem.
V Oneonta, je za rano, ki si jo je po nesreči prizadejal s strelom, umrl Leo Hren, sin družine Leo Hrena, star šele 17 let.
Ljubljana
Koledar
Danost ponedeljek, 10. junija: Marjeta.
Torek, 11. junija: Barnaba.
Obvestila
Nočno službo imajo lekarne: dr. Kmet, Tyr-ševa c. 41; mr. Trnkoczy ded., Mestni trg 4. mr. Ustar, Selenburgova ul. 7.
Vse posetnike nocojšnjega cerkvenega koncerta, ki ga bo priredil pevski zbor Ljubljanskega Zvona pod vodstvom zborovodje Doreta Matule in s sodelovanjem prof. Pavla Rančigaja (orgle) bo začetek točno ob pol 9 v frančiškanski cerkvi. Vstopnice so v predprodaji v knjigarni Glasbene Matice, od 8 zvečer dalje pa bo poslovala blagajna tudi pred glavnim vhodom v frančiškansko cerkev. Vhodi za koncert bodo pri glavnih vratih, na porti in pri stranskih vratih na Miklošičevi cesti. Koncertni spored obsega pregled cerkvene glasbe našega naroda.
Mestni muzej v Turjaški palači, ki je edini muzej stanovanjske kulture v državi in ima dolg niz popolnoma urejenih sob iz raznih dob in slogov od gotike pa do polpreteklega časa, prav tako pa veliko zbirko starin ljubljanskega mesta, je bil doslej poleti brez vstopnine odprt vsako nedeljo in praznike. Zaradi vpoklicev osebja in zaradi minimalnega tujskega prometa pa bo odslej mestni muzej ob nedeljah in praznikih zaprt, zato bo pa brez vstopnine odprt vsako soboto od 10 do 12. ?.e doslej Ljubljančani ob nedeljah ni6o obiskovali tega velezanimivega in predvsem za obrtnike poučnega muzeja, ker praznike pač izkoriščajo za oddih in izlete. Zato bodo Ljubljančani gotovo pozdravili, da bo muzej odprt m brezplačen obisk ob sobotah dopoldne, pri tem pa še opozarjamo, da imajo vse šole in skupine itak tudi vsak delavnik prost vstop, če obisk naznanijo o pravem času. Tudi sodobni Ljubljančani slove po svoji visoki stanovanjski kulturi, toda znanje o slogih črtajo in si likajo okus predvsem pri nestrokovnjakih ter nekritično tudi iz raznih tujih knjig, namesto da bi izkoriščal najlepšo priliko za to v res prelepem mestnem muzeju ljubljanskem na izbranih originalnih predmetih ter odlično opremljenih sobah.
Radio
Program radio Ljubljana
Ponedeljek, tO. junija: 7 Jutranji pozdrav
— 7.05 Napovedi in poročila — 7.15 Pisan venček veselih zvokov (plošče) — 12 Za vesele ljudi (plošče) — 12.50 Poročila, objave — 15 Napovedi — 13.02 Opold. koncert Radijskega orkestra — 14 Poročila — 18 Zdravstveno predavanje: Duševna in telesna občutljivost (ga. dr. B. Za jee-Lavričeva) — 18.20 Valček za valčkom (plošče) — 18.40 Mesečni slovstveni pregled (prof Fr. Vodnik) — 19 Napovedi in poročila — 19.30 Nac. ura — 19.40 Objave — 19.45 Več manire — pa brez zamere (Fr. Govekar)
— 20-Preludiji in melodije (plošče) — 20-30 Rezervirano za prenos — 22 Napovedi in poročila
— 22.15 V oddih igra Radij, orkester.
Orugl programi
Ponedeljek, 10. junija: Belgrad 20.10 'Ololina.
— Zagreb: 20 Klavir. — Bratislava: 19.40 Zftbhvna glasba. — Praga: 21. Pilh. konc. — Sofija: 19.50 Lahka glasba.	— Budimpešta:	22.10 Ciganski	ork.
—	Bukarešta:	19.20 Plesna glasba.	— Stockholm-
horbj’: 20.45 Ch. Gounofova opera »Romeo in Julija«. — Trst-Milun: 21 Simf. konc. — Kim-Bari: 21 Operetna glasba. — Florenca: Sottens: 22 Ples na glasba.
LJUBLJANSKO GLEDALIŠKE
DRAMA — začetek ob 8 tvtiti:
Ponedeljek, 10. junija: zaprto.
Torek, 11.	junija: zaprto.
Sreda, 12.	junija: Revizor.	Red	Sreda.
OPERA — ia£etet ob 8 zveten
Ponedeljek, 10. junija: Plesni večer šole Mete Vidmarjeve. Izven.
Torek, 11. junija: Madame Butterfly. Gostovanje gospe Zlate Gjungjenac. Red B.
V ponedeljek zvečer bo v operi produkcija plesne šole Mete Vidmarjeve, kjer bodo kot vsako leto nastopile vse mlajše in starejše gojenke in pokazale sad svojega vseletnega truda. Posebna zanimivost tega nastopa bo glasbeni del vseh plesnih točk, ki ga je v celoti skomponiral mladi komponist Jože Osana, ki bo oskrbel tudi klavirsko spremljavo. Na sporedu bo osem daljših solističnih in skupinskih plesnih točk. Občinstvo opozarjamo na ta nastop šole naše priznane plesne pedagoginjo ter priporočamo pravočasno nabavo vstopnic v predprodaji pri dnevni blagajni v opernem gledališču.
Velik pevski praznik pripravlja glasbeno društvo »Edinost« v Radomljah za nedeljo 10. julija popoldne, ko bo to marljivo društvo proslavilo 10-letnico svojega obstoja. S tem pevskim praznikom je uprava Hubadove župe v Ljubljani združila prvi pevski izlet včlanjenih zborov, ki bodo isti dan pohiteli v prijazne Radomlje in s pevskimi točkami sodelovali na proslavi. Že danes opozarjamo vsa pevska društva, da se ozirajo na gornji datum in se prijavijo neposredno »Edinosti« za sodelovanje.
Slogimi glasbena šola ima ob zaključku letošnjega šolskega leta dve javni produkciji svojih gojencev in sicer v ponedeljek, dne 10. junija, in v torek, dne 11^ junija t. I. obakrat s pričetkom ob 18. uri v Slogini glasbeni dvorani v Pražakovi ulici. Ob tej priliki nastopijo gojenci solisti instrumentalnega in vokalnega oddelka, kakor tudi šol-ški orkester. Glasbena šola Sloga vabi vse prijatelje lepe glasbo k čimvečji udeležbi. Vstopnine ni.
Še žive v Jugoslaviji veliki dobrotniki, kakor priča sledeči primer. V Leskovcu v Srbiji ie umrl neki Dimitrije Oldi. ki sc je pred 38 leti priselil tja z dežele. S svojo pridnostjo si je v teh dolgih letih pošteno pridobil veliko premoženje, pravijo, da gu ie za dva milijona dinarjev, kajti trgovina z železnino mu je zelo dobro nesla, poseimo še zaradi njegove izredne podjetnosti Njegov sin etlinee mu je umrl pred leti in tako zdaj, ko |e sam ležal nu smrtni postelji, ni imel nikogar od svojih bližnjih sorodnikov, da bi mu premoženje zapustil.
V Gilbertu Minn. je umrla Biancha Kraker, stara 53 let. Na Gilbertu ie bivala nad 32 let. Bila je vdova po Mihaelu Krakerju, ki je umrl lani.
V Jolietu III. je umrla rojakinja Helen Ver-biščar, ki je bivala nad 30 let v Jolietu.
Predzadnje kolo državnega nogometnega prvenstva
Gradjanski še vedno prvi z eno točko prednosti. — BSK je v odlični formi in je takoj za Zagrebčani. —
Slavija bo ostala le na tretjem mestu
Po predzadnjem kolu se vrstni red klubov ni mnogo izpremenil. Mesti sta zamenjala le BSK in sarajevska Slavija. BSK je s katastrofalnim porazom odpihnil Sarajevčanom zadnje nade, da bi mogli doseči letošnje državno prvenstvo. Moramo pa tudi reči, da klub, ki je danes v Belgradu izgubil proti BSK-u s 6 :0, nikakor ne more kompe-tirati za naslov državnega prvaka.
S tesnim rezultatom je Gradjanski v Zagrebu odpravil svojega lokalnega rivala Haška. Rezultat 2 :1 ne kaže ravno, da bi bil Gradjanski igral bogve kako dobro. Gradjanski je sicer še na vrhu tabele, toda utegnilo bi se zgoditi, da v nedeljo izgubi prvenstvo. Tekma proti Jugoslaviji v Belgradu bo prihodnjo nedeljo za zagrebške »pur-gerje« zelo, zelo težka preizkušnja.
V Splitu sta si Jugoslavija in Hajduk točki razdelila. Vsak je spravil po eno. Toda niti Jugoslaviji, niti Hajduku ta točka ne bo prinesla nobenih koristi. Za Hajduka pa ,ta rezultat gotovo ni vzpodbuden.
Tabela klubov, ki igrajo za državno prvenstvo,
1. Gradjanski		9	7	0	2	23:10	14	točk
2.	BSK	9	6	1	2	26:7	13	9«
3.	Slavija	9	6	O	3	12:13	12	9)
4.	Jugoslavija	9	3	2	4	15:16	8	«9
5.	Hajduk	9	1	3	5	13:27	5	99
6. Hašk		9	1	0	8	12:28	2	99
Zadnje kolo tekem bo prihodnjo nedeljo po naslednjem sporedu:
V Belgradu: BSK:IIašk; Jugoslavija : Gradjanski.
V Sarajevu: Slavija : Hajduk.
BSK — Slavija 6:0 (3:0)
Belgrad, 9. junija.
Pred približno 6000 gledalci se je ob lepem vremenu na igrišču Belgrajskega športnega kluba odigrala danes predzadnja tekma za državno prvenstvo. Prvih petnajst minut je igra potekala približno na obeh straneh enako močno in so se izmenično vrstili napadi drug za drugim. Kazalo je ob začetku, da bo boj zelo oster. Ko pa je padel prvi gol za BSK — to se je zgodilo že v 13. minuti —• je Slavija popustila in je igra postajala od minute do minute slabša. BSK se je popolnoma
cem, po 30. minuti, je BSK spet pritisnil in zaigral nekoliko resneje. Že to pa je tudi zadostovalo, da je povečal rezultat na 6:0. Gole so zabili: v 13. minuti Valjarevič, v 15. minuti Božo-vič, v 30. minuti spet Božovič; v drugem polčasu pa v 33. minuti Božovič. v 37. minuti Vujadinovič z ostrim strelom iz daljave 30 m ter končno v 40. minuti levo krilo Nikolič. — Tekma se je odigrala pod vodstvom italijanskega sodnika.
Gradjanski — Hašk 2:1
Zagreb, 9 junija.
V Zagrebu se je danes odigrala tekma za državno prvenstvo med Gradjanskim in Haskom. Gradjanskemu se je po težki in žilavi borbi posrečilo s težavo zmagati z izidom 2 : 1 (1:0). tgral je danes prilično slabo, dočim se je Hašk boril na vso moč in bi morda kdo utegnil reči, da je Gradjanski danes slučajno zmagal. Prvi gol je padel že v drugi minuti. Cimermančič je s krila podal na sredo Lešniku, ta pa je poslal ostro naravnost v mrežo. 1 :0
za Gradjanskega. V drugi minuti drugega polčasa je po napadu Haška Zupančič podal na sredo, kjer je žogo dobil Hitrec, se prebil skozi obrambo in izenačil, 1:1. V 36. minuti se je Gradjanskemu posrečilo zabiti zmagonosni gol, in sicer ga je dal iz gneče Antolkovič. lekmo je sodil zelo dobro madžarski sodnik Palahti. Igro je gledalo okoli 2000 ljudi.
Hajduk — Jugoslavija 1:1
Split, 9. junija.
V Splitu se je odigrala danes prvenstvena nogometna tekma med Hajdukom in belgrajsko Jugoslavijo. Tekma se je končala z neodločnim izidom 1:1 (1:1). Igra ie bila zelo zanimiva in fair. Prvi gol je zabil v 9. minuti Hajdukov igralec Sobotka. Izenačil je v 41 min Banič, ki je iz daljave 20 metrov pognal ostro bombo naravnost v kot. V drugem polčasu je bil Hajduk močnejši od gostov, toda vsa njegova prizadevanja so ostala brez uspeha, posebno še zaradi izvrstne igre vratarja Jugoslavije Lovriča.
Danes sta bili odigrani prvi dve polfinalni tekmi za slovensko nogometno prvenstvo
ISSK Maribor — čakovečki SK 4:2 (polčas 2:2)
Maribor, 9. junija. Ob izredno lepem vremenu se je danes na stadionu SK Železničarja odigrala druga polfinalna tekma za nogometno prvenstvo Slovenije. Maribor in ČSK sta se borila z vsemi razpoložljivim silami za vstop v zaključno kolo. Tekma je bila napeta in tu pa tam zelo dramatična, ker sta se zlasti obe obrambi levje borili in zato tudi kaj dosegli. Kljub temu je padlo šest golov, ki so med številnim občinstvom izzvali mnogo burnega pritrjevanja. Domača enajstorica je imela zlasti v prvem polčasu veliko prednost. Gostje so sicer igro izenačili in
 __________________________ ____________ dosegli za kratek čas tudi vodstvo. Toda z drugim
razigral in izvedel pravo ekshibicijsko igro, ki je | golom je Vele z dobrini strelom izenačil igro, pri
čemer je ostalo do odmora.
V drugem polčasu sta obe moštvi izvedli celo vrsto vehementnih napadov, toda brez zaželjenega uspeha. Šele enajstmetrovka, ki jo je poslala Vele, je Mariborčanom prinesla zasluženo zmago. V teku nadaljnje igre so Mariborčani pritisnili tako, da so lepe prilike za gol. Zdelo se je že. da se bo da- I se čakovčani morali z vsemi silami braniti. Zaradi našnja tekma končala kar s 3 :0. Šele pred kon- * zopetne roke v kazenskem prostoru je moral sodnik
zadovoljila razvajeno občinstvo. Gol za golom je padal in se je prvi polčas že končal s 3:0. V drugem polčasu igra prav gotovo ni bila zanimiva. Obe moštvi sta igrali brez poleta, kakor da sta obe zadovoljni z dotedanjim rezultatom. BSK je izvedel nešteto napadov, zapackal pa tudi številne
Atletske tekme akademikov ljubljanske univerze
Na pobudo ASK so bile #0 dolgem času spef prirejene atletske tekme
med akademiki
Ljubljana, 9. junija.
Včeraj in danes dopoldne je priredil ASK (Akademski športni klub) atletske tekme študentov ljubljanskega vseučilišča na Stadionu. Dolgo časa je smisel za atletski šport med našo akademsko mladino močno pojenjaval. študenti posameznih fakultet ali pa akademska društva sama med seboj so prirejali le več ali manj šaljive nogometne tekme. Za atletski šport pa, kakor se je zdelo, akademska mladina ni imela smisla, dasi se starejši, vsi na univerzi že dosluženi akademiki, ki so danes že v praktičnih poklicih, prav dobro spominjajo atletskih tekem študentov ljubljanske univerze med seboj in pa ostre atletske dvoboje z zagrebškim vseučiliščem. Več kot deset let pa lahko rečemo, da akademiki niso priredili nobene atletske tekme.	'
Tem bolj je zato hvalevredna iniciativa ASKa, ki je po dolgem času spet organiziral in priredil atletske tekme. ASK je v letošnjem šolskem letu delal na športnem polju nad vse agilno; poleg smučarskih tekem in tečajev za svoje člane, je ASK priredil tudi namizni teniški turnir. ASK je s svojim letošnjim delom na športnem polju tudi mnogo doprinesel k splošnemu izboljšanju slovenske atletike. Mladim akademikom kličemo:	le
vztrajno naprej. Delo na športnem polju ni za akademika prav nič poniževalno, kakor hočejo to nekateri prikazati. Prav nasprotno! Napredek slovenske atletike je odvisen predvsem od naših študentov in od svežega dotoka zdrave kmečke mladine. Le tako zastavljeno delo more roditi uspehe.
Prav zaradi tega pa tudi iskreno pozdravljamo včerajšnji in današnji atletski meeting.
Najbolj razveseljivo pa je dejstvo, da smo pri včerajšnjih in današnjih tekmah opazili, da sta na ljubljanskem vseučilišču dva močna akademska atletska kluba: JASO in pa prireditelj ASK. Oba kluba imata v svojih vrstah odlične atlete in izrazite talente. Nekateri so pri teh tekmah komaj prvič nastopili in pokazali že prav lepe rezultate.
Priden in veste trening bo posamezne pomanjkljivosti še izpopolnil. To velja zlasti za člane prireditelja. Med posamezniki pa moramo zlasti omeniti odličnega in vsestranskega atleta Lužnika (ASK) ter Oberška in Vilarja (JASO). Konkurenca obeh atletskih klubov obeta najlepši napredek; še posebej zato, ker ni bilo potrebne konkurence med posameznimi fakultetami. Filozofi se tekem namreč kot predesfinirani učenjaki sploh niso udeležili.
Rezultati v posameznih disciplipah so bili naslednji:
Tek na 100 mefrov:
1. Vilar (iur.) JASO 11.9;
2. Smolej (iur.) ASK 12.1;
3. in 4. Sodnik (teh.) JASO 12.2; Hafner (teh.)
AQIf 19 9-
5. Pohar (teh.) JASO 12.3;
6. Brunek (iur.) ASK.
Točke: JASO 7, ASK 4.
Skok v višino:
Tekmovalo jih je 10; 3 izven konkurence.
1. Slanina (fil.) JASO 170 cm;
2. Lužnik (teh.) ASK 165 cm;
3. Dimnik (teh.) ASK 155 cm;
4. Kraner (iur.) ASK 155 cm;
5. Šalehar ASK.
Točke: JASO 6, ASK 5.
Met krogle:
1. Lužnik (teh.) ASK 11.91;
2. Kajfež (iur.) JASO 11.65;
3. Skaza (iur.) JASO 11.40;
4. Hafner (teh.) ASK 10.91.
Točke: JASO 5, ASK 6, iur. : teh. 16:17. Skok v daljavo:
1. Lužnik (the.) ASK 631 cm;
2. Vilar (iur.) JASO 598 cm;
3. Hafner (teh.) ASK 587 cm;
4. Smolej (iur.) ASK 576 cm;
5. Brunet ASK.
6. Sodnik JASO.
Točke: ASK 7, JASO 4.
Met kopja:
1. LužniŠk (teh.) ASK 43.97m,
2. Kajfež (iur.) JASO 41.40 m,
3. Brunet (iur.) ASK 40.38 m,
4. Drenik (iur.) ASK 39,28 m.
Točke: ASK 7, JASO 4.
Tek na 400 m:
1. Oberšek (iur.) JASO 55.1,
2. Vilar (iur.) JASO 56.1,
3. Pohar (teh,) JASO 56.8,
4. Hafner (teh.) ASK 66,
5. Klemenc (iur.) ASK 67.
Točke: ASK 3, JASO 8.
Met diska:
1. Lužnik (teh.) ASK 43.97 m,
2. Kajfež (iur.) JASO 35.26 m,
3. Skaza (iur.) JASO 34.33 m,
4. Banko (teh.) JASO 32.72 m,
5. Drenik (iur.) ASK 31.26 m,
6. Hafner (teh.) ASK 29.52 m.
Izven: Jeglič (Planina) 36.83 m.
Točke: ASK 5, JASO 6.
Tek čez zapreke na 110 m:
1. Lužnik (teh.) ASK 18.3,
2. Vilar (iur.) JASO 20,
3. Pohar (teh.) JASO 21,
4. Šalehar (teh.) ASK 21.2.
Točke: ASK 6, JASO 5.
Met kladiva:
1. Banko (teh.) JASO 29.15,
2. Skaza (iur.) JASO 28.85,
3. Kajfež (iur.) JASO 25.85,
4. Safošnik (iur.) ASK 22.15.
Točke: ASK 3, JASO 8.
Skok s palico:
1.Brunet (iur.) ASK 280 cm,
2. Lužnik (teh.) ASK 270 cm,
3. Pohar (teh.) JASO 260 cm,
4. Banko (teh.) JASO 180 cm.
Točke: ASK 8, JASO 3.
Triskok:
1. Smolej (iur.) ASK 12.47 m,
2. Drenik (iur.) ASK 12.06 m,
3. Kraner (iur.) ASK 11.73 m.
4. Skaza (iur.) JASO 11.39 m,
5. Lozar (iur.) ASK 11.14 m.
Točke: ASK 8, JASO 3.
Tek na 200 m:
1. Vilar (iur.) JASO 24,
2. Sodnik (teh.) JASO 25.6,
3. Kramer (iur.) ASK 25.8,
4. Lotrič (iur.) ASK 25.9.
Točke: ASK 3, JASO 8.
Tek na 1500 m:
1. Pohar (teh.) JASO 4.55,2,
2. Vilar (iur.) JASO 5.00,8,
3. Lozar (iur.) ASK 5.01,8,
postaviti žogo na enajst metrov. Z natančnim strelom je postavil Vele končni rezultat 4:2. Čakovčani so sicer protestirali. Tudi nekateri igralci so se obnašali nešportno, vendar je ostalo pri gornjem rezultatu do konca igre. Mariborčani, ki so morali igrati s tremi rezervami, so pokazali zelo lepo igro
in so zmago povsem zaslužili. Sodil je g. Deržaj, ki je sicer marsikaj spregledal, vendar je sodil objektivno.	_	.
Predtekmo sta odigrali dve kombinirani mladinski moštvi ISSK Maribora in SK Železničarja, v kateri so zadnji zmagali s 4:1 (2:0). Tekmo je sodil g. Orel.
Kranj — Železničar (Maribor) 3:2 (polčas 2:0)
Kranj, 9. junija.
Moštvo Kranja se ie takoi v začetku igre znašlo in ustvarilo nekaj prav nevarnih situacij, toda tudi Železničar se ie kmalu zavedel svoje naloge in začel ostro napadati. V 15. minuti prvega polčasa je desno krilo Kranja — Vreček — zabilo prvi gol za Kranj. Bilo ie nekai nevarnih napadov Železničarja na kranjska vrata, toda napade je vratar zelo dobro rešil. Konec prvecra polčasa ie bil Slokan uspešnejši in je zabil duugi gol za Kranj. V drugem polčasu je igra veliko izgubila na zanimivosti. Najbolj viden je bil vratar Kranja, ki je rešil nevarnih žog. V 20. minuti je sledil avtogol Kranja. Vratar je žogo sicer uiel. toda pri obratu se je zavrtel preko golove črte. Že 10 minut na to ie levo krilo Železničarja zabilo drugi gol za Železničarje. Komaj tri minute nato je po krasnem strelu sledil tretji gol za Kranj. Sodil je g. Bernik z malimi napakami dobro.
V predtekmi ie moštvo Savice porazilo B moštvo Kranja z 1 :0.
*
Dempsey spet v ringu
New York, 9 junija. Bivši svetovni prvak vseh kategorij Jack Deinpsev bo nastopil 1. julija proti ameriškemu cawboyu Litelu. Ves dobiček bo izročen ameriškemu Rdečemu križu.
SK Jugoslavija (Celje) — SK Slavija (Ljubljana) 1:1 (0:1)
Državno prvenstvo v kajak-slalomu
Št. Vid n. Lj.; 9. junija.
Danes je bilo v Tacnu na Savi državno prvenstvo v kajak slalomu. Razveseljivo je dejstvo, da zanimanje za to lepo in napeto panogo raste med našimi kajakaši. Na startu je bilo nad 20 tekmovalcev, od teh pa jih je prišlo do cilja samo deset. Proga je bila izredno težavna in je zahtevala od tekmovalcev popolno obvladanje tehnike vožnje na divji vodi. Proga je tekla od starta, ki je bil pod mlinom na-levem bregu, od tu preko Save čez brzice in valove skozi navadna vrata, sledila je precej težka osinica in zatem so bila najtežja vrata sredi izredno hitre brzice, katere izhod je zapirala precej velika skala. Tu je moral tekmovalec pokazati vse, kar zna. Trije, ki so svoje znanje precenjevali, so tu polomili svoje čolne. Od tu dalje proga tehnično ni bila več težka in je zahtevala le več moči kot znanja. Žrtev valov in vrtincev je bil tudi zagrebški favorit Gluhak, ki se je prevrnil in bil tako od nadaljnega tekmovanja izključen.
Tekmovanje se je začelo namesto ob 10.30 šele ob 12. Drugikrat bo moral biti prireditelj nekoliko
točnejši. ker bo sicer ta lepa disciklina izgubila še te pičle gledalce.'
Tehnični rezullati so naslednji:
1. Malahovsky (KK Ljubljana) 731.5 točk.
2. Myky (KK Ljubljana) 793 točk.
3. Plan Drago (KK Zagreb) 805 točk.
4. Močnik (KK Ljubljana) 817.07 točk.
5. Drovenik (KK Ljubljana) 821.3 točke.
6. Plah Ivo (KK Zagreb) 840.05 točk.
7. Sablič (KK Zagreb) 907.03 točke.
8. Vincenc (KK Maraton, Zagreb) 911 točk.
9. Satler (KK Maraton, Zagreb) 1053.02 točke.
10. Lukšič (KK Maraton, Zagreb) 1145.06 točk.
Uspeh Ljubljančanov je nad vse zadovoljiv, saj so se vsi štirje plasirali med prvo petorico, kar kaže, da je ekipa KK Ljubljana precej močnejša, kakor vsi ostali klubi v državi. Na koncu je predsednik jugoslovanskega kajak saveza dr. Golob objavil tekmovalcem, da se bodo naši najboljši udeležili tekem v Monakovem, in sicer bo to na športnem tednu od 20. do 27. junija.
SK Ljubljana - ŽSK Hermes 6:3 (1:2)
Pomlajeni posfavi sta pokazali lep in domiseln nogomet
Šport je bil danes v Ljubljani prav za prav omejen na delo ob zeleni mizi, vendar pa so naši kajakovci izrabili termin za svoje zanimive tekme na Savi, dva ljubljanska kluba, ki sta trenutno najboljša, pa sta izkoristila datum ter priredila prijateljsko tekmo na igrišču SK Ljubljane. Bila sta to Hermes in Ljubljana.
Predtekmo med subjuniorji Ljubljane in ju-niorji Svobode je ob stanju 1:0 za ljubljanske sub-juniorje zmotila huda nevihta. S precejšnjo zamudo sta potem v glavni tekmi nastopili pred majhnim številom občinstva pomlajeni moštvi Hermesa in Ljubljane. Ker ni bilo sodnika, se je končno na igrišču pojavil Hassl, ki je dober za vse in ki rešuje klub iz vsake zadrege. Reči je treba, da je svojo sodniško nalogo opravil prav dobro in objektivno ter na zadovoljstvo obeh strank.
Prijateljska tekma, ki sta jo odigrali ti dve pomlajeni moštvi, je dokazala, da imamo pri nas prav dober nogometni material, čeprav ljubljanski klubi letos v tej športni panogi piso »sijali«. Obe moštvi sta nam predstavili nekaj posameznikov, ki prav mnogo obetajo, pokazali pa sta nam tudi, kolikšne vrednosti je, če nogomet igrajo ljudje, ki žoge ne nabijajo kar tja nekam v tri dni, samo da pridejo naprej — in čvrsto voljo za dosego uspeha. Bil je to nogomet, ki je tekel gladko, bil hiter in skoraj eleganten, poln lepih, včasih celo duhovitih domislic, živahen in vznemirljiv po naglem menjavanju situacij ter po spretnih akcijah pred nasprotnikovim golom. V prvem polčasu je bilo nekaj tako lepih potez, da so tisti redki, ki so prišli na igrišče, govorili vsem iz srca, ko so ponavljali, da tako dobrega, smiselnega in gladko tekočega nogometa letos v Ljubljani še nismo gledali. Žoga je pogosto šla z noge na nogo od enega šestnajsterca do drugega, ne da bi se je nasprotnikov igrač utegnil sploh dotakniti. V drugem polčasu se je obojnim igralcem nekoliko poznala utrujenost, vendar pa so Ljubljančani, kakor tudi Hermežani še našli od časa do časa moči za »svojih deset velikih minut«. Utrujenost se je nekoliko bolj poznala slednjim, ki jih je povrhu sredi drugega polčasa tudi nekoliko zmešal natančno delujoči stroj ljubljanskega moštva ter dva zaporedna nenadna uspeha. Proti koncu pa so spet začeli krepko prihajati k sapi ter poskušali še kolikor bi se le dalo znižati rezultat.
V prvem polčasu je imel od igre celo nekoliko več Hermes, dasi so bile akcije Ljubljančanov iz-
4. Seher (teh.) ASK 5.02.
Točke: ASK 3, JASO 8.
Tek na 800 m:
1. Oberšek (iur.) JASO 2.04,4,
2. Jereb (iur.) ASK 2.08,
3. Baznik (teh.) ASK 2.08,1,
4. Pohar (teh.) JASO,
5. Koželj (iur.) ASK.
Točke: ASK 5, JASO 6.
Štafeta 4	100	m:
I. JASO,
II. ASK
Točke: ASK 6. JASO 10.
Končni izid dvoboja je po naših neuradnih računih tak, da je JASO zmagal z 12 točkami prednosti pred ASKom.
delanejše, natančnejše in tudi na pogled lepše. Prvi polčas je pripadel Hermesu, ki je šel v kabine z 2:1 v svojo korist pod tribuno. V drugem polčasu je Cebohin s tremi zaporednimi goii presenetljivo naglo spravil Ljubljano v vodstvo 4:2, prišlo je še 5:2, nato so Hermežani lepo znižali na 5:3, Ljubljana pa zaključila s 6:3.
S to prijateljsko tekmo so bili gledalci brez izjeme zadovoljni. Veseli pa so bili tudi dejstva, da se Hermežani po formi spet vračajo v čase, ko so imel zrel, tehnično dober nogomet, ki zdaj kombinacijsko ni pretiran. Veseli pa so bili tudi dejstva, da bo Ljubljana z okretnimi napadalci morda že v kratkem vendar enkrat znala tudi dobrim moštvom zabijati gole.
Lepi uspehi slovenskih atletov v Zagrebu
Zagreb, 9. junija.
Včeraj in danes so bile v Zagrebu lahkoatletske tekme Concordie, na katerih so poleg najboljših zagrebških atletov sodelovali tudi Slovenci iz Ljubljane in Maribora. Doseženi so bili tile najvažnejši rezultati:
Tek na 200 m: 1. Titar (Ilirija, Ljubljana) 22.7, 2. Urbič (Maraton, Zagreb) 22.9.
Tek na 800 m : 1. Srakar (Concordia, Z.) 2:00.4.
Suvanje krogle: L Kovačevič (Concordia) 14.08.
Met kopja: 1. Markušič (Concordia) 62.82 -m, 2. Mauser (Planina) 61.45 m.
Skok s palico: 1. Ivanuš (Železničar, Z.) 3.35.
Tek na 100 m: 1 Titar (Ilirija) 11.4, 2. Urbič (Maraton) 11.6, 3. Badel (Rapid, Maribor) 11.8.
Skok v daljavo: 1. Urbič (Maraton) 6.56.
Tek na 1500 m: 1. Kolnik (Concordia) 4:01.2 (izenačen dri. rekord, ki ga drii Goršek). 2. Srakar (Concordia) 4:08.4, 3. Glonar (Ilirija) 4:22.
Met diska: 1. Curčič (Concordia) 42 m.
Tek na 400 m: 1. Rem (Hašk) 53.9.
Skok v višino: 1. Abramovič (Hašk) 1.80.
Tek na 10 000 m: 1 Krajcar (Concor.) 36:22.4, 2. Knez (Amater, Trbovlje) 37 01.
Met kladiva: 1 Goič (Hašk) 44.44 m, 2. Rajzin-ger (Slavija, Varaždin) 43.40 m.
Stalna plavalna šola na Iliriji
I jugoslov. splošna plavalna šola v Ljubljani priredi na kopališču SK Ilirije počitniške plavalne tekme za šolsko mladino, ki imajo namen priučiti mladino plavaaiu, onim pa, ki plavanje že obvladajo, izpopolniti njihovo plavalno znanje.
Za srednješolsko mladino od 10 do 30. junija vsak delavnik dopoldne od 9 dalje
Za ljudskošolsko mladino od 1 do 31. julija in od 1 do 31 avgusta vsak delavnik dopoldne od 9 dalje.
Vpisnina znaša 10 din, dnevna vstopnina v kopališče 1 din. Učenci se vpišejo na kopališču SK Ilirije, oni izpod^ 14. leta morajo prinesti pismeno potrdilo staršev.
Vsi, ki bodo sprejeti v tečaje, bodo zdravniško preiskani. .V tečajih morajo vzdrževati učenci strog red ter bo vsakdo, ki se nebo pokoraval odredbam organov šole, izključen.
Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramarič, - Izdajatelj: inž. Jože Sodja. — Urednik: Mirko Javornik. - Rokopisov ne vračamo.
»Slovenski dom« izhaja vsak delavnik ob 12. Mesečna naročnina 12 din. za inozemstvo 25 din. Uredništvo: Kopitarjeva ulica 6-IIL Telefon št 4001 do 4005. Uprava: Kopitarjeva ulica 6.