I^ETO XXXIII., ŠT: 26 Ptuj, 3. julij 1980 CENA 5 DINARJEV YU ISSN 0040-1978 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA UUDSTVA IZ VSEBINE Stabilizacija - naša osrednja naloga (stran 3) Javni natečaj (stran 4) Za financiranje programov KS (stran 6) Poštna kočija 9. julija v Ptuju (stran 8) Bravo Ptujčanke (stran 13) Delegatsko odločanje - novi samoupravni odnosi med ljudmi Pod tem geslom je potekalo slavnostno zase- danje zborov ptujske občinske skupščine, na jam dan samoupravljanja — 27. junij. Delegati zborov so na petkovem zasedanju proslavili 30-letnico delavskega samoupravljanja in 70-letnico rojstva velikana naše revolucije Edvarda Kardelja. Slavnostno zasedanje je pričel predsednik družbenopolitičnega zbora Branko Gorjup in pozdravil vse goste, posebej še Obrada Popo- viča, predsednika OK ZSMS iz pobratene občine Arandjelovac. Zatem je v slavnostnem govoru predsednik občinskega sveta ZSS Ptuj Janko Mlakar opisal razvoj delavskega samoupravljanja ter ob tem poudaril izredno pomembno vlogo ob predsedniku Titu najpomembnejšega tvorca samoupravnega socializma in socialističnega samoupravljanja v Jugoslaviji in politike neuvrščenosti v svetu — Edvarda Kardelja. Med drugim je dejal: ,,Tovariš Kardelj je posvečal posebno pozor- nost vlogi subjektivnega faktorja v socializmu. Ta subjektivni faktor pa niso samo zveza komunistov in druge družbenopolitične organi- zacije, temveč spadajo sem tudi državni organi, strokovne službe, znanost ter vsi drugi organi- zirani dejavniki idejnega, političnega, stro- kovnega, materialnega znanstvenega., kultur- nega in etičnega ustvarjanja, zlasti spontana socialistična zavest, pobuda in akcija najširših ljudskih množic kot izraz elementarnih družbe- nih hotenj delovnega človeka in njegovih izku- šenj. Ustvarjalna teoretična misel in revolucionar- na akcija tovariša Edvarda Kardelja sta glo- boko utemeljeni tudi v celotni mednarodni poli- tiki Jugoslavije in zveze komunistov. Bil je najbližji sodelavec tovariša Tita v graditvi in uresničevanju neodvisne in neuvrščene politike Socialistične Jugoslavije. Velik del svoje neizčrpne energije je posvečal boju naše države in zveze komunistov za mir in sodelovanje v svetu, za demokratične mednarodne gospodarske in politične odnose, za aktivno solidarnost z revolucionarnim in osvobodilnim bojem, za enakopravne odnose komunističnih, delavskih in drugih naprednih strank in gibanj v svetu. Gledal je na svet z globokim pozna- vanjem njegovih temeljnih zgodovinskih tokov, z masno vizijo prihodnosti, s popolnim ob- čutkom za realnost danega trenutka in možno- sti, ki jih daje vsaka stopnja sodobne zgodovine za gibanje naprej." Po slavnostnem govoru so delegati in gostje z molkom počastili spomin na predsednika Tita in Edvarda Kardelja, zatem pa nadaljevali ■ skupno zasedanje z obravnavo uresničevanja delegatskih razmerij. N. D. 19. SREČANJA BRATSTVA IN PRUATELJSTVA Aktivnosti ob dnevu samoupravljalcev Jugoslavije Minuli teden, zlasti pa na Dan samoupravljalcev Jugosla- vije — 27. junija, seje na področju medrepubliškega sodelovanja |Zvrstilo več pomembnih aktivnosti. Člani osnovnih organizacij Zveze sindikatov občinskih upravnih organov občin Cakovec in Ptuj so se srečali v Čakovcu. Na delovnem sestanku so izmenjali izkušnje s področja svojega dela, v okviru tradicionalnih delavskih športnih iger pa pre- izkusili športne spretnosti in telesne zmogljivosti. Občinska sveta SSH in ZSS Krapina in Ptuj sta v Krapini organizirala gostovanje ženskega pevskega zbora prosvetnega društva »Alojz Arnuš« Rogoznica in ansamble »Tornado« DPD »Svoboda« Majšperk ob Dnevu samoupravljalcev. V Varaždinu sta v organizaciji občinskih svetov SSH in ZSS Varaždin in Ptuj nastopala na občinski proslavi Dneva samo- upravljalcev Jugoslavije moški pevski zbor Tovarne glinice in aluminija »Boris Kidrič« Kidričevo in Ptujski instrumentalni ansambel DPD »Svoboda« Ptuj. V Piuju seje sestal odbor za obveščanje in dokumentacijo, l(i deluje pri koordinacijskem odboru za razvijanje sodelovanja bratskih občin SR Hrvatskein SR Slovenije. Odbor je sprejel naloge v zvezi z izdajo Biltena 19. Srečanj bratstva in prij ateljstva •er pripravo radijskih oddaj »Iz naših bratskih občin«. Varaždinski in ptujski gostinci so v ptujskem hotelu pri- pravili dneve Zagorske kuhinje. Pregled aktivnosti potrjuje pozitivno ugotovitev, da občina Ptuj uspešno uresničuje naloge po programu 19. Srečanj brat- stva in prijateljstva. Posebej pa je vredno omeniti tudi to, da so kulturne skupine, ki so gostovale v Krapini in v Varaždinu častno zastopale občino Ptuj s skrbno izbranim in kvalitetno 'zvedenim kulturnim programom. V obeh bratskih mestih so jih Zelo prisrčno sprejeli in jih nagradili s pohvalami, ki smo jih slišali v komentarjih med poslušalci. ^ FB DANES SEJA PREDSEDSTVA OK SZDL PTUJ POGLABLJANJE VLOGE SZDL Na razširjeni seji se bo danes, 3. julija sestalo predsedstvo Občinske ' konference SZDL Ptuj. Vodilna točka dnevnega reda je obravnava dopolnil in sprememb pravil SZDL občine Ptuj. Republiška konferen- ca SZDL Slovenije je namreč na volilni seji, 17. decembra lani sprejela statutarni sklep o uresničevanju pobude tovariša Tita o kolektivnem delu, vodenju in odgovornosti pri poglabljanju družbene vloge SZDL v političnem sistemu socialističnega samoupravljanja. Vsebina statutarnega sklepa usmerja k nadaljnjemu poglabljanju vloge SZDL v našem sistemu, to moramo kar najbolj dosledno uresni- čiti tako v občinski organizaciji kot v krajevnih konferencah SZDL. Zaradi tega je s tem statutarnim sklepom treba uskladiti tudi pravila SZDL občine Ptuj. O vsebini sprememb in dopolnitev pravil podrob- neje poročamo na 3. strani. Nadalje bodo na današnji seji predsedstva OK. SZDL Ptuj sklepali o razrešitvi in imenovanju direktorja in glav- nega urednika Radia in Tednika Ptuj, ker sedanji direktor in glavni urednik Mihael Gobec odhaja v pokoj. SREČANJE RVS JUGOSLAVUE »BRATSTVO IN ENOTNOST" Od 2. do 4. julija bo v SR Srbiji deseto srečanje rezervnih vojaških starešin Jugoslavije, ki bo posvečeno 35-letnici osvoboditvi in 30-letnici samoupravljanja pod geslom »BRATSTVO IN ENOTNOST«. Srečanja se bo udeležilo 130 delegatov iz Slovenije. Občinsko konferenco rezervnih vojaških starešin iz Ptuja bodo zastopali trije delegati, iz mariborskih občin 5, iz ostalih občin pa po en delegat. Delegati iz podravske, pomurske in koroške regije bodo gostje občin Vrnjačka banja in Trstenik. Takoj po prihodu v Beograd bo slovenska delegacija odšla na Dedinje in obiskala grobnico tov. Tita in se poklo- nila njegovemu spominu. Srečanje bo potekalo delovno, saj bodo delegati medsebojno predstavili svoja občine in izmenjali izkušnje pri delu rezervnih voja- ških starešin na strokovnem in družbeno-političnem področju. Delega- ti bodo obiskali tudi več delovnih organizacij in se seznanili z razvojem omenjenih občin. Zaključni del srečanja »Bratstva in enotnosti« bo v spominskem parku v CAČKU, na dan borca, 4. julija, kjer bodo odkrili spomenik padlim borcem. Te velike manifestacije se bo poleg tisoč rezervnih vojaških starešin iz vseh republik in pokrajin udeležilo še nad tisoč rezervnih vojaških starešin iz SR Srbije, prav tako pa bo na srečanje prišla množica borcev, mladine in delovnih ljudi ter drugih občanov. m. g. OB DNEVU BORCA V STGPERCAH Letošnja osrednja občinska proslava ob Dnevu borca bo v naj- manj razviti haloški krajevni skupnosti Stoperce. Jutri zjutraj ob 8. uri se bo pričela slovesnost ob odkritju spomenika borcem NOB pred osnovno šolo v Stopercah. Ob tej priložnosti bodo Stoperčani prikazali razvoj svoje krajevne skupnosti, podeljena pa bodo tudi občinska priznanja zaslužnim članom ZZB NOB. Ob 9. uri bo pohod v zaselek Sučje. kjer bodo pionirji odkrili spominsko obeležje padlim kurirjem IV. TV — S postaje. Tam bodo dali pionirji zaobljubo, da bodo skrbeli za spominsko obeležje in za grob, kije v neposredni bližini, praznik pa bodo počastili tudi s kultur-' nim programom. Koordinacijski odbor za proslavo, ki ga sestavljajo predstavniki družbenopolitičnih organizacij krajevne skupnosti Stoperce, je povabil na jutrišnjo proslavo vse občane, posebej še člane ZZB NOV iz ptujske občine in iz sosednjih skupnosti. N. D. Mladinci v teritorialni obrambi Enote ptujske teritorialne obrambe so močnejše za več kot štirideset borcev. V nedeljo 29. junija so namreč s svečano zao- bljubo pristopili mladinci — pro- stovolci, ki so se zbrali na pripra- vljeni vaji že 26. junija. Svečanosti so se udeležili tudi družbenopolitični delavci občine Ptuj, starši prostovoljcev, krajani in učenci OS Martin Kores iz Podlehnika, ki so pripravili kul- turni program. Besedilo in posnetek: L. Cajnko Prireditev je bila v gradu Tumišče 2 - DRUŽBA iN GOSPODARSTVO 3. julij 1980 - TEDNIK STAVBAR MARIBOR Gradbeništvo bo dalo svoj delež za stabilizacijo Po končanem tekmovanju slovenskih novinarjev v Joortnem ri- bolovu, je pokrovitel) tekmovanja Gradbeno podjetje STAVBAR Ma- ribor, s TOZD Gradbeništvo »Drava<< Ptuj, organiziral še tiskovno konferenco. Ni bilo dolgoveznega uvodnega predstavljanja delovne organizacije, temveč je tiskovna konferenca tekla v obliki vprašanj in odgovorov. Tako je tudi prav, saj slovenski novmarii poznajo delovno organizacijo, ki je že ; tradicionalni pokrovitelj srečanj novinarjev v športnem^riboTovu, zalojih je predvsem zanimalo, kaj se je od lani v delovni organizaciji spremenilo, kako si gradbeništvo prizadeva za stabilizacijo in kako načrtujejo za naslednje srednjeročno obdobje. Za boljše razumevanje odgovorov je prav, da v nekaj stavkih predstavimo to delovno organizacijo, kije bila ustanovljena leta 1947. Danes delovna organizacija Gradbeno podjetje Slavbar Maribor za- posluje 2.200 delavcev, ki so samoupravno in delovno organizirani v 4 TOZD, to so: TOZD Gradbeništvo »Drava<( Ptuj, TOZD Industrija gradbenga materiala Hoče, TOZD splošni projektivni biro, TOZD Visoke gradnje in delovna skupnost skupnih služb. Pred leti so morali ukiniti Opekarno v Pragerskem, ker ni bila rentabilna in je pomenila veliko breme za celotno delovno organizacijo. Obenem pa je likvidacija opekarne Pragersko pomenila tudi pomembno prelomnico. Problemi v tej delovni organizaciji danes se v bistvu ne razlikujejo od problemov v gradbeništvu nasploh, saj so v veliki meri odvisni od razvoja drugih dejavnosti. Osnovna vpršanja, s katerimi se ubadajo v kolektivu so — kje in kako pridobiti delo za naprej, kako širiti svoje zmogljiVosti in usmeritve v izvoz dela. Stavbar namreč zadnja leta ni opravljal grad- benih del v tujini, ker je imel dovolj dela doma, sedaj pa resno razmišljajo o tem, da bi prevzenlali dela tudi v tujini.- Na tiskovni konferenci smo slišali, da se TOZD »>Drava« v Ptuju srečuje še z večjimi težavami kot DO Stavbar v celoti. Vzrok je v tem, ker gradbeništvo v Ptuju nima ustreznega mesta, še vedno se srečuje z razdrobljenostjo, nizko kvalifikacijsko strukturo delavcev, ki so veči- Vodilni predstavniki DO GP Stavbar Maribor in TOZD Gradbeništvo »Drava« Ptuj po tiskovni konferenci Foto: I. Ciani noma polproletarci, storilnost dela ni visoka, zato so tudi osebni dohodki nizki, saj pretežno zagotavljajo le socialno varnost itd. (Res pa je, da mnogi od teh delavcev precej zaslužijo zunaj delovnega razmerja, saj jih zasebni graditelji še kako iščejo, vendar ti zalužki niso evidentirani). Sicer pa so kar odkrito povedali, da G P »Drava« doslej z integracijo s Stavbarjem še ni veliko pridobila, ptujsko gradbeništvo se preveč zapira v svoje meje, kar bo treba preseči. Na področju planiranja v posameznih TOZD in v celotni delovni organizaciji ne zaostajajo, saj imajo že pripravljen predlog samoupra- vnega sporazuma. Žal ne gre tako gladko pri usklajevanju. Dogovarjajo se z drugimi večjimi partnerji, saj je načrtovanje gradnje predvsem odvisno od programov razvoja drugih dejavnosti, gradnje objektov, stanovanj itd., zatoje usklajevanje toliko bolj nujno, če hočemo, da bodo plani realni. Pri tem doslej niso čutili dovolj pomoči od medobčinske gospodarske zbornice in od republiškega združenja na področju grad- beništva. Tudi sodelovanje med TOZD v okviru delovne organizacije ne daje vedno željenih rezultatov, zato bodo v bodoče namenili kar največ skrbi krepitvi TOZD in kar najtesnejšemu sodelovanju na temelju dohodkovnih odnosov, česar doslej zaradi neustreznega sistema še niso uveljavljali. Na vprašanje, zakaj je gradnja stanovanj v Ptuju po ceni kvadra- tnega metra površine med najcenejšimi v Sloveniji in zakaj v Mariboru med najdražjimi, so predstavniki Stavbarja povedali, daje to odvisno od tega, kaj kdo v ceno stanovanja šteje. Pri Stavbarju se zavzemajo za tak sistem investiranja stanovanjske gradnje kot je v Ptuju, v Mariboru pa je drugače. V ceno m^ stanovanjske površine v Mariboru se štejejo tudi obresti za kredite (kar 1000 din za m^). gradnja dragih garaž, urejanje okolja itd. Tako npr. v ceni 3 sobnega stanovanja odpade kar 12 mili- jonov starih dinarjev samo za parkirno mesto za avtomobil. Nagrajevanje po delu še nimajo urejeno tako kot to teoretično želimo, prizadevajo si pa, da bi to kar najboljše uredili. Tako ima sedaj vsak delavec stalni del OD po analitični oceni del in nalog, 10 do 15 % po oceni prizadevnosti vsakega delavca in nagrajevanje po doseganju skupinskih akordov. V fazi dopolnjevanja pravilnika o nagrajevanju pa je še stimulacija delavca na poslovni uspeh, ki ga bodo ugotavljali vsake tri mesece. Proti koncu tiskovne konference je beseda tekla predvsem ooblikah rekreacije delavcev, kije usmerjena predvsem na športna področja, za kar imajo delavci tudi največ interesa. Pred enim letom je DO prevzela pokroviteljstvo nad odbojkarskim klubom, ki je začel nastopati pod imenom odbojkarski klub »Slavbar Maribor«. V drugi zvezni ligi zahod je maja letos postal prvoligaš, kar si štejejo še za poseben uspeh. Poleg tega pa je Stavbar tudi pogosto pokrovitelj raznih .športnih srečanj in tekmovanj. VELIK NAPREDEK V PROIZVODNJI PERUTNINSKEGA MESA Perutninsko meso je postalo neločljivi del naše prehrane, vsakodnevna potreba. Obiskali smo delovno organizacijo meso- kombinat Perutnina Ptuj in v pogovoru z direktorjem razvojno- planskega sektorja Slavkom Brgle- /om izvedeli veliko podatkov, ki bodo pravgotovo zanimivi za naše bralce. V začetku pogovora nam je Slavko Brglez pojasnil stanje na področju proizvodnje perutninske- ga mesa v Jugoslaviji in SR Slove- niji v primerjavi z ostalimi vrstami mesa. ,,Perutninarstvo v SR Sloveniji je že v prejšnjem letu preseglo srednjeročni načrt proizvodnje perutninskega mesa, čeprav je bil načrt ambiciozen. V štirih letih smo proizvodnjo povečali s 35 ti- soč ton na 53 tisoč ali za 65 odstotkov. V zadnjih desetih letih pa se je proizvodnja v Sloveniji povečala za 200 odstotkov. Okrog 60 odstotkov proizvedenega mesa v naši republiki prodamo v sosed- nje. Proizvodnja konzumnih jajc je lani dosegla 200 milijonov, kar pa še ne predstavlja pokrivanja potreb. Omenjeni podatki veljajo za družbeni del proizvodnje. V perutninarstvu je dosežena visoka stopnja specializacije dela, osvojili smo najsodobnejšo tehnolpgijo ter uvedli najracionalnejšo orga- nizacijo in integriranost proiz- vodnega procesa od valilnega jajca prek krmil do priprave proizvodov za trg in prodaje. V SFRJ je bilo lani v družbenem sektorju proizvedeno 142 tisoč ton perutninskega mesa. Delež sloven- ske proizvodnje znaša 37 odstot- kov. Takšnega deleža v jugoslo- vanski proizvodnji ne predstavlja nobena kmetijska proizvodnja naše republike. Pri razmerjih med posameznimi vrstami mesa bom uporabil podat- ke o tem toliko je bilo proizvede- nega mesa od prireje v naši repub- liki in koliko je bilo skupno proiz- vedenega mesa v klavnicah. V naši republiki je od prirejene živine bilo proizvedeno 38.000 ton govejega, 18.700 ton prašičjega in 53.000 ton perutninskega mesa. V letošnjem letu, ko bo prireja perutninskega mesa znašala 57 tisoč ton, bo slovensko družbeno perutninarstvo vzredilo enako količino mesa kot govedoreja in prašičereja skupaj. Pri takšni proizvodnji perutninskega mesa pa so v Sloveniji le štiri perutninske klavnice. Ker pa slovenske klav- nice kupujejo živino tudi v drugih republikah, zlasti prašiče, pa je razmerje proizvedenega mesa v slovenskih klavnicah naslednje: 40.000 ton govejega, 41.000 ton prašičjega in 54.000 ton perut- ninskega mesa. Kaj pomeni 53 tisoč ton perut- ninskega mesa v primerjavi s šte- vilom govedi oziroma prašičev? Za 53 tisoč ton mesa bi morali vzrediti okrog 220 tisoč govedi težkih poprečno 450 kg ali pa 660 tisoč stokilogramskih prašičev. Perut- ninarstvo je za vzrejo porabilo okrog 170 milijonov kilogramov krmil, za enako količino mesa bi pri vzreji prašičev potrošili prek 250 milijonov kilogramov krmil ali za 50 odstotkov več. To je seveda velika prednost perutninarstva. Zraven tega pa so še druge pred- nosti, ki so razlog za hiter razvoj in velike perspektive nadaljnega razvoja." — Kolikšen je obseg proiz- vodnje Perutnine Ptuj in kaj to pomeni v jugoslovanskem pro- storu? Predstavite nam proizvod- njo, lastno in kooperacijsko, ter medsebojno povezanost v proiz- vodnem procesu, ki je za to dejav- nost zelo značilna! ,,V Perutnini Ptuj je bil začetek | intenzivne perutninske proizvodnje pred 20 leti. ?.e leta 1961 je bilo ; proizvedenih 260 ton perutnin- : skega mesa iz lastne farme na Bre- ; gu. Lani smo dosegli proizvodnjo ' v višini 23 milijonov kilogramov kar je skoraj 100 krat več kot pred 18 leti. Perutnina Ptuj je danes največji proizvajalec perutninskega mesa v Jugoslaviji, njen delež zna- ša v celotni proizvodnji 16 odstot- kov, v slovenski proizvodnji pa 43 odstotkov. Proizvodni programi vseh šestih TOZD so v glavnem medsebojno soodvisni in usklajeni. Tako v tovarni močnih krmil proizvajamo krmne mešanice za vzrejo ple- menskih jat in vzrejo brojlerjev. V TOZD Perutninske farme vzre- jamo v treh farmah ali 87 objektih plemenske kokoši za valilna jajca, ki jih valijo v valilnici. Dan stare piščance odpremljamo v TOK za vzrejo brojlerjev, del pa tudi za vzrejo v lastni farmi in za prodajo. V TOZD Mesna industrija vso vzrejeno perutnino zakoljejo, obdelajo in pripravijo za trg. V tej temeljni organizaciji imamo tudi manjšo klavnico za govedo in pra- šiče ter delovno enoto za mesne i/delke. TOZD Commerce je zadolžena za prodajo vsega, kar se v temeljnih organizacijah proizve- de, tako prek lastne maloprodajne mreže in skladišč kot prek gro- sistične prodaje. Te temeljna orga- nizacija ima tudi skladišče in službo za odkup divjačine. TOZD Transservis je odgovorna za pra- vočasen prevoz piščancev, krmil, Slavko Br^ez (foto I. Ciani) med temeljnimi organizacijami, kooperanti in do potrošnika. TOZD Ptujska tiskarna opravlja tiskarsko dejavnost, v delovni skupnosti skupnih služb pa oprav- ljamo skupne naloge za vse teme- ljne organizacije." — Kakšni so letošnji proizvodni obeti v primerjavi s prejšnjim le- tom? ,,Zaradi nenehnega razvoja in velikih investicijskih vlaganj v vseh 20 letih v Perutnini Ptuj hitro povečujemo proizvodnjo. Za letos smo predvideli za 14,8 odstotka večji obseg proizvodnje, fizični obseg proizvodnje pa je naslednji: proizvodnja krmil — 98.000 ton (9 % več icot lani), valilna jajca — 41 milijonov (18 %), dan stari piščanci — 31 milijonov (23 %), prodaja dan starih piščancev bo večja za 70 %, perutninsko meso — 27.000 ton (17 %), mesni izdel- ki — za 15 % več kot lani, vzreja v kooperaciji —- 32.000 ton (16 %), servisna transportna dejavnost bo večja za 8 %. Novost letošnjega proizvodnega programa je proizvodnja starii, staršev. S tem bomo zmanjj^ uvoz staršev in s tem potrebuj devizna sredstva za skoraj dve tr^ tjini. Predvidevamo, da bomo pr^^ duktivnost povečali za 7. odstotka, zaposlenost pa za '( odstotkov." — Kako je bilo dosedaj z izvo?. no dejavnostjo in kakšne so vaj, možnosti na tem področju? ,,Perutnina Ptuj je do leta 195^ bila velika izvoznik perutninskega mesa, jajc, divjačine in ostalega Od takrat dalje je obdržala le izvo^ divjačine in spontani izvoz viško\ valilnih jajc, dan starih piščancev in perutninskega mesa. Zarad velike konjukture in potreb je bjl izvoz perutninskega mesa prepo, vedan. Perutninsko meso je nado. meščalo pomanjkanje ostalih vrsi mesa na domačem trgu. Letos s« kažejo velike možnosti izvoza in to dan starih piščancev ter perut- ninskega mesa. V planu imamo, da bi izvozili 2 milijona dan starili piščancev, 2000 ton perutninskega mesa in milijon valilnih jajc. Plaj bomo verjetno celo presegli in tako vrednostno v primerjavi s pre. teklim letom izvoz povečali za 4 do 5 krat." — Tovariš Brglez, zanimivo bj bilo izvedeti, kakšne pa so raz- vojne možnosti perutninske proizvodnje na tem območju, torej območju občin Ormož, Ptuj in Slovenska Bistrica? ,,V tem času (pogovor je bil v prvi polovici junija — op. p.) na vseh nivojih obravnavamo delovno gradivo za samoupravni sporazum o temeljih srednjeročnega plana 1981-1985. Ugotavljamo, da obstajajo večje možnosti v razvoju proizvodnje repromateriala, to so starši, valilna jajca in dan stari piščanci, kot v nadaljni rasti proiz- vodnje perutninskega mesa. Intt res pri širitvi mreže kooperantov upada, tudi zaradi velikih pro- blemov okrog pridobitve dovoljenj in soglasij. Zato bo razvoj kooperacijske vzreje počasnejši kot je bil dosedaj. Proizvodnjo valilnih jajc in dan starih piščancev nameravamo povečati za skoraj 100 %, pričeli pa bomo širiti proizvodnjo perutninskega mesa v lastnih farmah. Vsekakor pa želi- mo, da se kooperacijska proiz- vodnja širi čimbližje, torej zlasti v občinah Ormož, Ptuj in Slovenska Bistrica." " 1. kotai NA OBISKU V TEMELJNI ORGANIZACUi GRADBENfiTVO .4)RAVA" PTUJ Potrebne so nove kakovostne poti razvoja Temeljna organizacija grad- beništvo Drava" je vključena v GP Stavbar Maribor od leta 1975, pred tem pa je poslovala kot gradbeništvo ,,l5rava" Ptuj od le- ta 1946. Svoje delovno področje je imel ta ptujski gradbeni kolektiv v biv- šem okraju Ptuj in je v glavnem izvajal dela na visokogradnjah. S svojimi zmogljivostmi se je v začetku pospešene družbene sta- novanjske izgradnje močno an- gažiral pri gradnji za trg in po na- ročilu. Na ožjem in širšem obmo- čju je bilo do leta 1976 izgrajenih 1280 stanovanj. Največje število zaposlenih, prek 500, je imela temeljna organizaci- ja v letih 1953 do 1957, ko je izva- jala obsežna dela v Varaždinu in Cakovcu. Z dograditvijo vrste objektov na tem območju pa niha stanje zaposlenih od 340 do 380. Z izgradnjo lastne separacije in belonarne v letih 1972/73 so si v temeljni organizaciji zagotovili ne- moteno kakovostno oskrbo z gra- moznimi izdelki in betoni. V letih obstoja so delavci te organizacije delali na številnih objektih; naj omenimo le nekatere od teh: novi zdravstveni dom v Ptuju, šola v Podlehniku, Gori- šnici, Dornavi, RTP 380/110 kV Maribor in 'Cirkovce, poslopje SDK in Projektivnega biroja v Ptuju, blagovna hiša v Ormožu in vrsta kmetijskih objektov za kmetijski kombinat Ptuj, več vod- nih rezervoarjev na širšem obmo- čju občine, vdije število srednjih in manjših mostov na regulacijskem območju v Pesniški dolini. Letos pa so predali svojemu namenu poslovni center Perutnine v Ptuju, tik pred dokončanjem pa je tudi dom učencev v Ptuju; v teku pa so dela na 54 stanovanjskem bloku za samoupravno stanovanjsko skupnost v Ormožu, kjer so že predali namenu nov zdravstveni dom. Trenutno delajo tudi na za- ključnih delih proizvodne hale MlP-temeljne organizacije zaščita v Kidričevem in večja garažna hala za komunalno podjetje v Ptuju. Zaključili so tudi na obnovi železniške postaje v Pragerskem; v teku pa so dela na novem objektu doma upokojencev v Muretincih, ki bodo zaključene do konca avgu- sta letos. Temeljna organizacija ima v ! svoji sestavi tudi železok ^ mizarski obrat, ki pokrivam \ tne potrebe in tudi zunanja naro- j čila. Ima pa tudi lasten tran- sportni park in gradbeno mehani- zacijo. V glavnem so v temeljni or- ganizaciji zaposleni ljudje iz ptuj- ske občine. Večjih problemov pri zaposlovanju ali fluktuaciji kadra ni. Kljub polni zaposlenosti in izkoriščenosti vseh zmogljivosti, zlasti še v obdobju zadnjih dveh let, pa je finančni rezultat v letu 1978 in 1979 pod planiranim. Pri tem ima svoj delfež sistem fik- snih cen in sistem pogodb ,,na ključ", nenehno podraževanje gradbenega materiala in tujih sto- ritev; vse to pa se odraža v skrom- ni realizaciji čistega dohodka. V letošnjem prvem trimesečju je finančni rezultat v primerjavi z rezuhatom istega obdobja leta 1979 nekoliko boljši, vendar se te- meljna organizacija sooča z veliki- mi težavami na to pa vpliva tudi ostra konkurenca na področju gradbene operative v ptujski obči- ni, ker je na tem območju aktivna vrsta gradbenih izvajalcev iz Mari- bora in Ljubljane. Za tekoče leto so si v okviru plana zastavili porast obsega del v vseh dejavnostih za 14 odstotkov v primerjavi z letom 1979, kar je razmeroma mnogo. Po podatkih m mesec maj se ta re- alizacija giblje v okviru 95 odsto- tkov. Znane težave v novem in- [ vestiranju pa se bodo brez dvoma še močneje izrazile v poslovnem >, rezultatu drugega polletja, in v naslednjčm letu. Trenutno se sicer ne srečujemo s ^ problemom pomanjkanja del; za v bodoče pa bo potrebna močnejša preusmeritev v stanovanjsko iz- gradnjo; tu je mišljena tudi in- dividualna gradnja v zasebnem sektorju. Od leta 1976 se je delež sta- novanjske izgradnje v skupni gra- dbeni proizvodnji izredno znižal ter se gibal v leiih 1977, 1978 in 1979 med 5 in 8 odstotki skupne vrednosti realizacije. S prevzemom j izgradnje stanovanj za samoupra- vno stanovanjsko skupnost Or- mož pa se je ta delež dvignil v letu 1980 na 22 odstotkov od skupne proizvodnje. Večje vključevanje v stanovanjsko izgradnjo v ptujski občini pa so v temeljni organiza- ciji predvideli v smernicah razvoja v obdobju 1981-1985. Na tem področju tudi predvidevajo skup- no sodelovanje z temeljno or- ganizacijo Visokogradnje, ki j« prav tako vključena v GP Stav- bar. V gospodarskem načrtu za leto 1980 so si kot enega temeljniti ciljev zadeli boljše izkorišča- nje delovnega časa in načrtujejo, da bi morali doseči za tri odstotno boljšo izkoriščenost. V okvir" srednjeročnega plana pa posebno mesto zavzema tudi skrb za izo- braževanje kadrov, ker je nujnd da se kakovostno izboljša kvali- fikacijska struktura zaposlenih. Posebno skrb v temeljni or- ganizaciji posvečajo izboljšanju družbenega standarda zaposlenih' zlasti še izboljšanju stanovanjskih razmer. Vsa razpoložljiva sredstva se v temeljni organizaciji namreč usmerjajo za novogradnje, popra- vila in razširitev lastnih hiš. Oi celotnega števila zaposlenih sta- nuje namreč samo enajst odsto- tkov v najemnih stanovanjih' Trenutno imajo 103 delavci stano- vanjska posojila v skupnem zne- sku 3.450.000,00 dinar- jev. Odobreni zneski pa se giblje!" od 20.000,00 do 120.000,0" dinarjev z najdaljšo odplačil" dobo 10 let. V celoti pa se v temeljni 0^' ganizaciji zavedajo, da je izbolj^' nje družbenega standarda odvisn'' od skupnega prizadevanja za večanje ustvarjenega dohodka. T«' mu cilju pa so podredili prizadevanja, ki so jasno in razij' mljivo začrtana v letnem in src*'' njeročnem gospodarskem načrtu- Pripravila: POTREBNO BO ŠE MNOGO DELA TGA KIDRIČEVO Reterenuum za sprejem samoupravnega sporazuma o spremembah in dopolnitvah SaS o skupnih osnovah in merilih za delitev OD delavcev v TOZD in DS skupnih služb v TGA Boris Kidrič Kidričevo ter sprememb in dopolnitev pravilnikov o osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke, osebne prejemke in skupno porabo, je v celoti uspel le v TOZD Vzdrževanje, prometa, kontrole kvalitete, v livarni lahkih barvnih kovin v Trbovljah in delovni skupnosti skupnih služb, medtem ko pa referendum ni uspel v treh TOZD in to v TOZD tovarne glinice. kjer je glasovalo »za« le 30,08 %, v TOZD proizvod- nja — aluminija 36.3« % in lOZD predelava aluminija 46.10 %. Za spremembe in dopolni- tve pravilnika pa v TOZD glinice 28.18 %, TOZD proizvodnja aluminija 37.39 % in v TOZD prebelava aluminja 46.10 %. Iz navedenih podatkov je razvidno in tudi moč razbrati, da v omenjenih TOZD nekaj ni funkcioniralo že v predpripravah na referen- dum. Prav gotovo bodo nadaljnje analize vzrokov za neuspeh v teh TOZD dale morda že čist in konkreten vzrok neuspeha, zato je trenutno nemogoče konkretneje navajati vzrokov, ki jih bomo posredovali našim bralcem, ko bo zadeva resnično pripravljena za javnost. Prav gotovo pa je nesporno že sedaj, da bodo morali prav ugotoviti v svojih sredinah, kaj je bil vzrok, po drugi strani pa z zahtevnim in odgovornim delom čimprej urediti razmere v teh TOZD. Poudaril sem vsi zaposleni v teh TOZD. predvsem pa nepo- sredni proizvajalci! France .MEŠKO TEDNIK - 3- julij 1980 DELEGATSKA SPOROČILA - 3 OPRAVIČUJEMO IN POJASNJUJEMO V zadnji številki Tednika nam je na 1. in 3. strani »tiskarski škrat« izredno ponagajal. Toda ne mislimo se skrivati za nekim izmišljenim »škratom«, temveč Kvejmo konkretno, da je napa- m pri montaži časopisa sledla površnost odgovornih za zadnjo korekturo, in zmešnjava je bila tu. Za vse tiste bralce, ki ne poznajo tehničnega postopka pri nastajanju časnika, je sicer težko razumljivo, da lahko pride do takih zamenjav, vendar pri mon- taži časnika se vse to kaj hitro zgodi, če delavec na film papirne niontaže posamezne strani časni- ka mehanično lepi filme foto po.snetkov. nad naslove (dia, raster) in podobno, odgovoren za korekturo montaže pa zaradi površnosti, naglosti, morda tudi preutrujenosti, tu in tam tako napako spregleda in zmešnjava je tu. Vse to je lahko le pojasnilo, opravičila pa ni! Kje so torej bile napake in zamenjave? Foto posnetek pri uvodnem sestavku na prvi strani predsta- vlja nove skladiščne prostore »Pleskarja« Ptuj v Kidričevem, kjer je bila osrednja občinska proslava dneva samoupravljal- cev, ta posnetek je bil načrtovan k sestavku, prav tako na prvi strani »Za stabilizacijo smo od- govorni vsi«, izpadli foto posne- tek objavljamo danes. Na tretji strani pa sta pri obeh glavnih prispevkih zamenjana nad naslova in fotografiji. »Fran- ce Popit na obisku v Ptuju« in foto spadata k prvemu sestaku, t. j. »Družba ima pravico zaščititi družbeni interes«. Nadnaslov »Ustanovitev kluba samoupra- vljalcev občine Ptuj« in foto pa spadata k srednjemu sestavku »Podlaga za izmenjavo samou- pravljalskih izkušenj«. UREDNIŠTVO Tovariš France Popit si je med obiskom v Ptuju ogledal valilnico in klavnico Mesokombinata Perutnina Ptuj. Na posnetku v razgovoru z glavnim direktorjem Perutnine Ivom Tomažičem. Foto: I. Ciani Predlog sprememb in dopolnitev pravil SZDL V smrei uresničevanja določil statutarnega sklepa Republiške konference SZDL Slovenije sta svet za organiziranost in razvoj in izvršni odbor pri predsedstvu OK SZDL Ptuj pripravila predlog sprememb in dopolnitev pravil SZDL občine Ptuj. Pri tem so izhajali predvsem iz naslednjih spoznanj: — da mora aktivnost SZDL danes bolj kot kdajkoli doslej dejansko seči do slehernega delovnega človeka in občana ter mu zagotoviti možnosti izražanja lastnih interesov, ki jih demokratično, enakopravno in odgovorno usklajuje z drugimi delovnimi ljudmi; — da pobudo tovariša Tita o doslednejšem uveljavljanju kolektivnega dela, vodenja in odgovornosti razumemo in sprejemamo kot sestavni del trajnih prizadevanj za polno uvelja- vitev ustavnega položaja delovnih ljudi in obča- nov v združenem delu in v drugih temeljnih skupnostih ter kot demokratično širjenje osnov kadrovske politike; — da je uveljavljanje načel, oblik in metod kolektivnega dela, vodenja in odgovornosti razumeti predvsem kot napor v vsebinskem po- glabljanju in izpopolnjevanju sistema socialističnega samoupravljanja in kot možnost za učinkovito preseganje birokratskih, monopolističnih, liderskih in drugih nesamo- upravnih pojavov; — da moramo v SZDL posvetiti posebno pozornost procesom nadaljnje notranje demo- kratizacije, predvsem odnosom med vodstvom in članstvom. Pri tem je potrebno presegati in odpravljati forumsko, formalistično in rutinsko delovanje, ki pogojuje zaprtost delovanja orga- nov SZDL in zavira hitrejše uveljavljanje demokratične narave SZDL; — da je potrebno pri nadaljnjem razvoju in poglabljanju SZDL uveljaviti zlasti njeno front- no komponento s krepitvijo odgovornosti frontnih delov za akcijo in učinkovito delovanje vseh organizacij in vodstev. Izhajajoč iz teh ugotovitev in spoznanj ter dosedanje prakse, je bilo potrebno v konkretnih organizacijskih in delovnih spremembah ter dopolnitvah delovanja, s statutarnim sklepom uskladiti pravila SZDL v občini Ptuj, da bo ta še bolj učinkovita in usposobljena tako v krajevnih kot v občinski organizaciji SZDL, da bo postala resnična podlaga in izraz delegat- skega sistema. V pravilih je krajevna organizacija SZDL opredeljena kot osnova najširšega in frontnega delovanja delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih. Predlagano je, da se KK SZDL sestane vsako leto na posebni letni programski seji (konferenci), kjer opravi oceno delovanja svojih organov, delovnih teles in oblik delo- vanja. Letno poročilo je tudi osnova za raz- pravo in načrtovanje prihodnje aktivnosti in možnosti za morebitne kadrovske spremembe. Naslednja sprememba predvideva uvedbo predsedstva namesto izvršnega odbora krajevne konference. S tem je še zlasti poudarjena fronta odgovornost in sodelovanje, obenem pa zago- tovljena frontna sestava tega politično-izvršilne- ga organa. V poglavju, ki obravnava občinsko orga- nizacijo SZDL, je predlagana uvedba letnih progrmskih konferenc na podlagi poročila predsedstva. Smiselno pa so določila enaka kot za letne konference v krajevnih organizacijah SZDL. V delovanju predsedstva je poudarjeno tudi kolektivno delo, odločanje in odgovornost. Takšen način delovanja predsedstva vključuje tudi oblike političnega usklajevanja o pomemb- nih družbenih vprašanjih. Predsedstvo OK SZDL izvoli izmed svojih članov izvršni odbor, ki opravlja konkretne izvršno-operativne naloge in je usmerjen k notranji aktivnosti in nalogam SZDL. Njegova naloga je predvsem v zagotavljanju organiza- cijskih pogojev za delo konference in pred- sedstva ter v zagotavljanju učinkovitega notra- njega delovanja in usklajevanja vseh oblik in metod delovanja občinske organizacije SZDL. Ob koncu je še določilo, da so dolžne krajevne organizacije SZDL v treh mesecih po sprejemu sprememb in dopolnitev pravil uskladiti z njimi — tudi svoja pravila. SKLEPI SKUPNE SEJE OK ZKS iN OS ZSS PTUJ Stabilizacija - naša osrednja naloga Kot smo že poročali, sta se 18. junija sestala na skupni seji plenum občinskega sveta ZSS Ptuj in občinska konferenca ZKS Ptuj. Obravnavi! so naloge na področju gospodarske stabilizacije v ptujski občini. Na skupni seji so imenovali posebno komisijo, ki je na podlagi gradiva, pripravljenega za sejo in razprave na seji oblikovala sklepe in jih poslala vsem članom obeh organov, in vsem osnovnim organizacijam ZKS in sindikatov. Uvodoma je v sklepih ugotovljeno, da je gospodarska stabilizacija osrednja naloga slehernega delavca in občana, še posebej pa vseh članov ZK, sindikalnih aktivistov ter samoupravnih in poslovodnih organov. Prav ti morajo zagotoviti: Da bo obravnavanje polletnih rezultatov gospodarjenja v OZD enako poglobljeno v vsaki sindikalni skupini, kot je to bilo v zvezi s sprejemom zaključnih računov. Pri tem morajo poslovna poročila vsebo- vati poleg fizičnih in vrednostnih kazalcev poslovanja tudi prikaz konkretnih učinkov izvajanja lastnih stabilizacijskih programov oz. letnih planov (zmanjševanje najrazličnejših stroškov, izkoristek delovnega časa, proizv. kapacitet itd.) Posebna pozornost v slehernem poslovnem poročilu o polletnem gospodarjenju mora biti namenjena gibanju osebnih dohodkov in skupne porabe v OZD glede na letni plan oz. dogovor o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v SR Sloveniji v letu 1980. O vzrokih morebitne kršitve tega dogovora morajo kritično razpravljati in zavzeti stališča na zboru delavcev, preden glasujejo o začasni delitvi dohodka in čistega dohodka. Izvršni svet SO Ptuj informira o izvajanju stabilizacijskih ukrepov v naši občini delegate vseh zborov skupščine na julijskem zasedanju, pri čemer OK ZKS Ptuj in OS ZSS Ptuj podpirata njegovo usmeritev, "da zoper vse uporabnike družbenih sredstev, ki po polletnih periodičnih obračunaih ne bodo uskladili osebnih dohodkov z dohodkovnimi možnostmi oz. resolucijskimi usmeritvami, po predhodni analizi vzrokov predlaga, skupno z družbenim pravobranilcem samoupravljanja zboru združenega dela ustrezne ukrepe družbenega varstva. Posebne delovne skupine družbenopolitičnih delavcev bodo po sprejemu periodičnih obračunov za prvo polletje oz. najkasneje do sredine septembra obiskale večino OZD, zlasti tiste, kjer nastopajo motnje v gospodarjenju in večji zastoji pri pripravi srednjeročnih planov, V tistih OZD, kjer so po 3-mesečnih oz. 5-mesečnih rezuhatih poslovanja ugotovljena večja neskladja v razporejanju dohodka ali druge težave v gospodarjenju, bodo delovne skupine že v juliju sodelovale na sestankih OO ZK, kjer morajo skupaj z odgovornimi delavci obravnavati ta vprašanja. Poleg naporov za stabilizacijo, kot temeljne angažiranosti vseh subjektivnih sil morajo poslovodni organi in strokovne službe v OZD okrepiti aktivnost na izdelavi novih srednjeročnih planov in pri izpopolnjevanju sistema delitve po delu, kot osnovnem motivu delavcev za boljše in kvalitetnejše gospodarjenje. Zato mora biti razpravi o osnutku družbenega dogovora o skupnih osnovah za oblikovanje in deli- tev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo ter pripravam na 2. konferenco slovenskih sindikatov o vprašanjih delitve po delu, posvečena posebna pozornost v sleherni OO ZSS in OO ZK občine Ptuj. Sprotnemu in učinkovitemu informiranju delavcev o vseh vprašanjih gospodarjenja, kot tudi o ukrepih in ciljih letošnje ekonomske politike v Jugoslaviji, mora veljati posebna pozornost poslovodnih delavcev, samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij v sleherni delovni sredini. Pri tem je treba delavcem jasno prikazati nujnost in dolgoročnost stabilizacije našega gospodarstva ter ceno, ki jo bomo morali poravnati za dosego tega cilja. V vseh OO ZK morajo opraviti oceno obnašanja in odgovornosti vsakega člana do izvajanja stabilizacijskih ukrepov. Obenem opravijo tudi oceno ter ugotovijo odgovornost vseh strokovnih delavcev, ki posredujejo gradiva, katerih vsebina ni skladna z resolucijskimi usmeritvami. OO ZKS in OO ZSS obravnavajo te sklepe skupaj z informacijo o gospodarjenju za prvo polletje. O ugotovitvah in ukrepih pa poročajo OK ZKS in OS ZSS Ptuj do 31. julija 1980. SKUPŠČINA SKUPNOSTI ZA ZAPOSLOVANJE Osnutek sporazuma o temeljih plana Delegati ptujske občinske skupnosti za zaposlovanje se bodo sestali 7. julija. Med drugim bodo obravnavali periodični obračun občinske skupnosti za prve tri mesece, informacijo o gibanju zaposlo- vanja in brezposelnosti v ptujski občini v obdobju januar—april, poročilo o delu strokovne službe in gradivo za 7. sejo skupščine Zveze skupnosti za zaposlovanje SR Slovenije. Osrednje pozornosti bo najbrž deležen osnutek samoupravnega sporazuma o temeljih plana občinske skupnosti za zaposlovanje Ptuj za obdobje 1981—1985. Pripravljale! osnutka sporazuma predlagajo dve varianti virov financiranja, najbrž se bodo delegati odločili za prvo varianto, ki predvideva združevanje sredstev iz dohodka na podlagi bruto osebnih dohodkov po prispevni stopnji 0,22. Po tej varianti so namreč zagotovljena tudi sredstva iz prispevka občine Maribor in sredstva iz republiške solidarnosti. N. D. SKUPŠČINA OBČINE 0RM02 Kadrovske dopolnitve Zev zadnji številkismo poročali, daje bila v sredo, 25. junija skupna seja zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopo- litičnega zbora skupščine občine Ormož. Po .skupni seji p? so se zbori sestali še na ločenih sejah in v skladu s poslovnikom obravnavali vrsto vprašanj s področja svoje pristojnosti. Med drugim so izvolili tudi Stanka Medika. pravnika, za novega člana občinskega izvršnega sveta, ker je dosedanji član IS Franc Forš- tnerič zaradi odhoda v pokoj bil razrešen te dolžnosti. Nadalje je zbor združenega dela razrešil dolžnosti predsednika zbora Martina Kramarja, kerjeprevzel novo odgovorno dolžnost na OK SZDL Ormož. Za novega predsednika zbora združenega dela SO Ormož pa so do izteka mandata izvolili M irka Luknerja iz Ormoža, ki sicer dela v delovni organizaciji Jože Kerenčič v Ormožu. .u S SKUPNEGA ZASEDANJA ZBOROV SO PTUJ Kritična ocena delegatskega odločanja Skupno zasedanje zborov skupščine občine Ptuj je v petek, 27. junija potekalo v znamenju korenite ocene uresničevanja delegatskega siste- ma in delegatskih odnosov v občini Ptuj. Uvod v aktivno in izredno konkretno razpravo so imeli: Mitja Mrgole, podpredsednik skupščine občine Ptuj, ki je dal izčrpen povzetek delovne- ga gradiva za sejo, Marica Fajt, predsednica sveta za družbenopolitični sistem pri OK SZDL Ptuj, ki je izhajala iz ocene razgovorov delo- vnih skupin v OZD in KS ter Zvone Masten, podpredsednik OK SZDL Ptuj, ki je predvsem Opozoril na problem dela delegacij v skupščinah SlS tako s področja družbenih dejavnosti kot materiabie sfere. Med razpravljalci je treba posebej poudariti razpravo, ki jo je imel EHmče Stojčevski, delegat KS Boris Ziherl in sekretar komiteja OK ^KS Ptuj. Govoril je zlasti o vlogi družbeno- političnih sil v delegatskem sistemu. Ugotovil je, da zaželjenih ciljev še nismo v celoti dosegli, saj DPO obravnavajo delegatska gradiva bolj posredno kot pa neposredno in predlagal, da bi laj to gradivo z usmeritvami na skupnem nasedanju zborov prenesli v razpravo nazaj v družbenopolitične organizacije. Gre za to, da Ugotovimo, kohko je ZK, koliko so druge DPO našle svoje mesto v delegatskem sistemu. Potrebno je v bodoče spremeniti dnevne rede ^j skupščine, organizirati skupna zasedanja ^bora KS in posameznih skupščin SIS, zlasti s Področja komunalne infrastrukture, na sejah zborov občinske skupščine bi morala biti bolj prisotna problematika OZD in krajevnih skupnosti. Nikakor ni moč ločiti obravnave posameznih I^Prašanj na zborih, saj je za celotno dru- *benopohtično skupnost enako pomemben go- spodarski razvoj, razvoj družbenih dejavnosti, •^^voj krajevnih skupnosti. Dogaja se namreč, da delegati zbora KS obravanavajo pretežno zadeve s svojega področja, manj jih zanima go- spodarska problematika, vendar ni vedno tako. Včasih so delegati v zboru KS dosti bolj aktivni pri obravnavi rezultatov gospodarjenja kot delegati zbora združenega dela. Posebej je Dimče Stojčevski v svoji razvpravi poudaril prizadevanja vseh naprednih sil v dru- žbi za ustalitev gospodarstva. Marsikje se pomembnosti gospodarskega trenutka ne zave- dajo, poskušajo bitko za ustalitev spremeniti v bitko za svoje ozke interese. Prihaja do množi- čnega oportunizma. Tu je zlasti odgovornost družbenopolitičnih delavcev. Tudi občinski i/vršni svet je premalo vpet v posamezne pro- bleme. Prav tu je mesto zborov občinske skup- ščine, kjer je treba javno povedati, katere so tiste OZD, ki kršijo predpise in norme, kdo so posamezniki, ki zavirajo, tu je treba oprabviti z vsemi, ki delujejo proti skupnim ciljem. Čeprav smo pred dopusti, se mora družbenopolitična aktivnost na tem področju nadaljevati. Nadaljnja ra/prava je potrdila, da so delegati iz svojih delegatskih okolij prinesli mnoge kriti- čne pripombe z namenom, osvetliti nedosled- nosti in negativne pojave, ki jih moramo odpraviti. Tako je Rafko Mohorko, delegat KS Majšperk razpravljal o odnosu strokovnih služb in upravnih organov do delegatskih pobud in vprašanj. Delegacija KS Majšperk je že večkrat občutila neživljenjsko obravnavanje vprašanj, večkrat ni bilo odgovora na delegatsko vpra- šanje, treba je bilo na odgovor dolgo čakati ali pa so razni organi dajali nasprotujoče si odgo- vore. Menijo, da bi morale strokovne službe bolj pozorno spremljati, delegatska vprašanja in pobude, o njih razpravljati, se posvetovati in najti ustrezne rešitve. Tako med delegati ne bi bilo negodovanja, probleme pa bi hitreje in učinkoviteje reševali. V razpravi so sodelovali še. Ka..^ Kašman iz KK Ptuj, ki je govorila o delu in obnašanju delegacije v OZD in v zboru združenega dela. Jože Ptočnik iz konference delegacij št. I v TGA Kidričevo o delu njihove delegacije. Viktor Knez, delegat KS Olga Meglic o kon- kretnih primerih nespoštovanja stališč krajanov. Franci Golob, delegat KS Jože Potrč, ki je na primeru dela in usposabljanja v njihovi delegaciji osvetlil vlogo delegata in delegacije kot celote. Anton Furek iz Vidma pri Ptuju je orisal pomembno \ipgo odborov zbora krajevnih skupnosti pri oblikovanju stališč. Ivan Obran, delegat KS Gorišnica je poročal o delu njihove • 11-članske delegacije, ki pokriva 11 vasi v krajevni skupnosti. Oton Polič je obširneje govoril o delu delegacij za skupščine SIS, predlagal je, da je treba delegatskim vprašanjem dati ustrezno me- sto in govoril o pristojnosti skupščine. Karel Zmavc, delegat družbenopolitičnega zbora je poudaril vzgojo delegatske baze in bolj jedrnato pripravo vsebine delegatskih gradiv. Ferdo Veingerl, član občinskega izvršnega sveta je predlagal, da naj v bodoče zbori pokličejo odgovorne ljudi, ki bodo sami odgovarjali na delegatska vprašanja neposredno na seji zbora. Imre Varju iz TGA Kidričevo je orisal delo skupine delegatov za skupščino SR Slovenije. Delegatka KZ Ptuj je govorila o delu delegacije združenih kmetov; Franc Fideršek, podpred- sednik zbora KS pa o informiranju v delegat- skem sistemu. Po triurni razpravi so zbori soglasno sprejeli poročilo in ugotovitve v razpravi in zadolžili predsedstvo skupščine občine Ptuj, da do septembra pripravi predlog stališč in usmeritev nadaljnjega razvoja delegatskega sistema in dela zborov SO Ptuj. ND, FF 4 - DELEGACIJE OBRAVNAVAJO 3. julij 1980 — SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBClNE PTUJ Na podlagi 23. člena Pravilnika o pogojih za dodeljevanje stano- vanj, zgrajenih ali kupljenih s sredstvi sklada za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj št. 6 (76) razpisuje Samoupravna stanovanjska skupnost občine Ptuj Javni natečaj za pridobitev stanovanjske pravice na sproščenih stanovanjih zgra- jenih s sredstvi sklada za družbeno pomoč v stanovanjskem gospo- darstvu. I. Upravičenci za pridobitev stanovanjske pravice v najemnih stano- vanjih, zgrajenih ali kupljenih iz sredstev sklada so: 1. DRU7INE IN OBCANI Z NIZKIMI OSEBNIMI DOHODKI — če skupni dohodek na člana gospodinjstva v letu 1979 ni prese- gel 40 "lo povprečnega netto osebnega dohodka v SRS, to je 7.393,00 din (2.957,20 din mesečno na družinskega člana), — če nimajo stanovanja ali niso ter niso bili imetniki stanovanjske pravice oziroma nimajo ali niso imeli ustrezno rešenega stanovanjskega vprašanja, — da prosilec in člani družine stalno bivajo na območju občine Ptuj. 2. UPOKOJENCI, INVALIDI IN BORCI ZB NOV -- če niso imetniki stanovanjske pravice v primernem stanovanju, — če dosedaj še niso imeli ustrezno rešenega stanovanjskega vpra- šanja, — če imajo stalno bivališče na območju občine Ptuj. 3. MLADE DRUZINE — če nobeden od zakoncev ni nosilec stanovanjske pravice, — če družina doslej še ni imela ustrezno rešenega stanovanjskega vprašanja, — če namensko varčuje pri poslovni banki za nakup stanovanja ali graditev stanovanjske hiše, — če delovna organizacija pri kateri je prosilec zaposlen jamči, da bo skupaj s prosilcem rešila njegovo stanovanjsko vprašanje v roku 7 let, — če ima mlada družina stalno bivališče na območju Ptuj. ZA MLADO DRUZINO SE STEJE DRUZINA KI IZPOLNJUJE NASLEDNJE POC-OJE: — da nobeden od zakoncev ni starejši od 30 let, — da od sklenitve zakonske zveze do vložitve prošnje ni preteklo več kot 7 let, — da skupna delovna doba katerega koli zakonca ne presega 10 let. 4. DELAVCI ZAPOSLENI PRI ZASEBNIH DELODAJALCIH CE: — izpolnjujejo pogoje določene pod točko 1 in 3. _ II. Občani, ki smatrajo, da so po tem razpisu upravičeni do stanovanjske pravice na stanovanju solidarnostnega sklada vložijo prošnje (obrazec dobijo na Stanovanjskem servisu Ptuj p. o. Osojni- kova ul. 1) na Samoupravno stanovanjsko skupnost občine Ptuj, Osojnikova ulica 1. ROK ZA SPREJEMANJE PROSNJE JE 30 DNI OD OBJAVE NATEČAJA. III. K Drošnii ie treba oriložiti naslednje dokumente: 1. potrdilo delovne organizacije o višini osebnega dohodka za vse družinske člane za leto 1979, 2. potrdilo o premoženjskem stanju, 3. potrdilo o številu članov gospodinjstva in od kdaj bivajo na območju Občine Ptuj, 4. potrdilo o delovni dobi nosilca in zakonca. IV. MLADE DRUZiNE morajo poleg dokumentov navedenih v III. točki tega razpisa priložiti še naslednje dokumente: 1. dokazilo o namenskem varčevanju pri poslovni banki (pogod- bo), 2. jamstvo delovne organizacije, da bo skupno z upravičencem rešila njegov stanovanjski problem v roku 7 let (sklenjena pogodba), 3. Izpisek iz poročne matične knjige. UPOKOJENCI IN INVALIDI morajo namesto dokazil iz III. točke (1) priložiti zadnji odrezek o prejemu pokojnine oziroma invali- dnine ter morebitna potrdila o dohodku družinskih članov. DELAVCI, KI DELAJO PRI ZASEBNIH DELODAJLCIH mo- rajo poleg dokazil navedenih v III. točki razpisa predložiti potrdilo o plačilu prispevka iz osebnega dohodka v solidarnostni stanovanjski sklad. V. Vsi udeleženci razpisa, ki nameravajo uveljavljati status borca, invalidnost, težko bolezen ali deficitarnost poklica in družbenopoliti- čno aktivnost, morajo poleg ostalih potrdil predložiti potrdilo o statu- su borca oziroma odločbo o invalidnini zdravniško spričevalo oziroma stališče koordinacijskega odbora za kadrovsko vprašanja pri OK SZDL. VI. Vsi udeleženci razpisa, ki dosežejo najmanj 40 točk po določilih 18. in 21. člena Pravilnika o pogojih za dodeljevanje stanovanj, zgra- jenih ali kupljenih s sredstvi sklada za družbeno pomoč v stanova- njskem gospodajstvu in na osnovi metodologije (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj št. 6/76 se uvrstijo na prednostno listo v skladu s 27. členom citiranega pravilnika. Prednostna lista bo objavljena v javnih informativnih sredstvih. VII. Pričakovale! stanovanj s prednostne liste pridobijo stanovanjsko pravico na stanovanjih zgrajenih s sredstvi sklada za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu po zaporedju s prednostne liste (ob upoštevanju strukture razpoložljivih stanovanj), čim so stanovanja i/pra/njena oz. sproščena. Ce bo z zakonom predpisana lastna udeležba kot pogoj za prido- bitev stanovanjske pravice na solidarnostnem stanovanju, bodo mora- li upravičenci pred vselitvijo v stanovanje plačati odgovarjajoči znesek lastne udeležbe, določen v skladu z zakonom in samoupravnimi akti Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Ptuj. Predsednik Izvršilnega odbora Jože SKERLOVNIK 1. r. OBČINSKA ZDRAVSTVENA SKUPNOST PTUJ Vidni učinki stabilizacijskih prizadevanj Delegati skupščine občinske zdravstvene skupnosti Ptuj so na zadnjem zasedanju skup- ščine sprejeli poročilo o finančnem poslovanju skupnosti v obdobju treh mesecev letos, ki izka- zuje za 74,864.372 dinarjev prihodkov in za 11,099.415,05 dinarjev prihodkov. Do- seženi finančni rezuhat je v glavnem posledica uresničevanja sprejetih stabilizacijskih ukrepov, ki jih je skupnost sprejela že decembra in jih dopolnila še na januarski skupščini, kot tudi dejstva, da je skupnost poravnala storitve zdravstvenim delovnim organizacijam v tem obdobju po cenah iz leta 1979. O konkretnih učinkih stabilizacijskih prizadevanj v občinski zdravstveni skupnosti Ptuj smo že poročali. V" nadaljevanju seje pa so delegati soglasno potrdili predlog dopolnil k osnutku samouprav- nega spora/uma o skupnih temeljih planov zdravstvenih skupnosti v SRS za obdobje 1981- 1985, dalje samoupravni sporazum o skupnih podlagah za delitev dela na področju zdravstva v SRS, ki je bil dokončno sprejet po 2-letni raz- pravi, ki pa pomeni dejansko boljšo organizaci- jo dela v zdravstvenih delovnih organizacijah, njegovo racionalizacijo in boljšo strokovno ra- ven zdravstva ter hkrati določa izpeljavo orga- nizacijskih oblik zdravstva, ki so bile določene z zakonom o zdravstvenem varstvu; sporazum o skupnih podlagah kadrovske politike na po- dročju zdravstvenega varstva v SRS, ki določa, da zdravniki po pripravniškem stažu ostanejo še naprej dve leti v osnovni zdravstveni službi in se usposobijo za zdravnika profila splošne prakse ter obenem nalaga zdravstvenim delovnim orga- nizacijam, da si zagotovijo dolgoročno kadrov- sko planiranje; ter samoupravni sporazum o skupnih osnovah zdravstvenega informacijskega sistema v SRS, ki ureja in racionalizira ter ka- kovostno ureja informacijski sistem, ki je doslej potekel po več tirih. Skupščina je zatem sprejela tudi ugotovitev o povečanju nadomestil osebnega dohodka v ob- činski zdravstveni skupnosti Ptuj za delavce in druge upravičence, ki so več kot šest mesecev v staležu do višine 16 odstotkov, čeprav je ugo- tovljeno, da so življenski stroški v zadnjih šestih 'mesecih leta 1979naraslli za 19,1 odstotek. Brez bistvenih pripomb je sprejela tudi poročilo iz- vršilnega odbora in komisije za spremljanje svobodne menjave dela o pripravi sporazumov o svobodni menjavi dela med skupnostjo in zdravstvenimi delovnimi organizacijami in po- trdila nove cene zdravstvenih storitev. Novi spora/umi upoštevajo že ustalitvene ukrepe zdravstvenih organizacij in zdravstvene službe glede meril za pridobivanje dohodka in osebnih dohodkov zdravstvenih organizacij ter hkrati tudi obveze zdravstvenih delovnih organizacij, da te ukrepe tudi realizirajo do konca leta. Sku- pščina pa je sprejela nalogo, da vsake tri mesece analizira izvajanje teh sklepov. Delegati so se seznanili tudi- s poročilom o iz- vajanju programa zdravstvenega varstva borcev NOV v letu 1980, ki ugotavlja, da se ta program izvaja zadovoljivo, zato je skupščina tej službi izrekla posebno priznanje. Soglasno pa se je iz- rekla za zavrnitev sporazuma za prehod na do, micilni sistem financiranja zdravstvenega var. stva občanov, ker ne prinaša občinski zdrav, stveni skupnosti Ptuj čistega domicila, temvgj izpeljuje domicil za tiste občine, ki imajo ve{ kot en odstotek zaposlenih delavcev iz drugj]} občin. Zdravstvene delovne organizacije so skupšCj. no seznanile tudi z realizacijo ustalitvenih ukre. pov, ki že kažejo konkretne rezultate. Vidni so prihranki materialnih stroškov, zmanjšuje se število ponovnih pregledov, zmanjšuje se tudj število bolniških oskrbnih dni ob enakem števiiji pacientov ter tudi krajša pot pacienta pri uve: Ijavljanju zdravstvenega varstva. Gre za ukrep^ da bolniški stalež po novem v primeru, ko gr( za nego otroka odreia dispanzer sam. V premislek delegatom pa je skupščina zast» vila vprašanje glede stalnega dežurstva ali stalm pripravljenosti v zobozdravstveni službi. Pri merjava stroškov obeh, pokaže, da je stalnj pripravljenost cenejša od stalnega dežurstva,)( pa se tudi ne more pohvaliti z navalom paciea tov. V letošnjem letu je v nočnem času iskale zdravniško pomoč 506 pacientov. Stalno dežur stvo je bilo v lanskem letu po podatkih zobo zdravstvene službe dražje za 290 tisoč dinarjev Primerjavaprednostiene in druge ima svoj ,,za* in svoj ,,ne", vendar bi glede na stabilizacijski ukrepe bilo potrebno da povsod ,kjer se lahk< izognemo stroškom, le-tem tudi izognili. MC PROBLEMSKA KONFERENCA 0 TELESNI KULTURI Spremeniti miselnost v sredo 25. junija se je tudi v ptujski občini sestala problemska konferenca o telesni kulturi na temo Aktualne naloge na po- dročju nadaljnjega razvoja tele- sne kulture v SR Sloveniji s posebnim poudarkom na obcmo Ptuj, ki jo le ustanovilo predsed- stvo OK SZDL. Udeležba je bila sila skromna, saj je v delavski dom Franc Kramberger od 106 prišlo le 25 delegatov. Razprava na je bila kljub takšni udeležbi kvalitetna in je opozorila na skoraj vse težave pri delu na telesnokulturnem področju ter seveda tudi na uspetie. ki smo jih kljub težavam le dosegli. Tako je bila beseda o samoupravni pre- obrazbi, množičnosti, telesni kul- turi in rekreaciji v organizacijah združenega dela. telesni vzgoji in športu v šolah, vrhunskem špor- tu, tekmovalnih sistemih, finan- ciranju, kadrih objektih in sode- lovanju med samoupravnimi in- teresnimi skupnostmi pri izvedbi skupnih nalog. Ob analizi" dosedanjega dela pa je bila razprava usmerjena zlasti v prihodnje naloge, ki jih za izboljšanje dela moramo izve- sti, seveda v okviru naših možno- sti. Kljub relativnemu zniževanju sredstev, kijih za telesno kulturo namenjamo v ptujski občini, smo dejavnost uspeh obdržati na enaki, verjetno pa celo na višji ravni kot pred leti. To pa je pravgotovo velika zasluga ama- terskth delavcev, ki so z velikim samoodpovedovanjem in zavze- tim delom veliko prispevali, da telesnokulturna dejavnost ni upadala, čeprav se z dvigom kvalitetnega športa ne moremo pohvalili. Uejstvo je. da bomo v prihodnje morali vso pozornost posvetili množičnosti, zlasti v krajevnih skupnostih, z delom pa pričeti že v predšolski dobi. saj_[e tu osnova za kasnejšo množič- nost in tudi kvaliteto. Ob tem pa bo pravgotovo potrebno spreme- nili tudi našo miselnost do tele- sne kulture, saj. kot je poudaril eden izmed razpravljavcev, še nihče ni uspel dokazati, da telesna kultura škoduje. Nasprot- no, je osnova zdravju, dobremu počutju in boljširh delovnim rezultatom. Tega pa se še ne zavedamo v potreoni meri in zalo telesna kultura še ni postala resnična družbena potreba. V prihodnjem ol?dobju si bi- stvenega povečanja sredstev za telesno kulturo ne moremo obetati. Zato bo ob svobodni po- trebno tudi več neposredne me- njave dela ter prispevka delovnih ljudi in občanov, tega pa je bilo tudi dosedaj že veliko. Težave s kadri in objekti bodo še vedno, vendar bonfio z našim skupnim delom lahko marsikatero težavo laže prebrodili. Gre namreč za to. da kadrovsko okrepimo os- novne telesnokulturne organiza- cije, saj jim sedaj zelo primanjku- je tako strokovnih kot organiza- cijskih kadrov. Kadrovske okre- pitve pa potrebuje tudi telesna vzgoja za predšolske otroke, šolsko mladino in v organizaci- jah združenega dela. Zlasti slabo je stanje na področju srednjega usmerjenega izobraževanja. Zato bomo morali vse napore vložiti v dograditev športnih objektov pri CSUI. saj brez teh center ni tisto, kar bi moral biti. Delo na po- dročju telesne kulture pa ob večji splošni zavzetosti potrebuje tudi konkrelneiše oblike dela. Tako je ena izmed pobud tudi ustanovi^ tev sveta za telesno kulturo pri OK SZDL ter sekcije v krajevnih skupnostih in organizacijah združenega dela. Ob tem pa ne smemo pozabiti, da je naše potrebe na področju telesne kulture v okviru realnih možno- sti potrebno vnesli v srednjeroč- ne programe vseh sredin, tako delovnin kot življenjskih. Problemska konferenca v ptuj- ski občini je le del široke javne razprave, ki seje v naši republiki zaključila včeraj s problemsko konferenco na rebubliški ravni. 1. kotar Testiranje otrok v športni dvorani Mladika — najbolj obremenjenem (preobremenjenem) športnem objektu v ptujski občini (foto B. Rode) V OKVIRU TRETJEGA TEDNA CIVILNE ZAŠČITE OBClNE PTUJ RAZSTAVA OPREME IN SREDSTEV CIVILNE ZAŠČITE v razstavnem paviljonu »Du- šan Kveder-Tomaž« je bila v sredo. 18. junija odprta razstava opreme in sredstev civilne zašči- te, s katero smo v ptujski občini tudi uradno pričeli 3. teden civilne zaščite občine Ptuj. Raz- stava je bila izredno dobro pri- pravljena in je naletela na izre- den odziv med občani in delovni- mi ljudmi v občini: ogledalo si jo je več tisoč obiskovalcev; največ je bilo mladih iz centra srednjega usmerjenega izobraževanja in osnovnih šol. Nasploh pa so vse prireditve in manifestacije, ki so imele namen širši javnosti predstavili dosežke civilne zaščite oziroma stopnjo njenega razvoja, kadrovsko m strokovno • usposobljenost ter opremljenost enot. zelo uspele, še posebej pa praktičen preizkus popolne zatemnitve na območju ptujske KS »Dušan Kveder<». ki spada po prvih ocenah med najbolj uspele tovrstne vaje. MG Takih razstav si Ptujčani še želimo foto: Ciani OB DNEVU BORCA V ZAVRCU Proslava in predaja novega orodnega vozila Gasilsko društvo Zavrč bo jutri izvedlo predajo novega gasil.skega orodnega vozila TAM 75 T 5 BG. Pokrovitelja predaje sta požarna skupnost in štab za civilno za.ščilo občine Ptuj. Predajo bodo združili s svečanostjo ob Dnevu borca, ki jo bodo izvedli pred spominskim obeležjem iz NOB v Zavrču. Začetek proslave bo ob 14. uri. sledil pa bo sprejem gostov — gasilskih enot, za tem nagovor in predaja črpalke Tomos pionirski gasilski desetini. Osrednji dogodek gasilskega sreča- nja bo predaja novega avtomobila, ki jo lx:)do popestrili padalci aerokluba Ptuj. Po svečanem mimhodu bo sledil veseli del s srečolo- vom in nastopom ansambla Toneta Kmetca. I- ^- j Z vaje gasilskih enot v Zavrču (toto L. Kotar) f EDNIK - 3. m 1980 SESTAVKI IN KOMENTARJI - 5 POGOVOR Z VERO MILETA, PREDSEDNICO KONFERENCE ZA DRUŽBENO AKTIVNOST ŽENSK V ARANDJELOVCU Naše delo je usmerjeno v obravnavo najbolj perečih vprašanj Pred nedavnim je bila na ob- isku v ptujski občini, bila je med udeleženci letošnjega vlaka vrat- stva m enotnosti, tudi Vera Mile- la, predsednica konference za jružbeno aktivnost žensk v po- brateni občini Arandjelovac. Konferenca za družbeno akti- vnost žensk je organizirana kot sekcija v okviru občinske konfe- rence socialistične zveze je pove- dala tovarišica Mileta ter nada- ljevala: »Konferenca ima povezavo z vsemi krajevnimi skupnostmi in vasmi v občini Arandjelovac, kjer je 19 krajevnih skupnosti in skoraj v vseh imajo v okviru krajevne konference socialistične zveze svojo sekcijo tudi ženske. Sekcije pa so organizirane še v večiih OZD in sicer pri sindikatu. Vsaka pa se ukvarja s problemi, ki so širšega značaja in o katerih v nadaljevanju poteka razprava v okviru konference za družbeno aktivnost žensk. Najpogostejša vprašanja, ki so predmet naših razprav so mesto in vloga ženske v združenem delu, zdravstveno izobraževanje otrok, žensk, zatem pogoji dela žensk, ki delajo v tretji izmeni in podobno. Predvsem pa se zavzemamo, da vsaka sekcija obravnava tista vprašanja, ki inajbolj pogosto prizadevajo žensko v določenem delovnem in življenjskem okolju. V okviru letošnjih aktivnosti smo v krajevnih skupnostih obči- ne že izvedeli ciklus predavanj iz zdravstveneg zaščite, na katerih so sodelovali zdravstveni delavci našega medicinskega centra. Pre- davanja so bila zelo dobro ob- iskana, saj je bilo na vsakem tudi do 100 žensk. S ptKlobnim ciklu- som predavanj pa bomo nadalje- vali v jescnsko-zimskem obdobju, saj smo ugotovili, da imajo takrat ženske tudi največ prostega časa. Srečali pa smo sc tudi z žen- skami iz ptujske občine in imeli z njimi vrsto zelo uspelih pogovo- rov; naše ženske pa .so bile tudi že na obisku v ptujski občini. Na vseh srečanjih smo izpo.stavijali tipično »ženska « vprašanja, ki pa so obenem družbena vprašanja. Želimo si, da bi bilo teh stikov še več in da bi jih vsakič koristno izrabili«, je zaključila Vera Mile- Ut. MG Delež ženske v našem razvoju je neprecenljiv Poto- koSI MEDREPUBLIŠKA VAJA CMLNE ZASCTTE Bratstvo - enotnost - solidarnost Na 4. medrepubliški združeni praktično re- ševalni vaji enot in štabov civilne zaščite v Murski Soboti 22. junija 1980 je sodelovalo nad 800 pripadnikov civilne zaščite iz občin; Cakovec, Koprivnica, Krapina, Lendava, Lju- tomer, Gornja Radgona, Maribor, Murska So- bota, Ormož, Ptuj, Slovenska Bistrica in Vara- ždin. Iz občine Ptuj so sodelovali: gasilska enota, enota prve medicinske pomoči in letali Aerokluba Ptuj. Pridobljene izkušnje so dragoceno napotilo za nadaljno strokovno usposabljanje pripadni- kov civilne zaščite in prebivalstva. Občinski štab za civilno zaščito občine Murska Sobota je- uspešno opravil izpit iz organizacije tako zahte- vne vaje, kot je združena praktično reševalna vaja civilne zaščite pod geslom „Bratstvo- enotnost-solidarnost". Prihodnje leto bo 5. medrepubliška vaja civilne zaščite v SR Hrvatski na območju občine Krapina. F. Bagar Zveze so pomemben dejavnik za pravočasno, povezano in učinkovito delovanje enot ter štabov za civilno zaščito Ekipe za radio-biološko in kemično (RBK) zaščito so prve na prizorišču prizadetega območja Strokovnost ekip prve medicinske pomoči rešuje življenja in (Nispeva k hitremu reševanju ljudi Reševanja poškodovanih iz višjih nadstropij z najrazličnejšimi tehničnimi sredstvi Reševalca za reševanje izpod ruševin se pripravljata za akcijo feševanja Po uspešno opravljeni vaji so poveljniki enot civilne zaščite poročali poveljniku štaba za civilno zaščito občine Murska So- bota o izvršenih aktivnostih Foto: Lojze Cajnko VRSTA NOVOSTI V PONUDBI TURIST BIROJA Smo sredi dopusiniške mrzlice, ko vsak hm, da "jame SVOJ delež. Glede na to. da v ptujski obeini še ["mamo počitniške skupnosti po meri. si večina išče ^^"J kotiček za preživljanje dopusta že prek ustaljenih "iivad. spel drugi iščejo pomoč prek turističnih agencij, birojev m podobno. . V ptujskem tunst biroju so se s ponudbo letovanj *'cer dobro založili, vendar je večina zmogljivosti v [''esetu julijn in v avgustu že zasedenih Poleg tega '"lajo na voljo enodnevnih izletov m potovanj; med izleti je največ zanimanja za eno in dnevne izlete v Beograd. Poleg Jadrana je v ponudbi biroja še več letovanj v Španiji. Tunisu in Maroku, za katera pa velja txi 18 junija višja cena glede na spremembe cene letalskega goriva in spremembe deviznega tečaja di- narja Cene so zvišane za okrog 20 cxi.stotkov. Zani- mivost v ponudbi je tudi križarjenje z ladjo »Dal- macija*, ki vključuje Italijo. Franciio, Španijo, Gi- braltar. Maroko. Kanarske otoke in Portugalsko; druga inačica pa vključuje Grčijo, F.gipl. Izrael. Ciper m Turčijo. Največja novost v turist biroju v Ptuju pa je p»>- nudba oziroma prcnlaja vozovnic za zeleni vlak. ki vozi vsak dan razen sobote, nedelje in praznikov. Po svoji udobnosti spada zeleni vlak med najstxlobneje opremljene vlake na jugoslovanskih železnicah. Za- radi velikega zanimanja zanj. prodajajo v turist biroju vozovnice tudi v preprcxlaji in z naročilnico. Pied- priHlaja pa ima tudi prednost, ker se tako izognemo gneči, ki je običajna ob nakupih vozovnic pred cxl- hodom vlaka. MG Branko I.ukovič (stoji ob Milanu Lacku) ter ostali člani anuidjelovske delegacije ob obisku spominske sobe na Lackovi domačiji. foto: KOSI PREDSTAVLJAMO VAM BORČEVSKO ORGANIZACIJO IZ ARANDjaOVCA Stalna prisotnost borcev v borčevsko organizacijo Aradnjelovac je vključenih prek 4000: borcev, med tcmije 36 nosilcev spomenice, ki žive v krajevnih skupno- - stih in delajo v 19 krajevnih organizacijah borcev, kolikor jih Je vklju- čenih v občinsko borčevsko organizacijo. Pred kratkim se je organizacija »prestrojila«, kot je prehod na kolektivno delo imenoval Branko Lukovič, predsednik borčevske organizacije Arandjelovca. Temeljne borčevske organizacije delajo v krajevnih skupnostih in borci so povsod prisotni ne ^lede na svojo starost; so temelj slehernega dogajanja v sredinah, kjer živijo. Tudi zadnje volitve v teh organizacijah so pokazale, daje borčevska angaži- ranost stalna in da daje ustvarjalni ton aktivističnemu delu v vseh sfedinah. Med oblikami dela, ki so številne, pa ima prednost prenašanje revolucionarnih tradicij na mlade rodove. V okviru teh potekajo številne aktivnosti in vse dokazujejo pripravljenost mladega rodu, da nadaljuje boj nekdanjih borcev. Branko Lukovic, predsedujoči v občinski organizaciji zveze borcev Arandjelovac, je bil tudi sam aktivni borec in je med vojno sodeloval v izvidniški četi pete krajiške brigade, kije imela nalogo, da preseka pot umika sovražmkji v letu 1945, ko so p)otekaIi zaključni boji za osvoboditev domovine. Živi so spomini na tiste dni, ko so borci prišli v Slovenijo in Branko Lukovič poudarja, da so bili to nepozabni trenutki, prav taki. kot smo jih doživljali pred nedavnim ob sprejemu udeležencev letošnjega vlaka bratstva in enotnosti. MG SKUPŠČINA SKUPNOSTI OTROŠKEGA VARSTVA Pa smo le sklepčni... .. so se oddahnili delegati zbora uf)orabnikov in zbora izvajalcev v skupščini skupnosti otroškega varstva občine Ptuj, koso se v ponede- ljek, 30. junija sestali že drugič — 11, junija namreč niso bili sklepčni. Seja je bila zares kratka, saj so delegati brez pripomb sprejeli predlog samoupravnega sporazuma o določanju oskrbnine v VvZ Ptiij, ki jo glačujejo starši in predlog pravilnika o sprejemanju otrok v VVZ Ptuj. porazum bo seveda pričel veljati, ko bo k višjim cenam dal soglasje izvršni svet. pravilnik pa osem dni po objavi. Po sprejetju obeh dokumentov pa so delegati kljub temu postavili nekaj vprašanj, med drugim jih je zanimalo, zakaj so cene v Mariboru nižje ou ptujskih, pa so dobili odgovor, da bi lahko poiskali tudi kraje v Sloveniji, ki imajo še višje cene kot ptujska vzgojnovarstvena organiza- cija. Seznanjeni so bili, da lahko starši, ki imajo otroke v enotah izven Ptuja, ob delovnih sobotah pripeljejo otroke v enoto ob Potrčevi cesti, da v ceno za 21 oskrbnih dni ni vračunana nobena sobota, pa da vrtci izven Ptuja niso prazni, kot je dejala ena od delegatk. Ob slednji ugotovitvi so izvajalci od uporabnikov zahtevali v prihodnje točne podatke, čeprav je jasno, da analize o zasedenosti vrtcev pripravljajo za to poklicani, ne pa delegati v zboru uporabnikov. Delegate je tudi zanimalo, kako napreduje zbiranje dokumentaci- 1'e za gradnjo jasli v krajevni skupnosti Boris Ziherl m seznanjeni so )ili. cla VVz zbira potrebno dokumentacijo. Ugotavljajo pa, da bo potrebno tisti del zemlji.šča še arheološko raziskati, zato bo treba na gradnjo počakati, dokler ne bodo raziskave zaključene. Tako je torej potekala druga, tokrat sklepčna skupščina skupnosti otroškega varstva občine Ptuj. Koliko stroškov — nepotrebnih — je bilo zaradi neodgovornega obnašanja delegatov, pa neti znova BNA OBISKU V SLUŽBI PRAVNE POMOO^ SKUPSONE OBČME PTUJ t, Potrebna je organizacijska rešitev službe Kljub temu, da smo bili nekaj časa v zagati, ali služba pravne pomoči pri SO še ali ne, nam podatki iz leta 1979 zgovorno dokazujejo, da ima služba polne roke dela. V tem letuje imela 228 primerov vlog na sodišču združenega dela, temeljnem sodišču Maribor — enoti PtiJi, intervencij oziroma zastopstev v disciplinskih postopkih ter pismenfn intervencij neposredno pri gospodarskih organizacijah in samouprav- nih interesnih skupnostih, predvsem pa pri skupnosti starostnega in invalidskega zavarovanja, blužba pa je pomagala prizadetim tudi pri reševanju zahtev oziroma pravic prea inozemskimi organi delavskega zavarovanja in to zlasti v Avstriji in Zahodni Nemčiji. Služba pa po ponovnem aktiviranju ni reševala samo primerov z območja ptujske, temveč tudi ormoške občine in sicer v 11 primerih z zahtevki za varstvo pravic pred sodiščem združenega dela Maribor in s tožbami pred temeljnim .sodiščem združenega dela Maribor in s tožbami pred temeljnim sodiščem Maribor — enota Ormož v 2 prime- rih, v.I primeru pa pred zavarovalnimi organi v Nemčiji. Če pogledamo strukturni .sestav obravnavanih z.adev jih je največ iz pravnega področja delovnih razmerij, pokojninskega in invalidskega zavarovanja, kmečkega zavarovanja, to je pravnih potrebno dopolniti odlok, da se pravna pomoč daje brezplačno osebam, ki so v slabem premo- ženjskem stanju. Poleg tega pa bi bilo potrebno tudi ustrezno rešiti vprašanje nudenja pravne pomoči občanom ormoške občine; predlaga se tudi, da bi naj tudi SO Ormož prispevala določen delež za to službo. Iskanje pomoči v določenih primerih, brez dvoma kaže na to, da je služba vec kot potrebna, da pa je nujno, da se služba organizira glede na določila zakona o službi pravne pomoči in tudi v polnem delovnem času in v taki zasedbi, da bo svoje naloge lahko uspešno in pravočasno opravljala. Potrebno pa bi se bilo opredeliti tudi do vpra- šanja položaja pravne pomoči pri sindikatih, saj je vse več predlogov, da hi v občini imeli le eno pravno službo. Pripravila: MG^ 6 - IZ NAŠIH KRAJEVNIH SKUPNOSTI 3. juNj 1980 - TEDNIK Kako dolgo še tako? Povsod se pojavljajo problemi. Eden izmed malo večjih je tudi v KS Videm. Z zgraditvijo nove kmetijske zadruge in prostorov krajevnega urada, so namenili prostor za KB Maribor PE Videm. Ze dalj časa slišimo takšne ali drugačne očitke na račun banke. Zakaj? Banka je odprta samo dopoldan. Nič ne de, bi lahko rekli. Toda dopoldan je odprta tudi pošta. Nastal je velik problem. Delavci, ki delajo na KK Ptuj DE Podlehnik, so v dopoldanskem času na delu. Da pa lahko dvignejo svoje osebne dohodke morajo po denar med delovnim časom kar pa seveda ni v skladu s pravili. Saj pravilnik navaja, da delavec med delovnim časom ne sme zapuščati svojega delovnega mesta. Zanimanje zakaj banka ni odprta tudi popoldan je zelo veliko. Res je, da je na KB v DE Videm zaposlena samo ena uslužbenka, toda verjet- no to ne bi smel biti vzrok. Vsekakor pa ena uslužbenka ne more delati od jutra do večera. Mogoče je takšno zanimanje postalo zato tako veliko, ker je banka v preteklosti bila odprta od 7. ure zjutraj pa do 18. zvečer. Sedaj pa Se nekaj mnenj krajanov, ki imajo svoj OD shranjen na banki. Franc Seruga — doma je v Vidmu po poklicu pa je prevoznik. ,,Večkrat potrebujem denar v popoldanskem času. Ker dopoldan ponava- di delam, pač nimam časa dvigniti svojega osebnega dohodka, kje drugje., Toda zmeraj moram po denar v Ptuj, čeprav imamo poslovalnico v Vid-j mu. Mislim, da ljudje po svojem delovnem času nimajo kje dvigniti- svojih OD, predvsem to velja za delavce, ki delajo na KK Ptuj. Ludvik Vidovič — doma je v Vidmu, sicer pa je po poklicu avtobusni šofer. ,,Potrebe kažejo, da bi banka morala biti odprta cel dan, ne pa samo dopoldan. Ce že banka ni odprta v popoldanskem času, mislim, da bi lahko bilo odprta vsaj do 16. ure. Saj bi vaSčani lahko tako obiskali banko kadarkoli v popoldanskem času — se pravi po svojem dopol- danskem delovnem času. Božo Varnica — doma je v Vidmu, po poklicu pa je avtomehanik. „Tudi moje mnenje je takšno, da bi lahko bila banka odprta tudi popol- dan. Verjetno bi bila večjega pomena. Ce bi delovala popoldan, kot pa dopoldan. Franjo Levstik — doma je v Vidmu, ravnatelj v OS Videm. ,,Banka je odprta samo do 14. ure. Veliko ljudi želi dvigniti denar v popol- danskem času, žal pa ga ne morajo, ker ga nimajo kje." Po vseh teh besedah lahko samo vprašujemo kako dolgo še tako? Problem bi bilo potrebno rešiti čimprej, da bo nezadovoljstvo krajanov usahnilo. Jana Hvaleč POLJCANE OB PRAZNIKU ODLIČJE BRATSTVA IN PRIJATELJSTVA Obdobje prejšnjega meseca je bilo za prebivalce krajevne skupnosti Poljčane, ki šteje skupno nad 3400 občanov in se tako uvršča med najmočnejše KS v občini Slovenska Bistrica, eno najbolj razgibanih tako na področju družbenopolitičnih, gospodarskih, kulturnih in tudi športnih dejavnosti. Kraji pod Bočem so v zadnjem obdobju zabeležili velik napredek v uresničevanju ciljev zagotavljanja boljšega in lepšega življenja svojih današnjih in prihodnjih rodov. To pa so dosegli predvsem z veliko mero samoodpovedovanja, lastnega aktivnega delovanja in preudarno vloženega vsakega razpoložljivega dinarja. To spoznanje je dobilo svojo veliko veljavo v dneh obiska gostov iz pobratenih srbskih občin in času praznovanj krajevnega praznika, katerega praznujejo vsako leto 15. junija. Za ta dan so se odločili v spomin na sestanek naprednih in narodno zavednih krajanov, kije bil 15. junija pred 39 leti na Boču. na njem pa so se dogovorili za organiziran boj proti okupatorju. Bilje to tudi ustanovni sestanek krajevne organizacije OF. Če je še pred leti bilo območje KS Poljčane izrazito kmetijsko pa danes ugotavljajo, daje v njej prek 1200 občanov redno zaposlenih. Res je, da se danes še večina med njimi vozi na delo izven krajevne skupnosti, to je v Slovensko Bistrico in Maribor, pa tudi Slovenske V Zg. Poljčanah bo potrebno vložiti še mnogo dela in sredstev za boljše^ počutje stanovalcev in okolja. Konjice. Ob tem pa je prisotno novo spoznanje, daje tudi industrijski j razvoj KS v hitrem porastu, saj je sedaj na tem območju več delovnih ; organizacij med katerimi so EMl, Monter, LIO, ISKRA, TOZD Veleprodaja in Maloprodaja najuspešnejše. i Pomembni napredek so v tej KS zabeležili tudi v komunalni ureje-, nosti, saj so uspeli asfaltirati veliko cest četrtega reda, uredili kanaliza- i cijo v Sp. Poljčanah, zgradili trafo potajo in novi most čez Dravinjo vi Stanovski vasi. Šestega junija letos so predali svojemu namenu še i prizidek k celodnevni osnovni šoli Edvard Kardelj v Poljčanah in tako | omogočili boljše delovne pogoje učencev kot tudi zaposlenih v njej. Vsi doseženi uspehi zadnjega obdobja so po besedah prebivalcev KS Poljčane samo del nalog, ki jih za boljše življenjske in delovne pogoje j ter kulturno življenje in rekreacijo, še čakajo v prihodnjem obdobju. ] Med najpomembnejšimi nalogami so prav gotovo posodobitev trgov-i skega omrežja, zgraditev novega poštnega poslopja, doma kulture,' večnamenskega prostora v Poljčanah, ureditev vodovodnega omrežja,; električnega omrežja s transformatorskimi postajami in tudi pridobitev 1 sodobnejših športno rekreativnih objektov. Prav letošnje leto praznuje] TVD PRTIZAN Poljčane 50. obletnico neprekinjenega delovanja. i Kljub temu. da prebivalci KS že sedaj plačujejo samoprispevek za.j ureditev načrtovanih potreb, pa jim vsega s tako zbranimi sredstvi in z' delom družbenih sredstev, nikakor ne bo uspelo uresničiti Tega se i dobro zavedajo tudi krajani, saj že sedaj razpravljajo o potrebi po: podaljšanju samoprispevka. Sedanji se bo iztekel leta 1982. Odločilne- i ga pomena pri uresničevanju vseh sprejetih nalog v KS Poljčane pa boj tudi v prihodnje delež, ki ga bodo krajani prispvali z lastnim, pred-1 vsem prostovoljnim delom. Daje mogoče tudi tako veliko zgraditi in i urediti, so pokazali že v preteklih letih, zato se prihodnosti ne bojijo, i ko bo potrebno uresničevati skupne cilje. | Besedilo in posnetek: Viktor Horvat ZAHVALA M PRIZNANJE SLOVENSKE PROSVETNE ZVEZE V (XLOVCU Občanom in delovnim ljudem občine Ptuj Pred dvema letoma je sloven- ska prosvetna zveza v Celovcu praznovala 70 letnico obstoja in delovanja. Ob tej priložnosti je bila izdana tudi jubilejna značka. Ta značka ima zgodovinsko in umetniško vrednost, njen namen pa je bil tudi v agitaciji in propa- gandi za zbližanje vseh ljudi slo- venske narodnosti ne glede na to kje v svetu živijo. Izkupiček od prodanih značk pa je pomagal kriti del stroškov proslav ob jubi- leju, pretežni del pa za kulturno prosvetno dejavnost Slovencev na avstrijskem Koroškem. Delovni ljudje in občani ptuj- ske občine s svojimi družbeno- političnimi organizacijami, sku- pnostmi in delovnimi organizaci- jami so v polni meri razumeli na- men jubi ejne značke slovenske prosvetne zveze v Celovcu. Pose- bej pa velja to za občinsko kon- ferenco SZDL Ptuj, kije bila no- silec akcije prodaje značk na ob- močju ptujske občine. Vse druž- benopolitične organizacije, ko- lektivi, šole in drugi na območju občine so se vključili v prodajo Hazir Turtuli, nosilec akcije v okviru OK SZDL Ptuj značk, pri tem je aktivno sodelo- valo nad 70 ljudi. Zaradi tega tudi uspeh ni izostal, saj je bilo od ju- nija 1978 do danes na območju ptujske občine prodanih nad 9 tisoč značk. Vsi, ki še teh značk niso dobili pa jih želijo oz. so jih naročili opveščamo, da bomo naročila iz- polnili še v letošnjem letu. S tem pa bo akcija tudi v ptujski občini zaključena. Cilj akcije je bil na našem območju v celoti dosežen, .saj je imel kulturno-prosvetni in humani namen. Dana je bila podpora in pomoč slovenski pro- svetni zvezi v Celovcu, ki vodi uporen boj za obstanek slovenske narodnostne manjšine, za naš je- zik in kulturo. Slovenska prosvetna zveza Ce- lovec se je javno zahvalila delo- vnim ljudem in občanom občine Ptuj za izredno uspešno izvedeno akcijo. V znak priznanja je Slo- venska prosvetna zveza Celovec podelila OK SZDL Ptuj »PLA- KETO SPZ« kot svoje najvišje priznanje ob 70 letnici obstoja. V imenu delovnih ljudi in občanov občine Ptuj je plaketo sprejel marca 1979 Franc Lačen, takrat podpredsednik OK SZDL Ptuj. Vodja akcije in glavni organi- zator prodaje značk na območju ptujske občine je bil Hazir TurtuH iz Ptuja, ki je prav tako dobil pri- znanje in plaketo Slovenske pro- svetne zveze Celovec. OSNUTEK SKLH>A O RAZOHJTVI SOLDARNOSTNIH SREDSTEV Za financiranje programov krajevnih skupnosti Delovni ljudje ptujske občine združujejo del sred- stev za financiranje programov skupnih potreb delo- vnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih. 70 od- stotkov teh sredstev se razdeli krajevnim skupnostim po številu prebivalcev, 30 odstotkov pa predstavljajo solidarnostna sredstva, ki jih vsako leto razdeli s sklepom zbor krajevnih skupnosti med manj razvite krajevne skupnosti. Od zadnje delitve v lanskem letu se je v solidarno- stni sklad nateklo 2.400.000 din. Izvršni svet SO Ptuj je v skladu s srednjeročnim planom in v so- delovanju s samoupravnimi interesnimi skupnostmi, OK SZDL Ptuj in s posameznimi KS pripravil osnu- tek razdelitve sredstev naslednjimi manj razvitim kra- jevnim skupnostim. KS Destrnik za modernizacijo ceste Velovlak — Svetinci 800.000 din. V letošnjem letu bodo modernizirali cesto skozi Desence in Levajnci, ki je zajeta v samoupravnem sporazumu o razvoju lokalnega cestnega omrežja v občini Ptuj. KS Juršinci in Vitomarci za modernizacijo ceste Gabernik — Vitomarci. Tudi ta cesta je zajeta v samoupravnem sporazumu, obe krajevni skupnosti se pripravljata na modernizacijo in imata zagotovljen precejšenj delež lastnih sredstev. KS Majšperk za ureditev krajevne ceste na Kupči- nji vrh 100.000 din. Pri ureditvi te ceste bo sodelova- lo tudi gozdno gospodarstvo kot souporabnik. Ta cesta bo povezovala naselje, ki je sedaj brez cestne povezave po kateri bi bila dostopna z avtomobilom. KS Stoperce za modernizacijo večnamenskih pro- storov 350.000 din. Ta krajevna skupnost nima pro- storov za delovanje krajevne samouprave, zato so se odločili /a nadzidavo, del sredstev so že zbrali s krajevnim samoprispevkom, veliko pa bodo pri- spevali tudi s prostovoljnim delom. KS Trnovska vas prav tako za zgraditev večnamen- skih prostorov 350.000 din. Z deU pri ureditvi stare hiše za telefonsko centralo in za potrebe krajevne samouprave so že začeli. Sredstva združujejo s sa- moprispevkom, s posamičnimi pogodbami in s pro- stovoljnim delom. O tem osnutku razdelitveedstev iz solidarnosti bo sklepal zbor krajevnih skupnosti na seji, ki bo 14. julija 1980. _____. . . FF Mestni park ponos Ptuja Mestna pljuča, kot radi poinig, nujemo zelene površine v mesiiJi' običajno pa je to mestni par^: dobivajo iz leta v leto večjj pomen kot rekreacijsko območja za najširši krog občanov ^ delovnih ljudi. Ze iz tega vidika pa mu moramo dati potrebno pozornost. Nova podoba mestne- ga parka v Ptuju privlači dnevno na stotine obislcovalcev, ki iščejo v njegovem okrilju sprostitev Zal jpa je za nekatere »trn« v peij in ne spoštujejo njegovih nepisa- nih zakonikov. Tako so ga pred dnevi krepko oskubili za ve( deset grmičkov in drugih okras- nih rastlin, ki so komaj pričele svojo rast. Sk'de je za 24 tisoč dinarjev brez stroškov saditve Posebna nevarnost pa so za parit psi in vrli občani, ki uporabljajo poti v parku za kolesarske steze; se hujši pa so mopedisti. Vseni tem "bi bilo potrebno krepko stopiti na prste. Vse več pa je tudi mnenj, da bi moral svojo vlogo pri tem odigrati tudi komunalni nadzornik, Ici ga v Ptuju sicer srečujemo že več mesecev. Mestni park je že skoraj v celoti urejen, razen nekaterih manjših zaključnih del. Celotna projektna ureditev parka pa je po dokončnem obračunu znašala 5.306.708,35 dinarjev. V njem je 4024 m^ asfaltnih površin, 400 m vegradovega tlaka, otroško igrišče v vrednosti 130 tisoč denarjev, 14000 m travnih povr- šin; na novo pa je posajenih 80 dreves, 2238 visjin jgrmovnic 1432 nižjih grmovnic, 10597 krovnih grmovnic, 3000 trajnic, 3180 enoletnic; poleg tega je v parku še 53 klopi in 33 košev za odpadke ter postavljena nama- kalna mreža v vrednosti 90 tisoč dinarjev. Potrebno pa bi bilo urediti namakalna mreža v vred- nosti 90 tisoč dinarjev. Potrebno pa bi bilo urediti ^ drugo otro- ško igrišče za Petrolom, za kate- rega so že nekaj časa pnpravljeni ureditveni projekti. Podobno kot mestni park pa delavci komunalnega podjetja, seveda skladno s sprejetimi pro- grami, skrbijo za urejen videz ostalih zelenih površin v mestu in cvetličnih gred. 2^lenih urejenih površin je v mestu "blizu 100.000 ni^; urejenih gred pa imamo 2376 m (brez parka) in ih je po programu potrebno med " etom okopati sedemkrat. Nada- lje imamo v mestu zasajenih 2400 vrtnic, nekaj čez 2OO0 visokih grmovnic in 1051 m^ žive ograje. Na novo pa je bilo letps na mestnem območju zasajenih 106 dreves. Poleg tega pa še 1560 enoletnic in 188 pokrovnih gr- movnic. Velika sredstva, ki se vlagajo v ureditev zelenih površin, tegajo od nas občanov tudi drugačen odnos, ki pa mora biti vse prej kot vandalski. Seveda tega rav- nanja posameznikov ne moremo posploševati, je pa potrebno nanj opozarjati in stalno skrbeti za to, da se dnevno spreminja naš odnos do okolja, ici je do tega trenutka še premalo zastopan y naši zavesti; premalo pa je tudi skupne odgovornosti do okolja nasploh. MLADIM V ORMOŠKI OBČINI ŠE PREMALO POZORNOSTI Miran Fišer živi v Ormožu šele 4 leta. pa se je lepo vživel v ži- vljenje tega malega mesta in še bolj v delo. ki poteka v mladinskih vrstah. Je član predsedstva or- moške občinske konference zveze socialistične mladine in član medobčinskega sveta ZSMS. Od tu je delegiran v Zvezno konfe- renco zveze socialistične mladine Jugoslavije. Izvoljen je bil na 10. kongresu, poleg 18 mladih iz Slovenije. Zvezna konferenca je najvišji organ med dvema kon- gresoma in delegati se sestanejo povprečno 3 do 4 krat letno in seveda takrat sklepajo o vseh na- jpomembnejših vprašanjih, ki se tičejo mlade generacije. Tako so na zadnji seji razpravljali o Za- konu o ljudski obrambi ter teme- ljito proučili vlogo mladine v krepitvi SLO ter nakazali celo vrsto konkretnih nalog. Miran Fišerje absolvent na višji agronomski šoli. po osnovnem poklicu pa strojni tehnik. Svojčas je bil najuspešnejši učenec v šol- skem centru TAM. kar dokazuje tudi priznanje z letnico 1976. Ze od nekdaj je bil mladinski aktivist, delal je predvsem v mariborski občini. Za svojo aktivnost je bil odlikovan od predsedstva OK ZSMS Maribor. Vse to je bil za- dosten razlog, da so mu dodelili štipendijo iz Titovega sklada .... Mimogrede človek pomisli, zakaj si človek, kot je Miran že nekaj časa zaman prizadeva do- biti zaposlitev, z dvema poklice- ma, ki sta na tem območju prav gotovo deficitarna. Sam meni, da je posredi vzrok, morda tudi pre- cej subjektivne narave. O mladih v ormoški občini pravi, da so v primerjavi s tistimi, kijihje spoznal prej, zelo aktaivni. Imajo pa to nesrečo, da so v pre- cejšnji meri odvisni od večjih centrov, predvsem kar se tiče šo- lanja in zaposlitve in tako ne ostane dovolj časa še za aktivno delo v mladinskih vrstah. Gotovo je. da mladi Ormožani in mladi iz ostalih krajevnih skupnosti akti- vno delajo v vrstah mladine tam, kjer jih je k temu delu lažje pri- tegniti, torej v .šolah in delovnih organizacijah. Težko seje po tem delu vključiti še v delo krajevne skupnosti in osnovne organiza- cije v kraju, kjer živijo. Malo krivde za to je seveda na samih mladinskih funkcionarjih v kra- jevni skupnosti, pa nenazadnje tudi na vodstvih KS. saj imajo mladi v krajevni samoupravi še v.se premalo pomembno vlogo. Krivda pa je nedvomno tudi v tem. da mladi v Ormožu nimajo svojega prostora. Pa vendarle se je aktivnost mladih v zadnjem času povečala in nemalo zaslug za to imajo lju- dje, ki so pred dvema letoma prišli v vodstvo občinsk>. konference. Sistematsko urejanje stvari je že rodilo prve sadove, še vedno pa občinska konferenca ne predsta- vlja tega. kar bi morala. Profesionalni predseunik ob- činske konference je preveč za- poslen z vsemogočimi zadolžit- vami, da bi se lahko bolj posvetil uveljavljanju občinske konferen- ce. V osnovnih organizacijah je še premalo samoiniciative, čeprav so 5ile tudi na tem področju nareje- ne že kvalitetne spremembe. Se Miran Fišer vedno pa mladi, preavsem vodilni v osnovnih organizacijah čakajo na pobude, ki prihajajo od ob- činske konference. Čeprav so mladi z mnogimi akcijami že pokazali pripravlje- nost, sodelovati pri razvoju kraja, kjer živijo, so še vedno, kot je bilo že omenjeno, prikrajšani za so- delovanje v krajevni samoupravi. Mladi pa na drugi strani vse pre- več nedosledno rešujejo kadrov- ske zadeve v svojih vrstah in pu; stijo v vodstvu OO take. ki tudi dalj časa niso nič naredili. Po- manjkljivo je tudi delo kadrovske komisije pri OK ZSMS. Tudi ta bi morala spremljati delo mladih, ugotavljati aktivnost mladih, kiso delegirani v določene organe. DPO ali drugam. Ni namreč ja- sno, kako ti delegati opravljajo svojo dolžnost in če so torej vsi pristojni forumi seznanjen' s problematiko mladih. Komisija bi morala poskrbeti tudi za izo- braževanje mladih družbenopo- litičnih delavcev in tako dalje- seveda pa se tu pojavlja vprašanje finančnih sredstev. Miran Fišerje tudi predsednik centra za M DA, pri občinski konferenci ZSMS v Ormožu. Sam pravi, da kažejo mladi za to de- javnost veliko zanimanje. Poleg krajevnih akcij bodo letos sode- lovali tudi na MDA Suha krajin^ 80, skupno z mladimi iz devetih bratskih občin. Iz Ormoža se bo akcije udeležilo 7 mladincev, me'' njimi bo tudi komandant brigade bratskih občin. Naj omenimo, še to, da se mla^' sprašujejo, zakaj ne vzamejo od' govorni resno njihove pobude, d^ sodelujejo pri sanaciji osnovi šole v Hardeku. Pripravljeni^ namreč sodelovati in bistveii'| zmanjšati stroške, ki so po p^^^^ dračunu zelo visoki. Tudi to " bila pol k nadaljnemu uvelj^ vljanju mladih. TEDNIK - 3- 1980 HA$E KMETIJSTVO - 7 Najboljša osemletna »Seka«, last Antona Lenarta iz Sp. Velovlaka ___________________________________^_____________ . Foto; L Ciani Med plemenskim telicami je bila najboljša »Jungra« F"oto: I. Ciani Ob krajevnem prazniku - tudi razstava goveda v Destrniku Ko so v Desterniku praznovali svoj krajevni praznik, so pripravili tudi razstavo plemenskega gove- da, kije bila 22.6. 1980— že druga po vrsti. Razstava glede na .število živali res ni bila velika, zato je bila pa tem bolj izvirna in prisrčna. Pokazali so 30 živali — krav in brejih plemenskih lelic. Organizator razstave, ki je za tehnična dela pritegnil strokovne službe Obdravskega zavoda za živinorejo v Ptuju in kmetijske zadruge Ptuj. seje gotovo zavedal pomembnosti govedoreje v kra- jevni skupnosti Destrnik. kjer pač velik del krajanov živi od kmetij- stva. Govedoreja pa jim zagota- vlja več kakor dve tretini vsega dohodka iz kmetijstva. Vzorec razstavljenih živali (škoda, da ni bil večji) je pred- stavljal tip lisastega goveda, ka- kršnega redijo v Slovenskih gori- cah in tudi na širšem območju severovzhodne Slovenije. Skupi- na razstavljenih živali je bila drobec iz zelo številne črede lisa- stega goveda, ki ga jedijo sirom po Evropi. Značilnost za to govedo pa je, daje kljub črnogledim na- povedim v minulih dveh letih pridobilo na svoji številčnosti, za razliko od drugih pasem goved, ki so se zmanjševale ali pa ostajale na enaki številčni ravni. Povečanje števila goved lisaste pasme gre pripisati predvsem njegovim združenim gospodar- skim lastnostim za prirejo mleka in izdatne žive teže (mesa). To govedo torej daje zanesljiv doho- dek iz mleka in iz prireje žive teže. Prireja žive teže pa je vse po- membnejša tudi v naših razme- rah, saj mesa kljub številnim na- porom še vedno ni dovolj. Samo v lanskem letu je morala SR Slo- venija kupiti v drugih republikah nckai nad 4.5001 govedine. Kljub takšnemu primankljaju govedine pa je bilo zaradi neugodnega go- spodarskega položaja govedoreje zaklanih 5.500 krav več. kakor v letu 1978. Zaradi tega je pričako- vali, da se bo povpraševanje za teleta, ki so sposobna za pitanje — lisasta teleta so v tem pogledu brez resne konkurence v prihodnje še povečalo. Zanesljiva mlečnost in prireja žive teže ostajata torej tudi v pri- hodnje trden vir dohodka iz go- vedoreje, v kolikor se bodo ure- dila razmerja cen in se izpeljali tudi ostali dolgoročni ukrepi za ustalitev pridelovanja hrane. Krave, ki so jih pokazali na II. razstavi goveda v Destrniku imajo za krajevne razmere zadovoljivo mlečnost, saj znaša le-ta okoli 3.500 kg z 3.77 % mlečne tolšče; v primerjavi z razstavljenimi žival- mi pred dvema letoma pomeni to okoli 120 kg mleka na kravo več. Posebej velja opozoriti na telesni okvir in kondicijo razstavljenih krav. Vse živali so bile v izredno dobri plemenski kondiciji. Po oceni so bile za 60—70 kg težje, kakor tiste pred dvema letoma, kar kaže, da se prehrana goveda spreminja na boljše. Tudi za vime je mogoče ugo- toviti, da se izboljšuje, da .postaja obsežnejše in oblikovano tako. da je prikladno za strojno molžo. Razstavljene plemenske telice niso v celoti pokazale vseh las- tnosti mlade plemenske živine. Glede na starost so bile nekoliko prelahke. Najbrž še rejci ne ob- vladajo v celoti vzreje mlade ple- menske živine in še ne znajo iz- koristiti zmožnosti rasti plemen- skih telic. Med kravami je bila najboljša osemletna »Šeka<' št. 413057. ki daje v povprečju 4.703 kg mleka z 3.88 71. mlečne maščobe. Po četrti telitvi pa je dala celo 5.205 kg mleka z 3,74 % mlečne tolšče. Rejec je Anton Lenart iz Sp. Ve- lovlaka. Za njo se je uvrstila šestletna krava >)Muška« št. 276856 s po- vprečno mlečnostjo 3.280 kg in 3.69 % mlečne maščobe. Rejec je Vinko Kocmut iz Ločiča. Na tretje mesto sta bili uvrščeni kravi rejcev Karla Bezjaka iz Zg. Velovlaka in Janeza Žampa iz Lev a nje. Med plemenskimi telicami je bila najboljše ocenjene telica »Jungra« št. 415798. Sledile pa sta ji telica Franca Kocmuta iz' Tr- novske vasi in telica Janka Švarca iz Črmlje. .Rejci omenjenih živali so razen priznanj prejeli še denarne nagrade: najboljša žival iz posa- mezne skupine pa še simbolični zvonec. Vsem razstavljalcem pa je prireditelj — krajevna skupnost Dostcrnik podelila priznanja za sodelovanje na razstavi in dose- danje delo v reji goveda. Izvedbo razstave je materialno podprla Samoupravna interesna skupnost za pospeševanje kme- tijstva občine Ptuj. Prireditelj in strokovne službe so se skupaj s kmetovalci močno potrudili in izpeljali lepo ter ko- ristno prireditev, ki bo marsikomu v spodbudo, nekaterim v ponos, gotovo pa bo poživela delo v go- vedoreji tega območja. dr. M. Ledinek Razstavljene živali so predstavljale tip lisastega goveda Foto: L Ciani MEDZADRU2NI SVET ZA PODRAVJE ZAHTEVNE IN ODGOVORNE NALOGE Kot smo že poročali je v sredo 18. junija 1980 tokrat slednjič, ko je bU mandat zaupan občini Ptuj, v Ptuju zasedal Svet skupnosti podravskih občin. Osrednjo raz- pravo je posvetil vlogi in dejavnosti Medzadružnega sveta za Podravje, Zadružni asociaciji, ki združuje vse oblike organiziranosti zasebnega sektorja kmetijstva in gozdarstva v Podravju. Delegati delegacij iz vseh petih občin so prizadevno in enotno izrekli podporo prizadevanjem medzadružnega sveta, da se podvzame učinkovitejše ukrepe za hitrejši razvoj kmetijstva in vasi v Podravju enem od najpomembnej- ših pridelovalnih območij za hrano v Sloveniji. Sprejel je naslednje zaključke in smernice za delo Medzadružnega sveta za Podravje: 1. Glede na to, da je v Podravju okrog 80 % kmetijskih površin, to je 105.000 ha in 64 % gozdnih površin, to je 59.900 ha v rokah zasebnega sektorja, je potrebno posvetiti znatno več pozornosti v srednjeročnem obdobju 1981 — 1985 združevanju zemlje, dela in sredstev, njegovemu organiziranju in povezovanju z družbenim sektorjem, predvsem s ciljem enotnega reševanja preskrbe prebivalstva. 2. Iz poročila o delu MS za Podravje izhaja, da je že sedaj povezoval kooperacijsko kmetijsko proizvodnjo zasebnega sektorja in dosegel pri tem določene uspehe, vendar pa se mora MS bolj kon- kretno in širše vključevati v nasled- njem srednjeročnem obdobju na področju: — samoupravne organiziranosti zasebnega kmetijstva in njegovega vključevanja v agroživilski kompleks, — organizacije in delovanja Kmetijske pospeševalne službe in — usklajevanje programskih na- log za naslednje srednjeročno obdobje 1981 — 1985. 3. MS za Podravje si bo v srednjeročnem obdobju 1981 — 1985 prizadeval uresničiti že opredeljene odgovornosti za pospešeni razvoj agroživilskega kompleksa v regiji, sklep SSPO z dne 30. maja 1979, s posebnim poudarkom na organizaciji in na- logah kmetijske pospeševalne služ- be. V tej smeri si bo MS prizadeval, da pripravi dogovor, ki se bo vključeval v skupni dogovor teme- ljev plana udeležencev za razdobje 1981 — 1985 na območju Podravja. 4. SSPO soglaša, da na območju Podravja deluje Medzadružni svet za Podravje, ki se bo zlasti zavzemal za: — skupna stališča in interese članic zveze o vprašanjih, o katerih odločajo organi zveze in zbornice, — izmenjavo izkušenj in med- sebojno pomoč članic, — usklajevanje medsebojnih in- teresov pri poslovanju in delu, zlasti plane in programe za pospe- ševanje kmetijstva, — skupno ustvarjanje in uresni- čevanje pogojev za socialno in materialno varnost združenih kmetov, — ustrezne rešitve in pobude za reševanje določene problematike. 5. MGZ za Podravje in DPO bodo v okviru svojih dejavnosti vključevale delovanje MS in mu pomagale pri reševanju problemati- ke usklajevanja in nadaljnjega razvoja zasebnega sektorja kmetij- stva in gozdarstva pri zagotavljanju širšega družbenega interesa. 6. Da bo lahko MS vse naloge dosledno izvajal, predlaga SSPO, da se ustrezno samoupravno or- ganizira v skladu z zakonom o združevanju kmetov in sprejme samoupravne akte. (rok: september 1980) Delegatski sistem se naj izpelje tako, da bodo medsebojno organi- zacijsko povezane vse oblike združevanja kmetov na območju Podravja. 7. Zagotovi se naj normalno in uspešno izvajanje dogovorjenih nalog na ravni MS tehnično-stro- kovni delavec za opravljanje del in nalog s tega področja. 8. Nosilci kmetijske proizvodnje v zasebnem sektorju kmetijstva v Podravju, to sta regionalna zavoda v Mariboru in v Ptuju, samouprav- ne interesne skupnosti za pospe- ševanje kmetijstva v občinah bi morali kadrovsko in organizacijsko ovrednotiti potrebe po takšni regij- ski kmetijski pospeševalni službi, ki bi zagotavljala izvedbo in uresničevanje programskih nalog v naslednjem srednjeročnem obdob- ju. 9. Kmetijski pospeševalni službi se mora za svetovalno delo priznati status javne službe splošnega družbenega pomena in zanjo za- gotoviti iz ustreznih intervencijskih in pospeševalnih skladov stalne in zanesljive vire financiranja. 10. Kmetijstvo in kmetijska fX)speševalna služba nista sama sebi namen, zato ji bomo morali dati ustrezno mesto in vlogo. Brez dvoma so z naštetimi usmeritvami in nalogami med- zadružnemu svetu kot koordinacij- skemu organu za zadružništvo v Podravju oziroma njegovim članicam (kmetijskim zadrugam, temeljnim organizacijam združenih kmetov, perutninarskih in gozdar- skim temeljnim organizacijam kooperantov) naložbe odgovorne in zahtevne obveze. Zaključki so usmerjeni le enemu cilju: tako se samoupravno organizirati, da bomo zmogli ob naravnih dano- stih, ki nam jih ta prostor nudi in potrebnih proizvodnih sredstvih, pridelati kar največ hrane v bodo- če. Miran Glušič, ing. agr. Delovna akcija v Zgornji Ščavnici Mladi TlZgopnji Ščavnici so imeli enodnevno mladinsko delovno ^kiiji). kaicreVjc udeležilo okrog 30članov mladin.ske organizacije. Vi dogovoru s krajevno skupnostjo so urejevali vaško cesto, čistili in kopalij ^0 jarke ter odvažali odvečno zemljo. S tem so mladi v Zgornji Ščavnici Ponovno potrdili, da z njihovim delom in trudom lahko veliko pripo- fiiorejoza uspešnejši razvoj svoje krajevne organizacije. Skupno so mladi ^l^rajevno skupnostjo po končani enodnevni akciji organizirali piknik na ^aterem so spregovorili še o nadaljnem bolj uspešnem sodelovanju s ■krajevno skupnostjo. Janez Lorber BOGOMIR KOSTANJEVEC Kmetijski zakoni ZAKON O STAROSTNEM ZAVAROVANJU KMETOV L nadaljevanje Katera oseba je glede pravic do starostne pokojnine izenačena z kmetom — zavarovancem? To je oseba, ki sama ni bila nikdar zavarovanec in kije pred uvedbo starostnega zavarovanja kmetov, torej pred 1. 1. 1972 bila lastnik kmetije, pa je svojo kmetijo izročila osebi, ki ima ob uveljavitvi ZSZK (1.1. 1972) lastnost kmeta — zavarovanca iz zgoraj obravnavanih točk I—3. Tako osebo nazovimo prevžitkarja. Kdaj se osebe naštete zgoraj pod točko 1—3, ki se sicer ukvarjajo z kmetijsko dejavnostjo in njihovi družinski in gospodinjski člani ne štejejo za zavarovance po ZSZK? Po določbi 2. odst. 17. čl ZSZK bo to takrat, ko morajo biti same in njihovi družinski in gospodinjski člani obvezno zavarovane po predpi- sih pokojninskega in invalid-skega zavarovanja delavcev. Tu gre za delavce v združenem delu, za obrtnike in podobno, ki se obenem ukvarjajo s kmetijstvom. Tudi v primeru, če je družinski član, n. pr. žena »delavca — kmeta<< lastnica kmetijskega zemljišča in se bavi le s kmetijstvom, ni zavarovana po ZSZK, ker je obvezno zavarovana po moževi liniji po predpisih pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki ji daje mnogo več pravic in ugodnosti kot pa ga'daje ženi čistega kmeta ZSZK. Upravičeno se postavlja vprašanje ali so take rešitve pravične? Dosti nevolje pa tudi povzroča interpretacija zgoraj omenjene določbe, da osebe naštete zgoraj pod točko 1—3 (glej 1. odst. 17. čl. ZSZK) izgube lastnosti zavarovanca po ZSZK, če je kateri zavarovan- čev družinski član zavarovan v pokojninskem in invalidskem zavaro- vanju. Izjema so le kmetje — borci NOV, ki so socialno ogroženi. O vseh določbah ZZKZ, ki veljajo za borce NOV bomo govorili v poseb- nem poglavju tega sestavka. Zanimiva je diskusija tov. Anke Tominšek, predsednice sodišča združenega dela pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter sta- rostnega zavarovanja kmetov v SR Sloveniji, ki jo je imela pri »okrogli mizi« organizirani od tednika »Kmečki glas« v aprilu letos (glej »Kme- čki glas. št. 17 z dne 23. 4. 1980). Navedla je sledeči primer: Neki mož je bil vse življenje kmet in kot tak je prejemal starostno pokojnino po ZSZK. Na starost se poroči z vdovo po delavcu, ki dobiva pokojnino po pokojnem možu. Z ozirom na 2. odst. 17. čl. ZSZK pa sedaj f)oroče- ni kmet izgubi svojstvo zavarovanca po ZSZK, ker je družinski član nekoga, ki ima zavarovanje po predpisih pokojninskega in invalidske- ga zavarovanja delavcev. Lahko se zgodi, da mu sedaj žena prej umre in nekdanji kmečki starostni upokojenec ostane brez vsake pokojnine, ker je po umrli ženi ne dobi. njegova pa mu je bila ukinjena ko seje poročil z družinsko upokojenko. Pozdravljamo stališče tov. Tominško- ve in drugih udeležencev omenjene »okrogle mize«, daje potrebno vse neživljenjske določbe ZSZK predočiti zakonodajalcu in doseči pamet- ne rešitve. Koliko znaša prispevek za obvezno starostno zavarovanje kmetov, ki ga morajo plačati kmetje-zavarovanci? Višino prispevka določi vsako leto Skupščina skupnosti pokojnin- skega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji. Za leto 1980 (glej Ur. 1. SRS št. 1/80) znaša letni prispevek na kmečko gospodarstvo v enotnem znesku 3.186 din in v znesku 4,52 % od odmeme osnove, kije določena v 33 čl. ZSZK (katasterski dohodek in dohodek iz gozda in drugi dohodki). Opozarjamo pa. da kmetje - zavarovanci zagotavljajo le del sredstev potrebnih za kritje izplačevanja pokojnin in stroškov obveznega starostnega zavarovanja kmetov, dočim pa se ostala sredstva zagotove s .solidarnostno udeležbo delavcev in drugih delovnih ljudi. V nekate- rih primerih, kijih bomo še omenili pa morajo plačati zgoraj omenjeni prispevek tudi druge osebe — nezavarovanci. Tu opozorimo na 1. odst. 37. čl. ZSZK. ki pravi da organe, razloge, merila in postopek za zmanj- šanje, oprostitev in odpisovanje prispevka kmetov — zavarovancev določa skupnost starostnega zavarovanja kmetov. Pravtako pa opozo- rimo tudi na 2. odst. 63 čl. ZSZK, ki določa da o zmanjšanju, oprostitvi in odpisu prispevka odločajo dosedanje občinske komisije po doseda- njih predpisih, če skupnost ne določi drugače. Kdaj pridobijo pravico do starostne pokojnine kmetje — zavarovan- ci? Osebe naštete zgoraj pod točko 1—3 (1. odst. 17. čl. ZSZK) in njihovi zakonci (5. odst. 17. čl. ZSZK) — vsi so kmečki zavarovanci — pridobijo pravico do starostne pokojnine, če izpolnjujejo naslednje v 18. 01. ZSZK naštete pogoje in to: 1) da imajo do dneva uveljavljanja pravice do pokojnine vsaj 5 let lastnost zavarovanca. 2) da so v zadnjih 20 letih pred uveljavljanjem pravice do pokojnine opravljali najmanj 10 let kmetijsko dejavnost kot svoj edini in glavni poklic v smislu I. odst. 17, čl. ZSZK o čemur smo že pisali. Kmetu — borcu NOV se v dobo 10 let šteje čas udeležbe v NOV v priznanem trajanju. Tukaj moramo opozoriti na zadnji odstavek 18. čl. ZSZK, ki se glasi: »Osebi, ki je delala na kmetiji in živela z zavarovancem v skupnem gospodinjstvu ter se preživljala izključno z dohodkom od kmetijske dcja\ nosil in. ki ob smrti zavarovanca ali še za časa njegovega življenja prevzame njegovo kmetijo, se v dobo omenjeni zgoraj pod točko 1 in 2) všleje tudi čas, ko Je pred prevzemom delala na kmetiji in bila zavaro- vana po predpisih o zdravstvenem zavarovanju kmetov.« 3) da so dopolnili 65 let. kmet-borec NOV pa 60 let. 4) da ob uveljavljanju pravice do pokojnine izročijo kmetijo osebi, ki poslane s prevzemom kmetije zavarovanec v smislu 1. odst. 17. čl. ZSZK. Na primer: starša ki ta oba kmeta-zavarovanca izročita kmetijo svojemu sinu. ki je delal le na kmetiji in ki sedaj postane sam kmet- zavarovanec. dočim pa se starša umakneta in kot prevžitkarja uživata eno skupno pokojnino. Ali lahko kmetski zavarovanci (1. in 5. odst. 17. čl. ZSZK), ki izpol- njujejo zgoraj pod točkami 1—3 naštete pogoje uveljavljajo pravico do starostne pokojnine, če izročijo kmetijo osebi, ki nima lastnosti zavaro- vanca po ZSZK? Lahko, vendar se prevzemnik mora zavezati da bo plačeval prispe- vcl^zil obvezno starostno zavarovanje kmetov po določbah ZSZK. Obveznost prevzemnika plačevati prispevek obstoja vse dotlej, dokler kdo uživa pokojnino po ZSZK. To ta lahko bivša zavarovanca (kmet in kmetica) ali oseba, kije glede pravice do starostne pokojnine izena- čena z zavarovancem ter po njegovi smrti njegov preživeli zakonec. (6. odst. 17. čl. in 22. čl. ZSZK). Kot že povedano je pokojnina samo ena ne glede na več upravičencev) ena kmetija — ena pokojnina). Ali lahko kmetje — zavarovanci, ki izpolnjujejo zgoraj pod točkami 1—3 naštete pogoje uveljavijo pravico do starostne pokojnine, če ne izpolnjujejo točke 4) ki govori o izročitvi kmetije? Lahko, vendar samo če se oni sami ali kdo drug namesto njih zaveže da bo plačeval prispevek za obvezno starostno zavarovanje kmetov po ZSZK. Nadaljevanje prihodnjič 8-IZ NAŠIH KRAJEV 3. julij 1980 TEDNIK Dober den. Prmoj-prmekni. tak sen slabe vole, ke bi si vuho odja, če bi si jo lehko. Toto vremen pa je letos resen čista narobe obrjeno. Gnes gdo van jaz toto pismo pisen vuni kak že letos tejkokrot dež škreblo, sunce pa je letos tak čista mrkjeno^Na travniki man seno, kije že kak lisica rjovo, na peči pa ga tudi nemren posišiti. Za nekaj pa mamo letos le srečo. Toto poscono vremen nan vsaj v mlake no studence vodo sprovi tak, ke vsaj žejni nesmo kak se nan to v sušnih cajtih godi. Zaj pa od vremena k naši stabilizaciji ali ustalitvi gospodarstva kak se toti zadevi boj strokovno reče. Ovokrot sen pisa kak eni med delovnin cajton v delav.skih mantlnih sanke v gostilnah stabilizirajo. To pred por dnevi meje sreča znonec Jaka no mi na srce položa pripombo: »Pje Lujz, ti vidiš v gostilnah samo tiste z delavskimi mantlni, ne vidiš pa tistih, ki brez mantlnov, z višjih položojov v gostilnah delovni cajt zaprovljajol Če delavce po mantlnih spoznaš, te lehko tiste ta druge za kravato pote- gneš . . .« Tak mi je poveda Jaka no še prav je meja. Saj sen tudi jaz tak misla, samo sen čaka na mnenje no oceno moje delegatske baze. To pred por dnevi sen se z mojo kosilnico, ki jo na moji zgornji karikaturi vidite drgoč po Ptuju voza. Pa sen si tan na tisten ovinki gdo se doj z drovskega mosta v mesto obrneš skoro kosilnico no zobe potrja. Tan pri bivšen minoritsken samostoni je prek krez cesto bija tokšni jorek skopani, vena so v zemlji kokšni kramp iskali, ke sen skoro moga šlepara zvati, da bi me vun potegna. Saj vete to je tan blizu tiste toble kak piše Ptuj mesto muzej. Najbrž so muzejska zanimivost tudi tiste cestne jame, ki pelajo naprej proti Kremplovi ulici. Premoj duši, tokšne slabe ceste še v naši krajevni skupnosti nemamo, saj si vsoko lukjo s šodron sproti doj zasiplemo. Mogoče pa so tiste jame no lukje zato, ke vsokega turista, ki obišče Ptuj najpret malo zrukamo no sceramo, da lehko potli več spije no poje. Te pa srečno. Vaš LUJZEK Pripnite si značke! Splača se Čeprav nisem zbiralec raznovrstnih značk, so mi vendar všeč in jih imam rad. Kadarkoli se mi ponudi prilika, vsako vzamem in si jo takoj po prejemu pripnem na suknjič, da je kam ne založim, dokler je ne spra- vim v škatlico, saj takega albuma za značke še ne potrebujem. Tudi zad- njič sem tako naredil. Po ženinem naročilu sem iz službe grede stopil v neko ptujsko trgovi- no in s tihim upanjem vprašal po pralnem prašku. Prodajalka, na katero sem trenutno naletel, me je na hitro premerila in se me s »praSca nima- mo" na kratko odkrižala. V misli na naš pralni stroj, ki brez praltiega praška trmasto molči, sem se nekam počasi odpravil proti izhodnim vra- tom. Tedaj sem izza dolnjega konca prodajalne mize prav sem proti meni zaslišal prijazen ženski glas: "Joj, kako lepo značko imate!" Ustavil sem se, ker me je neka prodajalka ustavljala vsa zagledana v mojo gumbnico s pravkar dobljeno značko. Prelepo me je pogledala in rekla: "Ali bi mi jo dali?" ,,Ja, proti odškodnini, drugače ne," sem se pošalil. ,,Kaj želite, kar povejte!" je s smehom nadaljevala. ' ,,Pralni prašek", je padlo iz mene. ,,Malo počakajte!" mi je namignila in odhitela. Vrnila seje z ovo- jem papirja, v njem so bile štiri ; škatle krasnega pralnega praška. Ko mu je napisala račun, sem si odpel značko in ji jo dal, nato pa pohitel k blagajni in plačal dobljeni pralni prašek. -a „Mokra", a koristna stabilizacijska razmišljanja v občini Slovenski Bistrici so ob vse bolj naraščajoči energetski krizi prišli na zanimivo idejo. Za novimi možnostmi pridobivanja energetike so namesto v prihod- nost, pogledali v preteklost, ko je bila voda, predvsem tista iz hribovskih potokov in hudourni- kov, osnovna pogonska energija mlinov z velikimi mlinskimi kolesi pa tudi majhne, zasebne, hidrocentrale niso bile redkost. Mnoge teh je že uničil zob časa, tisti močnejši pa še kljubu- jejo. Dva izmed mlinov, Kopše- jev pri Zg. Polskavi in mlin v Poljčanah pa sta še danes v uporabi. Nekaj mlinov, ki bi jih tako iz ekonomskega vidika kot tudi v okviru uresničevanj priza- devanj po ohranjanju naše boga- te kulturne dedi.ščine, veljalo obnoviti, pa je še vedno tako na bistriškem delu Pohorja kot tudi haloških predelih. Ugotovitev Bistričanov, da bi v obnovljenih mlinih lahko v enem dnevu zmeli tudi do pet ton pšenice, koruze ali drugega zrnja. prav gotovo ni nepomembna. Nepomembno pa tudi ni razmiš- ljanje o ekonomičnosti nekdanjih majhnih hidrocentral, katere pa bi se danes še kako uspešni vključile v stabilizacijska priza- devanja pri pridobivanju elek- trične energije. Tudi teh do pred nekaj desetletji na bistriškem Pohorju ni bilo malo, danes pa so že povsem izginile. Besedilo in posnetek: Viktor Horvat Značilna hriboVska domačija v kateri so si pred napeljavo električnih vodov svetili s tokom iz zasebne hidrocentrale. ŠE NEIZKORIŠČENE MOŽNOSTI KMEČKEGA TURIZMA Ob koncu delovnega tedna ali med prazniki, ko se želimo spro- stiti in nabrati novih moči, ko hočemo vsaj za nekaj ur proč od mestnega vrveža in hrupa ali pa ko hočemo v miru in v prijetnem okolju poklepetati s prijateljem, smo mnogokrat pred težko rešlji- vo uganko, seveda če nam ni za pusto hotelsko sobo, za ropotanje s kozarci, za zadimljeno ozračje in podobno. Zadnje čase govorimo precej o kmečkem turizmu. Še vedno so redki kmetje, ki se odločijo za to novo obliko kmečke dejavnosti, je pa že nekaj takih, ki so se na tem področju že precej uveljavili. Kden takšnih je Jože Slavinec iz Mihalovec v občini Ormož. Nje- gove kmetije ni težko najti, saj lahko pridete do nje po lepi as- faltirani »poti v gorice« iz Or- moža skozi Litmerk in Ivanjkovce proti Jeruzalemu. Ko pridete do kmetije vas na to opozori dobro vidna tabla ob cesti. Težko bi temu, kar tam vidimo, rekli kme- tija, saj ni videti običajne vsa- kovrstne krame, ki je za kmečka dvorišča običajna. Pozornost pa vzbudi tudi zelo skrbno urejena okolica, ki bi se lahko mirno pri- merjala s kakršnimkoli urejenim parkom. In prav gotovo je nadvse prijetno posedeti na klopeh, na- rejenih iz drevesnih debel, pa prigrizniti specialitete kmečke kuhinje in nenazadnje, sprazniti kak kozarček pristnega domačega vina. Jože Slavinec se ukvarja s kmečkim turizmom šele tri leta, pa je že precej znan in gostov od blizu in daleč mu ne manjka, po- sebno ob sobotah in nedeljah ter praznikih. Za to dejavnost se je odločil zaradi pozitivnih izkušenj že prej preusmerjenih kmetij in pa zaradi priporočila občine, pogoji pa so bili dani z asfaltiranjem ce- ste v teh krajih. Kot sam pripo- veduje, bi glede na število ob- iskovalcev bilo dela in seveda tudi Jože Slavinec: »Vse kar ponudimo gostu, pridelamo doma.« zaslužka za več takih kmetij, žal pa je na tem območju ob vinski poli s to dejavnostjo osamljen. Morda se kmetje ža to neradi od- ločajo zato, ker vse skupaj zahteva ogromna truda.« Mi delamo ves teden na kmetiji, ob nedeljah in praznikih pa delamo še bolj, drugi pa lahko seveda takrat počivajo,« je dejal Jože Slavinec.'Prav gotovo to drži, saj zahteva priprava »do- mače hrane« in pozorna postrež- ba veliko dela. Ko smo ga povprašali, kaj sve- tuje vsem, ki nameravajo svoje kmetije preusmeriti v turistično dejavnost je dejal, da je najva- žnejše to, da je vse, kargostu na taki kmetiji ponudijo, pripravljeno doma. Vse mora biti rezultat dela na kmetiji, na polju, v vinogradu, v hlevu in nenazadnje v kmečki kuhinji. Le tako je mogoče ohra- niti pristnost kmečkega turizma. JB Poštna kočija - pomemben turistični dogodek POSTNA KOČIJA 9. JULIJA V PTUJU v okviru 400-obletnice kobilarne Lipica, ki je bila ustanovljena kot cesarska dvorna kobilarna in ki jo bomo nadvse slovesno proslavili, je še posebej zanimiv prevoz pošte s poštno kočijo, kibo šla na pot 6. julija na Dunaju in bo prispela 13. julija v Lipico prek Šentilja v Slovenskih goricah, Maribora. Ptuja, Celja, Ljubljane in Postojne; druga kočija pa bo vozila iz Trsta prek Opčin do Lipice. Celoten sklop praznovanja 400-obletnice kobilarne Lipica bo posvečen vsestranskemu prikazu uporabnosti lipicanca, vrednotenju dosedanjega rejskega dela in uveljavitvi Lipice kot rejsko, športno-rekreacijskega, kulturno-zgodovinskega in turističnega središča, kot tudi privabiti tu- riste v kraje ob poti poštne kočije. Fbšta bo potovala s poštno kočijo; njen prevoz pa organizira lipiška kobilarna pod pokroviteljstvom združenih ptt organizacij Slovenije. Med organizatorji je tudi ptujska PTT; njen predstavnik v odboru (PTT Maribor) pa je Alojz Čuček, direktor ptujske PTT, kije o pripravah na sprejem poštne kočije v Ptuju med drugim povedal: »K pomembnim letošnjim jubilejem, ki jih praznujemo v naši družbi, kot zgodovinske mejnike našega povojnega obdobja, zahvaljujoč veliki narodnoosvobodilni vojni in izbojevani zmagi pred 35-leti ter 30-oble- tnici samoupravljanja, dodajemo na Slovenskem še posebno za naš zgodovinski razvoj pomembno praznovanje, toje400-obletnico obstoja kobilarne Lipica, zakaj dajemo temu takšno težo? Razvoj poštne službe je bil namreč od vsega začetka odvisen od jezdne in pa ostale konjske vprege, zato sta prav ti dejavnosti spremljali po- vezanost na tem predelu naše domovine. Ta dogodek pa spremlja tudi druga bridka resnica, da je naš pokojni predsednik Tito pred dvema letoma prevzel pokroviteljstvo nad proslavo, ki pa je žal ni dočakal. Po vsem tem, kar je svet pred nedavnim izrekel tovarišu Titu in naših sprejetih obvezah v nadaljevanju njegovih del in pobud, je naša dolžnost, da tudi to jubilejno mednarodno turistično prireditev dostojno prosla- vimo. PTT kolektivi, skozi katera območja potuje jubilejna poštna kočija, pa se vključujemo z namenom, da naši javnosti predstavimo razvoj PTT dejavnosti, od nastanka do danes, ki je bila stalni spremljevalec človeštva skozi vse oblike njegovega gospodarskega, kuhurnega in političnega razvoja. Zadovoljni pa smo tudi da vodi ta pot danes skozi naš Ptuj, katerega 1900-letnico obstoja smo praznovali pred 11 leti in kije pred- stavljal po pisanih izročilih važno prometno in upravno središče takra- tnih časov. Poštno kočijo bomo sprejeli v Ptuju 9. julija ob 11. uri. PTT delavci z območja ptujskih PTT se pripravljamo na ta dogodek izredno zavzeto,, ker je Ptuj v daljnji zgodovini imel važno vlogo na tem delu slovenske zemlje, kot eno najstarejših mest in so vodile tu skozi važne prometne poti. Iz virov, ki so na razpolago vemo, daje prva pot vodila skozi takratni Petovione že leta 333 in to iz Milana prek Ogleja skozi Ptuj, Beograd, Sofijo in Jeruzalem. Razen teh so vodile poti še v razne smeri, kot so: proti Dunaju, v Panonsko nižino in še kam drugam. Na sami slovesnosti v Ptuju bomo skušali dati poudarek prav razvoju PTT v zgodovini in tudi poznejšemu razvoju, ki je bil prisoten v rimskih, časih, srednjem veku, pa vse do meUvojnega obUobja m tudi sedanjem u razvoj u. Zanimivo je .daje bil razvoj do leta 1517, koje začela obratovati redna pošta v Ptuju sorazmerno počasnejši, da pa je pozneje to območje zajel hitrejši razvoj. Hitrejši razvoj beležimo zlasti še po uvedbi železnice na našem ob- močju, to je po letu 1860, ko beležimo tudi prvo telegrafsko zvezo na našem območju. Telefonsko povezavo je naše območje dobilo šele v 20. stoletju, to je leta 1913.« Prihod poštne kočije v Ptuju predstavlja pomemben zgodovinskotu- ristični dogodek. Tovariš Čuček, kako pa se ostali dejavniki poleg PTT delavcev vključujejo v obeležje tega trenutka? Shema poti poštne kočije skozi Ftuj »Aktivno se poleg delavcev PTT vključujejo še turistično in filateli- stično društvo, občinske družbeno-politične organizacije, zlasti še ob- činska konferenca socialistične zveze in tudi občinska skupščina. Pri pripravi sprejema poštne kočije smo v ptujski občini dobili potrebno pomoč, vse z namenom, da ptujskemu občinstvu ta dogodek čim boljše predstavimo. Ob tej priložnosti bo mogoče dobiti tudi priložnostni žig,; posebne spominske znamke in tudi kuverte, kot je to že običajno ob takih filalelističnih dogodkih,« je zaključil Alojz Čuček. MG SPOROČILO KMETOVALCEM Kmetijska pospeševalna služba Kmetijske zadruge Ptuj sporoča vsem sa- djarjem, tržnim proizvajalcem in vrtičkarjem, da seje po podatkih prognoslične^ službe močno razširiljaboičnizavijač. ki povzroča črvivost jabolk in drugega sadja.' Priporočamo takojšnje škropljenje sadnega drevja z enim od naslednjih; pripravkov: 0.25 % zolon, 0.2 % gusathion, 0.1 % ultracid, 0.15 % ekaluks ali 0.1 %. actellic. Slednjega to je acteilic. ki jesicernovejši preparat, še posebej priporočamo,; ker hitro in učinkovito deluje tudi na grinje — uši na zelenjavi kot je fižol, zelenai in drugi. Strupenost pa preneha že od 4—5 dneh. ' Navedenim strupom primešajte ustrezne fungicide zoper škrlup kot dithaneŠ in zoper plesen karalhane. V kolikor ugotavljale slabo rast uporabite še listno j gnojilo folifertil. za boljšo lepljivost škropiva pa dodajte še 0.1 % sandovit. • Vsa navedena škropiva dobite v poslovalnici Zadružnik Kmetijske zadrugei Ptuj. ; Iskalci vode imajo še vedno delo Med območje kjer imajo zelo slabo pitno vodo ali pa je pogosto, v sušnih obdobjih, celo zmanjka, sodi tudi hriboviti del krajevne skupnosti Destrnik. Nedavno lega so morali na vse vodovodne pipe v krajevnem središču zapi- sali, da voda ni pitna in šele po temeljitem kloriranju, so lahko te opozorilne napise sneli. Tudi bri- gadirji letošnje mladinske delo- vne akcije Slovenske gorice 80 pridno kopljejo jarek za vodovod proti Deslrniku, pomagali pa so jim tudi učenci .sedmih in osmih razredov deslrniške osnovne .šole. s čimer .so hoteli tudi sami poka- zali, da bo lahko le vodovod rešil to osnovno življenjsko vprašanje. Vse to pa ne pomeni, da bo Feliks Koser iz Doliča pri Deslr- niku ostal brez dela. Še ga bodo ljudje klicali na svoje domove, da s svojo »čarobno« rogovilo poišče najprimernejše mesto kjer lahko zagotovo računajo, da ne bodo kopali zaman. Težko je verjeti, pa vendar Feliks resnično že vrsto et tako odkriva mesto na katerem mora kopati. Pravi, da se doslej še ni zmotil in da je najgloblji stu- denec, skoraj 40 mplrov, skopal v Miklavžu pri Ormožu. To nara- vno orodje bojda mora biti iz eno leto stare leske.da je »ta pravo«. Ob našem obisku, bilo je natanko 11. februarja letos, pa je Feliks odlomil rogovilo kar v bližnjem grmu in resnično jo je potegnilo proti zemlji kotjo lahko vidimo na slikah. Poskusil sem tudi sam. pa nič. Vsakemu lo ne uspe, tako kot pri hipnozi ne, je nekdo pripo- mnil. Verjeli ali ne, Koserov. Feliks je že marsikateremu poiskal na- jprimernejši kraj za studenec. In kar gaje tudi sam kopal, bo nekaj tega že držalo. mš Feliks je takole nastavil rogovilo in v nepomičnih rokah jo je začelo sukati proti zemlji... in tu je pokazala, da je pod površino voda. V bližini je bil resnično vodnjak, ki ga je nekoč sam skopal. Foto:. L Ciani fEDNIK - 3. julii 1980 KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE - 9 Franc Pajtier ob restavriranju glinastega sokovnika vzbuja pozornost svojega sina. Del njegove bogate zbirke je našel svoje prostor kar v hlevu in jaslih. Tisočletja v rokah Franca Pajtierja Med maloštevilnimi, ki jim pomeni raz- iskovanje zgodovine več kot samo zabava in hobi, ob rednem delovnem času, je tudi 38 letni Franc Pajtier iz Gaja pri Pragerskem. Ko se je pred skoraj dvajsetimi leti prvič navdušil nad posebnostmi iz sveta narave, bolje rečeno kamenja, še pomislil ni, da mu bo raziskovanje preteklosti postalo neločljiv del vsakodnevnega opravila. Še kot mlad fantje pričel z zbiranjem starih kovancev. Bilo je to v Racah pri Mariboru. Njegova zbirateljska vnema je rasla in mu je uspelo zbrati mnoge redke primerke starega denarja. Najstarejši kovanci pa segajo vse do rimskih časov iz pr- vega in drugega stoletja. Polnih pet let je zbiral stari denar in kovance, nato pa se je pričel usmerjati v zbiranje fosilov, predvsem iz do- mačega okolja in Slovenskih goric. Želja, da bi v svoji zbirateljski strasti dosegel še več, in da bi svojo zbirko kovancev in fosilov razširil z najdbami iz drugih evropskih držav, gaje po končanem šolanju za tehničnega ri- sarja, pripeljala pot v Nemčijo kjer je ves svoj prosti čas posvetil prav raziskovanju fosilov. Kar šest let je iskal in kopal po raznih krajih te dežele. Njegova vztrajnost pa ni bila zaman, saj je svojo zbirko obogatil. Fosile je zamenjal s podobnimi najdbami iz mnogih evropskih dr- ?av, med njimi iz Anglije, Avstrije, Italije, Poljske in še drugih. Vztrajnost in uspeh sta ga pripeljala v vrste članov paleontološkega dru- štva v Nemčiji. Med najbolj dragocenimi fosili, ki krasijo njegovo zbirko so iz kraja Črna jura v Nemčiji, imenovani Amatheus, njegovo starost ocenjujejo na okoh 180 milijonov let. Se z eno znamenitostjo iz svoje zbijke se lahko pohvali. Če je fosil večji od 2,5 cm pomeni že veliko redkost in prav teh je imel Franc Pajtier precej. Želja po domovini gaje pripeljala v Gaj pri Pragerskem kjer je s svojim delom nadaljeval. Zaposlitev si je našel kot avtoličar V TAM Maribor, svoj prosti čas pa je ponovno posvetil raziskovanjem fosilov. Ker pa je teh v njegovi okolici malo, je pričel iskati nove možnosti obujanja preteklega ustvarjanja na območju Štajerske. Pred nedavnim je navezal tesnejše stike z osnovno .šolo na Zg. Polskavi, kjer je pričel, voditi paleontološko-geološki krožek. Na šolo je tako prinesel tudi velik del svoje zbirke fosilov, kar blizu 1000 jih je tam, nekaj tisoč pa jih še vedno hrani na svojem domu. Ob svojem raziskovalnem delu, v katerega ga žene še sedaj velika želja za odkrivanjem novega za naše čase in že znanega iz preteklih časov je pred štirimi leti sklenil, da bo svojo dejavnost preusmeril v ohranjanje najdb naše narodopisne preteklosti in to izdelkov iz gline. Izkušnje iz preteklih let bogatega raziskovanja so mu v veliki meri pomagale tudi v ohranjanju predmetov iz gline, ki jih je zbiral v ožji okolici, nato pa seje napotil tudi v oddaljenejše kraje. Vztrajnost pri iskanju je bila tudi tokrat bogato poplačana, tako mu je uspelo v zadnjih štirih letih zbrati blizu 900 različnih predmetov iz vsakodnevne uporabe naših )prednikov. Vsi pa so izdelani iz gline. Ne samo po številu, njegova zbirka je postala velikega pomena tudi po vrednosti in časovni razgibanosti iz katere izhajajo posamezni predmeti, med njimi so mnogi že za dobre poznavalce narodopisnega blaga neznanka, še posebno ker so bile izdelane iz gline. Tako danes zbirka Franca Pajtierja pred- stavlja pravo posebnost predmetov iz življenja naših prednikov. Ima večje število vrčev, mo- tainice za maslo, kar 65 modelov bider, več svečnikov, čutaric, prek 150 različnih loncev, večje število terakotnih lončenih in drugih negativov, več loncev s posvetili od katerih posamezni izhajajo že iz leta 1815 in 1832. Med zelo redkimi najdbami so tudi glinasti mo- žnarji, pa lonci v obHki živali, od 150 do 200 litrski lonci za kuhanje perila. Doslej skoraj neznani so tudi glinasti sokovniki, pa bilikumi. Zanimiva pa je tudi pisana dokumentacija iz časov lončarstva, katero je uspel ohraniti pro- padanju. Požrtvovalnost in vztrajnost Franca Pajtierja pa se ne konča samo z zbiranjem predmetov. Da gaje našel, je zanje komaj prvi korak, ki mu sledi reštavriranje in iskanje porekla ter na- mena porabnosti. Vse podatke že od začetka, ko se je ukvarjal še z zbiranjem fosilov, je pridno zapisoval in si ustvarjal še z zbiranjem fosilov, je pridno zapisoval in si ustvarjal kro- nološki in vrednostni pregled. Predmeteje tudi fotografiral in tako uspel ustvariti pravi lite- rarni prikaz zbranih najdb. Pri tem delu mu veliko koristi znanje iz šole, kjer je spoznal umetnost tehničnega risanja, to pa pomeni tudi skrb za-vrednost materiala, ki ga obdeluje. Kot član numizmatičnega društva Slovenije je v glasilu tega društva že objavil obsežen pregled kovancev. Sedaj pa se pripravlja na področju spoznavanja glinastih najdb za katere bi želel izdali posebno brošuro. To bi bil velik prispevek v obravnavanju vloge gline na Slo- venskem za kar je sedaj zelo malo literature. Ta izhaja predvsem iz najdb na območju Dolenj- ske in Prekmurja, skoraj nič pa iz Slovenskih goric in Haloz, čeprav je znano, daje prav tukaj cvetela obrt izdelkov iz gline. Njegove raz- iskave pa so bile prav na doslej slabo opisanih območjih. Med načrti za prihodnje obdobje si je zadal naloge: ohranitev kar največ predme- tov našega narodopisnega bogastva na doma- čih tleh. da ne bi več izginjala v tujino. Že kar prava muzejska zbirka fosilov in iz- delkov iz gline, kiju hrani Franc Pajtier doma zasluži po njegovem mnenju svoje mesto v družbi, ki danes kaj malo pozna predmete, kakršne so v vsakodnevnem življenju uporab- ljali njihovi predniki. To prepričanje gaje tudi navedlo, da bi bil pripravljen svoje predmete nameniti stalni razstavi, če bi jo organizirali v Slovenski Bistrici, kjer že razpolagajo z delom predmetov iz narodopisne preteklosti, prav tako pa imajo v gradu temu namenu že dolo- čene prostore. Samo tako bi zbirka dobila svojo pravo vrednost. Franc Pajtier bo ob nadaljnjem zbiranju tako predmetov kot literature tudi v prihodnje bogatil in ohranjal razvoj slovenske kulturne dediščine. Svoj, danes že zelo bogate iz- kušnje in spoznanja pa bo prenašal tudi na mlajše rodove, predvsem ob delu s šolsko mladino in zaposovanja podatkov o predme- tih, njeni uporabi, starosti in drugem. Posnetka in besedilo: Viktor Horvat Prvi maturanti zdravstvene šole v Ptuju v četrtek, 26. junija so svečano sklenili to šolsko leto učenci in maturanti TOZD gimnazije Dušan Kveder v Ptuju. Prav gotovo so bili posebne pozornosti deležni maturanti oddelka Zdravstvene šo- le Maribor, ki so opravili štiriletno uspešno šolanje v ptujskem Centru srednjega usmerjenega izobraževa- nja. Trideset maturantov je preje- lomatuiiteinaspričevala, s katerimi dokazujejo svojo sposobnost za Opravljanje pokUca srednje medi- cinske sestre. Ravnateljica tozda je Ob slovesnosti povdarila tesno so- delovanje med Zdravstveno šolo Maribor, Zdravstvenim centrom Ptuj — Ormož in dislociranim oddelkom v Ptuju. Vsem sodelujo- i^im se je zahvalila in izrazila željo, da bi ostalo tako tudi v prihodnje. Sicer pa je poleg maturantov Nravstvene šole, prejelo maturite- Utrinek z zaključne slovesnosti gimnazijcev, (foto JOS) tna spričevala tudi 82 maturantov splošne in 68 maturantov pedago- ške gimnazije. Vsi skupaj so na zaključnem izpitu dosegli 81- odstotni učni uspeh. Dan kasneje so svečano zaklju- čili šolsko leto tudi učenci TOZD Kovinarska in kmetijska šola Velj- ko Vlahovič. Tu je maturiralo sku- pno 101 učencev, od tega jih je 21 kmetijcev. Za maturante je eno obdobje življenja zaključeno, nikoli več ne bodo sedeli v teh klopeh, nikoli več ,,trepetali", ker se ne bodo pripravili na učno uro, ne bo več šolskih nalog. Bodo pa druge, huj- še preizkušnje, ki jim jih bo posta- vilo na pot življenje. Upajmo, da jim je srednja šola dala toUko mo- či, da bodo vse prepreke znali premagati in da bodo postali pravi soustvarjalci nadaljnjega razvoja naše socialistične samoupravne skupnosti. N. D. Enotno izvajanje- izobra- ževanja Delavski sveti TOZD in DSSS v TLA Kidričevo so med drugim obravnavali spremembe in dopolnitve pravilnika o enotnem izobraževanju v tej delovni or- ganizaciji. , Tako so mnoge spremembe v prid praktikantom. Učenci in študentje dobivajo v ča- su počitniške prakse v TGA ustrezne nagrade, povrnjene potne stroške in tudi malico. Za letošnje šolsko leto bi se naj skupni stroški počitniške prakse povečali za okrog 20 odstotkov. Ker je počitniška praksa obvezna, saj je del učnega programa učen- cev, je zato razumljivo, da delovna organizacija pomaga izvajati vzgojnoizobraževalna dela, saj s tem prevzema odgovornost s po- dročja dela oziroma varnosti pri delu, izobraževanja ter pokriva vse stroške počitniške prakse. Kot je bilo v obrazložitvi posredovano vsem članom delav- skih svetov v DO je bilo nujno spremeniti nekatere kriterije za vi- šino in upravičenost do nagrade za počitniško prakso, saj bi s tem v letu 1980 zmanjšali stroški za ok- rog 200.000 din, kar pomeni, da se tudi v tej smeri upoštevajo var- čevalni in stabilizacijski ukrepi. 2e na sestanku poslovodnih delav- cev so se s predlaganimi spremem- bami strinjali, prav tako pa so jih v celoti potrdili člani DS v TOZD m DSSS v delovni or- ganizaciji TGA Kidričevo! France Meško OBVESTILO UPORABNIKOM UUDSKE IN ŠTUDIJSKE KNJIŽNICE V PTUJU Obveščamo vse uporabnike knjižnice, da bodo v mesecu juliju in avgustu njeni oddelki odprti takole: — študijski oddelek — vsak dan od 7. do 14. ure, ob sobotah pa od 7. do 12. ure — ljudski oddelek — vsak dan od 7. do 14. ure, ob sobotah pa od 8. do 10. ure — mladinski oddelek — vsak dan od 7. do 14. ure, ob sobotah pa od 10. do 12. ure. Uprava knjižnice s SEJE SKUPŠCME kulturne SKUPNOSTI SLOVENUE Delegati so zavrnili osnutek sporazuma Osrednja točka dnevnega reda seje skupščine KSS, ki je bila 23. junija, je bila obravnava osivutka samoupravnega sporazuma o temeljih plana kulturne skupnosti Slovenije za naslednje srednjeročno obdobje. Skorajda vse občinske kulturne skupnosti so imele pripombe na osnutek sporazuma, večina pa se je od predlaganih možnosti združevanja sredstev odločila za sedanji način združevanja in vzajemnosti. Za to so se odločili predvsem iz tega razloga, ker je sedanji način že utečen in ker ostale razli- čice niso ponujale bistvenih sprememb na bolje. Največ razprave je bilo o naložbah — letošnjih in za prihodnje sred- njeročno obdobje. Zaradi ustalitvenih prizadevanj je morala kulturna skupnost Slovenije investicijska sredstva za naslednje srednjeročno obdobje zmanjšati s 760 milijonov na 580 milijonov dinarjev. Zato so se delegati zavzeli predvsem za dokončanje že pričetih investicij, o novih pa bi naj strokovna služba pripravila dobro pretehtan predlog, ki naj temelji na prioriteti in na finančnih možnostih. Tako so delegati predlagali, da naj predlagatelj osnutka do naslednje seje, ki bo predvidoma 18. julija, pripravi novo besedilo osnutka samoupravnega sporazuma. Pripombe so bile tudi na osnutek družbenega dogovora o gradnji Muzeja revolucije v Ljubljani, ki bi naj bila prioritetna naloga v nasled- njem srednjeročnem obdobju. Izvršni odbor kulturne skupnosti Slovenije je podprl pobudo za izgradnjo novega muzeja in predlagal nekatere spremembe v besedilu osnutka. Delegati mariborske in ptujske kulturne skupnosti pa so predlagali, da naj bi to naložbo prestavili na konec srednjeročnega obdobja oziroma v naslednje srednjeročno obdobje 1986- 1990. Predlog delegatov je temeljil predvsem na ustalitvenih ukrepih in na pomanjkanju sredstev za kulturno dejavnost nasploh. Vsi delegati so se sicer strinjali, da je potrebno zgraditi novi muzej, ker je sedanji v izredno neustreznih prostorih, ki ogrožajo obstoječe eksponate. Vendar so se delegati vprašali, ali je gradnja v trenutni gospodarski situaciji res tako nujna in neodložljiva. Ko bi morali glasovati o predlaganem osnutku, so delegati zahtevali preverjanje sklepčnosti in ugotovili, da zbora nista več sklepčna — seja je trajala od 9. ure pa tja do 15. ure, ko so začeli dele- gati, zaradi vezanosti na javna prometna sredstva, odhajati — tako da glasovanja ni bilo. Tako je moral predsednik skupščine France Stiglic sejo zaključiti preden so bile obravnavane vse točke dnevnega reda. Prisotni delegati so pismeno potrdili svojo prisotnost in predlagali, da naj se proti dele- gatom, ki so sejo zapustiH predčasno, ustrezno ukrepa. Eden od delegatov je sicer predlagal, da bi se odsotni delegati pismeno opredelili do sklepov skupščine, kot je bilo to na prejšnji seji, vendar so ostali delegati to na prelog predsednika skupščine zavrnili. Ob tem se spet pojavlja vprašanje, zakaj delegati ne vztrajajo do konca. Gre res le za predčasno odhajanje zaradi prometnih zvez? Najbrž je vzrok tudi v tem, da so seje predolge, predvsem zaradi tega, ker ob pomembnih dokumentih, ki jih sprejema skupščina, delegati običajno poslušajo še dodatne obrazložitve že obrazloženega gradiva, kar je zgolj izguba časa in obremenjevanje delegatov, še posebej, ko gre za obrazlo- žitev, ki ne pove nič novega. Tega bi se morali zavedati tudi funkcionarji v organih republiške kulturne skupnosti in upoštevati, da delegati prihajajo rfa seje pripravljeni in s točno opredeljenimi stališči k posamez- nim točkam dnevnega reda. Morda pa bi bilo prav, da bi se delegati sestali dvakrat v mesecu, če je na dnevnem redu obravnava tako pomembnega dokumenta kot je osnutek sporazuma o temeljih plana za naslednje srednjeročno obdobje, poleg te pa še vrsta drugih pomembnih točk. Za ilustracijo le podatek, da so delegati razpravljali o osnutku sporazuma več kot tri ure — to lahko pomeni, da je bil osnutek slabo pripravljen, ali pa pripravljenost dele- gatov, da z vso odgovornostjo sodelujejo pri oblikovanju tako pomemb- nega dokumenta. N. D. TINJE NA POHORJU Spomenik bodo zavarovali krajani številni obiskovalci rekreacijskega središča občine Slovenska Bistrica pri Treh kraljih so zadnji čas z zaskrbljenostjo pogledovali po strehi cer- kve Trije kralji. Tu okrog je tudi v zimskem času zbirališče ljubiteljev smučanja v poletnih mesecih pa prijeten prostor ljubiteljev planin in nedeljskega oddiha. Pred nedavnim je prežeča nevarnost s strehe postala že tako velika, da so morali cerkev obdati z leseno ograjo. Sicer bi kateremu od obisko- valcev lahko padel na glavo tudi kakšen del opeke. Velika luknja skozi katero dežuje v osrčje cerkve pa danes že kar ,,kriči" po nujnosti, da bi jo zakrpali. Ker ni bilo potrebne pobude od od drugod, so pred nedav- nim prebivalci krajevne skupnosti Tinje, na njenem območju ta zgodovinski spomenik stoji, sklenili ustanoviti poseben odbor za popravi- lo zvonika na cerkvi Trije kralji. Uspelo jim je že tudi ugotoviti, da bi popravila, ki morajo biti izvršrena v najkrajšem času, sicer bodo stroški in posledice odlašanj še večje, veljala okoli 55 tisoč dinarjev. Prebivalci krajevne skupnosti Tinje so sklenili potreben del denarja zbrati iz lastnih prispevkov. Pričakujejo pa tudi razumevanje, predvsem \ pa finančno pomoč od kulturne skupnosti občine Slovenska Bistrica pa j tudi republike. S tem so krajani ponovno dokazali, da jim ohranjanje I kulturne dediščine pomeni zelo veliko, pa čeprav je potrebno zato odšteti i tudi težko prislužen denar, saj je to območje predvsem pokrito z gozdni-' mi površinami in polji, kar jim je tudi osnovni dohodek. Čp ho akciia dosegla svoj namen, za kar v nobenem primeru ne bi smelo biti vprašanje, še px)sebno ne tistih, ki so v kraju, občini in republiki odgovorni za ohranjanje kulturnih spomenikov naše preteklosti, bodo s popravilom zvonika pričeli v kratkem. Znamenitost tega objekta pa je čas iz katerega izhaja, saj jo omenjajo že pred vladavino celjskih grofov in da je še danes, grajena v romanskem slogu neizpremenjena. Besedilo in posnetek: __________Ifiktor Horvat 10 - NASi DOPISNIKI 3. juKj 198P -; TEDNIl Bili smo na Titovem grobu Bili smo na Titovem grobu tiho in molče smo hodili po njegovi zadnji poti. Medobčinsko društvo slepih in slabovidnih Ptuj je izvedlo svoj letošnji prvi izlet na grob maršala Tita. Nad 120 članov in njihovih spremljevalcev, seje 20., 21. in 22. junija s tremi avtobusi odpeljalo v Beograd. V petek zvečer smo krenili v iz Ptuja ob 22. uri in drugo jutro ob 6. uri smo bili že v naši prestolnici. Pred nami je bila dolga sobota z dosti časa za ogled, ki smo ga z dobrim vodičem temeljito izkoristili. Iz Beograda smo se zvečer ob 22. uri vračali nazaj proti domu. In prišli v nedeljo zjutraj ob 6. uri v Ptuj. Toliko v informacijo kaki večji skupini, ki bi hotela naredili isto pot. Vendar brez dobrega vodiča ne gre. V Beogradu smo obiskali najprej spomenik ruskim oficirjem in diplomatom, ki so se pred leti v letalski nesreči smrtno plonesrečili na Avali. Od tod smo šli na vrh Avale do Meštrovičevega spomenika neznanemu vojaku. Po daljšem počitku nasje vodič peljal na Dedinje, tja kamor je bil naš tako zaželjen namen v mavzolej — grobnico našega predsednika Tita. I ukaj nimam besed. Tuje tiho. Tukaj govorijo le občutki. Po kosilu smo šli v muzej 25. maj. Tukaj je nekaj za videti. Tu bi; Uel skupine slepih in slabovidnih iz Ptuja pred spomenikom zmage naj Kalemegdanu. moralo biti mnogo, mnogo časa za ogled. Še vpis v spominsko knjigo in; avtobusi so nas peljali v živalski vrt. Iz zaloškega vrla smo šli na Kalemegdan, tam kjer se Sava izliva v; Donavo. Kjer je vojni muzej na prostem, kjer je ogromen obelisk —; spomenik zmage in okrog njega stara porušena trdnjava. Po lepih, sprehajalnih stezah tega parka smo šli v restavracijo Savski vjenac. Po večerji je naš mali pevski zborček zapel par pesmi in z recitacijami smo zaključili naš dobro uspeli izlet. Čeprav smo bili izmučeni je ostal nepozaben spomin. Tekst in foto: R. Raku.ša; NAŠA BRIGADA Brigada Pohorski bataljon je dobila ime po Pohorskem bataljonu, ki; je padel v junaškem boju na Osankarici. Naša brigada šteje 46 briga-! dirjev. Večina med nami smo že stari brigadirji, imamo pa tudi nekaj zelo- mladih brigadirjev. Brigadirji naše brigade so se kalili na različnih? akcijah od lokalnih (Trije žeblji), republiških (Kožbana), pa vse doj zveznih (Džerdap). Med nami so tudi večkratni udarniki. \ Pred odhodom smo se nekajkrat zbrali na enodnevnih akcijah, w\ katerih smo urejali okolico zdravstvenega doma v Slovenski Bistrici, kij je majhno prijetno mestece v podnožju Pohorja. Leži v kraju, kjer se; Panonska nižina povezuje z gorskim svetom. Občina SI. Bistrica šteje danes okoli 35.000 stanovalcev, samo mesto; pa okoli 9.000. Največ prebivalcev je zaposlenih v industriji, drugi pa soi kmetovalci. Največje podjetje v občini je Impol. Za občino Slovenska \ Bistrica je zelo pomembno tudi gozdno gospodarstvo, saj pokrivajo! gozdovi prek 50 % celotne površine. Prav tako sta razvita tudi gostinstvo in turizem. Najpomembnejšai turistična točka je vsekakor Boč z razglednim stolpom in pa Osankarica^i kjer je urejen muzej NOB. i Naša brigada se bo potrudila, da bo ohranila svetlo tradicijo prejšnjih brigad. \ VOJKO TEŽAK^ LENART V SLOVENSKIH GORICAH Mladi na Goričkem '80 Mladinska delovna brigada Sre- čka Rojsa-Nika od Lenarta je tudi letos na mladinski republiški delovni brigadi na Goričkem. Mla- di so se zelo dobro vključili v bri- gado in že nekaj dni žanjejo dobre delovne uspehe. V brigadi sodeluje nekaj čez 40 mladincev, predvsem mlajših dija- kov in delavcev lenarških delovnih organizacij, med njimi sta tudi dva mladinca iz lenarške pobratene ob- čine iz Kniča SR Srbije. Lenar- ška brigada Srečka Rojsa-Nika je letos že tretjič za povrstjo na re- publiški delovni akciji, drugič na Goričkem in enkrat na Koban- skem in vselej doslej so dobili priznanje za uspešno delo in za presežene rezultate. Letos je tudi pnič komandant brigade Marija Sauperl, doma iz Jurovskega dola, ki je tudi za- dovoljna z mladimi v brigadi od Lenarta. Pionirji brigade Ele Kristl-Tanje bodo odšli na republiško pionirsko brigado v Ljubljano, komandant brigade pa bo Slavko Senekovič, ki je že to nalogo opravljal na republiški bri- gadi Kobansko 78 in na občinski brigadi Gočova 77. Janez Lorber mi BRIGRDIRJ Moje prvo nočno dežurstvo Ko sem zvedel, da bom dežurni v nedeljo in da ne bom šel na izlet, sem bil zelo jezen. Zjutraj smo razdelili zajtrk, nato pa smo de- žurni pomili posodo in pospravili po domu. To je bilo najbolj zanič in dolgočasno. Potem pa sem na- mesto da bi šel spat in se spočil. odšel igrat namizni tenis. Bilo mi je zelo dolgčas, še posebej pa sem bil jezen, ko sem moral pomiti posodo po večerji. Najbolj pa me je »pogrelo«, ko sem zvedel, da bom požarni in to od polnoči do dveh. Bil sem zelo jezen, čeprav je Foto: M. Ozmec bil drugi dežurni moj dobri pri- jatelj Lojze. Zgodaj sem odšel spat, da bi bil spočit. Pred mano sta bila dežurna Božo in Vida. Preden me je Vida ob polnoči- zbudila, se je pošteno nam učila, ko pa sem se ves zaspan obrnil k njej. je bruhnila v smeh in stekla iz sobe. Nisem vedel kako naj si to razložim, zato sem se odšel umit. Tudi to je eno od opravil brigadirja da bi se zbudil. Pogledal sem se ogledalo. Po nosu in po ustih sej bil ves od kalodonta. Umil sem; in zbudil še Lojza, da sva prevzg] dežurstvo. Dogovorila sva se, d bo vsak eno uro spal in jaz sem|) prvi na vrsti. Močno sva se zavilj odejo in sedla pred zastavo. Jj sem kmalu sladko spal, vendarn za dolgo, kajti Lojze me je V( prestrašen zbudil in s prstom p( cazal na avtomobil, ki je poča; vozil mimo doma. Vendar je zav na drugo cesto in je le zarac ovinka vozil počasneje. Torej j bil alarm zaman. Drugič me j zbudil zato, da sva odšla v doij Tretjič meje ves prestrašen zbud zaradi dveh žensk, ki sta glasn, govoreč prišli mimo doma. Četrti me je zbudil zaradi nočnega me tulja. kije letal okoli luči in spušča čudne zvoke, Tedaj mi je prekj pelo in zato sva se smejala. Ko pa sem videl, kako si j strahopetno postlal posteljo i borom, sem bil močno jezen. Ne kaj časa sem se jezil, nato pa skofi k njemu in mu narejeno prestra šen zavpil: »ZBUDI SE, ZA STAVO KRADEJO!« In naš po gumni brigadir — stražar je u buljil oči in že dal v »rikverc«,di bi zbežal. Ko pa sem mu me( smehom vse povedal, je izjavil »Te bom po gobcu!« Zbudil sen naslednjega požarnega in šel za dovoljen spat. Damijac MDA Vinko Paderšič-Batrejs Upanje Dan za dnem sem upanje gojil, ti se zame sploh ne zmeniš. Le kaj sem ti naredil? Kaj sem jaz kriv. če je poljub prehladen bil. Poskušal znova sem stopiti naprej vendar me je vol ljubezni odrinil od tebe in uničil mi prelepe sne. Kaj pa zdaj naj delam, kaj počnem, če brez glave tavam po svetu tem? Slovenija Povsod, kjer mi seže pogled lepota zasanjana, kje najti še lepši svet kot tu kjer sem doma Še vetrič veselo zapel, preletel je prek sveta, a lepših lepot ni našel drugje kot tu, kjer sem doma. Slovenijo od kod lepote tvoje, pozdravljamo te iz srca in srečni tu smo doma. Slovenija naj tebi pesem poje ne išči sreče drugod kot le doma. Igor, MDA Vinko Paderšjč Zakaj sem se odloči za brigado Morda meje najbolj radovednost in samopreizkušnja pripeljaladt tega sklepa, da poštenem brigadir. Ko sem se prvič seznani z brigadirji me je zelo navdušilo. Zdaj pa, ko sem postal pravi brigadir, si še vei želim, da bi sodeloval na vseh MDA. Veliko je brigad, vendar ne boir odnehal, saj bom izkoristil vsako priložnost za brigadirsko življenje Predvsem pa sem hotel vživeti se v to skupino prostovoljnih ljudi, k: hočejo kar naj več narediti. Samo delo pa tudi ni glavno. Tu si širiš obzorji na vse strani. Zdaj, ko se čas za delo v brigadi že izteka, ugotavljam, da Delali smo pridno in dlani posejali z žulji... Foto: M. OziH sem si veliko pridobil in osvojil. Delal sem tudi dobro, saj imam polnf roke žuljev. To je le en dokaz, da brigadirsko življenje ni " »španska vas«. Ko bomo vsi to šolo prestali, se bomo spomnili le najlepših dni- Mladi bi morali biti vsi brigadirji, da bi znah ceniti, karsonamnaS' očetje s krvjo priborili, da smo danes srečni in svobodni. Janez - MD» Vinko Paderšič-Batreja Klub brigadirjev »Franc Belšak-Tone" sporoča Druga brigada Kluba brigadirjev »Franc Belšak-Tone« je tudio^ sobotnem udarniškem dnevu na mladinski delovni akciji »Slovenski gorice '80« uspešno Opravila svojt delo. Na delovišču regionalnega vodovoda v Spodnjem Velovlaku .so tako stari kot mladi brigadi^! dokazovali delovni elan in tovarištvo, ki se kali in plemeniti ob delu- naši brigadi smo se razveselili, da je oče Jože OSOJNIK — briga'''' veteran, delavec v TGA »Boris Kidrič« Kidričevo, prišel na deloviS^^ skupaj z sinom Romanom. Mladi Roman, ki se prvo leto uči za mizarji' je krepko vihtel kramp in z delom dokazal, daje enakovreden iskušen'"'^ brigadirjem. Proglasili smo ga za najboljšega brigadirja udarniškega dneva. Prijetno nasje presenetila MDB »Ruda Sever« krajevne skupno^" Gorišnica. kije vzorno organizirana, kar so potrdili tudi z rezultati del^^ Na delovišču so z nami delali tudi vaščani Spodnjega Velovlaka. ki^ organizirali tudi malico. Za njihovo gostoljubnost in sodelovanae se j'"! zahvaljujemo in izrekamo priznanje. Pri delu so nas obiskali najodg''' vornejšt predstavniki krajevne skupnosti Heroja Lacka Rogoznica ', predsednik Skupščine MDA »Slovenskegorice'80«. NašintedantRi^^'' pa se je tudi tokrat iskazal. . V brigadirskem naselju v Dornavi smo se udeležili športnih j movanj in kulturne prireditve. Na naše domove smo se vrnili z najlepši"' vtisi z obljubo, da se pKjnovno udeležimo udarniškega dneva 19. j'j''Jfg KAKO SEM DOŽIVEL Sem eden tistih »ta novih« brigadirjev, kiso prvič na akciji, zato sem se malo teže vživel v brigadirsko življenje. Po prvih nekaj dnevih pa seje pravo življenje šele začelo — težko delo na trasi mi je bilo v veselje- vendar me je pošteno izmučilo, da o petju in prehladu sploh ne govorim. Najbolj mi je všeč brigadirsKo vzdu.šje, ki je resnično enkratno, vendar seje v zadnjih dneh malo skalilo zaradi neslanih šal naše brigade in vsesplošnega kopanja ob koncu prvedekade. Resnično-brigado moraš doživeti in večno ti bo ostala v spominu — pesem, delo z vrstniki, šport, veselje in še in še. Kaj je sploh lahko še lepšega? Zato bom še vedno hodil v brigado, to .šolo prijateljstva in samoupravljanja. Andrej, MDA Vinko Paderšič-Batreja Brigado moraš doživeti in za vedno ti ostane v spominu ... Foto: M. Ozmec Brigadirke RK Slovenije Prišle smo iz vseh koncev Slovenije medicinke in vzgojiteljice. mlade smo .ie, a vedno pomagati pripravljene. Zdaj smo še čisto izgubljene, a počasi se bomo že privadile. saj naši trije fantje vodijo nas s krepko roko in me smo vanje vse zaljubljene globoko. Fantje naši pa na ljubezen nič ne dajo, ampak le komandirati znajo. Ko komanda pade. mi stojimo že kot klade. Njihova komanda drugim je lahko za vzgled. vendar to je le formalno, kajti same bomo krojile beljši svet. fEDNIK - 3. julij 1980 DRUŠTVA IN ŠPORT - 11 Dobro delo in z njim tudi uspehi ^llade igralke namiznega tenisa v ptuju so v - tekmovalni sezoni 1979/80 dosegle velike uspehe, zasluge imajo vsi tisti, ki delajo in jjjvijo s klubom razumljivo pa je, gre levji delež trenerju Ivanu pšajdu. Rojen je bil leta 1944 v Gradcu, preživel nekaj časa v Kidričevem, sedaj pa živi s starši v Ptuju. Za namigni tenis so ga navdušili prija- telji v Kidričevem. Po osnovni šoli je nadaljeval šolanje na steklarski šoli v Rogaški Slatini. Tukaj ga je za namizni tenis nadušil nekdanji namiznoteniški reprezentant Vojo Džinovski. Njegovo delo se je pri- jelo v občini Šmarje pri Jelšah. V delo so se vključili vsi tisti, ki so imeli radi namizni tenis, ali pa so se že ukvarjali s tem športom. Pri tem delu je tudi uspel, saj so bile na začetku v tej občini samo 4 mi- ze za namizni tenis, ko pa je odšel, je bilo vključeno več kot 200 pio- nirjev in okrog 100 starejših ob- čanov, na delavskih športnih igrah pa je nastopilo 25 moštev. Leta 1971 so v Rogaški Slatini ustanovili NTK Steklar. V tej ekipi je Ivo Pšajd deloval kot trener in igralec. Bilje nadvse uspešen, saj so se v kratkem času uvrstili v 1. slovensko namiznoteniško ligo, kjer je nekaj časa tudi uspešno na- stopal. Ker se je istočasno ukvarjal tudi z nogometom, se je poslovil od namiznega tenisa. NTK Steklar je razpadel. O uspešnem delu v preteklih ob- dobjih so vedeli tudi pri NTK Petovio Ptuj in tako je prišlo do tega, da je Ivo Pšajd prevzel treni- ranje ptujskih igralk nami/nega te- nisa. Z rednim delom v klubu je pričel septembra 1979 z vsemi kategorijami. Zaradi nekaterih nesoglasij v klubu je v začetku de- lal sam ob pomoči tovariša Ma- rinkoviča. Kasneje se je vse ure- dilo. V novi UO se je vrnil tovariš Džankič in je prevzel moški del ekipe. Sedaj je delal samo z dekle- ti in sicer z Urško Majnik, Tamaro Kampuž, Sonjo Marinkovič, Udo- vičevo, Tjašo Meško, Valerijo No- vak; v novi sezoni pa bo še pri- ključil dve mlajši pionirki, ki sta zelo obetavni in ki lahko s trdnim delom veliko dosežeta. Ivanu Pšaj- du smo zastavili nekaj vprašanj. Kako ste trenirali? ,,Trenirali smo pet do šestkrat na teden v prostorih osnovne šole To- ne Znidarič. In že takoj, ko so se pojavili prvi rezultati smo tempo treniranja okrepili. Igralke so se zelo trudile, uspehi pa so samo po- večevali voljo do še bolj trdega dela." Prvi uspehi? Prvi rezultati so se pokazaliv 1. jakostni skupini za pionirke. Us- peli smo se uvrstiti, kljub močni konkurenci med prvih pet ekip v republiški namiznoteniški ligi.Ze uvrstitev v kvalitetno skupino po- meni velik uspeh za igralke, še posebej, če upoštevamo, da so še zelo mlade." In kasneje? ,,Imeli smo zelo naporno sezono, predvsem v pionirski konkurenci. Ze v republiški ligi so bile igralke najmlajše, pa vseeno so v naporni sezoni uspele 11. januarja 1980 v Zagrebu na neuradnem prvenstvu Jugoslavije osvojiti 3. mesto v eki- pnem delu, med posameznicami je bila Kampuževa 3, Meškova pa je delila 4—8 mesto. Prav tako so se dobro odrezale pionirke na drža- vnem prvenstvu v Sphtu, ki je bilo od 25—27. aprila letos. V ekipnem delu smo zasedli 6. mesto, kljub težavnemu žrebu. Med posamezni- cami je bila Kampuževa 5, izgubila je od kasnejše državne prvakinje Ojsterškove iz Hrastnika. Tamara bi lahko edina premagala državno prvakinjo — le malo sreče ji je manjkalo. V igri parov sta Kampuževa in Marinkovičeva osvojili peto mesto, kar predstavlja velik uspeh. Peto- vio je bil druga slovenska najuspe- šnej.ša ekipa, pa čeprav je nastopil samo v konkurenci pionirk. Prav tako so se dekleta dobro odrezala na ekipnem republiškem prven- stvu, ki je bilo v Novi Gorici, kjer so osvojila 3. mesto. Zraven tega pa so dobro igrala tudi v mladinski konkurenci, kjer so vse obdržale status v 1. jakostni skupini mla- dink." Kako so se igralke navadile na tr- do delo? ,,Od začetka niso bile vajene tr- dega dela, vendar sem stopnjeval obremenitve, zato so vse dobro prenašale. Trdo delo se ie poznalo in rezultati niso slučajni. Igralke so se same zavedale, da samo z delom lahko dosežejo rezultate. V krat- kem času je Kampuževa postala republiška reprezentantka, na do- bri poti pa so tudi druge, vendar samo s trdim delom. K uspehom so pripomogh tudi starši, saj samo skupno delo lahko da rezultate." In kako je s položajem nami- znega tenisa v Ptuju? ,,Namizni tenis je zelo priljubljen tako med mladino, kot starejšimi občani, saj jim lahko služi kot do- bra rekreacija. Z mladimi igralci smo dosegli dobre rezultatte, ven- dar v zelo slabih pogojih. TKS ima precej mačehovski odnos do tega športa, ki v primerjavi z drugimi beleži vrhunske rezultate. Dobro vemo za izpadanje ekip iz republi- ških lig. Mi se ne ukvarjamo s takimi pomisleki, ampak gledamo naprej in ustvarjamo, kajti samo delo je tisto, ki nam omogoča stik s kvaliteto in tako ni skrbi za nazadovanje. Namizni tenis si v primerjavi z drugimi športnimi panogami zasluži več pozornosti. Vsi pa moramo skrbeti, da ta nivo obdržimo. Zavzemati se moramo za masovnost in z nje črpati kvali- teto, ki že polagoma prihaja na površje. To pa je delo vseh nas v NTK Petovio." Resni trener se včasih tudi nasmeji mladim igralkam. Na posnetku lUmpuševa in Novakova. Na državnem prvenstvu v Splitu. Ivo Pšajd daje nasvete Meškovi. Besedilo in posnetka: Danilo Klanjšek Adalbert Slekovec - 70 letnik v sedemdesetih življenskih letih Adalberta Slekovca, pedagoga in defektologa iz Ptuja si je ohranil in ob nedavnem rojstnem dnevu potrdil nezmanjšano pripravljenost na prijateljski razgovor s sošolci, stanovskimi vrstniki, z bivšimi di- jaki in učenci ter z zaposlenimi iz zavodov in ustanov, ki jih je obi- skoval ob poklicnih nalogah. Tudi sočlani društev in organizacij se radi zadržijo z njim v pomenku. Vsi ga cenijo zaradi vztrajne dosle- dnosti v besedi in dejanju. Se ved- no je pripravljen pomagati s svojo zakladnico delovnih in življenskih izkušenj in najti rešitev za vsaki problem, ki se ponavlja tudi sedaj na njegovih poklicnih delovnih področjih, ko sam ni več med akti- vnimi. Ob petdesetletnici je razgrnil tisku svoje mjge spomine in misli, nekaj pa mu jih je ostalo še za 20 in več let pozneje. Se vedno se rad spomni časov življenja s svojimi v Mariboru, šolanja v Mariboru in učiteljevanja na Kogu pri Središču, ob mladostih življenskih pogledih, čustvih in željah, šole v Kobilju v Prekmurju in v Mačkovcih.potem pa še dela v Ptuju in v ptujskem okraju, enako pa tudi na novosti, ki so jih za prosvetno področje prinesla leta po osvoboditvi. Iz leta 1949 je važen začetek Posebne osnovne šole v Ptuju, sedaj Osnovne šole dr. Ljudevita Pivka, Adalbert Slekovec, tedaj na učiteljišču v Mariboru profesor za slovenščino, je bil prvi ravnatelj te šole. V Dornavi je nastal habili- tacijski oddelek, prvi v Sloveniji, ki obstaja še sedaj v znatno razširjenem obsegu kot zavod dr. Marjana Boštnarja. Adalbert Sle- kovec je bil vodja tega oddelka pohiih 20 let. Za ure psihologije na gimnaziji Dušana Kvedra v Ptuju je bil Adalebert Slekovec 13 let pri- ljubljen in uspešen profesor. Takšna predavanja so bila potre- bna za mlade tudi na drugih področjih, zlasti pri predvojaški vzgoji. Kot defektolog je pomagal 16 let kot član komisije za katego- rizacijo učencev na območju občin Ptuj in Ormož. Tudi v Ormožu je nastal oddelek. Posebne šole z nje- govo pomočjo. Sedem let je obiskoval Ormož zaradi pedago- škega vodatva. Več društev (Ribi- ško, filatelistično in zgodovinsko) je priznavalo Adalbertu Slekovcu uspešno sodelovanje. Leta 1979 je prejel Adalbert Slekovec za uspešno delo na vdt področjih odlikovanja Red dela z zlatim vencem, poleg tega pa ima ob zlatih značkah tudi diplome in priznanja za uspeSno poklicno delo in sodelovanje v društvih. To so zanj dragoceni dokumenti o delu in zadovoljstvu inz časa koristnega aktivnega udejstvo- vanja. Tudi naše uredništvo se pridru- žuje k željam prijateljev in znancev Adalberta Slekovca, da bi mu bilo zdravje še dolgo naklonjeno in da bi se vedno dobro počutil med vse- mi, ki ga poznajo in spoštujejo njegovo uspešno delo. J. Vrabl LOVSKO GOSPODARSTVO Srnjad ena od pomembnih divjadi Po naših slovenskih gozdovih, pašnikih in travnikih se pasejo črede čez 200 medvedov, čez 4500 glav jelenjadi, 100 damjakov. okrog 11.000 gamsov, 60.000 glav srnjadi, 1.000 muflonov, 1300 di- vjih petelinov, 1100 ruševcev, 15.000 gozdnih jerebic in jerebov, 200 svizcev, 57.000 zajcev, 70.000 fazanov, 1000 kotom. '^jena prva pomlad Srnjad je najpogostejša divjad visokega lova v Sloveniji in je iz- razito teritorialna žival. Zaradi Svoje številčnosti in razširjenosti ^služi posebno pozornost našega 'ovstva in je pri nas v Sloveniji r^edvomno za lovsko gospodar- stvo najpomembnejša vrsta di- vjadi. Uradne statistike vsakole- tnih pomladanskih staležev na- gajajo številke krepko čez 60.000 Slav. Doslej so v najrazličnejših predelih Evrope zbrane praktične '^ušnje. ki dokazujejo, da je sr- ■^Jadi zmeraj mnogo več. kot pajih naštevamo, zalo so lovci prepri- čani, daje tudi pri nas srnjadi vsaj še enkrat toliko kot jo izkazuje statistika. Lovci iz LD Boris Kidrič do- mnevajo, daje na Dravskem polju okrogŽ.OOO glav srnjadi. Sevedaje za ta majhen prostor to število zelo veliko, saj je srnjadi v Sloveniji največ In to ne zajema samo Ju- goslavije, temveč veliki del Evro- pe.Največsrnjadiizvažajov Italijo, ZRN in Francijo. Divjad izvaža Perutnina Ptuj in nekaj tudi Gruda v Ljubljani. Denar za prodano divjad vlaga LD Boris Kidrič nazaj v lovišče za nabavo mladih fazanov iz fazanarije Beltinci, za hrano, za obdelovanje njiv na katerih pridelujejo koruzo za krmljenje male divjadi čez zimo itd. Za srnjad dobijo po glavi okrog 1500 din. Za odstrel ima omenjena LD 90 glav srnjadi. To prikupno živalco so v visoki travi pri košnji našli Sagadinovi iz Slovenje vasi. Stara je bila komaj nekaj dni in odnesli sojo domov in jo sprejeli kot novega člana dru- žine. Tri tedne so jo hranili na stekleničko, .sedaj pa že teka na okrog posebno rada za otroki. Zjutraj je vedno prva na nogah in jih pričakuje na pragu pred vhodnimi vrati. Tudi s psom seje že spoprijateljila in se rada igra z njim. Od svojega življenjskega okolja ni povsem odtrgana ali da bi bila v ujetništvu, saj sedaj prav tako teka po gozdu in travnikih, manjkajo ji le njeni vrstniki. Zelo rada smukne sosedom vjagode ali smukat mlado solato. Njeni skrbniki menijo, da jo bodo ob- držali saj se leplo razvija, je pridna in ubogljiva. Besedilo in posnetek: Boris Cafuta PO DVEH LETIH ŽE NEKOČ... Nekoč nasje bilo v razredu 36. Pravim nekoč, kajti nikoli več se nas ne bo zbralo toliko na enem mestu. Nekoč! Pa čeprav nista minili še dve leti od tega kar smo »švicali« na maturi. Spominjam se. kako smo si obljubljali, da se nikoli ne bomo razšli. Žal je bil veter premočan in nasje razpihal na različne konce naše majhne domovine. Nekateri so odšli v Ljubljano, drugi v Maribor, tretji so morai prijeti za puško in izpolniti do- movinsko dolžnost. Vedno težje prihajamo in se sestajamo skupaj. Videvamo se redno po trije aH štirje in še to občasno. Obudimo spomine na lepa »zabušantska leta« v gimnaziji, pogovorimo se O' tekočih problemih in še o marsi- čem. Na prvi obletnici mature nasje oziroma jih je bilo veliko, letos je bilo obratno, nekaj nas je bilo. nekaj jih ni bilo. Samo 15 in še kateri zamudnik. Zbirali smo se pred »neko« šolo in krenili na pi- knik ob »neko« jezerce. Imeli smo se lepo na pikniku, čeprav nismo bili v kompletni zasedbi. Toda tega smo si vsi želeli, da enostavno se pozabijo vse iskrice, ki so nekdaj vzplamtele med nami. Končno pa smo štiri leta živeli, delali in »švinglali«. Postali smo starejši za dve leti. Sedaj že gledamo na svet malce drugače, kot pred dvemi ali tremi leti, ko smo biU za proi"e- sorje, starše in celo za višje letnike še otroci. Po pikniku smo odšli v »neko« gostilno, pa ne da se ga napijemo, ampak da nadaljujemo v po- menku, ki traja samo en dan v letu. Zvečer se nasje nabralo ne- kaj več, skoraj smo bili za polovico razreda. Ob glasbi prijaznih in dobročutnih fantov smo se malo zavrteli in glej ga vraga, ura je bila že pozno. Počasi smo se razšli s pozdravom: »Adijo, vsaj do na- slednje obletnice, če na prej, vendar v večji sestavi!« Besedilo in posnetek: Polda Vedno dobre volje čeprav le polovica razreda gimnazije Bohorje vstal, Bohoršumi, BohoržarL.,. To je bilo geslo na obvestilu Planinskega društva za izlet na Bohor. Starejšim planincem seje tokrat priključila skupina mlajših članic in članov, ki so s svojim vedrim razpoloženjem krajšali vožnjo. Dokaj hitro smo čez vinorodni Virštanj prispeli v Kozje. Na krajšem postanku pred lepim spomenikom ob grobnici padlih borcev, smo zvedeli o junaštvih Kozjanskega odreda, ki so mu gozdovi Veternika nad trgom nudili varno zavetje, kot tudi o trpljenju in žrtvah XIV. divizije na njenem pohodu čez Bohor, Skozi rudarsko Senovo in od tu dalje nasje ozka vijugasta cesta vodila do parkirnega prostora, nakar je bilo treba peš do koče na Bohorju. Zjase pod Plešivcem nam jejasno sončno vreme omogočilo lep raz- gled daleč naokrog. Po oddihu smo se v skupinah podali, eni na najvišji vrh Javor- nik (1023 m). in drugi do v globeli skrite partizanske bolnišnive. Večina je sicer našla pravo pot. toda par pohodnikom je bilo tu pošteno zagodeno. Ob pomanj- kljivi markaciji se je poigral hu- domušni škrat in tako je nekaj onih. ki so nameravali na vrh Ja- vornika prišlo do partizanske bolnišnice, dočim je par tistih, ki .so sicer bili namenjeni k bolnišnici »zavzelo« sam vrh Javornika. Zaradi tega je pozneje v koči pa- dlo na račun te »zamenjave« več posrečenih šal. vendar planinci ne bi bili planinci, če ne bi že tam sklenili: pridemo pač drugič na Javornikpo transverzalni žig. Popoldan se je del starejših planink napotil do avtobusa, kijih je skozi Senovo-Brestamco-Se- vnico pripeljal v Planino nad Se- vnico, kamor smo z Bohorja prišli še ostali. Nekaj več kot dve urna hoja je potekala skozi bukove bohorske gozdove, ki k šume. če tudi ni vetra. Huje je bilo na zad- njem vzponu po razbeljeni cesti ob sončni pripeki. Med vojno požgana. zdaj lepo obnovljena Planina, leži na višini 588 rn. Lep trg, prijazna okolica, ostanek sta- rega gradu pod navpično skalno steno, spomenik NOB in več go- stišč, zlasti ona v kašči gradu, daje kraju možnost preprostega leto- višča v tem predelu Kozjanskega. Iz Planine nasje vodila pot med obljudenimi grički do Šentjurja in skozi Dramlje v Ptuj. kamor smo kljub utrujenosti, mladi in ne več čisto rosno mladi, prispeli zado- voljni in polni lepih utisov. Izlet je tudi tokrat izbral in vodil Lipe Izlakar. ki za julij pripravlja novega na Vršič in v Krnico. K udeležbi vabimo že sedaj, da se bomo polnoštevilno podpisali pod odtisom naše nove zelene štampiljke: »DP Ptuj — stari po- tepuhi«. Besedilo in posnetek: Rudi Rakuša Planinci od koče na Bohorju na pohodu proti Planini 12 - naSi dopisniki 3. julij 1980 - TEDNIK v začetek tekmovanja novinarjev spada tudi raca, ki jo je v ribnik spustil predstavnik pokrovitelja Anton Sršen, glavni direktor GP Stavbar Ma- ribor Foto: M. Ozmec Najmanjši ribici, tudi to je trofeja ... Foto: I. Ciani Sedmo tradicionalno tekmovanje novinarjev Slovenije v športnem ribolovu v gramoznici pri Tržcu je bilo v soboto tradicionalno, tokrat sed- mo srečanje slovenskih novinarjev v športnem ribolovu. Tekmovanje je bilo sicer vsa leta poprej ob p>odlehniškem jezeru, ker pa je ri- biška družina Ptuj pred meseci iz- vedla sanacijo omenjenega jezera se je bilo potrebno odločiti za dru- go lokacijo in v ,,natečaju" je do- bila največ točk gramoznica v Tržcu, seveda upravičeno, saj v njej kar mrgoli rib in ribic. V so- boto je bilo tam še lepo število no- vinarjev in novinark, čeprav nekaj manj koi prejšnja leta. Uro in pol so namakali trnke in utapljali črvi- čke, pa lovili ravnotežje na prodnati obali ribnika,tu in tam pa se je komu posrečilo cdo ujeti kakšno ribo. No, tole velja samo za nekatere, saj so drugi kar uspe- šno lovili in so imeli sodniki pri zapisovanju števila ujetih rib kar precej dela. Najusi>ešnejši v konkurerKi je bil Aovinar Martin Ozmec, saj se mu je v tekmovalnem času obesilo na trnek kar 49 ribic in torej ni bil zaman vsakodnevni popoldan- ski trening in „proučevanje tere- na". Takoj za njim in najuspe- šnejša med novinarkami je bila Majda Goznik, medtem ko je prvo mesto med ekipami zasedla tokrat že tretjič zapored ženska ekipa Radio-Tednik, ki so jo sestavljale Nevenka Dobljekar, Majda Goz- nik in Nataša Belšak. Prehodni poka! bo tako za vedno ostal v naši redakciji, novinarji so se upravičeno spraševali, kje je v/rok, da so ribe bolj nasedale čr- vičkom na njihovih trnkih. Za pri- merjavo pa naj povemo, da je najuspešnejši ribič na sobotnem tekmovanju, ki je na srečo vseh lo- vil izven konkurence, ujel nič manj kot 176 rib. Organizacijo ribiškega tekmova- nja novinarjev je letošnje leto pre- vzel ptujski aktiv Društva novina- rjev ribičev pri ribiški družini Ptuj. Svojo pomoč so tudi letos ponudili ptujski ribiči in njim gre zahvala, da je tekmovanje poiekalo brez slehernega zapletjaja, razen zaple- tenih najlonskih vrvic, kar pa je krivda nespretnih rok novinarjev, nespretnih seveda samo takrat, ko gre za tekmovanje, kot je ribiško. Tradicionalno sodeluje na no- vinarskih ribičiadah tudi gradbeno podjetje Stavbar iz Maribora in tudi letošnja je potekala pod njihovim pokroviteljstvom. Vsem, ki so kakorkoli pomagali pri or- ganizaciji in izvedbi tekmovanja se ptujski aktiv novinarjev prisrčno zahvaljuje. JB Tekmovalci so se razvrstili po tekmovalnih mestih ob ribniku, ki so si jih Izbrali z žrebom Foto: I. Ciani Ženska ekipa Radio-Tednika Ptuj je bila že tretjič zapored najboljša med vsemi tekmovalnimi ekipami in je osvojila prehodni pokal v trajno last. Z leve: Nataša Belšak, Nevenka Dobljekar in Majda Goznik Foto: I. Ciani Druga je bila moška ekipa Ra- dio-Tednik Ptuj. Od leve Ludvik Kotar, Mihael Gobec in Jože ^račič Foto: I. Ciani Za srečanje novinarjev so prispevali Pri organizaciji letošnjega 7. srečanja novinarjev v športnem lo- vljenju rib so pomagali: KB Maribor — Poslovna enota Ptuj, Emona- — Merkur Ptuj. »Panorama« Ptuj, KK—TOZD »Haloški biser« Ptuj. KK—TOZDZivilska industrija »Petovia« Ptuj. KK—TOZD Kletarstvo »Slovenske gorice« Ptuj, Proizvodno podjetje »Olga Meglic« Ptuj, Intes Maribor—TOZD Pekarne »Vinko Reš« Ptuj Občinski svet ZSS Ptuj. Agis Ptuj, Labod—TOZD »Delta« Ptuj, Konus Majšperk, TOZD Vol- neni izdelki Majšperk. zlatar Tofant Ptuj. Elektrotehna Ptuj, Metalka — prodajno skladišče Ptuj, cvetličarna Kogej Ptuj, cvetličarna Majcen Ptuj, Agrariacoop — prodajalna Ptuj. Petrol Ptuj, Košaki Ptuj, Perutnina Ptuj. Perutnina — TOZD Ptujska tiskarna, Janko Pislak iz Lešja pri Majšperku. Stavbar Maribor — TOZD Gradbeništvo »Drava« Ptuj, Milena in Janez Dolenc, Dragonja vas pri Cirkovcah, fotograf KOSI Ptuj. Konus — prodajalna Ptuj, Agroplod Resen Makedonija, TOZD Sadež — prodajalna povrtnine Ptuj, Gorenje Velenje — TOZD Elek- tronika Ptuj. RibiSkadružina Ptuj, Turistično društvo Ptuj, medičarivan Puž Ptuj, prodajalna Peko Ptuj in blagovnica Mercator. Vsem se iskreno zahvaljujemo! NA KRATKO IZ SLOVENSKE BISTRIC( Mladinski pevski zbor OS Pohorski odred je pred koncem šolske^ leta izvedel še zadnji koncert, predtem pa je imel vrsto uspelih naston^ na avstrijskem Koroškem. Za ta okoli 40 članski pevski zbor ^ vodstvom Marinke K(x;bek, je bilo to šolsko leto eno najuspešnejšilj Pokrovitelj MDB Pohorski bataljon, ki dela na M DA Slovensi gorice 80. je delovna organizacija Steklo iz Slov. Bistrice. Brigada inia^! brigadirjev, povprečna starost pajc 18 let. V prostorih OS Minka Namestnik-Sonja je bila od 20. dp junija (Kiprta zanimiva raziitava ročnih del učencev te šole Za izdelka so učenci uporabljali predvsem tekstil, volno, les in kovino. Izdelki ima,, praktično vrednost in so jih veliko tudi prodali. Z izkupičkom bo^ kupili material za delo v novem šolskem letu. Viktor Horvji OTVORITEV IGRIŠČA PRI BENEDIKTU Pri Benediktu, kjer so pred kratkim ustanovili športno društvo TV Partizan bodo v nedeljo (. julija odprli novo asfaltirano igrišče, rokomet, mali nogomet in podobne prireditve. Novo asfaltirano igrišče kije tik pred novo osnovno šolo bodo odprli z nogometnim turnirjem,kj ga organizira tamkajšnji nogometni klub. Tako je v lenarški občini zdaj že 5 krajevnih skupnosti, ki imajc asfaltirana športna igrišča, še vedno pa ne najdejo skupnega jezika v Kj Gradišče in KS Cerkvenjak, kjer je veliko zanimanje za športne prire. ditve, imajo vse terenske pogoje vendar ne najdejo prave poteze, da bij; v teh morda večjih KS asfaltirali zelo potrebni športni igrišči. Janez Lorbei Občinski prvak Benedikt v občinski nogometni ligi A in B skupini so končali s tekmovanjem v malem nogometu. V obeh ligah skupno sodeluje 22 moštev mladinskih organizacij vseh krajevnih skupnostih občine Lenart. Najboljše uspehe in prvo mesto v ligi A je doseglo moštvo NK od Benedikta, druga je NK Gradišče in tretji Porčič. V Ligi B pa je bilo najboljše moštvo iz Voličine. ki bo v jesenskem delu tekmovanju tek- movali v ligi A. Iz lige A pa je izpadlo moštvo B ekipe iz Cerkvenjaka, Vsi rezultati so še neuradni, k ajti komisija za nogomet pri OK ZSMS Lenart še ni obravnavala pritožb. Nogomet pri Lenartu je zelo živahen, vodi ga komisija za šport pri OK ZSMS Lenart, finančna sredstva za nagrade oziroma pokal in priznanja pa prispeva tudi občinska telesna skupnost Lenart. Janez Lorber TRADICIONALNI TURNIR V VOLIČINI v Voličini v Slovenskih goricah bo 4. julija 1980 že četrti tradicionalni turnir za pokal Slovenskih goric. Organizira ga vsako leto društvo za telesno vzgojo Partizan v Voličini. ki na turnir povabi vse ekipe dveh občinskih lig. ekipe iz sosednjih občin ter druge, s katerimi tudi tesno sodelujejo. Na turnirju, ki se bo pričel ob 8.30 bodo izbrali tudi najboljšega strelca turnirja, ki bo prejel pokal v trajno last. Za osvojeno prvo mesto na turnirju pa bo predsednik kluba podelil lep pokal Slovenskih goric, ostalim za osvojena prva tri mesta pa diplome. V primeru slabega vremena bodo organizatorji Slovenjegoriškega turnirja v malem nogometu vse prijavljene ekipe naknadno obvestilio prestavitvi turnirja. Janez Lorber Tekmovanje lovcev Lovska družina v Zgornji Ščavnici je pripravila tudi letos tradici- onalno lovsko tekmovanje v streljanju na umetne golobe. Na tekmo- vanju, kije bilo pred dnevi je sodelovalo 10 lovskih društev. Prvo mesto v streljanju na umetne golobe je osvojila lovska družina od Lenarta, druga je bila LD Dravinja od Benedikta in tretja LD Zgornja Velka. V posameznem tekmovanju v streljanju na umetne golobe pa je bil najuspešnejši Hozjan. član lovske družine iz Apač. Tekmovanje je bilo zelo uspešno, za prva tri mesta so podelili pokale in diplome. Lovska družina Zgornja Ščavnica ima 37 članov, ki pa si prizade- vajo v letošnjem letu urediti oziroma prenoviti svoj lovski dom, zanj bodo potrebovali veliko sredstev, kijih bodo dali iz lastne blagajne in ustvarili s prostovoljnim delom članov. Janez Lorber Juršinski lovci vabijo člani lovske družine Juršinci organizirajo v nedeljo 6. julija v počastitev dneva borca. 35-letnice osvoboditve in 30-letnice delavskega samoupravljanja svojo tradicionalno vsakoletno lovsko prireditev. Ob 7.30 se bo pričelo pri lovskem domu v Juršincih meddružinsko tekmo- vanje v streljanju na glinaste golobe, pričetek osrednjega dela prezničflC prireditve pa bo ob 16. uri. V kulturnem sporedu bodo sodelovali učetid osnovne šole Juršinci, najboljšim strelcem pa bodo podelili pokale i« druga priznanja. V veselem delu prireditve bodo igrali za ples in raz- vedrilo člani ansambla Veseli planšarji. Med ponudbo bodo seveda lovkse in druge domače prleške specialitete. Vabi tudi srečolov. Lovci bodo svoj morebitni čisti dohodek prireditve namenili dograditev svojega lovskega doma v katerega so poleg denarja že vložil' tudi nad 4 tisoč ur prostovoljnega dela. Pa še to: v primeru slabega vremena, bo prireditev v soboto 12. julija, JUj GRADIŠČE V SLOVENSKIH GORICAH Mladi postajajo dejavni Mladi v Gradišču v .Slovenskih goricah so v letošnjem letu zdo sno poprijeli za delo, saj se izvedli že nekaj akcij, sestajajo pa se na Stankih večkrat na mesec. Mladinska organizacija v Gradišču šteje okro? 30 aktivnih članov, večinoma od teh so dijaki in mladi delavci. V letošnjem letu se lahko mladi pohvalijo predvsem z enodnevfl" delovno akcijo. Ta dan so urejevaH svoj mladinski klub, ki bo odslej ^' prej odprt vsako drugo soboto v mesecu. Največjo pozornost pa bod" posvetili idejnopolitičncmu izobraževanju, saj bodo v klubu mladih pf^ pravili razne izobraževalne oblike, za katere bodo določili mlade, ki im^J v tej smeri več izkušenj. Med drugimi pripravljajo mladinski izlet H« Boč, ki bo trajal dva dni. Skratka, novo vodstvo osnovne organizacije ZSMS Gradišče je 1«'^ resnično poprijelo za delo, izdali so tudi prvič letos mladinsko glasilo. ga imenujejo ,,Glas mladih"', v načrtih pa ima> še, da bi bih mladi h<^j množično vključeni v dejavnost v različnih družbenih organizacijah društvih v kraju. , Janez Lot^ Kompozicija sanj že v našem stoletju Ce smo se še pred desetimi leti dokaj razsipniško obnašali do tekočih goriv, prav gotovo nismo računaU na sedanja dogajanja v svetu, še posebno na Bližnjem vzhodu, kjer so, tako smo radi poudarjali, neizčrpne koUčine te danes skoraj nepogrešljive energije človeškega astvarjanja življenjske blaginje. Tudi v naši sredini ni bilo druga- če. Goriva smo trosili, nenuilokrat mnogo več kot bi ga smeli. Beseda stabilizacija nam je bila tuja, kot ostaja tuja še danes nekaterim zakaj bi ravnali drugače, ko pa so kompozicije vagonov dovažale no- ve in nove tisoče ton tekočega go- riva, ki se je že povsem udomačilo poz.abljali v naših domovih, da ne govorimo o industriji. Ob tem pa smo zavestno pozabljali, da je lahko tudi temu nekoč konec. Pa je prišlo. V generaciji, ki jo doživljamo in smo tudi njen sestavni del, je prva na lastni koži občutila^ jtaLMlPO- goče pozabiti na meje zmogljivosti tudi v naravi. Spoznanje, da je pričelo primanjkovati prav tistega čemur smo se v zadnjih desetletjih najbolj navadili, to je nafte in nje- nih derivatov, je prodrlo v vsak kotiček naše vsakdanjosti, v utrip našega življenja in dela. Od njega je odvisno kaj bomo danes, jutri in pojutrišnjem delali, kolikšen nam bo dohodek, saj že kar ustaljeno zviševanje cen tekočih goriv zače- nja vse globlje segati v žep proizvajalca, delovnega kolektiva in celotne družbe. ,,Vsaka slabost ima svojo do- bro" je še pred leti bil močno ustaljeni pregovor in prav ta pre- govor se bo moral, hočemo ali ne, ponovno vrniti v naše misli. Pomanjkanje tekočega goriva, temu pa se priključujejo tudi ostali energetski viri kot sta premog in elektrika, nas bo moral pripeljati do spoznanja, da se pospešeno usmerimo v razmišljanja na delovnem mestu in domačem oko- lju. Razvoj inovacijskih dejavnosti bo sedaj moral najti svoje mesto za vsakim strojem, na vsakem de- lovnem mestu, če bomo hoteli uspešno zaključiti poslovno leto. Besedilo in posnetek: Viktor Horvat Kompozicije tekočih goriv, kakršna je tale na posnetku bodo z vsakim letom lepše sanje. fSDNIK - 3. julij 1980 TELESNA KULTURA IN SPORT - 13 REPUBLIŠKO PRVENSTVO V $AHU Mladinke nastopajo v Ptuju v soboto sejc v l*iuju pri- silo šesto republiško sahov- ^j;o prvenstvo za mladinke. 5jxicliije 12 igralk, med njimi iri mladinke šahovskega dru- iiva MIP Ptuj - Lidija Hor- ^;it. 1 atjana Vaupotič m .lasna p^vlin. Prvenstvo poteka po gergcrjevem sistemu, končalo pase bo v nedeljo 6. julija. ' Na svečani otvoritvi, ki je [lila v soboto 28. junija po- poldan.je zbrane v delavskem Ijoniu Frane Kramberger, yer tekmovanje poteka, na- jovoriia predsedniea OK ISMS Ptuj Dragiea Voda. Oreiinizator prvenstva je ŠD \1IP. pokrovitelj pa delovna ^irganizacija Mereator — Iz- l)ira — Panonija Ptuj. Glavni pdnik na prvenstvu je Milan Seruga iz Ptuja, partije pa so v jomu Frane Kramberger na sporedu vsak dan od 16.do21. ure. V začetku prvenstva se je zelo dobro odrezala Lidija Horvat, saj je po treh kolih z 3.5 točke s Krežetovo delila prvo mesto. Jasna Pavlin pa je j točko in pol delila četrto mesto. Nekoliko slabše je za- čela Tatjana Vaupotič. vendar pričakujemo, da po do konca prvenstva svojo uvrstitev bi- šiveno izboljšala. To potrju- ejo tudi rezultati četrtega lola. ki je bilo odigrano v ponedeljek popoldan. Hor- vatova je kot črna v 28. potezi prernagala Krežetovo in Va- upotičeva Kovačevo. Pavli- nova pa je prekinila srečanje z Borštarjevo. Vrstni red po Jetrtem kolu pa je naslednji: Horvat 3,5. Kreže. Kastelic po 15. Borštar 2(1). Vaupotič 2, Analiza dela in prihodnje naloge Minula tekmovalna sezona le rokome- tnemu klubu Drava prinesla izpad ekipe čla- nic iz severne skupine druge zvezne lige. Za- nimivo ie. da ie PP Drava izpadla zaradi dveh zadetkov slabše razlike v zadetkih. Prav goto- vo Je to udarec ženskemu tokometu ptujske občine, vendar ne tolikšen, da bi v rokome- tnem klubu vrgli puško v koruzo in prenehali / delom. Analiza tekmovanja, ki jo je obravnaval iinrnvni odbor, je pokazala, da razloge za iz- pad lahko iščemo v prehitrem prehodu na- dajjene generacije, ki se je v treh letih kot zifiagovalec pionirske, mladinske in članske repiibliške lige takoj uvrstila v drugo ligo in pri tem potrebovala okrepitve. Tako je' nastala precejšnja generacijska razlika, saj so v ekipi nastopile tako pionirke, mladinke in članice, pa tudi okrepitve niso vedno opravičile za- upanja. V minuli tekmovalni sezoni tudi od- nosi med igralkami, zlasti zaradi starostne razlike, niso bili takšni kot bi morali biti. Te- žave so bile tudi z vadbo, saj seje trener Anie Djurič moral na vsaki trening voziti iz Vara- ždina. Kljub izpadu, nekaj srečanj ie PP Drava nesrečno izgubila, pa so igralke v drugoligaški konkurenci tudi precej pridobile in nikakor ne moremo zapisati, da so dve tekmovalni sezoni zapravljale čas in denar. Ob tem pa so morale žrtvovati tudi veliko prostega časa in se od- povedati marsičemu, kar imajo drugi na volio. To velja tudi za strokovno in organizacijsko vodstvo kluba. Pohvalno pa je, da so prizadevanja vodstva in igralk vseh ekip usmerjena v prihodnje delo, saj želijo dokazati, da z izpadom članic iz druge lige rokomet v Ptuju in ptujski občini ne bo zamrl. Nasprotno! Vklubu so v minuli sezoni izvedli selekcioniranje mladih igralk po osnovnih šolah rokometa, ki sojo vodili trije trenerji, je obiskovalo 25 perspektivnih pi- onirk. Ob tem pa je v vzhodni republiški ligi. nastopala tudi ekipa mladink — pravzaprav starejših pionirk, ki so svojo vrednost že do- kazale s tretjim mestom v finalu republiškega prvenstva šolskih športnih društev osnovnih šol. Od te ekipe lahko v prihodnjih .sezonah pričakujemo se veliko več. V rokometnerr^ klubu Drava so se že dogovorili o pripravah in delu v prihodnji tekmovalni sezoni. Fkipa članic, ki je sicer ostala nekoliko okrnjena, bo tekmovala v enotni republi.ški ligi in poskušala doseči čmiboljšt) uvrstitev — prvo mesto je verjetno zaenkrat še nedosegljivo. Mladinke bodo na- stopale v vzhodni skupini republiške lige in se loskusile u\ rstiti v republiški finale, karsejim etos še ni posrečilo. Z delom bo nadaljevala pionirska šola in pit)nirska klubska selekcija, ob tem pa bo teklo delo na nekaterih osnovnih šolah po krožkih / zaključkom na občinskem prvenstvu. Cilede na kadrovske možnosti, pa liidi finančne, bo RK Drava letos poskusa! u\esii vadbo rokometa za pionirje in nato z leti ponovno dvigniti moški rokomet v ptujski občini, kije bil pred leti zelo priljubljen. Med prireditvami pa velja omeniti tradicionalni turnir pobratenih občin, kijga bo klub izvedel v počastitev letošnjega občinskega praznika. Med ostalimi bodo nastopile tudi kvalitetne ekipe, kot sta Podravka inZrinskj iz Čakovca, verjetni novi član druge lige. V rokometnem klubu Drava so se torej popolnoma naslonili na lastni strokovni in igralski kader, ki bo skupaj z organizacijskim poskusil doseči tisto, kar je potrebno — ob množičnosti tudi tekmovalne uspehe. Delo in odgovornost pri delu in vzgoji mladih so veliki ter bodo zahtevali veliko zavzetost vseh, ki trenutno delajo in vadijo v klubu. Zato bi bilo ootrebno. da se jim pridružijo tudi tisti občani, d .so se prej aktivno udejstvovali v rokometu, sedaj pa niso vključeni v športno življenje. 1. kotar KARTING Odlični Korošec v Sežani je bila prvič organizirana dirka v kartingu za republiško prvenstvo, kjer je nastopilo 47 slovenskih tekmovalcev. Ob odlični organizaciji in dobro pripravljeni progi je nad 2500 gledalcev videlo zagrizene borbe. V juniorski konkurenci Hvali ni uspelo ponovno premagati neposrednih tekmecev iz Celja, s katerima je v vseh treh dirkah na čelni poziciji bil boj za čimboljšo uvrstitev, žal pa si je tudi tokrat zapravil zmago. V kat. 100 ccm je ugodno presenetil Korošec, ki je prikazal odlično vožnjo kot v mladih letih, ter pustil za seboj vrsto odličnih tekmovalcev. V kat. 125 ccm Živec ni imel resnega konkurenta v Bužanu, kije bil v drugi dirki diskvalificiran v prvi dirki pa imel okvaro na motorju temveč sta ga resno ogrožala Lisjak in Dekleva. Končna uvrstitev je naslednja: 100 ccm juniorji Pepel-Celje, Hvala-Ptuj. Pečolar-Celje; 100 ccm Rotar-Moste, Bitenc-Celje. Koro- Od leve: mehanik od Korošca, Cvetko, bivši tekmovalec, Korošec in Hvala Foto: B. Rode šec-Ptuj Gorenc-Postojna. Langerholc-Ptuj; 125 ccm Živec-Moste, Dekleva-Poslojna Lisjak-Piran . . . Rakovec-Ptuj 13. Ekipna uvrstitev: Moste 100 točk, Celje 95, Postojna 81, Ptuj 79, Nova Gorica 72, Piran 49, Vrhnika 36. S to dirko so nastopile tudi za kartiste počitnice, saj je naslednja dirka šele 24. avgusta in to v Ptuju z mednarodno udeležbo za državno in republiško prvenstvo pa šele meseca septembra. ^j^c JUDO Okrepiti dejavnost Minula tekmovalna sezona za člane judo kluba Drava iz Ptuja ni bila tako uspešna kot prejšnja. Njihove dejavnosti na zunaj skoraj ni bilo čutiti. Razloge za takšno stanje gre prven- stveno iskati v kadrovskih težav:'h. Na minuli letni konferenci, člani J K Drava sojo izvedli pretekli pct^k, pa so se dogovorili za izboljšanje dela. Tako bodo v začetku jeseni r^^daljevali z vadbo za začetnike, ob tem pa obudili tekmovalno dejc4"nost, kije v prejšnjih letih dosegala zelo spodbudne rezultate. 1. k. LETNA KONFERENCA NK DRAVA Delo je potrebno izboljšati Pretekli petek so se na letni kon- ferenci, tokrat je bila tudi volilna, zbrali člani in prijatelji nogo- metnega kluba Urava Ptuj. Udeležba je bila v primerjavi s po- dobnimi konferencami zelo do- bra, saj se je v športni dvorani Mladika zbralo 47 udeležencev. V uvodu je poročilo o delu iz- vršnega odbora kluba podal pred- sednik Janko Repič. V triletnem delu se je izvršni odbor srečeval s številnimi problemi, od finančnih, kadrovskih do pomanjkanja de- lavnosti članov tudi v izvršnem od- boru. Delo je tako ležalo na ra- menih predsednika in blagajnika. To se je pravgotovo poznalo tudi pri uspe.šnosti, še zlasti, ker se je v tem času bistveno menja! sistem dela, saj je šlo za prehod s prej- šnjega na novi način dela — selek- cioniranje. Slabši tekmovalni do- sežki pa so posledice pustili tudi v klubski blagajni, zmanjša! se je obisk in s tem sredstva od vstopni- ne in reklam. Finančni položaj NK Drava ni rožnat, saj, kot je povedal blagaj- nik Rajko Pavalec, še niso pokrili vseh obveznosti tako do trenerjev kot tudi do nogometne organiza- cije. Vodja strokovnega sveta Ciril Kovač je za tem podal izčrpno po- ročilo o strokovnem in tekmoval- nem delu klubskih selekcij. V klu- bu imajo vse selekcije, tako pio- nirske, kadetske, mladinsko in člansko. Tekmovalni dosežki so bili poprečni, pestil pa jih je ka- drovski problem zlasti v nižjih selekcijah, ki pa zahtevajo najkva- litetnejše delo. Na tokratni konferenci veliko razprave ni bilo. Vsi razpravljalci pa so se zavzeli, da mora konferen- ca pomeniti prelomnico v načinu in uspešnosti dela, ne oziraje na to, v katerih ligah in na katerih ni- vojih bodo tekmovale njihove selekcije. Tako še namreč danes ni znano v kateri ligi bo tekmovala njihova članska selekcija, ki je iz- padla iz enotne republiške lige. Nogometna zveza Slovenije še namreč ni objavila spiska selekcij, ki bodo v prihodnji tekmovalni se/oni lahko sodelovale v vseh treh republiških ligah. V nogometnem klubu Drava so se tudi zavzeli /a boljše odnose z rekreacijskim de- lom nogometa in s sosednjimi se- lekcijami, zlasti Aluminijem. Upajmo, da se bo ta zavzetost ko- ka/ala tudi v praksi, saj se še do danes v nogometu ptujske občine nismo znali dogovoriti za enotni koncept dela in razvoja. Posledice so znane, prej slaba kot dobra kvaliteta tekmovalnega nogometa. Udeleženci konference so soglas- no razrešili dosedanjo vodstvo in izvolili člane novega izvršnega od- bora, ki ga bo vodil Savo Kozjak. Delo ne bo lahko in ne enostavno. Z zavzetostjo vseh članov, zlasti še igralcev in vodstva, lahko pričakujemo tudi boljše rezultate tako na področju množičnosti kot tekmovalnih dosežkov. j ^ SAH na VIDMU TURNIR V POČASTITEV \ ok\iru pnredite\- ob le- lošnjcm krajevnem prazniku so na Vidmu izvedli tudi k\alitclcn šahovski turnir, to- krat jc bil že drugi. Nastopilo Je 8 ek[p. Zmagala je prva ekipa ŽŠK Maribor pred Ce- ljem. Vidmom. Radensko in Inipolom. Na posameznih deskah pa so bili najboljši: Supančič. Kajnih in Klemen- čič (vsi Maribor 1) ter Mohr (Maribor II). 1. k. TURNIR V MALEM NOGOMETU Skorba prva ZTKO in TKS Ptuj sta pripravila v počastitev Dneva borca, turnir v malem nogometu. Na razpis, ki so ga dobile številne organizacije in klubi se je prijavilo samo 14 ekip. Predhodno je bil predviden dvod- nevni turnir, vendar zaradi manjšega števila prijavljenih ekip je bil turnir odigran v enem dnevu. Podobni turnirji v malem nogometu so gotovo potrebni, saj je zanimanje za nogomet veliko, to potrjuje tudi število gledalcev, ki so z zanimanjem spremljali večinom.a izenačene borbe. Prvo mesto je zasluženo osvojila ekipa Skorbe, ki je na poti do finala z dobro igro in malce sreče premagala vse svoje nasprotnike, druga je bila ekipa Hajdoš. kar predstavlja največje presenečenje. V polfinalnem srečanju so ti mladi fantje s srčno igro premagali ekipo Discoteke Metulj, v kateri so nastopila vsa ptujska znana imena nogometa in sicer: Hvaleč. Simonič, Žgeč. Verdenik. Bek in drugi. V finalni tekmi sta se tako pomerili ekipi Skorbe in Hajdoš. Ta tekma je bila zelo razburljiva in seje kljub velikim priložnostim na eni in drugi strani končala z rezultatom 0:0. V streljanju sedemmetrovk pa so bili spretnejši igralci Skorbe. ki so tako zasluženo osvojili pokal ZTKO in TKS Ptuj. Za najboljšega vratarja je bil proglašen Arifi Medžait. ki je branil vrata ekipe Struge. Najboljši strelec pa je bil Branko Krajnc s šestimi zadetki. Vsa srečanja so .sodili sodniki Jernej- šek, Muanda in Majer. ki so svojo nalogo zelo dobro opravili. Zasluga ; gre tudi vsem igralcem, ki so igrali zelo fer in se športno obnašali, razen i izjeme ali dve. Podobni turnirji so potrebni, to seje tudi videlo po številu obisko-? valcev, saj le-ti uživajo v lepi in razburljivi igri. Škoda je le. da se, turnirja v malem nogometu, kije bil posvečen Dnevu borca ni udeleži- lo več ekip. In kljub vsemu je to bila dobra propaganda za nogomet. Danilo K lajnšek BRAVO PTUJČANKE! V športni dvorani Mladika v Ptuju so potekale kvalifikacije za popolnitev novoformirane druge zvezne lige. Na turnirju so sodelovale tri tretje uvrščene ekipe iz republiških lig SR Slovenije, Hrvatske in Bosne in Hercegovine. Vse tri ekipe so igrale po sistemu vsak z vsakim. V prvem srečanju sta se pomerili ekipi Mladosti iz Zagreba in ekipa Jajca. V tej igri so bile favoritkinje igralke Mladosti, vendar so začele presenetljivo sla- bo, toda v zadnjem trenutku so zaigrale tako kot je potrebno in niso dovolile presenečenja, ter zmagale s 5:3. V drugem srečanju sta se pomerili ekipi ptujske Petovie in ekipa Jajca. Snežana Udovič, Urška Majnik in Tamara Kampuž so bile veliko boljše nasprotnice in so zanesljivo zmagale s 5:0. Drugo srečanje Ptujčank, ki je odločalo o prvem mestu na troboju in s tem uvrstitev v drugo zvezno ligo zahod, so pričeli oprezno. Najprej je Udovičeva v prvem sett^ z veliko težavo premagala svojo nasprotnico, v drugem pa je bila veliko boljša in je tako priborila dragoceno prvo točko za ekipo. Kasneje so tudi Majnikova in Kampuževa odpravili svoje nasprotnice in slavili zasluženo zmago. Tako so se mlade namiznoteniške igralke Petovie Ptuj zasluženo uvrstile v drugo zvezno ligo zahod, kjer bodo tretjji slovenski zastopnik. Uvrstitev v hgo je zaslužena, saj so morale igralke: Urška Majnik, Snežana Udovič, Tamara Kampuž, Tjaša Meško in Valerija Novak veliko trenirali pod vodstvom neumornega trenerja Ivana Pšajda, njemu gre poleg igralk tudi največ zaslug pa tudi drugim, ki so vložili svoj prosti čas za dejavnost v klubu. Uvrstitev je vse- kakor uspeh, vendar sedaj ne sme priti do popu- ščanja v delu, ampak do še večje zavzetosti v delu, kajti samo delo lahko prinese rezultate. Danilo Klajnšeli^ ogis^ptuj TOVAilNA AVTOOPBEME. ' fiUMI4lVIH IZDELKOV, SERVIS! T »O m KOMISIJA ZA DELOVNA FRAZMERJA IN OSEBNE DOHODKE TOZD SERVISI objavlja dela m naloge 1. ZAHTEVNA AVTOMEHANSKA DELA NA TOVORNIH VOZI- LIH — en izvajalec 2. IZDAJA IN PREVZEM BLAGA, GUME — en izvajalec Za zasedbo del oz. nalog morajo kandidati izpolnjevati naslednje pogoje: Pod 1) — poklicna šola avtomehanske smeri in 2 leti delovnih izkušenj, Pod 2) — poklicna šola trgovske — tehnične ali avtomehanske stroke in 3 leta delovnih izkušenj. Kandidati vložijo pismene vloge na naslov »AGIS« Ruj, r. o., tovarna avtoopreme, gumijevih izdelkov, servisi, Rajšpova ul. 16 v 15 dneh po objavi prostih del oz. nalog. Kandidati bodo o izidu obveščeni v roku 30 dni po poteku objave MEDOBČINSKE REKREACIJSKE NOGOMETNE UGE KONČNE UVRSTITVE V prihodnji tekmovalni se/oni bo uveljavljen novi tekmovalni sistem, tako kot gaje sprejela konferenca MNZ Ptuj. Vendar je pred sezono potrebno opraviti prijave /a vključitev klubov v športnorekreativni tek- movalni sistem. To odločitev morajo klubi poslati zvezi do 10. julija. Tisti, ki se do takrat ne bodo prija- vili, ne bodo vključeni v tekmovalni sistem. 1. kotar 14 - ZA RAZVEDRILO 3. julij 1980 - TEDNIK — 3. julij 1980 OGLASI IN OBJAVE - 15 Tudi brigadirji druge izmene zadovoljni Za brigadirji • druge izmene republiške mladinske delovne akcije Slovenske gorice 80 je žejsrva dekada na delovišču. Za njimi so prvi zulji, prve ure krožkov in tečajev, prva pisma in večeri ob tabornem ognju, in kaicšni so njihovi vtisi? Rajko Puc, namestnik komandanta brigade Franc Planinc-Frenk iz Kopra: »Vzdušje v naši brigadi je zelo dobro, sedaj nas je 43 brigadirjev, predvsem smo prišli iz samega Kopra, pa iz Pirana, Izole, Ankarana in bližnje okolice. Zelo smo zadovoljni z organi- zacijo in redom v akciji, še bolj pri srcu pa so nam prijazni domačini iz Dornave in Destrni- ka, kjer kopljemo jarek. Mislim pa, da so malo težji pogoji za bivanje. Bolj tesno je vse skupaj, saj nas je v drugi izmeni prek 150. Upam, da bo vsaj v tretji izmeni zgrajen prizidek in da bo potem manj tesno. Sicer pa so odnosi med brigadami zelo dobri, veliko pojemo, še več pa delamo.« Boris Stefaiiič, sekretar ZK v brigadi Pohorskega bataljona iz Slovenske Bistrice: »Vzdušje je res na višku, odnosi med brigada- mi so zelo dobri. Celo tako, da si med seboj izmenjujemo brigadirje. Od 46 brigadirjev v naši brigadijih je 5 članov ZK, v celotni drugi izmeni pa jih je le okoli 20. Sicer pa smo pri,sli iz Slovenske Bistrice, Poljčan, Polskave in okoliških krajev. To je moja druga republiška MDA SLOVENSKE GORICE 80 akcija in mislim, da je ta akcija Slovenske gorice zares pohvale vredna. Le vreme nam nagaja, v prvi izmeni so imeli več sreče. Delovišče pa je precej težko. Koplje se zelo globoko, skoraj 2 m, pa tudi zemlja le ilovnata in večkje nastopi v jarkih voda. Talco. da smo bolj blatni kot suhi.o Marjan Dolinar iz brigade Franc Savli — Medve"d iz Tolmina: »V naši brigadi je 28 brigadirjev. Prihajamo vse od Trente, pa do Baske grape in Gorice. V Dornavije prelepo, verjetno pa nas Tolmince najbolj moti sama ravnina, ker smo pač doma s hribov. Drugače smo se v brigadirski kolektiv dobro vpeli. Tudi stiki z domačini v naselju in na delovišču so na zelo dobri ravni. Pripravljajo nam malice, skrbijo, da nismo žejni, pa tudi ob tabornih ognjih se srečujemo z njimi. Kar se tiče interesnega dela ie vsekakor najbolj obiskana mladinska politična šola Edvarda Kardelja. Prijavile so se kompletno vse brigade. Tudi ostali tečaji in krožki so zelo dobro obiskani, ni brigadirja, ki ne bi sodelo- val vsai v enem. Tudi informativno in kultur- no življenje je zelo bogato. Brigade redno izaajaio stenčase in biltene. Največ pa se po večerih poje in to nam daje moči za delo.« Novost na letošnjih akcijah so prav gotovo specializirane brigade Rdečega križa. Na MDA Slovenske gorice 80 le v tej brigadi tudi Jasmina Konastab iz Ilirske Bistrice, ki je o brigadi povedala: »V brigadi Rdečega križa so predvsem brigadirke. Predvsem smo medi- cinke in vzgojiteljice. Naša glavna naloga je da smo razdeljene v tri skupine: vzgojiteljice, medicinke in socialne delavke in da vsaka na svojem področju delujemo na terenu po programu, ki so nam ga pripravili v občin- skem odboru RK Ptuj. Vzgojiteljice so v šolah. Imajo po 28 otrok in lih vzgajajo po sodobnih metodah. Medicinke hodimo po terenu, obiskujemo starejše obolele ljudi, socialne delavke pa proučujejo razne proble- matične družine, ki so potrebne socialne pomoči. V moji skupini smo bile medicinke že dvakrat na terenu in sicer na območju Trnov- ske vasi. kjer je v posameznih hišah zares velika revščina. Obiskale smo tudi mater s tremi otroki, ki jih je puščala same, ker je sama odhajala za zaslužkom. Skrbele smo za otroke, pospravljale smo po hiši. skuhale smo otrokom, jih oprale in umile, med tem, ko matere ni bilo doma.« M. Ozmec Rajko Puc, namestnik koman- danta brigade Franc Planine — Frenk iz Kopra. Boris Štefančič, sekretar ZK v brigadi Pohorskega bataljona iz Slovenke Bistrice. Marjan Dolinar, iz brigade Franc Savli — Medved iz Tolminskega. Jasima Konastab, medicinka v brigadi dr. Maksa Puharja (spe- cializirana brigada rdečega križa) Posvet o problematiki v cestnem prometu Na pobudo Uprave javne var- nosti Maribor in na osnovi skle- Ea skupščine SFRJ je Franc ačen, član izvršnega sveta SO Ptuj — zadolžen za družbeno samozaščito, varnost in notranje zadeve sklical razširjen posvet o problematiki v cestnem prometu. Posveta, ki je bil v četrtek, 26. junija v sejni sobi delavske uni- verze Ptuj so se razen predstavni- kov UJV in j)rometne milice Maribor udeležili tudi predstav- niki ustanov in organizacij, ki so kakorkoli povezane s to proble- matiko in predstavniki družbe- nopolitičnih organizacij občine Ptuj. Udeleženci so razpravljali o sklepih Zvezne skupščine, ki se nanašajo na varnost v cestnem prometu, ter v zvezi s tem sprejeli sklepe o katerih bodo v kratkem razpravljali tudi na delegatski skupščini. Predvsem pa so udele- ženci posveta razpravljali o pro- blematiki v cestnem prometu na območju ptujske občine. V prvih petih mesecih letošnje- ga leta se je stanje prometne varnosti na tem območju nekoli- ko poslabšalo, čeprav je postaja inilice s svojimi oddelki poostrila nadzor cestnega prometa. To je med drugim razvidno tudi iz števila ter vrst preventivnih in represivnih ukrepov. Tako so miličniki v prvih petih mesecih letos obravnavali na območju ptujske občine 123 pro- metnih nezgod, od tega kar 83 kot kazniva dejanja. 23 kot prekrški in 16 kot dogodki. V teh nezgodah je v istem obdobju za posledicami podleglo 11 oseo, 31 jih je bilo nuje 103 pa lažje telesno poškodovanih. Po številu mrtvih je najbolj ogrožena cesta na relaciji Slove- nja vas — Podlehnik, kjer je bil v istem obdobju lani mrtev le en udeleženec nesreče, letos pa kar 6. Gmotna škoda na vozilih je v prvih petih mesecih letos znašala okoli I milijon 776 ti.soč din. Med vzroki prometnih nezgod je na prvem mestu neprimerna "hitrost, ki je botrovala Tcar v 43 nezgodah, na drugem mestu je vožnja pod vplivom alkohola, na tretjem izsiljevanje prednosti, na četrtem nepazljiva noja po vozi- šču, pa nepravilno prehitevanje in ostalo. Med povzročitelji prometnih nezgod v prvih petih mesecih letos so na prvem mestu vozniki osebnih avtomobilov, na drugem vozniki koles z motorjem, na tretjem kolesarji, za njimi pa vozniki tovornih avtomobilov, pešci, motoristi, traktoristi in vozniki avtobusov. Podatki nam povedo, da so vse pogostejši povzročitelji nezgod vozniki ko- les z motorjem in kolesarji, kar nam pove. da moramo v bodoče posvetiti tem udeležencem še večjo pozornost. Glede na to. da še vedno veljajo prepovedi vožnje z mo- tornimi vozili in je zaradi tega v določenih dneh na naših cestah vsaj za tretjino manj vozil, s sedanjim stanjem prometne var- nosti ne smemo biti zadovoljni. Smo pred turistično sezono, zato lahko pričakujemo zlasti v juliju in avgustu občuten porast prometa. To nam nalaga zelo odgovorno nalogo, kako zagoto- viti čimbolj nemoten in varen promet na naših cestah. To pa ni e naloga delavcev milice, temveč naloga vseh nas. -OM Vse pogostejši povzročitelji prometnih nezgod so kolesarji in vozniki koles z motorji. Njim moramo posvetiti odslej več pozornosti Letošnji pridelek pšenice namenimo le prehrani! Kmetijska zadruga Ptuj bo odkupovala pšenico, pogodbeno pa zamenjavala za koruzo. Pridelovalci pšenice-organizatorji kooperacij- ske proizvodnje, kmetijske zadruge in žitno predelovalna industrija Slovenije smo se v Žitni skupnosti Slovenije dogovorili za enotna merila odkupa pšenice letine 1980 ali zamenjavo za koruzo. Kmetijska zadruga Ptuj bo odkupovala pšenico v mesecu juliju neposredno po mlačvi, po ceni 4.40 din/kg, na osnovi 76 kg hektolitr- ske teže z do 2 % tujih zrn in primesi ter 13 % vlage. Za dostavo na prevzemno mesto se pridelovalcem priznava še o.22 din/kg takozvanega paritetnega dodatka. Na račun odkupljene pšenice zadruga pridelovalcu proda do 10 % krmil otrobi, če jih ta potrebuje za lastno živino. Kmetovalcem, ki namenjajo pšenico za krmo živini velja opozori- lo, daje to protizakonito dejanje, saj je nedopustno, da v času, ko nam primanjkuje pšenice za kruh le to pokladajo živini, zato priporočamo zamenjavo pšenice za koruzo. Kmetijska zadruga Ptuj vam na osnovi pogodbe o zamenjavi pšenice za koruzo, kijo lahko sklenete v sleherni njeni poslovalnici ali sedežu zadružne enote, takoj dobavi koruzo. Cena koruzi je 4,65 din/kg. Finančni obračun izhajajoč iz pogodbene zamenjave bosta pridelovalec in zadruga opravila po oddaji pšenice. Kmetijska zdruga Ptuj V SOBOTO, S. JULUA V Prvencih-Strelcih v okviru proslav ob dnevu borca — 4. juliju bodo v Prvencih — Strelcih organizirali v soboto, 5. julija ob 16. uri pred kulturnim do- mom priložnostno slovesnost, ki je obenem posvečena 5-obletnici odkritja spomenika štirim padlim kurirjem. Ob tej priložnosti bodo sodelovali predstavniki občinskega odbora ZZB NOV Ptuj, godba na pihala, moški pevski zbor iz Markovec ter pevski zbor OS Markovci in člani prosvetnega društva Prvenci — Strelci. ______ MG^ Ne prezrite na televiziji Kkipa ljubljanske radiotelevizije je prejšnji teden posnela tned brigadirji II. izmene MDA Slovenske gorice in v Ptuju polurno oddajo o mladinskih delovnih akcijah. Oddaja bo na sporedu nocoj ob 18.40 na prvem programu RTV Ljubljana in si jo vsekakor velja ogledati. -OM Dve zlati poroki j vPtuju I v soboto, 28. junija sta pred pooblaščenim delegatom skupščin občine Ptuj in matičarjem na magistratu v Ptuju potrdila 50-letnic skupnega življenja kar dva zlata para. Alojz in Angela KOCMUT, kmetovalca iz Hvaletincev 6 v K Vitomarci. V zakonu se jima je rodilo 6 otrok, danes pa se že ponaSai z 18 vnuki in dvem pravnukoma. Jakob in Terezija EMERŠiC iz Cirkulan 87. Jakob je bil zidai Terezija pa je gospodinjila. Imela sta 5 otrok, sedaj pa tudi 6 vnukov j, prav tako dva pravnuka. ^ Alojz in Anglela Kocmut med svojimi najdražjimi v poročni dvoran matičnega urada v Ptuju Foto: Langerholi Jakob in Terezija Emeršič ob razglasitvi za zlatoporočenca na magi- stratu v Ptuju Foto: Langerholc Rodile so: Vesna Kosec, Prečna ul. 3, Središče — deklico; Antonija Kristl, Leningrajska 28, Maribor — Saško; Silva Lapornik, Gorišni- ca 151 — Marka; Marija Gajšek, Podlehnik 61 — dečka; Ana Kokot, Stuki 5 — Bernarda; Jožica Lovrenčič, Svrženjakova 10 — Tino; Marjeta Horvat, Ul. Sercerjeve brigade 18 — Majo; Marija Varnica, Videm 1 — Boška; Berta Lukman, Kajžar 27 — Darjo; Julijana Bratušek, Mala Varnica I — dečka; Slava Plohi, Spuhlja 20 — deklico; Marija Zorman, Zupetinci 33, Lenart— Alenko; Ivanka Bezjak, Nova vas 4 — Lidijo; Lidija Lotrič, Zadružni trg 10 — Barbaro; Erika Meško, Prešernova 1 — Dejana; Ana Stopinšek, Zg. Hajdina 11/a — dve deklici; Anka Fištravec, Kraigherjeva 15 — Vesno; Metka Kodrič, Cirkovce 1/E — deklico. Poroke: Srečko Zavec, Velika Varnica 70 in Sonja Vidovič, Velika Varnica 105; Vekoslav Hostnik, Draženska 16 in Silva Topolovec, 7.abjak 12; Slavko Baši, Cesta Olge Meglic in Ana Zorčič, Cesta Olge Meglic 8; Vojko Bluga, Kidričevo 9 in Majda Vrabič, Jelovice 4; Dušan Murko, Podvinci 133/a in Angela Žitnik, Domavska 20; Štefan Hergan.Sp. Jablane 15 in Irena Pernat, Zg. Jablane 32; Arun Derviši, Ul. B. Kraigherja 23 in Majda Jazbec, Ul. B. Kraigherja 23; Jožef Sirec, Kočice 56 in Eliza- beta Gajšek, Kočice 59; Franc Topolovec, Slovenja vas 55 in Albina Hertiš, Apače 19; Martin Kolarič, Dežno 43 in Ida Drevenšek, Dežno 36. UmrH so: j Jelena Tošič, Spolenjakova lOi roj. 1914, umrla 26. junija 1980; Ana Rakuš, Volkmerjeva 10, roi. 1910, umrla 26. junija 1980; Marjeta Liber, Dom upokojencev Muretinci, roj. 1907, umrla 26. junija 1980; Elizabeta Car, Pohorje 18, roj. 1912, umrla 26. junija 1980; Cecilija Lah, Podvinci 110, roj. 1897, umrla 22. junija 1980. TIDNIK izdaja zavod za časopisno m ra- dijsko dejavnost flADIO-TEDNl^ 62 250 Ptuj, Vošnjakova 5, po^J ni predal 99. Ureja uredniS'' kolegij, ki ga sestavljajo vsi no vinarji zavoda, direktor in glavfi urednik MIHAEL GOBEC, odgO vorni urednik FRANC FIDEP^ ŠEK, tehnični urednik STEFA^ PUSNIK. Uredništvo in upra^^ Radio-Tednik, telefon (062) 771 261 in 771-226. Celoletna rcJcnina znaša 250 dinarjev, ^' tujino 350 dinarjev. Žiro račiJI SDK Ptuj 52400-603-31023. ska CGP Večer Maribor. podlagi zakona o obdavčevanj'- proizvodov in storitev v prorne"- je TEDNIK uvrščen med 9^°.^ izvode, za katere se ne plači') temeljni davek od prometa P''" izvodov.