A O
,oo-
PRI



;.C0
/ 00"'
rcSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini	.
Abb. postale 1 gruppo tblia 40U llT
Leto XXXVIII. Št. 110 (11.238)
TRST, sobota, 29. maja 1982
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegcv predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob* v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do t. maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8 maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi
RAZMERJE MOČI NA FALKLANDSKEM OTOČJU SE ODLOČNO SPREMINJA V KORIST VELIKE BRITANIJE
Po srditem boju so britanski padalci osvojili Port Damin in Goose Green
Argentinski generalštab sicer trdi, da so napad odbili in začeli protiofenzivo - Mrtvi in ranjeni na obeh straneh
BUENOS AIRES, LONDON — Vse kaže, da se je včerajšnja ofenziva britanskih kopenskih sil na Falklandskem otočju končala z osvojitvijo Port Danvlna in Goose Greena, 90 kilometrov severovzhodno od glavnega mesta otočja Port Stanle.v. To je pozno sinoči navajalo sporočilo britanskega obrambnega ministrstva v katerem je rečeno, da je napad izvedel drugi bataljon padalcev in da je bilo smrtnih žrtev malo, nekaj argentinskih vojakov pa naj bi tudi ujeli,. Skoraj istočasno pa je argentinski generalštab sporočil, da so po dolgotrajnih
in krvavih bojih ofenzivo odbili in začeli novo protiofenzivo.
Običajna protislovnost vojaških sporočil obeli vojskujočih se strani sama po sebi- zastavlja vprašanje, komu verjeti. 'Če sodimo po dosedanji verodostojnosti sporočil, je bržkone treba verjeti Britancem. Tudi ton zadnjih argentinskih komunikejev daje slutiti, da se je bitka za Port Darwin končala z zmago kraljeve vojske. Kakorkoli že, pa ostaja pretresljivo dejstvo, da obe strani priznavata, da so spopadi zahtevali več življenj. O srditih bojih so včeraj poročali skorajda vsi neuradni viri. Zaradi pomembnosti obeh krajev obe vojski bržkone nista štedfi s silami. V Goose Greenu so namreč Argentinci imeli pomembno letalsko oporišče, odkoder so v prejšnjih dneh vzletela letala «pucara», ki so s številnimi napadi "ahljala živce in redčila vrste britanskih marlheev v San Carlosu. Iz Goose Greena so tudi bila letala, ki so v teh dneh z uspešnimi in drznimi napadi ustrahovala «task forees na odprtem morju. Jasno je torej, da je padec Poit Danvina in Goose Greena za Argentince težko nadomestljiva izguba, ki odločno spreminja razmerje sil na otočju v korist sil admirala Wood\vorda.
Neuradni londonski viri so tudi sporočili, da se manjše enote britanske vojske čedalje približujejo Port Stanlcyu. Isti viri trdijo tudi, da so v •, ofenzivi Britanci izgubili več mož, kot v celem spopadu doslej. Glasnik obrambnega ministrstva o številu žrtvah ni hotel povedati ničesar. Dejal je le, da je v predvčerajšnjih napadih argentinskega letalstva v San Carlosu, kjer so sile admirala Wcod-vrorda postavile mostišče, izgubili življenje štiri vojaki, dvajset pa jih je bilo ranjenih. Vendar prisotnost bolniške ladje «Uganda» v Falklandskem prelivu daje slutiti, da je bilo v , teli dneh prelite mnogo več krvi. Obrambno ministrstvo je sicer poudarilo, da «U-ganda» pomaga tudi ranjenim ar-
gentinsKim vojakom, vendar trditev ni prepričala londonskih političnih krogov, kjer se utrjuje zavest, da skuša vlada Margharet Thatcher omiliti posledice vojaških spopadov na Falklandskem otočju. Argentina pa celo zatrjuje, da je «Uganda* sodelovala v vojaških o-peracijah indobavlja kopenske sile z orožjem in opremo. V Buenos Airesu so celo zagrozili, da bodo '.plavajočo bolnišnico* potopili, če se ne bo brž umaknila iz preliva.
Z nezmanjšano ostrino se nadaljujejo tudi letalski napadi. Britanski «sea kamer* so ves dan obstreljevali argentinska oporišča v Port Stanleyu. Med napadom je
no britansko letalo, pilota pa so baje ujeli. Skoraj istočasno so argentinski bombnimi «canberra» spustili na britanske čete v San Carlosu vsak po poldrugo tono bomb.
Kaj pa falklandsko prebivalstvo, za katero se, vsaj načelno, bije britanska vojska? Argentinski guverner otočja general Mencndez je izjavil, da je položaj prebivalstva zelo težek, krivdo za njihovo bedno stanje — primanjkujejo že osnovna živila — pa zvvača na Britance, ki naj bi dosledno sestrelili in potopili vsa transportna letala in ladje, ki prevažajo izključno hrano za prebivalstvo britanskega porekla.
Glasnik anieriškega Pentagona .je včeraj odločno demantiral, da se na krovu luksusne ladje «Queen Elisa-beth H.» nahaja tudi neki ameriški general. Pač pa so v Washingtonu potrdili, da ZDA dobavljajo Veliki Britaniji sodobne rakete «sidewin-der». razno municijo in drugo vojaško opremo.
Politični uspeh Argentine na izrednem zasedanju GAD
NEW YORK — Falklandska vojna grozi, da bo dokončno skalila odnose med VVashingtonom in Latinsko Ameriko. To je v grobih obrisih rezultat včerajšnjega izglasovanja argentinske resolucije na izrednem zasedanju Organizacije ameriških držav. Za sedaj ni znano s kakšno večino so odobrili resolucijo.
Za Argentino je to pomemben psihološki in politični uspeh, za Reaganovo administracijo pa hud udarec. Argentinski zunanji minister Costa Mendez je namreč v svojem posegu izjavil, da je -materialna podpora ZDA Veliki Britaniji nezakonita in odvratna za ameriški sporazum*. Tak ton je bila logična posledica ameriške uradne napovedi, da je Veliki Britaniji izročila najsodobnejše rakete «zrak-zrak*, raz-
protiletalsko topništvo sestrelilo e-
...............
FALKLANDSKA KRIZA V OSPREDJU PAPEŽEVEGA OBISKA V VEEIKI BRITANIJI
V Londonu hladen sprejem za papeža Janeza Pavla II.
Wojtyla je pozval obe strani, naj prekineta sovražnosti - Glavni namen obiska ostajajo odnosi med anglikanci in katoličani
LONDON — S hladnim sprejemom in tudi nekaterimi protesti krajevnega prebivalstva se je včeraj v Londonu začel obisk,, papeža Janeza Pavla II. v Velild Britaniji, ki je bil vse do pred »ejjaj dnevi pod vprašanjem zaradi falklandske krize. Ob začetku hritanskn-argentinske vojne je papež namreč nameraval odložiti potovanje v Veliko Britanijo in ga preložiti na čas, ko ta država ne bi bila več v vojni. Kasneje pa se je po posvetu z najvišjimi britanskimi in
argentinskimi cerkvenimi dostojanstveniki odločil, da bo obiskal obe državi, da pa sc ne bo sestal s krajevnimi predstavniki oblasti.
Falklandski vojni je namenil že večji del svojega prvega govora na britanskih tleh. Ponovno je pozval obe strani, naj prekineta spopade in naj rešita spor s pogajanji, kar bo po vsej verjetnosti še enkrat naletelo na gluha ušesa pri britanski
vladi. Le ta je namreč sedaj, kot verjetno še nikoli doslej, prepričana, da bo s silo ponovno zavzela Falklandske otoke. Ob sedanjem položaju na bojišču so za papeževe pozive veliko bolj zavzeti v Argentini. kjer bodo voditelja rimskokatoliške cerkve 11. in 12. junija sprejeli z vse drugačnimi ovacijami.
Vendar pri tem niso važna le poročila, ki prihajajo s Falklandskih otokov in napovedujejo britansko zmago, ampak predvsem temperament prebivalcev obeh držav in seveda dejstvo, da je papež tokrat na obisku v državi, kjer so katoličani v veliki manjšini. Začetni namen pa peževega obiska v Veliki Britaniji, ki ga je kasneje zasenčila falklandska kriza, je bila namreč že lja, da bi po več kot štirih stoletjih razkola med anglikanci in katoličani. začeli graditi mostove za po novtio združitev. Prav temu vprašanju je namenil osrednjo pozornost v Wastminstrski katedrali. V homiliji je pozval vse kristjane, naj si prizadevajo in molijo za spravo. Obenem je tudi zaželel, da bi njegov obisk prispeval temu namenu. Da našnji dan bo od vseh šestih, ki jih bo preživel v Veliki Britaniji, glede tega vprašanja po vsej verjetnosti najbolj ploden. V Canterburyju se bo namreč sestal z dekanom anglikanske cerkve Robertom Run ciem in številnimi britanskimi škofi, s katerimi se bo pogovarjal prav o teh problemih.
O odnosih med katoliško in anglikansko cerkvijo se je sicer že
včeraj pogovarjal s kraljico Elizabeto v Buckinghamski palači, s katero se ni sestal kot s predstavnico posvetnih ampak cerkvenih oblasti. Kraljica Elizabeta je namreč kot naslednica Henrika VITI., ki je zaradi ljubice Ane Bolen povzročil razkol z Rimom, tudi poglavar anglikanske cerkve.
RIM — Obtoženci «7. aprila* v rimskem zaporu Rebibbia so pri najboljšem zdravju. S tem sporočilom so Toni Negri in njegovi somišljeniki zavrnili trditve rdečega bri-gadista Antonia Marinija na proce su Moro, da so v zaporu prejeli «predujem proletarske kazni*.
no municijo in drugi vojaški material.
Costa Mendez je tudi zahteval, naj podpisnice sporazuma v Riu obsodijo ^iracionalno britansko agre-sijo», zahtevajo prekinitev ameriške pomoči Veliki Britaniji in podprejo pobude za prekinitev sovražnosti. Resolucija, ki so jo podprle Venezuela, Panama in Peru. predvideva tudi vojaško pomoč vladi v Buenos Airesu, kar so pozno sinoči tudi izglasovali.
Odgovor ameriškega državnega tajnika Haiga na izvajanje argentinskega zunanjega ministra je bil le po besedah in tonu manj grob. a v bistvu je vrnil Argentincem milo za drago. Za Haiga nima med-ameriška organizacija v sedanji vojni nobene vloge iz enostavnega razloga, ker je Argentina napadalec in se Velika Britanija le brani pred agresijo. Haig je tudi jasno povedal, da so le Argentinci krivi za neuspeh njegove mirovne misije.
Tak odločen poseg je ob presenetljivem argentinskem izpadu precej skrhal enotnost latinskoameriških držav, a ne dovolj. Poleg argentinske so predložili namreč še dve resoluciji, kostariško, ki je precej «omiljena» in kolumbijsko, ki he obsoja Velike Britanije in ne zahteva prekinitve ameriške pomoči, a nista bili uspešni.
Konec koncev pa bo AVashingtonu uspelo pomesti pred svojim pragom. To je prišlo do izraza tudi iz včerajšnjega posega predsednika Reagana, a bržkone ne bodo v bodoče odnosi med Washingtonom in Latinsko Ameriko taki. kot so bili pred falklandsko vojno.
Reaganova administracija je torej končno odkrila OZN, a to je storila ko je bilo na dlani, da bo lahko svetovna organizacija bore malo napravila za prekinitev sovražnosti. Resolucija varnostnega sveta, ki ne predvideva prekinitev sovražnosti ali spoštovanje prejšnje resolucije 502 (prvo zahteva Argentina, drugo pa Velika Britanija) in naroča generalnemu tajniku De Cuellarju, naj v sedmih dneh skuša spraviti obe državi, je po mnenju večine opazovalcev le kompromis, ki ne rešuje ničesar.
Te dni so objavili v Veliki Britaniji posnetke rušilca Sheffield, ki so ga Argentinci potopili v začetku meseca. Ladja se je potopila, kljub prizadevanjem drugih plovil, da bi pogasili požar (Telefoto AP)
iiiiiniiiiiiiMiiitiHiiiiiiiniiiiKiiiiniMiiMiiiiiMiiiiniiiiiiiiiuiiiimniiiuiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiMMiiikiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiM
NA KONGRESU ZVEZE KOMUNISTOV SRBIJE
V ospredju kosovska dogajanju in skrb za gospodarski razvoj
Uvodno poročilo Tihomira Vlaškaiiča: poskus protirevolucije na Kosovu razkrinkal dolgoletno napačno politično usmeritev prejšnjega vodstva
BEOGRAD - V četrtek se je v kongresnem centru Sava začel 9. kongres ZK Srbije. Predsednik CK ZK Srbije Tihomir Vlaškalič je podal referat <rZveza komunistov Srbije v boju za družbeno in gospodarsko stabilizacijo na temeljih socialističnega samoupravljanja*.
Na začetku druge plenarne seje je delegate v imenu CK ZKJ po zdravil član predsedstva CK ZKJ Aleksander Grljčkov. , . „,
Komunisti se morajo, po besedah Grličkova, odločneje zavzeti za u-stvarjalno kritiko, se navaditi na različna mnenja kot rezultat različ nih interesov in pogojev v procesu razvoja.
Komunisti Srbije so imeli in bodo imeli veliko dela pri obračunavanju s protirevolucijo na Kosovu, je dejal Grličkov, in dodal, da je protirevolucija napadla celovitost države, njeno samoupravno, demokratično socialistično ureditev, naše bratstvo in enotnost.
Tihomir Vlaškalič je v svojem re
feratu med drugim poudaril: ZK Srbi,je mora tudi na tem kongresu dokazati odločenost, da nadaljuje in še uspešneje uresničuje dejavnost pri nadaljnjem vsestranskem razvoju samoupravljanja in da to dejavnost nenehpo bogati z delom in ne besedami, da krepi bratstvo in e-notnest narodov in narodnosti Srbije in tako nenehno prispeva h krepitvi in napredku jugoslovanske skupnosti.*	»
Poskus protirevolucije na Kosovu, ki je razkrinkal dolgoletno napačno politično usmeritev prejšnjega kosovskega vodstva, kar se je najjasneje pokazalo v prikrivanju vse večjega nacionalizma in iredentizma ler birokratskega zapiranja proti Srbiji in SFRJ, je močno vznemiril delovne ljudi, hkrati pa dobil odio-čen odgovor v enotnosti in pripravljenosti braniti pridobitve revolucije in ustavno uredi* ev države.
V zvezi s pomenom regionalnega razvoja je Tihomir Vlaškalič poudaril naloge, da v prihodnjem obdobju
. ...........................
VLADA SPREJELA PREDLOG MINISTRA NICOLAZZ1JA
Odslej tudi «davek na razlastitve»
RIM — Iznajdljivost ministra Ni- dami imenovali kar «davek na raz-
colazzija ne pozna meja. Na včerajšnji seji ministrskega sveta so namreč odobrili Nicolazzijev predlog v zvezi z razlaščanjem. O tem vprašanju so morali razpravljati zaradi zapadlosti vladnega odloka, s ka terim so že pred časom sanirali stanje, ki je nastalo potem ko je u-stavno sodišče razveljavilo zadevne člene znanega zakona Buealossi. Na včerajšnji seji vlade so te sanacijske ukrepe enostavno podaljšali do konca leta, odobrili pa so tudi Nicolazzijev predlog, «ki pa ga bo treba še nekoliko izpopolniti*. Ta predlog pa bi z enostavnimi bese-
laščanje*.
Kaj to pomeni je razložil Nicolaz zi sam. Dejal je, da bo moral lastnik gradbenega zemljišča prijaviti občini vrednost tega zemljišča in na osnovi te vrednosti plačati davek, ki bo zna šal najmanj (za zemljišča, ki so vredna manj kot 50 tisoč lir za kva dratni meter) 2.5 odstotka vrednosti zemljišča letno. V primeru raz lastitve bo lastnik prejel odškodnino v višini prijavljene vrednosti zemljišč. Drugačna določila bodo v veljavi za kmetijska zemljišča, pri katerih bo cena odvisna od dobička, ki ga ima lastnik z obdelovanjem.
Prihod Janeza Pavla 11. v westminstrsko katedralo, kjer je daroval mašo	(Telefoto AP)
Sindikati proti enostranskim mirovnim manifestacijam
RIM — Enotna sindikalna federacija CGIL-CISL-UIL je sporočila organizatorjem manifestacije za mir, ki bi morala hiti 5. junija v Rimu pred prihodom predsednika ZDA Ronalda Reagana, da se manifestacije ne bo udeležila. V svojem pismu ugotavljajo generalni tajniki enotne federacije Lama, Carniti in Benvenuto, da je sicer mnogo stičnih točk med dokumentom, ki ga zagovarjajo organizatorji manifestacije in stališčem, ki ga je federacija večkrat izrazila, vendar pa je še več spornih točk.
Trije sindikalni voditelji pravijo, da jih ne prepričuje splošna politična ocena o celotnem mednarodnem položaju, ki je tristranska in enostranska. Ni mogoče obsojati samo eno velesilo, pravijo v svojem pismu Lama, Carniti in Benvenuto, ter pri tem opominjajo, da ne obstajajo samo žarišča napetosti v Salvadoru in Cisjordaniji, temveč so tu tudi krize v Poljski in v Afganistanu, ki jih organizatorji mirovne manifestacije niti ne omenjajo. Sindikalno gibunjc sicer ne sprejema malenkostno logiko lekarniške tehtnice, vendar izraža trdno prepričanje, da obstaja neločljiva povezanost tako na severu kot na jugu, tako na vzhodu kot na zahodu med pravico do samoodločbe narodov in prizadevanj za mir. Mir je samo eden, zaključujejo predstavniki sindikalnega gibanja in je neločljiv ter ne trpi ideoloških tolmačenj.
V zvezi z Reaganovim obiskom v Italiji kaže omeniti izjavo visokega funkcionarja Bele hiše, ki ga je označil za neobhodno potrebnega, saj ima Italija na mednarodnem političnem prizorišču zadnje čase zelo veliko vlogo. Pri tem je predstavnik Bele hiše izrecno omenil italijansko stališče glede namestitve evroizstrelkov in italijanske prisotnosti na Sinaja.
4- urna stavka za obnovitev zapadlih delovnih pogodb
RIM — Včeraj je bila v vsej Italiji stiriurna stavka delavcev v industriji in delavcev iz južnih dežel Italije, ki jo je proglasila sindikalna federacija CGIL - CISL - U1L, da bi podkrepila svojo zahtevo po čimprejšnjem začetku pogajanj za obnovitev delovne pogodile nekaterih po membnih kategorij. Sindikalne organizacije zahtevajo od vlade tudi večje prizadevanje za rešitev številnih perečih vprašanj italijanskega juga. Na sporedu je bilo več po membnih manifestacij in shodov. Naj omenimo, da so trije generalni sekretarji CGLL Lama, CISL Carniti in (JII. Benvenuto govorili v Padovi. Ravenni in Palermu.
Na jugu Italije je stavka zadevala tudi prevoze: sicer samo za 15 minut. Ob 4 urni stavki je enotna sindikalna federacija naslovila na delavce, ki čakajo na obnovo delovne pogodbe poziv, v katerem med drugim poudarja potrebo po najširši enotnosti delavskega gibanja, da bi zavrnilo stališče Confindustrie. V svojem pozivu tajništvo sindikalne federacije napoveduje tudi nadaljnje sindikalne akcije. V svojem govoru v Padovi je generalni tajnik CGIL Lama poudaril, da so delavci spoštovali svojo obvezo za boj proti inflaciji, ki je padla pod IG od sto, medtem ko se je primanjkljaj v državnem proračunu v tem času povečal od 50 tisoč na 70 tisoč milijard lir. V istem času so se zmanjšale tudi naložbe, medtem ko je skoraj 400 tisoč de'avcev vpisanih v dopolnilno blagajno. Lama je govoril tudi o nedavnih izjavah finančnega ministra For-mice ter dejal, da iz teh izjav izhaja nezaslišano dejstvo, da namreč odvisni delavci plačujejo več davkov kot delodajalci, saj delodajalci prijavljajo manj dohodkov od svojih uslužbencev. Istočasno pa, pravi Luciano Lama, bi hoteli delodajalci tudi odvzeti delavcem draginjsko doklado in premično lestvico.
Vodstvo KD bo imenovalo člane političnega urada
RIM — Novo demokrisLjansko vodstvo, ki so ga izvolili m 15. kongresu, se je prvič sestalo v četrtek popoldne na sedežu stranke na Trgu Gesu, kjer je novoizvoljeni tajnik De Mita imel kratico poročilo, v katerem se je skliceval na politične smernice, ki jih je že izrekel na kongresu. Po izčrpni razpravi, ki je bila posvečena izključno političnim temam in v katero so posegli najvidnejši predstavniki stranke, so zasedanje odložili na da našnji dan, ko bodo rnorali določiti notranjo ureditev vodstva.	'
Izjave političnega tajnika De Mite niso privedle do nobene spremembe v stališču skupine calleanza demoert-tica», ki jo vodi Arnaldo Furlani. Predstavniki te skupine so mnenja, da je treba poglobiti politično razpravo s predstavniki večine in da za sedaj ne obstajajo pogoji, da bi sprejeli odgovornosti v vodstvu stranke. ■sAlleanza de mocratica» sicer ni nikoli izključevala možnosti, da bi večina bila soudeležena pri vodstvu stranke, tudi v bližnji bodočnosti, za sedaj vsekakor kaže, po njihovem mnenju, politično razpravo poglobiti.
Danes .bo torej De Mita predlagal vodstvu imenovanje odgovornih za razne notranje sektorje, ki bi morali pripasti strankarski levici ter skupini, ki jo vodijo Piccoli, Andreotti in Fanfani. Vodstvo bo tudi imenovalo člane političnega urada. Poleg predsednika vsedržavnega sveta krščanske demokracije Piccolija, političnega tajnika De Mite ter predsednikov obeh parlamentarnih skupin Bianca in De Ghiseppa bodo v političnem vodstvu, če ne pride do sprememb v zadnjem trenutku še Andreotti, Fanfani, Gava in Martinazzoli. Ostaja še redno odprto vprašanje imenovanja treh namestnikov tajnika, kar bodo za sedaj odložili, dokler ne bodo dosegli sporazuma z. manjšino.
Nicolazzi tudi predvideva doplačila za zemljišča, za katera je sedaj v teku razlastitveni postopek.
Predlog, ki ga je izdal socialdemokratski minister je svojevrsten, saj dejansko odpira pot velikim špekulacijam. Do razlastitev običajno ne prihaja nenačrtovano in je mogoče, z dobršno mero verjetnosti, razlastitvene ukrepe predvidevati za tri leta naprej. Lastnik, ki predvideva, ali domneva, da ga bodo razlastili bi torej lahko prijavil visoko vrednost svojega zemljišča, da bi prejel zelo visoko odškodnino. Po drugi strani pa bi bile lahko občinske uprave tiste, ki bi po svoje špekulirale tako, da bi za razlastitev izbrale tista zemljišča, katerih lastniki niso prijavili vrednosti, oziroma so prijavili nizko vrednost. S tem zakonom, če pravilno tolmačimo besede ministra Nicolazzija, bodo torej dejansko oškodovani majhni lastniki, veleposestniki in običajni špekulanti pa si bodo še kako pomagali.
če je medtem prišlo do sprenumb v zakonodaji.
V senatu verjetno danes odobritev reforme odpravnin
RIM - Senat bo verjetno že danes odobril zakon o reformi odpravnin. Razprava se je začela včeraj in v trenutku ko poročamo še ni znano, če bo vlada tudi v senatu zahtevala glasovanje o zaupnici, da pospeši parlamentarni postopek. O tem bodo odločali, ko bo dokončno znano stališče misovcev, ki so že vložili skoraj tisoč popravkov, vendar ni povsem jasno, če bodo zavlačevali postopek z obstrukcijo ali ne.
Pobudniki referenduma, demokracija proletaria, pa so včeraj pozvali predsednika republike Pertini-ja, naj ne podpiše zakona, češ da gre za izrazito kršitev ustave. Vložili so tudi priziv na ustavno sodišče, od katerega zahtevajo razveljavitev tistega dela zakona o referendumih. ki omogoča kasacijske-mu sodišču, da prekliče referendum,
RIM —- V njenem stanovanju so včeraj odkrili truplo vdove komunističnega voditelja Scoccimarra Mario Baroncini z zavezanimi rokami in zamašenimi usti. Po prvih vesteh je Scoccimarrova umrla že pred dnevi, njen nečak pa trdi. da da je slišal njene vzdihljaje, ko jo je odkril v stanovanju. Za sedaj ni še znano, kdo in zakaj so Scocci-marrovo napadli; po vsem sodeč, so jo oropali, saj je bilo stanovanje v popolnem neredu, kar ni bilo običajno za urejeno priletno žensko.
uresničijo hitrejši gospodarski razvoj območja repubbke zunaj pokrajin, da bi zaustavili dolgoročno tendenco relativnega zaostajanja za povprečno stopnjo razvitosti država v celoti. V prvih letih minulega medkongresnega obdobja so zaustavili relativno zaostajanje SAP Vojvodine v primerjavi z razvojem države.
Vlaškalič je poudaril, da je pol gospodarske stabilizacije hrabra u-smeritev v odločnejši razvoj samoupravljanja, uveljavitve ekonomske zakonitosti in združevanja boljšega in hitrejšega dogovarjanja in sporazumevanja, večje odgovornosti in boljšega dela de'ovnih ljudi. O-srednja točka gospodarskih težav je danes v ekonomskih odnosih Jugoslavije s tuino in je zato treba povečati izvoz.
V zvezi z razvojem samoupravljanja v družbi je predsednik CK ZK Srbije posebej opozoril na vzroke krepitve etatističnih odnosov. «Na-čelno in verbalno kritiko etatizma moramo danes zamenjati s praktično akcijo pri razvoju samoupravljanja. Prav v času povečanih gospodarskih in drugih težav se moramo odločno upreti morebitni vrnitvi na administrativne ukrepe in posege države v gospodarstvo in druga področja, saj bi to v daljši prihodnosti lahko samo zaostrilo gospodarske. politične in mednarodne probleme*
«Kot republika in kot država se lahko stabilno razvijamo in uspešno rešujemo sedanja nasprotja samo na podlagi razvoja samoupravne socialistične demokracije z resničnim opiranjem na delovne ljudi v mestu in na vasi,* je dejal Vlaškalič. Glede odnosov v SR Srbiji je predsednik CK ZK Srbi je opozoril na velik pomen decembrske seje CK ZK Srbije, po kateri so soglasno sprejeli sklepe o krepitvi «zaiedništva» v republiki. Zdaj je pred komunisti težji del naloge — uresničevanje teh sklepov, to pa zahteva visoko stopnjo politične odgovornosti vseh. Id sodelujejo pri tem delu. (dd)
Papandreu je končal obisk v Jugoslaviji
BEOGRAD — Predsednik grške vlade Andreas Papandreu je včeraj končal tridnevni uradni in prijatelj ski obisk v Jugoslaviji in popoldne odpotoval iz Beograda. Od uglednega gosta so se na beograjskem letališču poslovili predsednica ZiS Milka Planinc, zvezni sekretar za zunanje zadeve Lazar Mojsov. člana ZIS Janko Smole in Živorad Kovačevič ter druge osebnosti.
Grški premier se je včeraj v Belem dvoru na Dedinju pogovarjal z zveznim sekretarjem za ljudsko o brambo admiralom Brankom Mamulo. Pozornost sta namenila razvoju nadaljnjega sodelovanja med oboroženimi silami Grčije in Jugoslavije.
Premier Papandreu je včeraj obi skal tudi enoto starešine Mladena Bratica v Pančevu in se seznanil s pogoji življenja in dela vojakov in starešin JLA. Gost si je s sodelavci ogledal sodobne kabinete in učilnice, kjer poteka teoretični in praktični pouk in se seznanil s sodobno oborožitvijo, s katero je opremljena
ta enota. Člani grške delegacije so si ogledali tudi taktično strelsko vajo pripadnikov enote. Poveljnik te enote je premiero Papandreuu izročil visoko vojaško priznanje v JLA. značko «\ zorni vojak*. (dd)
Zahodnonemško posojilo Jugoslaviji
FRANKFURT — V največji za-hodnonemški banki Deutsche Bank so včeraj podpisali sporazum med Narodno banko Jugoslavije in združenjem zahodnonemških bank o finančnem posojilu Jugoslaviji. Posojilo v višini 150 milijonov mark so podpisali ob normalnih pogojih, ki vladajo na evropskem finančnem trgu. Rok odplačila posojila je sedem let, s tem, da bo treba prvi obrok plačati po štirih letih. Posojilo so odobrili v okviru podpore ZRN programu jugoslovanske stabilizacijske politike in za plačilnobilančno prilagajanje.
IZ GOVORA VSEDRŽAVNEGA TAJNIKA NA TRGU UNITA
Berlinguer (KPI): Priznanje pravic manjšini osnovno vprašanje svobode in demokracije
«J° vprašanje pa je pretvorjena in izkrivljeno, če se manjšini, ki od vedno živi na tej zemlji, ne dovoli, da se izraža v svojem jezika, da ščiti svoje tradicije in da razvija svojo kuituro» - V slovenščini je govori! Stojan Spetič
GOVOR SERGIA GARAVINIJA NA GOLDONIJEVEM TRGU
«V napadu na delavsko gibanje odraz reakcionarnih manevrov»
Confindustria naj pristane na obnovitev delovnih pogodb - Vlada naj se loti resne gospodarske krize
Pred večtisočglavo množico s šte vilmmi transparenti in rdečimi zastavami, ki je skoraj v celoti napolnila Trg Unita, je vsedržavni tajnik KPI Enrico Berlinguer sinoči govoril na glavnem mestnem trgu v okviru volilne kampanje za bližnje volitve; na govorniškem odru so se poleg njega zbrali vsi vidnejši predstavniki stranke iz pokrajine in dežele.
Dve sta bili vprašanji, ki si jih je uvodoma postavil tajnik KPI: zakaj je Trst danes mesto v zatonu in zakaj komunisti zagotavljajo, da je tržaško vprašanje vsedržavno vprašanje. Da je mesto v zatonu, je krivda predvsem osrednjih vlad in pa ministrstev za državne soudeležbe — je dejal — toda ne samo njihova. Mesto je 30 let upravljala KD, v zadnjih letih pa LpT, ki je zrastla iz nezadovoljstva Tržačanov do vlade in do prejšnjih uprav in ki je zagotavljala, da bo mesto u-pravljala na osnovi njegovih interesov. Kaj kmalu pa se je pokazalo, je nadaljeval Berlinguer, da ta grupacija ni bila zmožna začeti reševanje njegovih problemov. Vsi torej, ki so doslej mesto upravljali, niso znalj dovolj odločno nastopiti pred osrednjo vlado, da bi mestu zagotovili potrebna finansiranja in ukrepe, s katerimi postaviti pogoje za njegov preporod.
Zakaj pa je tržaško vprašanje vsedržavno vprašanje? Berlinguer je dejal, da je Trst, bolj kot druga italijanska mesta, tudi evropsko mesto. Je pravo stičišče gospodarskih in trgovinskih dejavnosti ter stičišče ' kulturnih tokov med Vzhodom in Zahodom, pa tudi med Severom in Jugom. V Trstu nadalje živita dve narodnosti, katerih harmonija odgovarja globokemu interesu celotne države in vse italijanske demokracije; poleg tega je Trst tudi glavno mesto dežele, ki leži na vzhod nih mejah države in zato ustvarja nezamenljivo vlogo razvoja izmenjav in sodelovanja z bližnjo Jugoslavijo. Zato je Trst za komuniste vsedržavno vprašanje.
Vsedržavni tajnik KPI je nato govoril o vprašanju slovenske narodnostne skupnosti, ki ga je postavil na prvo mesto nerešenih problemov. Predvsem je potrdil obvezo KPI, da bi se v mestu uveljavilo harmonično sožitje med obema skupnosti-ma. Priznanje pravic manjšini — je poudaril — ki ga potrjuje ustava, je predvsem načelno vprašanje svobode in demokracije, ki sta izkrivljeni in pretvorjeni, če se manjšini, ki od vedno živi na tej žemlji, ne dovoli, da se izraža v svojem jeziku, da ščiti svoje tradicije in razvija svojo kulturo. • Že sama zgodovina Slovencev predstavlja obogatitev za večinski narod, kar enako velja za italijansko manjšino v Jugoslaviji. Narodnostne skupnosti predstavljajo most, ki povezuje in zbližuje bližnja in različna prebivalstva. Berlinguer je nadalje dejal, da prav pomanjkanje globalne zakonodaje za Slovence utira pot nacionalizmu, ki noče nikakor zamre-ti, in šovinizmu, s katerim določeni krogi strumentalizirajo celotno vprašanje. Prav zato je nujno potrebna globalna zakonodaja, za katero se borijo komunisti; preveč časa je že minilo — je poudaril — skrajni moment je torej, da parlament odobri zaščitni zakon, komunisti pa se bodo trudili, da bi čimprej do tega prišlo.
Enrico Berlinguer je nato razčlenil druga specifična vprašanja, ki tarejo Trst in njegovo gospodarstvo; govoril je o Ladjedelstvu in o prizadevanjih KPI, da bi se ta sektor uveljavil in ohranil svojo moč. Poudaril je nadalje, da se komunisti borijo za utrjevanje odnosov med Italijo in Jugoslavijo in pristavil, da osimski sporazumi niso samo rešili delikatnega vprašanja meje, ampak so postavili osnovo za nove gospodarske odnose s prijateljsko državo. Potem ko je ponovil stališča KPI v mednarodni politiki in obsodil vsako obliko vojaške diktature, je Berlinguer svoj enourni govor sklenil s pozivom po širši enotnosti med Italijani in Slovenci, ki je mestu nujno potrebna za reševanje njegovih problemov. Komunisti pa se v tem položaju postavlja-
jo kot stična točka, okrog katere se lahko zberejo vse zdrave, protifašistične in demokratične sile, da se s skupnim naporom začnejo reševati mestni problemi.
Pred njim je spregovoril pokrajinski tajnik KPI Claudio Tonel, ki je predvsem poudaril, da po upravah KD in LpT so v mestu potrebne globoke spremembe, ki jih lahko nudi le KPI; opozoril je na važnost volitev in polemiziral s KD in z LpT, ki s0 jo zapustili tudi radikalci in jo sedaj podpirajo le še neofašisti. Glede odnosov s socialisti pa je dejal, da so pozitivni in da se KPI zavzema za enotnost levice; kritično pa je odgovoril na tiskovno noto PSI glede nekaterih aspektov volilne kampanje.
V slovenščini pa je govoril kandidat za občinski svet Stojan Spetič in uvodoma dejal, da je povsem naravno, da se po Trgu Unita razlega slovenska beseda in da ni naključje, da je prav KPI, stranka enakopravne enotnosti slovenskih in
italijanskih delovnih ljudi, tista stranka, ki je doslej priredila to edino dvojezično zborovanje. Zaustavil se je nato pri specifičnih nerešenih vprašanjih slovenske narodnostne skupnosti in dejal, da je treba danes postaviti temelje novega demokratičnega razvoja: to sta zaščitni zakon za vso slovensko manjšino v Italiji in uveljavitev tega, kar smo imenovali kulturo sožitja, torej spoznanje večinskega naroda o nujnosti zaščite Slovencev, ker odpira nova obzorja miru.
V dopoldanskih urah je Berlinguer obiskal Rižarno in se poklonil spominu žrtev nacističnega nasilja; o-biskal je tudi arzenal sv. Marka. Danes dopoldne se bo srečal z delegacijo Unije Italijanov iz Istre in z Reke ter imel tiskovno konferenco; v popoldanskih urah, od 18. do 19. ure pa se bo v trebenskem Ljudskem domu srečal s predstavniki slovenskih organizacij in s slovenskim prebivalstvom iz tržaške pokrajine.
Med včerajšnjo štiriurno vsedržavno stavko uslužbencev vseh industrijskih vej je bil tudi v našem mestu javen sindikalni shod. Na Goldonijevem trgu, kamor je delavstvo ob dviganju rdečih transparentov z oznakami tovarniških svetov in vzklikanju protestnih gesel prihodilo v sprevodu izpod Lloydo-vega stolpa, je spregovoril v imenu osrednjega vodstva enotne sindikalne zveze CGIL - CISL - UIL tajnik CGIL Sergio Garavini.
Stavko so sindikati oklicali, kot znano, v podkrepitev zahteve, naj glasnica veleindustrijcev Confindustria pristane na pogajanja za ob novitev že davno zapadlih delovnih pogodb, medtem ko naj se rimska vlada lot! resnega gospodarskega načrtovanja, uperjenega v postopno odpravo brezposelnosti in poseganja po dopolnilni blagajni (v njej je vpi sanih kar 350.000 delovnih moči), o-ziroma v spodbujanje proizvodnje z ustrezno naložbeno politiko.
Garavini je bil oster in stvaren: «Napad na delovne pogodbe, na dra-ginjsko doklado, na kupno moč poprečnega občana, pomeni načrtno
...................imiiitimiitiinmmiimiiiiiiiitiiiiiiiiiM...n.....
VOLILNA KAMPANJA V ZNAMENJU OBISKOV UGLEDNIH POLITIKOV
Danes bo na Trgu Unita govoril B. Craxi jutri v Avditoriju pa predsednik vlade
V ponedeljek napovedujejo prihod državnega tonika KD De Mite - V Boljuncu predstavili kandidata PSI za pokrajino Clarieija - Slovenska skupnost prireja v Nabrežini okroglo mizo o Sesljanskem zalivu
Osrednji dogodek v sklopu volilne kampanje za bližnje upravne volitve v našem mestu bo danes gotovo zborovanje PSI na Trgu Unita, ki ga bo sklenil sam vsedržavni tajnik Bettino Craxi. Na istem trgu bo danes v okviru manifestacije serija nastopov znanih glasbenikov in pevcev, med katere omenimo Lelia Luttazzija, Mio Martini, Gorana Kuzminaca in Angela Bai-guero. Vsedržavni sekretar PSI bo govoril ob 19. uri. Jutri bo obiskal naše mesto vladni predsednik in vsedržavni tajnik PRI Giovanni Spa-dolini, ki bo govoril ob 11. uri v Avditoriju, za ponedeljek pa napovedujejo prihod v Trst državnega sekretarja KD De Mite,
V sredo so se v mali dvorani gledališča Prešeren v Boljuncu srečali člani in somišljeniki socialistič-
ne stranke iz dolinske občine; na srečanju je dolinski podžupan Peče-nik predstavil kandidata stranke, ki se predstavlja v dolinskem okrožju, to je Dama Clarieija. V razpravo je posegel podtajnik stranke Branko Pahor, ki je med drugim ocenil trenutni politični položaj, v katerem smo poklicani, da obnovimo pokrajinski in občinski svet. Spregovoril je tudi kandidat Clarici, ki je orisal program stranke in se posebej zaustavil ob problemih, ki zadevajo okoliške občine, kot so vprašanja kmetijstva in razlaščanj in ob koncu izrazil željo, da bi bil izglasovan zakon o globalni zaščiti slovenske narodnostne skupnosti.
Socialisti so predvčerajšnjim priredili v nekem mestnem hotelu srečanje novinarjev s podtajnikom na notranjem ministrstvu Francescom
muiHiiiiiiMmiiiiiiiMiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiKMiniHMimiiiiMiiiimiiiiiiuiiiiiiiiMiiitniMiiiiiiiituniiiiiimmi
VČERAJ ŠTUDIJSKI DAN» V GRUANU
Suhozemne luke pomemben člen v blagovnem prometu
Posvet sta organizirala ministrstvo za državne soudeležbe in družba ICCU Containers • Italija še brez pravega načrta
Ena izmed glavnih posledic energetske krize je skokovito naraščanje prevoznih stroškov. Ti stroški so danes ze tolikšni, da odločilno vplivajo na višino cen vseh vrst blaga in izvedenci se zato čedalje bolj trudijo, da bi s tehničnimi prijemi kolikor mogoče zadrževali rast prevoznih stroškov. Eden izmed prijemov, ki so se v tem pogledu naj bolje obnesli, je prometna struktura, ki bi ji po naše lahko rekli < ;u-hozemna luka*: konkretno gre za vozlišče, kjer prihajajo v neposreden dotik železnica, cesta, vodna pot in kjer so prometnim tokovom na razpolago vse storitve, potrebne za to, da se preliv blaga z enega prometnega sredstva na drugo odvija brez zastojev in skoraj brez vmes nih manipulacij. Takih suhozemnih luk je danes v Italiji že več, in sicer pretežno v severnih predelih države, medtem ko je jug tudi v tem pogledu zaostal. Vse suhozemne luke,
•MuaiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiuiitiiiiHiiimiMHiiiiHiiiiiiimiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimnttMiiiiiiiiiii
NA PROCESU 0 NEPRAVILNOSTIH V ISTRSKI HRANILNICI
ZAHTEVE TOŽILCA DR. COASSINA: 63 LET JEČE ZA 12 OBTOŽENCEV
Javni tožilec je zahteval najvišjo zaporno kazen (12 let) za finančnika Luigija Albertija
Triinšestdeset let zapora in skoraj 13 milijonov lir globe — to so kazni, ki jih je zahteval javni tožilec dr. Coassin za 12 od skupnih 20 obtožencev na procesu o nepravilnostih in stečaju Cassa di Risparmio del-1’Istria.
Za glavnega obtoženca, finančnika Luigija Albertija, ki naj bi bil pravi «deus ex machina* celotne operacije (po njegovem «posegu» se je znašla istrska hranilnica s skoraj 10 milijardami lir primanjkljaja), je javni tožilec predlagal 12 let zaporne kazni in 4 milijone lir globe; za uslužbenca hranilnice Paola Mon-teno 8 let ječe in 2 milijona lir globe; za Giovanni ja Zavana 5 let zapora in milijon lir globe; za odvetnika Giorgia Iauta, komisarja hranilnice, 6 let ječe in poldrugi mili jon globe; za Anno Furnolo 2 leti
in 6 mesecev ječe; za Querina Car darellija poldrugo leto ječe; za Luigija Toiana in Antonia Palmierija (oba naj bi bila povezana z Albertijem) 5 let zapora in milijon lir globe vsakemu; za Antonia Scam-bio 6 let ječe in milijon 200 tisoč lir globe; za Claudia Michela in Maria Mustillija (tudi onadva sta bila v tesnih stikih z Albertijem) 5 let ječe in milijon lir globe ter za Roberta Jouberta 2 leti zaporne kazni.
Za preostalih osem obtožencev je zahteval, naj jim sodišče prizna amnestijo.
Za javnim tožilcem so prevzeli besedo zagovorniki, ki so skušali z daljšimi ali krajšimi posegi doka zati nedolžnost svojih varovancev.
Sodišče bo izreklo razsodbo danes.
ki so doslej nastale v Italiji, so rezultat zasebne pobude, saj ni država v tem pogledu pripravila nobenega programa. Takšen program pa postaja )z dneva v dan bolj potreben in pričakovati je, da se bodo stvari v tem pogledu kmalu premaknile z mrtve točke. Po dosedanjih izkušnjah so strokovnjaki mnenja, da bi kazalo v Italiji ustanoviti še več suhozemnih luk nepretiranih razsežnosti; za javne infrastrukture naj bi neposredno poskrbela država.
Tako bi lahko skrčili razpravo o pomenu in vlogi suhozemnih luk, ki se je razvila na včerajšnjem študijskem dnevu v nekem grljanskem hotelu. Na posvetu, ki sta ga organizirala ministrstvo za državne soudeležbe in družba ICCU Containers, so nastopili podtajnik na ministrstvu za državne soudeležbe G. Ferrari, univerzitetni docenti iz Trsta, Rima, Neaplja in Turina ter predstavniki državnih železnic, družbe Autostra-de, državne družbe za ceste ANAS, Vsedržavne industrijske zveze. Zveze male in srednje industrije, sindikalne zveze delavcev s področja prometa in same družbe ICCU Containers. Glavne značilnosti tako imenovane integrirane operacije »Trst-Furlanija/Julijska krajina - Evropa* je prisotnim na posvetu orisal ev ropski posl. M. Cecovini.
VOLILNA ZBOROVANJA
PSI
Ob 19. uri na Trgu Unitš vsedržavni tajnik Bettino Craxi.
KPI
Ob 10.30 v Ul. Lamarmora, Poden; ob 10.30 na Trgu Čampi EUsi, Jole Burlo; ob 11. uri v Ul. Giulia; ob 16.30 v naselju S. Mauro, Fonda, Pessato in Depangher; ob 17. uri na Trgu sv. Jakoba, Calabria; ob 17.30 na Reški ulici, Gloria; ob isti uri na Trgu Pestalozzi, Spadaro in Spaccini; ob 18.30 v Ul. Orlandini, Spaccini; ob '8. uri v Miljah, Millo in Martone; ob 18.30 v Ul. Zanella.
Ob 19. uri v Trebčah javno srečanje z vsedržavnim tajnikom Berlinguer jem.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služha (Ki 21. do 8. ure tel. 732 827. predpraznična od 14. do 21. ure in praznična od 8. do 20. ure, tel. 68 441,
Spinellijem in podtajnikom na ministrstvu za pošto in telekomunikacije Gasparom Saladinom. Spinelli je govoril o zakonskih osnutkih za uvedbo vsedržavne službe za javno zaščito in za reformo gasilske družbe. Govor je bil tudi o terorizmu in Spinelli je priznal, da pomeni naše obmejno ozemlje izvrsten humus za razraščanje fašističnega nasilja kakor je to veljalo, čeravno iz drugih razlogov, za področje, ki ga je opustošil potres leta 1976.
KPI in ZKMI sta v torek priredili pri Sv. Ani javno zborovanje o zaščiti'r6kolfa ter b noVT vsebinf živ" ljenja za mlade generacije v našem mtjstu. Kandidštj "za občinski svet Bertocehi, Cuperlo in Biava so analizirali to problematiko v luči stališč in smernic, ki jih zagovarja KPI v sklopu prizadevanj za ekonomski in družbeni preporod me-sta in pokrajine. Včeraj pa so se voditelji sekcije KPI, ki združuje osebje tržaških bolnišnic, srečali z zastopniki svetovalske komunistične v KZE ter proučili položaj na zdravstveneit) področju v Trstu.
Devinsko - . abrežinska sekcija Slovenske skupnosti bo danes ob 17. uri priredila v čitalnici občinske knjižnice na trgu v Nabrežini okroglo mizo z naslovom »Sesljanski zaliv — Kakšna bodočnost?* Tema je zanimiva, še zlasti ob upoštevanju številnih polemik, najprej o lastništvu Sesljanskega zaliva, nato pa o njegovi neurejenosti. Namen današnjega srečanja je osvetliti razne a-spekte (gospodarske, pravne, urbanistične, turistične itd.) razvoja sesljanskega zaliva v funkciji razvoja vse devinsko - nabrežinske občine, torej s poudarkom, da Ses-ljanski zaliv ne sme biti sam sebi namen, ampak mora Dostati vodilni gospodarski element za ceiotno občino. Na okrogli mizi bodo sodelovali Ivan Brecelj, Bojan Brezigar, Zorko Harej, Marino Kokorovec, Niko Kosmina, Aleš Lokar, Jože Škerk in Drago Štoka.
V ponedeljek bo prispel v Trst minister za državne soudeležbe socialist De Michelis, ki se bo ob 18.30 v dvorani sedeža ACI v Ul. Cumano srečal s tržaškimi delavci. Isti dan pa bo na sedežu PSD! pri Sv. Soboti govoril bivši vsedržavni tajnik te stranke Romita.
ofenzivo zoper celovito delavsko in sindikalno gibanje, zoper težko pridobljene socialne dobrine, torej zoper svobodo in demokracijo*. Najbolj zakrknjeni in nazadnjaški tok v Confindustrii, je nadaljeval govornik, skuša zgladiti pot reakcionarnemu atentatu na demokratično u-reditev v državi. Kako to, da se je Garavini vprašal, da so se rdeči brigadisti znašli pred sodniki, medtem ko so fašistični atentati od Trga Loggia v Brescii pa do železniške postaje v Bologni ostali nekaznovani? Sindikalist je opozoril, da hočejo omenjeni krogi razbiti enotnost v delavskem in sindikalnem gibanju, v Trstu na primer že samo zato, ker govorijo delavci dva jezika. Garavini je zato pozval vse delovne ljudi k največji enotnosti in odločnemu nastopu ter se nazadnje vprašal »Spa-dolinijeva vlada je izsiljevanje Con-findustrie na škodo delavcev uradno obsodila, toda le kaj je stvarnega ukrenila?*, (dg)
OB VČERAJŠNJEM OBČNEM ZBORU
Narodna in študijska knjižnica v Trstu izpolnjuje kljub težavam svoje poslanstvo
Uvodno poročilo je imel predsednik dr. Škerlj • Izvoljen je bil nov upravni odbor
Zaradi polaganja cevi za nov plinovod po Ul. Cordaroli bo promet po tej ulici od 31. maja dalje prepovedan na odseku od hišne številke 2 do Ul. Commerciale.
Danes in jutri na Proseku 1. srečanje godb na pihala
Na Proseku bo danes in jutri pravo slavje godb na pihala: domače godbeno društvo bo namreč priredilo 1. srečanje pihalnih orkestrov, ki se ga bosta udeležila godbi Litostroj in Logatec, s katerima so vzpostavili proseški godci že pred časom zelo dobre prijateljske vezi.
Danes popoldne ob 19. uri bo gost domačinov pihalni orkester Litostroj iz Ljubljane, ki bo nastopil s samostojnim koncertom po mimohodu obeh godb od Soš-čeve hiše do prireditvenega prostora na Balancu. Nastop Ljubljančanov bo popestril pevec ljubljanske Opere Franc Javornik, v večernih urah pa bo za prijetno počutje ob pijači in jedači poskrbel ansambel Veselih Šentvidčanov.
Jutri bo na sporedu sreča nje z godbo iz Logatca, ki se bo predstavila občinstvu ob 18. uri, za njo pa bo nastopil* oktet, prav tako iz Logatca. Tudi v nedeljo bo poskrbljeno za veselo razpoloženje ob zvokih na rodno-zabavnega ansambla.
Včeraj je bil v Gregorčičevi dvorani 15. redni občni zbor Narodne in študijske knjižnice v Trstu. U-vodno poročilo je imel predsednik dr. Franc Škerlj, ki je pozdravil člane in goste, ter nato razčlenil uspehe in težave NŠK in njenih delovnih enot, to je knjižnice in odseka za zgodovino.
Dr. Škerlj je poudaril, da knjižnica plačuje davek splošne gospodarske krize in da so zato marsikateri načrti okrnjeni. Obžaloval je premajhno podporo s strani dežele, čeprav priznava deželni zakon NšK «kulturno vlogo na deželni ravni in zato izredno podporo*. Kljub težavam, je nadaljeval govornik, pa je NŠK opravljala svoje kulturno poslanstvo. Velik je bil obisk knjižnice, ki se je trudila, da nabavi vse, kar je bilo objavljeno na domačem trgu. Nato je o-menil predavalno dejavnost, ki je obsegala uspešni predavanji Matjaža Kmecla ob stoletnici Jurčičevega rojstva in Janeza Milčinskega o letalskih katastrofah. Ob ciklusu predavanj o zgodovini slovenskega časnikarstva pa je dr. Škerlj obžalo-
val pomanjkanje občinstva, zlasti mladine. Predsednik NŠK je ob zaključku omenil prizadevanje ustanove za dosego narodnostnih pravic Slovencev v Italiji.
Tajniško poročilo je podal dr. Goj-mir Budal, ki je omenil pomanjka nje knjižničarskega osebja, nakazal nekatere probleme nabavne politike in najavil možnost da NŠK priredi nov knjižničarski tečaj, za katerega je deželna uprava pripravljena dati ustrezno podporo. Poročilo Odseka za zgodovino je podal načelnik Milan Pahor, ki je prikazal delovanje odseka, ki .je bogato razčlenjeno, saj gre od pridobivanja gradiva v arhivski fond. preko raziskovalnega dela pa do sodelovanja s posamezniki, ustanovami in društvi, ki črpajo v odseku podatke in dokumente, ki so potrebni za raziskave, diplomske naloge, razstave itd. Blagajniško poročilo .je podal prof. Franjo Kosovel, poročilo nadzornega odbora pa Milan Bolčič.
Občni zbor NŠK sta pozdravila predsednik odbora za Kulturo pri SK GZ Miroslav Košuta in ravnatelj
liiiuimiiitiiniiiiiiiiiiitiiiiimiiitiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiintmifiiuiiiiifiiHifiiiiiHiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiin
Z OBČNEGA ZBORA ZADRUGE NA PROSEKU
Cvetličarstvu in vrtnarstvu gre zajamčiti cvetoč razmah
Cvetličarski center morajo upravljati gojitelji sami
Cvetličarjem in vrtnarjem Tržaškega je nujno treba zagotoviti neposredno upravljanje Cvetličarskega centra na Proseku. Pri njegovem vodenju naj sicer sodeluje deželna ustanova za razvoj kmetijstva (ERSA), nikakor pa ne sme center preiti v roke drugih, saj bi to bilo v popolnem nasprotju z njegovimi cilji: razmahniti cvetličar-jenje in vrtnarjenje v naših krajih. Deželni značaj centra, kakor ga poudarja vodstvo ERSA, pa naj se odraža izključno v tem, da se bodo lahko gojitelji cvetlično - vrtnarskih pridelkov obračali na proseški obrat za strokovno pomoč in nasvete
Gornje vprašanje je pomenilo jedro sredinega občnega zbora Cvetličarsko - vrtnarske zadruge, ki ji predseduje Miloš Kralj, tajniške posle pa vodi Darko 'Krlžmančič.
Delovanje centra, kakor si ga za mišljajo naši kmetovalci, edino lahko stvarno prispeva tudi k prepotrebnemu širšemu razvoju kmetijskih dejavnosti. Obljuba v tem srni-
fMItlllttlllllllllttlllllllllltlHItlllllHIHIIIIIItlltnilllllltlllllllltfliiHIfllinitllllllllimitlllllllllllHIIIIIIIIHIIIIIM
HUDA NESREČA MED KOPANJEM
Moški utonil v valovih pred barkovljansko obalo
56-Ietni Mario Porcorato se je bil komaj pognal v vodo, ko ga je obšla slabost
Včeraj popoldne malo po 14. uri je v morju pred barkovljansko obalo utonil 56-letni Mario Porcorato iz Ul. Lorenzetti 6. Moški se je bil komaj pognal v morje, ko ga je po vsej verjetnosti obšla slabost. Izginil je v morskih valovih in vsa prizadevanja, da bi ga reševalci našli, so bila zaman, dokler niso približno pet minut kasneje opazili njegovega trupla na morski gladini.
Dva reševalca sta ga potegnila na čeri, nedaleč od nekdanjega bar-kovljanskega vodometa, in ga po-
V okviru predvolilne kronike objavljamo danes na 4. strani seznam slovenskih kandidatov za rajonske svete ter volilni program PSI za obnovitev krajevnih skupščin. Prihodnji teden pa bomo pričeli objavljati izjave slovenskih kandidatov za rajonske svete.
'liiiiiiimitiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiMimiHimtitnMiiitiHiiiiiiiiiimiiiiiiitiiHiiitiiiiHiifiiiiiimHiiiiiiiiiii
MAŠČEVANJE JU BO DRAGO STALO
Ponoven izbruh nasilja dveh tržaških fašistov
Francesco Cardella in Fausto Blloslavo prijavljena sodišču, ker sta razbila poštno kaseto nekega komercialista
skusila oživeti z umetnim dihanjem. Tudi poznejši poseg zdravnika Rdečega križa je bil zaman. Ena od prisotnih na kraju nesreče, 37-letna Margherita Ponzin Guštin iz Ul. Val-dirivo 32 je vedela povedati preiskovalcem, da je srečala moškega v bližini železniške postaje. Skupaj naj bi nato obšla nekaj javnih lokalov in se naposled odločila za kopanje, ki pa je bilo za Porcorata usodno.
Dva znana tržaška fašistična skrajneža, Fausto Biloslavo in Francesco Cardella sta padla v roke policije potem ko sta včeraj opoldne v Pasaži Fenice razbila in poškodovala poštno kaseto nekega komercialista. Prijavil ju je sam komercialist, ki je srečal mladeniča, ko sta po storjenem dejanju odhajala izpred vhoda v njegovo pisarno. Z enim od njiju, Cardello, se je zaradi še starih odprtih računov, besedno sprl, ko Pa je kmalu zatem opazil razbito poštno kaseto (mladeniča sta jo strgala z zida), mu je bilo takoj jasno, kdo je lahko to storil. Zatekel se je za mladeničema, ju zaustavil in o-mogočil tako poseg policije.
Cardella se je že večkrat »spoprijel* s komercialistom. Vse se je začelo, pred časom i napadom pri sv. Andreju. Komercialist ga je za-
radi napada prijavil tržaški preturi; od takrat so mu »neznanci* dvakrat razbili šipe na avtomobilu, med procesom pred tržaškim pretorjem pa ga je Cardella ponovno žalil, tako da ga je komercialist že spet prijavil. Očitno se je hotel razbo riti črnuh skupaj s pajdašem Bilo-slavom maščevati, kar jasno doka zuje, kakšne pasme so naši krajevni fašistični skrajneži. Cardella in Biloslavo sta imela v trenutku policijskega posega pri sebi več letakov MSI.
Izredni komisar za potresna območja Kampanije in Bazilikate Zam-berletti je včeraj dostavil izredne mu komisarju na tržaški občini Si clariju Diplomo za zasluge in kolaj
Hotela je ugrabiti lastnega sina
Tržaška policija je aretirala jugoslovansko državljanko 33-letno Tanjo Hrvatin Krpan, novinarko iz Sežane, zaradi poskusa ugrabitve in povzročitve telesnih poškodb. Hrvatinova je hotela v četrtek zjutraj skupaj z dvema še neznanima moškima ugrabiti svojega 11-letnega sina Antonia Premrla, ki ga je tržaško sodišče pred časom dosodilo | v varstvo 42-Ietnemu naravnemu o-četu Mariu Premrlu iz Ul. Ponzia-nino 11. Ženska je skupaj v moškima vdrla v Premrlovo stanovanje; moška sta s pestmi onesposobila in zavezala Premrla, ki pa mu je uspelo poklicati na pomoč. Nekdo od sosedov je slišal njegove klice in anonimno obvestil policijo, H je zasačila v stanovanju Hrvatinovo in rešila Premrla, medtem ko je u-spelo obema »pomagačema* pravočasno zbežati.
Premrla so pospremili v bolnišnico, kjer se bo moral zaradi ran in udarcev po glavi zdraviti 20 dni, njegovega sina, malega Antonia, pa so začasno dodelili otroškim jaslim v Ul. Petronio.
Kaže, da je hotela Hrvatinova že večkrat odvzeti Premrlu svojega sina. Grozila mu je, da ga bo u-grabila. če bo to potrebno. V četrtek je to poskusila, a ji ni u-spelo.
slu je prišla iz samih vrst ERSA, ki se je tudi obvezala, da bo zadruga imela v tehnično - posvetovalnem odboru večino (tri predstavnike), vseeno pa našim cvetličarjem in vrtnarjem vse dotlej ne bo odleglo, dokler omenjena deželna u-stanova ne bo še enkrat in dokončno potrdila spoštovanja sprejetih obvez, kakor je bilo zapisano v predsedniškem poročilu s sledečo pripombo: »Cvetličarstvo in vrtnarstvo, sploh pa vse kmetijstvo, se je doslej razvijalo spontano in neusklajeno, kar ne daje seveda nobenih jamstev za nadaljnji sodoben in perspektiven razvoj*. Leta je mogoč samo, če bodo proseški center neposredno upravljali naši ljudje in če bodo pristojni orga ni zagotovili ustrezno področno in finančno načrtovanje.
Neugodne • haftnere'^' kmetijstvu je predsednik Kralj ocenil kot posledico pomanjkanja prave kmetijske politike in birokracije. Omenil je tudi žgoči problem razlaščanja, ob katerem se odprta vprašanja'le še zaostrujejo, tako npr. naši kmetje nimajo urejenih poljskih poti, pa tudi ne namakalnega sistema, 't,d. Deželna zakonodaja nakazuje kmetijstvu finančna sredstva, toda v naših krajih jih kmetje niso . enaki meri deležni kakor kmetovalci drugod v deželi Furlaniji - Julijski krajini.
Po navedbi opravljenega dela v korist članov zadruge je predsed nik povabil zadrugarje k tvornej-šemu sodelovanju, (dg)
novogoriške knjižnice Zoltan Jan.
Po krajši razpravi in razrežnici staremu odboru so prisotni izvolili nov upravni odbor, ki ga sestavljajo: Franc Škerlj, Filibert Benede-tič, Dušan Križman, Suadam Kapic, Miroslav Košuta, Viljem Černo in Marko Waltritsch.
V nadzorni odbor so bili izvoljeni Gojmir Budal, Franjo Kosovel in Stanislav Renko.
Festival «Unita in Dela» od danes v Bazovici
Danes se prične na vrtu Gospodarske zadruge v Bazovici festival Unita in Dela, ki ga prireja sekcija KPI iz Bazovice, Gropade in Padrič. Drevi bo igral ansambel A-kordi, jutri ob 19.30 bo nastopil mešani pevski zbor Primorec iz Trebč, nakar bosta spregovorila Ezio Martone in Stojan Spetič. Sledila bo prosta zabava ob zvokih ansambla Akordi.
Nov urnik občinskih vrtcev
Tržaška občina sporoča, da bodo občinski otroški vrtci od torka 1. junija dalje poslovali po naslednjem urniku: od ponedeljka do petku od 7.30 do 17. ure ter ob sobotah od 7.30 do 12. ure.
Voznika opla kadett izpustili na svobodo
Namestnik državnega tožilca dr. Coassin je v četrtek odredil izpustitev na začasno svobodo 21-let-nega Giannij Sluge, voznika op\ kadett. ki naj bi v petek, 21. maja. zakrivil na trbiški cesti prometno nesrečo, v kateri sta izgubi li življenje dve osebi.
Šolske vesti
Združenje staršev osnovne šole Karel Širok sporoča, da je 'tridicio-nalni piknik v živčevi dolini (Veliki Repen), ki je bil najavljen za jutri, 30. maja, iz tehničnih razlogov preložen na 6. junija. Vabljeni: u-čiteljice, starši in učenci, sedanji in bivši. Informacije tel. 729-177.
Osnovna šela Karel Širok vabi na zaključno šolsko prireditev, ki bo 2. junija, ob 11. uri v šolskih prostorih.
Učenci in učiteljstvo osnovne šole Pinko Tomažič v Trebčah vabijo na »Veseli popoldan*, ki bo jutri, 30. maja, ob 17. uri na šolskem vrtu. V primeru slabega vremena bo prireditev 13. junija ob isti uri.
Škodo po razlastitvi zemlje za hitro cesto treba čimbolj omejiti
Kmečka zveza in koordinacijski odbori razlaščencev od Brega do Sesljana so vztrajno in neprestano na delu, da bi izbojevali kar najustreznejšo in najučinkovitejšo zaščito interesov posameznih zemljiških lastnikov in celovite naše narodnostne skupnosti pred škodo, ki jim jo nakazuje načrtovana izgradnja hitre ceste in znanstveno raziskovalnega centra na Krasu. Tako se je včeraj koordinacijski odbor na Opčinah v spremstvu predstavnikov Kmečke zveze sestal z zastopstvom gradbenega podjetja, ki ima, v zakupu gradbena dela na tem področju. Člani odbora in KZ so se lahko podrobno seznanili s potekom razlastitvenega postopka in z začetno fazo gradnje.
Da bi z rezultati tega sestanka natanko seznanila vse prizadete lastnike in vaško skupnost kot tako, bosta koordinacijski odbor in Kmečka zveza priredila z njimi poseben sestanek, in to v četrtek, 3. maja, ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah.
Danes pa bo v društvenih prostorih v Lonjerju snidenje z izvedenci, ki sodelujejo s Kmečko zvezo, na katerem bodo proučili možnosti izdelave alternativnega načrta o speljavi hitro-cestnega odseka Lakotišče - Pa-driče, da bi vsaj delno omilili ogromno škodo, ki preti prebivalcem Lonjerja, Katinare in Rovt.
Včeraj-danes
Danes, SOBOTA, 29. maja
MAJDA
Sonce vzide ob 5.21 in zatone ob 20.43 — Dolžina dneva 15.22 — Luna vzide ob 12.02 in zatone ob 1.48.
Jutri, NEDELJA, 30. mala BINKOŠTI, MILICA
Vreme včeraj: najvišja temperatura 25,2 stopinje, najnižja 18,7, ob 18. uri 25 stopinj, zračni tlak 1016.4 mb ustaljen, veter 6 km na uro severozahodnih, vlaga 65-odstotna, dežja je padlo 0,2 mm, nebo poobla-čeno. morje rahlo razgibano, temperatura morja 19.7 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Francesca Ca-nazza, Karin Verh, Manuel Lilliu, Alan Matera, Marco Pecenca, Sa-’ra Terrenzani, Francesco Terren-zapi, Fabio Miloch, Vincenzo Bruno, Denis Sifanno, Mattia Villato-ra, Sara Simionato, Francesca De-gennaro.
UMRLI SO:	79-letna Giustina
Iust vd. Slamich, 73-letni Milo Ba-di, 75-letni Albino Sanzin, 85-letna Maria Bassanese vd. Riosa, 63-let-ni Marcello Ferluga, 81-letna Maria Pitacco vd. Castelli, 52-letni Luciano Vidic, 86-letna Regina Novak vd. Meiorini, 43-letni Enrico Urbani. 59-letna Marcella Benolich vd. Ellero, 83-letna Corilla Bellin-ger vd. De Marco, 77-letna Eufemia Bodetich vd. Hrovatin, 71-letni Er-menegildo Stocchi, 83-letna Maria Stefancich vd. Loredan, 73-letni Umberto Ruzzai, 77-letni Luciano Predolin, 62-letni Giuseppe Biluca-glia, 83-letni Ottavio Culi, 45-letni Eleuterio Netto, 78-letna Ludmilla Micali vd. Marin, 78-letna Concetta Zucca vd. Giovannini, 83-letna Ve-ronica Selj.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Ul. Mazzini 43. Ul. Tor S. Piero 2, Ul. Felluga 46, Ul. Mascagni 2, Se-sljan, Bazovica.
(od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Ul. Giulia 1 in Ul. S. Giusto 1. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Ul. Giulia 1, Ul. S. Giusto 1, Se-sljan in Bazovica.
LEKARNE V OKOLICI
Boljunec: tel. 228 124; Bazovica: tel. 226 165; Opčine; tel. 211-001; Prosek: tel. 225 141; Božje polje Zgonik: tel. 225-596; Nabrežina: te). 200 121: Sesljan: tel. 209 197; žavlje: 'el. 213137; Milje: tel. 271-124.
Po dolgi in mama in nona
mučni bolezni nas je zapustila naša draga
MILKA MIHALIČ vd. MARIN
Pogreb bo danes, ob 9.45 iz mrtvašnice glavne bolnišnice.
Žalujoči: hčere, zetje, vnuki ter vsi sorodniki
Zabrežec, Draga, Trst, St. Louis (Illinois), 29. maja 1982 (Pogrebno podjetje Zimolo)
PD MACKOLJE
vabi 29., 30. in 31. maja 1982 na
20. praznik češenj
DANES, 29. MAJA
ob 16. uri odprtje kioskov;
od 20.30 dalje ples z ansamblom «GALEBI»;
JUTRI, 30. MAJA
ob 10. uri odprtje kioskov;
ob 16. uri začetek kulturnega programa;
SODELUJEJO:
□	Godba na pihala iz Nabrežine
□	Domači pevski zbor
□	Otroški pevski zbor »Slovenski šopek»
□	Otroci župnijske glasbene šole
□	Dekliški pevski zbor «Slovenski šopek*
O Folklorna skupina iz Skednja
□	Kantavtor Sergij Štoka
□	Mešani pevski zbor »Marij Kogoj* iz Trsta
□	Koncert in humoristične točke ansambla «Ottavia Brajka*
□	Od 20. ure dalje ples z ansamblom «OTTAVIA BRAJKA*
PONEDELJEK, 31. MAJA
ob 16. uri odprtje kioskov;
od 20. ure dalje ples z ansamblom «SUPERGROUP»
Vse tri dni bodo delovali dobro založeni kioski s čevapčiči, klobasami in domačim vinom.
V nedeljo pomnožene a'vtobusne zveze (avtobus št. 40)
V primeru slabega vremena bo praznik 5., 6. in 7. junija.
SMUČARSKI KLUB DEVIN
J. trofeja
GRMADA
MEDNARODNO TEKMOVANJE NA SKIROLKAH V MAVHINJAH 29. in 30. MAJA 7. POKUŠNJA DOMAČIH VIN
DANES, 29. MAJA ob 14. uri odprtje kioskov ob 15. uri risarski ex tempore ob 15. uri tekmovanje v briškoli ob 18. uri vaške igre
od 20. do 1. ure ples z ansamblom «FURLAN» JUTRI, 30. MAJA
ob 10.30 mednarodno tekmovanje na skirolkah ob 15. uri nagrajevanje ob 18. uri vaške igre
od 20. do 1. ure ples z ansamblom »FURLAN* Na razpolago bo domača kapljica in dober prigrizek
DANES, JUTRI IN V PONEDELJEK
FESTIVAL DELA IN L’UN!TA V DOLINI
Danes ob 20.30 nastop mladinske gledališke skupine F. Prešeren iz Boljunca z lepljenko «S kakšno pravico ti rečem dober dan?*
Jutri ob 17.30 koncert harmonikaškega orkestra Glasbene matice »SUNTHESIS 4» in nastop slovenskega kantavtorja
ANDREJA ŠIFRERJA.
Govorila bosta Sonja Sirk in Maurizio Valenzi (neapeljski župan).
Vse tri večere ples. DarieSm jutri z ansamblom POM L%AD* v ponedeljek pa igrajo VESELI GOPCI.
Kioski, razstave, loterija.	VABLJENI!
SLOVENSKO •STALNO „ GLEDALIŠČE V TRSTU
PRODUKCIJA BALETNE ŠOLE
Študijski prikaz
Študijski prikaz na variacije za klavir L. van Beethovna
SCHUMANN: CARNEVAL
Danes, 29. maja, ob 19.30 v Kulturnem domu v Trstu.
Prodaja vstopnic od 10. do 12. ure ter uro pred pričetkom predstave pri blagajni Kulturnega doma.
* # •
VICTOR LANOUX
ODPIRAČ
V ponedeljek. 31, maja, ob 20 30 v Gabrovcu.
Gledališča
Mladinski odbor SKGZ
vabi na
DAN MLADOSTI '82
jutri. 30. maja, v kulturnem domu «A. Sirk* v Križu
SPORED:
ob 17 uri - predvajanje oddaje »Čara Trieste* in okrogla miza o boju za globalno zaščito; ob 20 30 - nastop mimosa Andresa Valdesa in koncert kantavtorja Tomaža Pengova.
SKD IGO GRUDEN NABREŽINA
prireja
zaključni koncert
dekliškega in moškega pevskega zbora Igo Gruden
ki bo danes. 29. t.m., ob 21. uri v društvenih prostorih.
MLADI
BRALCI
IZŠLA JE ZADNJA ŠTEVILKA LETOŠNJEGA
GALEBA
VERDI
Danes ob 18. uri 7. koncert spomladanske simfonične sezone. Diri gent Baldo Podič,. kot solisti pevci bodo nastopili M. Moore, P. Mala-kova. A. Savastano, G. Botta, J. van Zelst in C. de Bortoli.
Koncerti
SKD Igo Gruden Nabrežina prire di danes, 29. maja, ob 21. uri v društvenih prostorih zaključni koncert dekliškega in moškega pevskega zbora.
Kino
Ariston 18.30 »Principe della citta*.
Ritz 16.00 «Joss il professionista*. Jean Paul Belmondo, Jean De-sailly, Robert Hossein. Barvni film.
Eden 17.00 »Pierino colpisce anco-ra». Barvni film.
Graltacielo 16.30 »Sul lago dorato*.
Fenice 17.00 »La donna giusta*. Barvni film.
Nazionale 15.45 «Caligola e Messali-na». Prepov. mladini pod 14. 1.
Aurora 16.30 «Paradise». Barvni film.
Cristallo 16.30 «Lilly e il vagabon-do». Walt Disneyjeva risanka.
Moderno 16.00 »Giustiziere della notte*. Charles Bronson. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Filodrammatico 15.00 «Chiamate 6969 — taxi per signora*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Capitol 16.30 «L'amante di lady Chatterley» Prepovedan mladini pod 18. letom.
Vittorio Veneto 16.30 «Innamorato pazzo*. Adriano Celentano, Ornel-la Muti.
Mignnn Zaprto do vključno nedelje.
Radio 15.00—21.00 «Play motel*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Lumiere 16.00 «1 nuovi guerrieri* «The Wanderers». Barvni film za vsakogar.
Razstave
KD Jože Rapotec vabi na ogled etnografske in slikarske razstave a-materskega slikarja Josipa Bandija vsak dan od 20.30 do 22. ure v srenj-skj hiši v Prebenegu.
V ponedeljek, 31. t.m., ob 18. uri bo v tržaški občinski galeriji odprla razstavo svojih del tržaška likovnica Zora Koren - Škrk. Razstava bo trajala do 7. junija.
Danes bosta stopila na skupno življenjsko pot
NEVIA VODOPIA in
BORUT DESCO
Iskreno jima čestitajo starši, sorodniki in prijatelji
SEKCIJA VZPI - AN Pl PROSEK - KONTOVEL
s sodelovanjem odsekov SKD Prosek - Kontovel in Godbenega društva Prosek - Kontovel vabi na
KOMEMORACIJO OBEŠENIH TALCEV
ki bo jutri, 30. maja, ob 11. uri na proseški gmajni pred spomenikom. Govorila bosta predsednik in član pokrajinskega odbora VZPI - ANPI tov. Arturo Calabria in Dušan Košuta.
GODBENO DRUŠTVO PROSEK
priredi danes in jutri na Proseku
1. srečanje pihalnih orkestrov s sodelovanjem godb na pihala Litostroj In Logatec
Danes ob 18. uri mimohod domače godbe in godbe Litostroj izpred Soščeve hiše do Balanta; ob 19. uri nastop godbe Litostroj s pevcem ljubljanske Opere Francem Javornikom. Zvečer ples z Veselimi šentvidčani.
Jutri, ob 17. uri mimohod domače godbe in godbe Logatec po vaških ulicah; ob 18. uri nastop domače godbe na pihala in okteta Logatec. Zvečer ples z ansamblom zabavne glasbe.
Delovali bodo dobro založeni kioski.
Vabljeni!
V PONEDELJEK RAZPRAVA V OBČINSKEM SVETU
Ob naraščanju nabavnih in prodajnih cen je proračun mestnega podjetja brez izgub
Izgubo beleži le avtobusna služba - Na vidiku obnovitvena dela na vodovodnih in metanovodnih napeljavah
Razna obvestila
Sindikat slovenske šole obvešča učitelje, da je na sedežu sindikata v Trstu Ul. Filzi št. 8 vsak torek in petek od 16. do 18. ure na ogled ministrska okrožnica št. 125, ki obravnava letne in začasne suplen-ce. Zainteresirani učitelji dobijo na sedežu tudi obrazce za prošnje.
Sindikat slovenske šole - Trst, obvešča učiteljice, da je na sedežu sindikata Ul. Filzi 8, vsak torek in petek od 16. do 18. ure na ogled MO št. 134, ki obravnava podeljevanje začasnih in letnih suplenc v državnih otroških vrtcih za šolsko leto 1982/83. Zainteresirane dobijo na sedežu tudi ustrezne obrazce za prošnje
Godbeno društvo Prosek priredi jutri, 30. maja, prvo srečanje godb na pihala na Proseku. Ob 18. uri bo koncert pihalnega orkestra Logatec ob sodelovanju Narodnega okteta. V večernih urah bo za razvedrilo poskrbel ansambel narodno-zabavne glasbe. Vabljeni.
Sekcija KPI Bazovica, Gropada, Padriče, priredi danes, 29., in jutri 30. maja na vrtu Gospodarske zadruge v Bazovici festival l’Unitš in Dela. V nedejjo 30. maja, nastop mešanega pevskega zbora Primorec iz Trebč. Spregovorila bosta Ezio Martone in Stojan Spetič.
Oba večera ples z ansamblom AKORDI.
Izleti
SPDT javlja, da bo odhod avtobusa za izlet v Rezijo jutri, 30. maja, ob 6.15 izpred sodne palače.
SPDT prireja v nedeljo, 13. junija. ob priliki tradicionalnega srečanja zamejskih planincev s planinci obmejnih PD iz Slovenije, avtobusni izlet v Javorniški Rovt. Vpisovanje na sedežu ZSŠDI (Ul. sv. Frančiška 20/2. tel. 76 73-04). Vabljeni I
f Čestitke
KD Vesna vošči gospe BOGOMILI DOL JAK čimprejšnje okrevanje.
Včeraj, 28. t.m., je praznovala svoj 50. rojstni dan ZORKA KOROŠEC. Vse najboljše, posebno pa krepkega zdravja v nadaljnjem življenju ji iskreno voščijo mama Marija ter nečaka Walter in Ladi z družinama.
Včeraj je praznovala svojo 50. obletnico rojstva draga ZORKA KOROŠEC. Ob njenem prazniku ji iz srca voščijo Zoro, Vida in Darja Sancin.
Tamari, Zvonku in Biserki se je pridružil
BOJAN
Svojima vodilnima članoma čestitajo
tovariši sekcije KPI J. Pegan občine Zgonik
Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje čestita svoji ravnateljici Tamari Bla-žini ob rojstvu drugorojenčka
BOJANA
Tamari, Zvonku in Biserki se je pridružil mali
BOJAN
Srečni družini vošči vse najboljše
Slovenski raziskovalni inštitut
Tamara in Zvonko Simoneta sta dobila drugorojenčka
BOJANA
Iskreno jima čestitajo, malemu Bojanu pa želijo obilo sreče svetovalci Napredne liste v zgoniškem občinskem svetu.
Na seji občinskega sveta, ki bo v ponedeljek, 31. maja, se bodo svetovalci spoprijeli tudi s proračunom goriškega mestnega podjetja za vodo, metan, elektriko in avtobuse. Proračun za prve tri službe ne kaže primanjkljaja, ta pa je precej občuten pri avtobusih in dosega 448.000.000 lir.
Služba razdeljevanja električne e-nergije bo letos vnovčila 5 milijard 69 milijonov lir, stroškov bo prav toliko. Računi bodo za 635 milijonov lir višji od lanskih. Predvidevajo da bodo prodali 51 milijonov kilovatnih ur, kar pomeni dva odstotni povišek v primerjavi s prejšnjim letom, medtem ko je dohodek višji za 16 odstotkov.
Služba za razdeljevanje metana bo vnovčila 5.023.000.000 lir, izdatkov bo seveda prav toliko in v primerjavi z letom prej bo 274 milijonov lir porasta. Kot poročamo na drugem mestu, je bila cena metana zvišana prav / pred kratkim in tako bodo najbrž dohodki kot tudi stroški ob koncu leta precej višji. Prodali naj bi goriškim potrošnikom 15.500.000 kubičnih metrov metana. Kot je znano so v zadnjih letih razširili metanovodsko mrežo na skoro vse občinsko ozemlje in pridobili več klientov. Medtem ko so stroški za uporabo metana v gospodinjske namene minimalni, so stroški za ogrevanje precej visoki, že skoro enaki onim tistih potrošnikov, ki uporabljajo olje za ogrevanje svojih stanovanjskih ali poslovnih prostorov.
Vodovodna služba naj bi v letošnjem letu vnovčila 1.189.000.000 lir, kar je za 284 milijonov lir več kot lani. Cena vode se je v začetku leta podražila, kljub temu pa je še med najnižjimi v naši deželi. Prodali naj bi goriškim potrošnikom 5 2(10.000 kubičnih metrov vode. Goriška občina bo v tem letu plačala jugoslovanskemu podjetju, ki u-pravlja vodovod Mrzlek 327 milijonov, kar je za 39 odstotkov več kot leto prej. Kubik jugoslovanske vode stane goriško občino 109 lir. občina Gorica dobi zaradi tega dotacijo od rimske vlade. Kljub temu pa je prodajna cena vode v Gorici nižja od te, ki jo plačujemo u-pravi vodovoda Mrzlek. Precej visoki pa so stroški za pridobivanje vode na Majnici, kajti črpalke poganja elektrika, in ta je že precej draga. Vrh vsega pa ta vodovod ne deluje še teko kot bi bil moral.
Kar bo podjetje vnovčilo od potrošnikov bo šlo v glavnem,za normalno upravljanje, t.j. za plačilo dobaviteljem elektrike, metana in vode ter za plačilo uslužbencev. Povedati je treba da so režijski stroški v goriškem podjetju zares
majhni, saj so veliko let delali z obstoječim osebjem in so vzeli v službo ljudi le ko je to bilo zares potrebno.
Goriška občina pa je vzela nekaj posojil in tako dobila denar s kate-
Podražitev metana
Ravnateljstvo mestnega podjetja obvešča potrošnike na območju občine, da se je že v marcu, s sklepom medministrskega odbora za cene, podražil metan, in sicer za 37 lir za vsak kubični meter. Podražitev bodo potrošniki opazili že na fakturah, ki jim jih bodo uslužbenci podjetja, dostavili na dom ta teden. Podražitev velja namreč že od marca, torej za potrošnjo, ki bo označena na teh fakturah.
rim bo finansirala nekatera nujna dela na metanovodski, vodovodni in električni mreži. V nekaterih primerih gre za povečanje kapacitet, v drugih pa za posodobitev dotrajanih naprav, saj imamo še zlasti pri vodi in metanu velike izgube.
Jutri občni zbor Zelenega križa
Na sedežu v Crispijevi ulici 7 v Gorici, bo jutri, s pričetkom ob 9.30 letni občni zbor goriške humanitarne ustanove Zeleni križ. Na skupščini bodo podali poročilo o delovanju v lanskem letu ter finančni obračun.
Jutrišnji občni zbor je še posebej pomemben, saj praznuje goriški Zeleni križ prav letos 70-letnico delovanja.
iiiiiii tu ihi iiitviiiiiiiiiiiii m im iiiiiiii iiiiiiiiiimiiiiiiii imiii n iiiiim ii iiiiiiiimiii m iiiiifiiinitiiiifiiiiifiiiiiii
SINDIKALNA MANIFESTACIJA S SHODOM V GORICI
Znova poudarjen nujnostmi načrt posega v treh kriznih podjetjih
Giuliano Bon: ne gre samo za vprašanje cene delovne sile, ampak in predvsem za ohranitev delovnih mest in možnosti zaposlovanja - V torek manifestacija v Trstu pred sedežem deželne vlade
»Ne gre samo za vprašanje cene delovne sile, za obnavljanje kolektivnih delovnih pogodb. Gre za osnovno vprašanje ohranitve delovnih mest in možnosti zaposlovanja*. To osnovno misel je na včerajšnjem sindikalnem zborovanju v Gorici,’ v okviru štiriurne vsedržavne stavke industrijskih delavcev, posebej poudaril član pokrajinskega vodstva sindikalne zveze CGIL - CISL - UIL, Giuliano Bon. Pobude za zagotovitev zaposlovanja moramo uresničevati istočasno s predlogi za obnovitev, oziroma sklenitev delovnih pogodb. Posebej velja tak način sindikalnega boja za našo, goriško pokrajino, ki preživlja vse globlje gospodarske pretrese.
Giuliano Bon je stavkajočim delavcem Obrazložil nujnostni načrt posegov, ki ga je sindikalna federacija pripravila spričo dramatičnega ‘položaja v treh ključnih industrijskih obratih na Goriškem (podgorska tekstilna tovarna, bivše podjet-je Tee Friuli in tržiška tovarna
imiimmmiiiMiimmiiiiimiiiimiiiiijitiiiiiuiimiiHfiifimiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiniiiiitmiHmintiiimiiiiii
Jubilej zbora «M. Filej»
Prejšnjo soboto je goriški moški zbor »Mirko Filej* počastil s samostojnim koncertom v Katoliškem domu petnajstletnico svojega delovanja. Zbor vodi že od svoje ustanovitve Zdravko Klanjšček, v njem pojejo pevci iz raznih krajev Goriške. Zboru predseduje prof. Vladimir Šturm. Na sobotnem koncertu je zbor pokazal precejšen napredek. V petnajstletnem delovanju je zbor nastopil povprečno več kot enkrat
na mesec, na raznih prireditvah in revijah od Cecilijanke do Primorske poje in tudi skupno z italijanskimi in furlanskimi zbori. Nastopi so bili v vseh krajih naše dežele, Slovenije, Koroške, pa tudi v drugih krajih Italije in pred dvema letoma tudi v Belgiji. Večkrat so pevci »Mirka Fileja* nastopili pred mikrofoni radijskih postaj Trst, Koper in Celovec.
ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV SKLICUJE
24. REDNI OBČNI ZBOR
ki bo jutri, 30. maja. ob 9. uri v prvem in ob 9.30 v drugem sklicanju v Kulturnem domu v Gorici.
DNEVNI RED; 1. otvoritev:
2.	izvolitev verifikacijske in volilne komisije:
3.	poročila;
4.	razprava
5.	razrešnica staremu odboru;
6.	volitve novega odbora;
7.	razno.
V ŠTANDREŽU
PRAZNIK ŠPARGUEV
Danes, 29. maja, ob 20. uri otvoritev in plesna zabava Jutri, 30. maja, ob 15.30 slikarski ex tempore
ob 19.30 nastop pevskih zborov »Lipa* iz Šem pasa, mladinskega iz Mirna, otroškega in mešanega iz Rupe in s Peči. Člani dramske skupine »Štandrež* bodo zaigrali Nušičevo veseloigro »DVA LOPOVA*
Sledi plesna zabava.
Praznik špargljev se bo nadaljeval v soboto, 5. in v nedeljo 6 junija z nastopom folklorne skupine in štandreškega mladinskega zbora.
Prireja in vabi prosvetno društvo »štandrež*.
Detroit) in ki ga bo torek, med manifestacijo v Trstu, izročila deželnemu odboru z zahtevo po jasnem, hitrem in stvarnem odgovoru. Gre za načrt, s katerim so v sredo zvečer na javni skupščini že seznanili predstavnike političnih strank ter upravitelje občin na Goriškem, ki so tudi odobrili osnutek dokumenta z zgoraj omenjenimi zahtevami. Naj ob koncu omenimo še, da je včerajšnja manifestacija po goriških u-licah potekla mirno in urejeno. Delavci so tudi dopoldne v sprevodu odšli po glavnih ulicah do ljudskega vrta. kjer je govoril Giuliano Bon ter se nato mirno razšli.
Plačevanje socialnih dajatev mogoče
7"-	V'/V'~	---- - "
tudi po posti
Plačevanje socialnih prispevkov zavodu INPS so doslej v glavnem opravljale banke, oziroma so bila vplačila mogoča neposredno v uradih omenjenega zavoda. Odslej pa bodo plačila sprejemali tudi na poštnih uradih, kjer bodo za uslugo zaračunavali 650 lir. Postopek je enostaven, tako zagotavljajo na pošti. Delodajalec predloži izpolnjen obrazec DM/10/M ter vplača izračunani znesek. Kot potrdilo o opravljenem vplačilu služi en izvod omenjene tiskovine, ki jo poštni uradnik vrne. opremljeno z žigom in podpisom.
Ob tem je treba povedati še, da za vplačila v gotovini veljajo nekatere omejitve. Tako na glavnih poštnih uradih sprejemajo gotovinska vplačila do največ 10 milijonov, v drugih manjših poštnih u-radih pa do največ 7,5, oziroma 5 milijonov lir.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna S. Giusto, Kor-zo Italija, tel. 83-538.
ZAKLJUČNO SREČANJE V DIJAŠKEM DOMU
Tradicija je že. da imajo v slo-[boljših vin naše dežele z naslovom venskem dijaškem domu »Simon Gran premio Noe. Razstava bo le-
Gregorčič* med šolskim letom razne proslave, prireditve in srečanja s starši. Tako med letom kot tik pred zaključkom. Letošnje zaključno srečanje s starši bo danes popoldne ob 16.30, Vzgojitelji se bodo s starši pomenili o življenju v domu ter o delovanju in uspehih gojencev.
Ob 17.30 pa bo na vrsti kulturni program v katerem bodo sodelovali pevski zbor dijaškega doma. učenci goriške Glasbene šole, otroški zbor «Skala» iz Gabrij. Gojenci doma bodo tudi recitirali.
Vpis otrok v 1. razred slovenske šole
Goriška občina dostavlja v teh dneh na dom družin, ki imajo otroke, godne za vpis v prvi razred osnovne šole, opozorilo, da morajo starši te otroke vpisati v prvi razred osnovne šole. Vabilo seveda velja za vse otroke, ki sedaj bivajo v našem mestu.
Odveč bi bilo poudariti, da je prav, da riovenski starši vpišejo svoje otroke v slovenske šole. V mestu sta slovenski osnovni šoli na Livadi (Ulica del Brolo) in v zavodu Lenassi (Ul. Vittorio Veneto), na ozemlju občine pa so slovenske šole še v Standrežu, Podgo-ri in Pevmi (otroci iz Pevme začasno imajo pouk na šoli na Livadi). Od jutri dalje učitelji vpisujejo o-troke v vseh teh šolah, kot seveda tudi na tistih na podeželju. Dolžnost slovenskih staršev je, da svoje otroke vpišejo v slovensko šolo!
Godba iz Bobrovega na obisku v Marianu
Vedno več je furlanskih krajev v katere prihajajo v goste kulturne skupine iz obmejnih krajev Slovenije Običajno prihaja do stikov med sorodnimi kulturnimi ali športnimi skupinami, potem pa se razvije prijateljstvo in pride do večjega sodelovanja. Pred letom dni je godba «M. Pompanin* iz Mariana v goriškem delu Furlanije bila v gosteh pri godbi iz Dobrovega v Brdih.
Sedaj godba iz Dobrovega vrača obisk. Jutri, v nedeljo, 30. maja, bo v Marianu koncert obeh godb. Ob 18. uri bo sprevod godb po ulicah Mariana, ob 20.30 pa bo na dvorišču srednje šole koncert Godbo iz Dobrovega vodi Karlo Zuljan. ono iz Mariana pa Luigi Luisa.
Od 4. do 29. junija odprt šahovski turnir
Od 4. do 29. junija bo’ v Gorici šahovski turnir za vse kategorije. Udeležijo se ga lahko šahisti, ki imajo stalno bivališče v naši pokrajini Prijave bodo sprejemali 4. junija od 19.30 dalje, v prostorih Unione Ginnastica Goriziana, kjer se bo tudi odvijal turnir.
Gran premio Noe v Gradišču ob Soči
V Gradišču odprejo danes, ob 18.30. 17. razstavo - pokušnjo naj-
ŠOLA GLASBENE MATICE GORICA
vabi na
4. ZAKLJUČNI NASTOP GOJENCEV
danes ob 20.30 v predavalnici v Ulici della Croce 3.
iiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifV«i|i
ZAČASNO PREMOŠČENA KRIZA LADJEDELNICE
Vlada obljubila naročilo za dve cisternski ladji
Po prvem naročilu naj bi prišla še druga - Delo v tržiškem podjetju naj bi bilo tako zagotovljeno do konca prihodnjega leta
Napovedane simbolične zasedbe tržiške ladjedelnice Italcantieri ni bilo. Delavci so akcijo prekhcali potem ko je iz Rima prišlo sporočilo o delni rešitvi krize ter o skorajšnjih novih naročilih, ki jih bo ladjedelnica prejela in ki naj bi zagotovila dovolj dela za letos in skoraj za celotno prihodnje leto. Minister De Michelis je namreč na sestanku med koordinacijskim sindikalnim odborom ladjedelniških podjetij, predstavnikov družbe Fincan-tieri in predstavnikov vlade udeležence seznanil z ukrepi vlade, ki jih bodo v kratkem uresničili ter s prvim delom načrta posegov za zagotovitev dejavnosti v ladjedelnicah. V kratkem času bodo ladjedelnicam z državno udeležbo poverili naročila za 14 ladij. V tržiški ladjedelnici naj bi zgradili od zgoraj omenjenega števila dve cisterni. Dodatno naročilo, v prav takšnem obsegu, ima vlada menda v načrtu v prihodnjih mesecih.
Spričo ugodnega sporočila iz Rima, so sindikalni voditelji preklicali že napovedano protestno akcijo. Vendar velja v zvezi s tržiško ladjedelnico zabeležiti še drugo tudi u-godno vest. Delavci, ki so v dopolnilni blagajni se bodo v ponedeljek spet vrnili na delo, medtem pa se bodo nadaljevala pogajanja, kako
v bodoče uravnati poseg po dopolnilni blagajni, ki mora biti začasnega značaja in služiti le v primerih ko se izvaja preosnova proizvodnje, oziroma reorganizacija podjetja. V kolikor se bo pokazala potreba, bodo dopolnilno blagajno zopet uvedli čez 15 dni.
Usodni padec z balkona
domačega stanovanja
Za posledicami padca z višine o krog 12 metrov je .v četrtek dopoldne v goriški bolnišnici umrl 54-letni upokojenec Alfonso Gatta. doma sicer iz Salerna, s stalnim bivališčem v Gorici, Ul. Giustiniani 25. Kakor so ugotovili preiskovalci, je možakar na balkonu domačega stanovanja, v tretjem nadstropju, skušal pritrditi v zid plastični vložek. Da bi delo laže opravil je stopil na dvodelno zložljivo lestev, ki se ie menda zaradi prevelike obremenitve naenkrat zaprla. Ob tem je Gatta izgubil ravnotežje ter padel preko balkona v globino, kjer je obležal s hudimi poškodbami, zaradi katerih je že kmalu po sprejemu v bolnišnico umrl.
tos v prenovljenih prostorih občinske dvorane Bergamas.
Poleg razstave - pokušnje vin bo še nekaj drugih specializiranih večerov, o katerih bomo podrobneje poročali.
Razstava bo odprta ob delavnikih od 17. do 22. ure, ob praznikih pa od 10 do 13. in od 15. do 22. ure. Razstava bo odprta do nedelje. 6. junija.
Drevi zaključni koncert v domu Andreja Budala
Mešani ter otroški pevski zbor KD Oton Župančič zaključujeta letošnjo, nadvse uspešno sezono. Počitnice so pred vrati, ki pa bodo ie prehitro minile. Oba zbora se bosta drevi, ob 20.30 za konec sezone predstavila domačemu občinstvu v domu Andreja Budala.
SLOVENSKO STALNO.J GLEDALIŠČE V TRSTU
v sodelovanju z Zvezo slovenskih kulturnih društev in Zvezo slovenske katoliške prosvete v Kulturnem domu v Gorici
FEDERICO GARCIA LORCA
KRVAVA SVATBA
Danes, 29. maja, ob 20. uri izven abonmaja Jutri. 30. maja, ob 18. uri ABONMA »NEDELJA*
V ponedeljek. 31. maja. ob 20.30 ABONMA »PONEDELJEK*
Za predstavo v ponedeljek bo s podeželja vozil avtobus po običajnem voznem redu.
Prireditve
Na dvorišču osnovne šole v Jam-Ijah bo jutri, v nedeljo, ob 17. uri, prireditev poimenovanja šole po Igu Grudnu. Na sporedu so poleg priložnostnih govorov tudi kulturni nastop otrok in domačih pevskih zborov.
Razstave
V	goriškem kulturnem domu je
odprta razstava jugoslovanskih znamk. Danes zvečer od 18. ura dalje, jutri ves dan. v ponedeljek pa prav tako od 18. ure dalje. Ogledali si jo bodo lahko tudi obiskovalci gledaliških prireditev.
V	goriški galeriji La Bottega e Ulici Nizza je odprta razstava goriškega slikarja Virgilia Malnija. Ob delavnikih od 17,30 do 20. ure, jutri pa od 11. do 13. ure.
Razna obvestila
Goriški fotografski krožek CIFI
priredi jutri, v nedeljo, od 9. ure dalje, tečaj fotografije za mladince.
Enotni goriški škofijski odbor za mlade, vabi danes slovensko in italijansko mladino na veliko binkoštno bdenje, ob 16.30 v avtitorij, ob 18. v Katoliškem domu. ob 21.30 v stolnici.
Goriška prefektura obvešča, da so razpisali mesta za 600 uradnikov tipkarjev-tipkaric v civilni službi notranjega ministrstva. Podrobnosti na prefekturi.
Na županstvu v Doberdobu sprejemajo davčne prijave tudi v ponedeljek v popoldanskih urah in sicer od 15. do 19. ure.
Izleti
Slovensko planinsko društvo vabi
člane in prijatelje na 11. srečanja zamejskih planincev, ki bo pri domu na Pristavi nad Jesenicami, v nedeljo, 13. junija. Društvo je poskrbelo za avtobusni prevoz. Prijave na sedežu društva do sobote, 5. junija.
Slovensko planinsko društvo priredi jutri, 30. t.m.. vzpon na Pore-zen. Odhod z lastnimi prevoznimi sredstvi ob 6. uri s Travnika. Priporoča se točnost.
Kino
(•urica
VERDI 18.00—22.00 »Alta tensione*.
M. Brooks in M. Kahn.
CORSO 16.30 «Popeye — braccio di ferro*. Risanke. 18.00—22.00 »Un lupo mannaro americano a Lon-dra». Prepovedan mladini pod 14. letom.
VITTORIA 17.00 - 22.00 »Sodomia*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
EXCELSIOR 18 00-22.00 «11 grande ruggito*.
PRINCIPE 18.00 — 22.00 »Banana Joe*.
Auvn (Dorica tu okolica
SOČA 18.00-20.00 »Dobrodošli mi-ster Chance*. Ameriški film. 22.00 «2ena ljubica*. Italijanski film. SVOBODA 18.00-20.00 »Neuničljivi mini moriš*. Angleški film. DESKLE 19.30 »Zora v deželi zulu*. Angleški film.
DEŽURNA LEKARN/ V TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Rismondo, UL E. Toti, tel. 72-701.
POGREBI;
Danes v Gorici ob 9.30 Kristina Terčič vd. Lutman iz splošne bolnišnice v cerkev na Placuti in na glavno goriško pokopališče; ob 11. uri Alfonso Gatta iz splošne bolnišnice na glavno pokopališče.
PO NEDAVNEM ZASEDANJU V RIMU IN NATO V TRSTU
V množični organizaciji UDI-ZŽI odslej le «vodoravno povezovanje»
Veliki preobrat terja še veliko razmišljanja in preverjanja
Pogostokrat izražamo svoje želje in težnje z negativnimi inačicami, na primer «tega nočem*, »tako ne morem več* in podobno. Ne gre pa samo za izraz nekakšne splošne nejevolje, temveč za odločenost, da je treba nekaj korenito spremeniti, toda najti je treba še pravo pot in prijeme.
Nekako tako, «odločene v konkretni neodločenosti*, so se znašle članice Zveze žensk Italije in ostale ženske, ki so se udeležile nedavnega enaindvajsetega kongresa Zveze, ki je pomenil veliko prelomnico v delovanju tiste, ki' je veljala — pravzaprav še velja — za najmnožičnejšo in najbolj klasično med naprednimi ženskimi organizacijami v Italiji.
Prav ti dve osnovni značilnosti — množičnost in klasienost — pa sta ob splošnem položaju v državi in bolj specifičnem razvoju ženskega gibanja dali povod za razmislek o ustroju in delovanju Zveza. Razmišljanje in precej žgoče razpravljanje se je pravzaprav začelo že s prejšnjim, dvajsetim kongresom, ki je bil januarja 1978.
Takrat je levičarsko - zgodovinska* organizacija žensk konkretneje v interno strukturo vpeljali duha feminizma in začela podirati skozi desetletja kamen na kamnu grajeno trdnjavo v boju za žensko enakopravnost.
, ^Konstruktiven duh v negativnem* bi lahko imenovali tudi sedanjo fazo organizacije: po kongresu so namreč še edine gotovosti zanikania — «takšne organizacije nočemo*, «dosedanjih funkcij, v odnosu do ostalih ženskih ali feminističnih skupin ali do ustaljenih institucij ne maramo več opravljati*.
Verjetno bi kazalo povedati, kaj se pravzaprav dogaja v vrstah Zveze in na splošno ženskega gibanja. Najprej je prevladalo mne-nie. da ženske v Italiji ne potrebujejo »klasično organiziranih organizacij*, da morajo tudi v načinu političnega boja izražati svojo specifiko in ta specifika sc ka J? tudi. čc ne predvsem, v kon-fliktualnem odnosu do vseli in-situclj — zajete so tudi stranke in sidikalne organizacije — in na sploh do uradno, torej «po moški podobi* organiziranih ustanov.
Zato ženske sploh ne potrebujejo več kakšnega predstavništva »i nekega foruma, jd izdeluje resolucije ati politične smernice, temveč je potrebno združevanje v »interesne namene* in za «toč-no določene cilje*. Piramidalna struktura organizacije,, kakršija, je bila doslej, bi temu »valovanju organiziranja* ne mogla slediti za to se bo skušalo uvesti »vodoravno povezovanje*, namesto »navpičnega*, kakršnega poznajo vse klasične organizacije.
To jc v zelo skopih besedah, ko Iikor se pač da iz dokumenta, ki ga je vsedržavno vodstvo organizacije, ki je seveda odstopilo, predstavilo na kongresu in iz poročil desetih komisij, ki so na kongresu o dokumentu rzpravlja-le. razbrati in nato strniti.
Sicer pa je naloga nadaljnje razprve po pokrajinah, da se izdelajo konkretni in posamezni predlogi za »organiziranje organizacije* in to na državni in na krajevni ravni. Predloge bodo oktobra letos' ženske pregledale na vsedržavni »samoupravno sklicani* konferenc) v Rimu in od takrat dalje se bo dejansko »organizacija reorganizirala*.
Tako je bilo rečeno tudi na prvem pokongresnem srečanju v Trstu, ki je bilo v četrtek. Ob prepričanju, da so bile korenite spre-
membe nujne, pa je bilo izrečenih tudi veliko pomislekov, kaj bo moč izpeljati iz tako zastavljene osnove. Najkonkretnejši predlog, ki je med drugim v sedanji fazi edini sprejemljiv, pa je bil, da je treba o vsem še predi,skutirati, saj niso bile povsem enotnega mnenja niti tržaške delegatke na kongresu. Ne, kar zadeva dokument, ki je bil skoraj enoglasno odobren, temveč o njegovi praktični uporabnosti in o časovnem razmahu, v katerem bi »preobrat* mogle izvesti.
Za poglobljeno razpravo je seveda nujno poznavanje kongresnega dokumenta, ki pa je precej dolg in nekoliko zapleten. Zato bo treba o njem posebej pisati, toda tudi brez te osnove se morajo ženske odkritosrčno vprašati, kakšno organizacijo potrebujejo in kakšno si želijo. Iz tega bodo morale izhajati, ko bodo skušale o-predeliti novo podobo Zveze, kajti od njili bo odvisno, koliko bo »struktura vodoravna ali navpična*, v .kakšni meri bo Zveza »gibanje ali organizacija*, (bp)
uiiiiiiiMiifiiiMiiiiiiuiiiiiiMiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiniiiniMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiimiiiiumiiiiiiniim
Pismo uredništvu
Nepozabni vtisi z izleta «P. d.»
Dragi Primorski dnevnik.
No, pa smo zopet doma. Misli pa nam neprestano uhajajo in se vračajo v Zadar in dalje vse do Rogaške Slatine, še si nismo povsem na jasnem, kaj vse smo doživeli, kaj videli, kaj slišali. V i-menu potnikov prvega avtobusa bi rada izrazila vsem političnih, družbenim in kulturnim delavcem, katerih imen, žal, ne poznam, vso našo iskreno zahvalo za vse, kar so nam nudili.
Mladim pevkam zbora Breza, plesalkam v čudovitih nošah, solistom ter pevkam ansambla v Trnovem za prekrasne melodije, predvajalcem j Uma o zimski olim piadi 1984 ter vsem, ki 30 nas~ tako bogato obdarili zares najlepša hvala. Če je tu pa tam kdo «njuru» zaradi tega, ker ni bilo dvigalo prav njemu na voljo, če smo morali dajati «kufre gor, kujre dol», smo vse to kaj kmalu pozabili. Hoteli, hrana in vožnja, vse je bilo brezhibno.
Ko smo prišli do Sutjeske, se nam je srce skrčilo. Ob mostu čez Neretvo, ob spomeniku z besedami maršala Tita, da «ranjencev ne smemo zapustiti», nas je presunilo. Podobno spomenik in muzej na Tjentištu, ki ju obdajajo gozdovi, ki ščitijo in uspavajo o-Stanke padlih partizanov, ki za vedno počivajo pod njihovimi krošnjami.
Kumrovec: večina nas je že bi la v maršalovi rojstni hiši. Kljub temu se tja radi vračamo. Velika množica ljudi od pionir 'ev do starih babic v njihovih starih no šah, vsi potrpežljivo čakajo, da si ogledajo njegov dom. Osebno sem bila presenečena, da sem položila skromen šopek svežih š-ntarnlč k ' ŠpbmOniktT Ijnbljenegd Jožka, kot so maršalu Titu ' rekli -doma.
Vsem, prav vsem bo ostal ta izlet v neizbrisnem spominu. V to sem prepričam. Zato najlepša zahvala vsem, ki so nas tako lepo sprejeli.
Če bi hotela zapisati vse svoje občutke s tega izleta, bi naš dnevnik moral dodali eno stran, zato zaključujem z zahvalo tovarišema Jožetu Korenu in Egonu Krausu, ' saj njuno delo ni bilo lahko. Organizacija takega izleta terja mnogo truda, pozornosti in tudi skrbi, leajti nikoli ne teče vse kot po olju.
Hvala pa tudi vsem izletnikom. Žal v trenutlcu, ko se dobro spo znamo, smo že doma in se moramo raziti. Hvala tudi naši simpatični Zofki, saj smo se ji od srca nasmejali, ko nam je pripovedovala, kako se je umila in *parfumirala» si oblekla tudi večerno obleko, pa je «pri svetlobi sveč-» nihče niti opazil ni.
Še enkrat najlepša hvala vsem,

Zdravnikovo mnenje
Kaj je «otrok s kljueem»
»Otroci s ključem* so dečki in dediče, katerih starši so zaposleni, sato dobijo ključ od stanovanja dosti prej kot njihovi vrstniki. Da bi ja ne izgubili, ga nosijo ponavadi »bešenega na traku okoli vratu.
Otroci običajno zavidajo «otroku s ključem*. Ključ ki ga nosi okoli >ratu, jim pomeni simbol svobode. Psihologi in otroški zdravniki pa icmo, da je ta »svoboda* otroku pogosto težko breme. S problemom lOlrok s ključi* se-srečujemo zlasti ned šolarji. Sošolci jim cesto zavijajo, ker jih nihče ne zmerja, če pridejo prepozno domov iz šole in, cer lahko pohajkujejo, namesto da ji pisali domače naloge. V resnici Da je življenje teh otrok vse prej co zavidanja vredno. Res je, da se cmalu navadijo na samostojnost, saj jih življenje prisili v to. So pa udi prikrajšani za marsikaj. Po jrešajo varnost in zavetje, ki jim ;a lahko nudi samo topel dom in še Dosebno mati. Otroci se počutijo v praznem stanovanju tako osamljene, da raje kolovratijo po cestah in se potepajo. Cesta postane cesto njihov drugi dom. Fantje si dostikrat najdejo družbo vrstnikov in se priključijo skupinam neprilagojene mladine, kjer dobijo občutek pripadnosti, ki jo pogrešajo v lastnem domu. Neprilagojeno, često agresivno vedenje teh otrok je sprva samo klic v sili. prošnja, da mu pomagamo iz stiske in iz osamljenosti. Ponavadi pa naleti pri svoji o-kolici na nerazumevanje, kar njegovo stisko še poglobi.
Zato naj starši teh otrok vsak prosti čas in še posebno konec tedna posvetijo otroku in mu z vso
poti pežljivostjo in ljubeznijo vsaj poskušajo nadoknaditi čas svoje odsotnosti čez teden.
Čeprav je otrok prisiljen del dneva preživeti sam, pa mora vendarle stalno čutiti, da pripada nekomu, da ima svoj dom, da ga imamo radi, pa čeprav ga moramo za nekaj časa pustiti samega.
In, ker bo vedno več mater zaposlenih, bo ta problem vedno bolj pereč. Tudi šola bo pri tem otroku lahko v pomoč. Z izvenšolskimi dejavnostmi lahko otroka zaposli med prostim časom V družbi svojih sovrstnikov bo tako lažje počakal na starše, za osamljenost in črne misli, pa ne bo imel časa. Seveda pa to zahteva od šole dodatnih obremenitev. takd finančnih kot predvsem osebnih. Seveda pa so glede tega tudi pomisleki, češ otrok že tistih nekaj ur težko zdrži v šoli, kaj šele, da bi ostal kar do poznega popoldneva.
Toda bistvo takšne »celodnevne šole* še zdaleč ni samo učenje, ampak se pri tem prepletajo koristno s prijetnim, zanimivo z zabavnim.
r'aenkrat pa smo še zdaleč od tega, da bi bilo za vse naše otroke idealno poskrbljeno, niti v šoli, niti doma. Pa tudi zgolj to. da je mati doma. še ne pomeni, da e za otroka vse'v najlepšem redu. Prav tako smo še daleč od tega, da bi lahko rekli, da imajo vsi otroci bolj ali manj enake »štartne možnosti* na poti v življenje. Ir naš «otrok s ključem* je pogosto med tistimi, ki jim ta začetek poti ni ravno postlan z rožicami.
ir. H. R.
še posebej Primorskemu dnevniku in našim jugoslovanskim bratom za izreden sprejem.
Mila Kravos vd. Ivančič
V Zgoniku lep koncert zborov iz Nabrežine
V zgoniški cerkvi je v četrtek kot gost KD Rdeča zvezda naslor pil pevski zbor Igo Gruden iz Na-Bila je to prvovrstna vokalna pred-Bila je to prvovrstna vojalna predstava, ki je ob odlični akustiki prišla še toliko bolj do izraza. Najprej je nastopil ženski zbor, ki je izvajal vrsto polifoničnih skladb, moški zbor je zapel venček slovenskih narodnih pesmi, na koncu pa je zbor izvajal dve pesmi tudi v mešani zasedbi. Tako kakovostni pevski zbor, kakršen je nabrežinski, pa bi prav gotovo zaslužil veliko več poslušalcev, kot se jih je tokrat zbralo.
(bs)
Iz umetnostnih galerij
Oreste Dequel v Torbandeni
Tržaški umetnik Oreste Deguel, ki že dolgo let živi p Rimu, odkoder žela uspešno rine v svet, konkretni 'po zahudm Evropi ter tudi čez Atlantik, se je ponovno ,vrnil v svoje rodno mesto, pred svojo najljubšo publiko. V sredo je v vrhunski tržaški galeriji Torbagdma dal na ogled obilen ducat svojih najnovejših del. svojih skulptur, ki so vse, razen ene, izklesane iz zelo poroznega in zalo delikatnega kamna traverti-na. Njegove skulpture, ki vse o-dražajo močan umetnikov značaj, predstavljajo po večini <svojščake». Čeprav je kut bivši partizan v naših gozdovih doživel vse strahote vojne, se likovno izživlja tudi v upodabljanju vojščakov, ki pa jih vklepa ali videnja v skupine, da odražajo moč, silo, vendar ne nasilja. Poleg tega je tudi nekaj torzov. med katerimi je tudi eden iz onilcsa in predstavlja pravo dragocenost. Končni) sla tu dva odlična portreta ter dva moliva iz u-melnikove prejšnje dobe, namreč dve mački, kakršne je Deguel u-podabljal pred leti. Vsekakor gre za razstavo, ki je že na odprtju pritegnila pozornost in bo predstavljala pomembnejši dogodek v letošnji sezoni, ki gre že proti koncu.
G. Duiz v Cartesiusu
Giovanni Duiz je eden tistih mojstrov, ki se predstavljajo občinstvu točno, «kot švicarska ura». Z njim, ali bolje z njegovimi deli se srečujemo vsako leto in vedno v zahtevnejši, veljavnejši galeriji. Sedaj je dal na ogled svojo zadnjo bero v galeriji Cartesius, kjer je razstavil obilna dva ducata svojih stvaritev, ki vsa nosijo datume lanskega in letošnjega leta. Tudi tokrat se Duiz Omejuje na svojo običajno tematiki), hkrati je tudi tokrat zvest svojemu stilu, svojemu nčinu slikanja. Večina razstavljenih del so olja, nekaj malega so risbe v črno - belem, nekaj pa je tudi akvarelira-nih risb, kar je za Duiza lepo u-spela novost. Kot smo rekli, je ostal zvest svoji motiviki in zato imamo pred seboj vrsto kraških motivov, nekaj slik iz tržaškega predmestja, konkretno iz Skednja, nekaj obmorskih motivov. Odveč bi bilo poudarjati, da so vsi motivi upodobljeni tako, kot bi jih mojster zajel na svoje platno po nekem dežju, ko je voda vse strehe, hišna pročelja, dvorišča in ulice umila. Vse je namreč čisto, vse praznično pometeno, vsem očem prijetno.
PREDEN PRODATE VAŠE STARO ZLATO ZGLASITE SE PRI ZLATARNI
Aurum
ki nudi‘konkurenčna kotiranja in brezplačne ocenitve.
TRST, UL. MAZZINI 43/D TEL. 68980
Glavne smernice programa PSI za obnovitev krajevnih skupščin
Trst je imel in mora tudi v bodoče imeti važno vlogo pri družbe nem in gospodarskem razvoju držav, ki mejijo druga na drugo v tem delu Evrope. Z vso svnjo politično in gospodarsko preteklostjo in z vso svojo bogato narodnostno in trgovsko razčlenjenostjo pomeni mesto Trst izredno bogat doprinos, k vsesplošnemu razvoju, ki edini lahko zagotovi rast, napredek, delovna me sta, dobre investicije, turistični razvoj in boljšo bodočnost. Ta razvoj pa mora predvsem temeljiti na splošnih vrednotah bratstva in solidarnosti med bližnjimi narodi, zato da bo Trst še naprej lahko pomenil kulturno in gospodarsko stičišče vseh narodov, ki živijo na tem se vernojadranskem predelu Evrope. Toda ta odprtost sama po sebi še ni dovolj. Država in vlada morata razumeti vlogo Trsta in mu nuditi vso potrebno juridično in ekonomsko pomoč, da se bo lahko razvijal kot veliko, važno, ustvarjalno in delavno središče.
Prav zato Socialistična stranka
vztraja pri zahtevi, da se mora država bolj zavedati važnosti Trsta. Ob tem pa je treba pomisliti, da v parlamentu več pomenijo velike stranke, kot pa posamezni predstavniki krajevnih list. Socialistična stranka daje na razpolago Trstu svojo parlamentarno skupino in vso težo, ki jo ima v vladi, Tržačane pa prosi za solidarnost in moč, da bo lahko te svoje načrte in predloge izpeljala z vso potrebno zavzetostjo.
Toda tudi v Trstu je treba zagotoviti jasne politične smernice in miren družbenopolitični razvoj, zato da bo možno boljše programiranje in boljše vodenje s strani krajevnih uprav. Dosedanja občinska in pokrajinska koalicija, z Listo na čelu. ni znala zagotovit' mestu nobene perspektive, razen tiste, ki je pripeljala komisarja tako na občino kot na pokrajino. Tudi ostali dve veliki stranki komunistov ‘n krščanskih de mokratov nista znali ali nista hoteli predlagati mestu novih rešitev. Vse ostaja pri starem. Tržačanom tako ostaja edina nova politična možnost
V nedeljo, fi. junija, bodo v tržaški občini poleg pokrajinskih in občinskih volitev na sporedu tudi volitve v rajonske svete. Tržaška občina je razdeljena na dvanajst krajevnih sosvetov, vsak od teh šteje dvajset svetovalcev, razen zahodno- in vzhodnokraškega, ki imata vsak po šestnajst svetovalcev.
Rajonske svete v tržaški občini so prvič neposredno izvolili leta 1978, sredi aprila letos pa so bila tudi ta izvoljena telesa predčasno razpuščena. Občinski odbor Liste za Trst jc odkrito zaviral dejavnost rajonskih svetov ter jim ni priznaval stvarne vloge in vseh pristojnosti, zato je bilo delo rajonskih svetov v teh treh letih izredno težko in naporno. Toda tesna povezava s stvarnimi potrebami in interesi ljudi je občane prepričala, da so izvoljeni organi res nosilci žalitev prebivalstva.
Za prihodnost Trsta in tudi za reševanje vprašanj slovenske narodnostne skupnosti so volitve za obnovitev rajonskih svetov velikega pomena, zaradi tega slovenski volivci ne moremo imeti nobenega dvoma, za katero stranko bomo glasovali 6. in 7. junija. Slovenci moramo torej izbrati med KP1, PSI in SSk, ki se dosledno zavzemajo za reševanje odprtih problemov, s katerimi se dnevno sooča slovenska narodnostna skupnost v Italiji.
v tem. da utrdijo laične stranke, ki so že pokazale, da hočejo spremeniti razmere v državi in jih bodo tudi v našem mestu. Znotraj laične skupine pa je prav, da volivci podprejo prav Socialistično stranko, ki s svojim novim vodstvom zagotavlja tudi Trstu drugačno in boljšo bodočnost.
Za socialistično stranko sta značilna prav dialog in soočanje z vsemi družbenimi dejavniki in njene vrednote, ki si jih je nabrala iz izkušenj med delavci. Vse to idealno bogastvo daje socialistična stranka na razpolago mestu in sicer temu Trstu, kjer že stoletja skupaj z Italijani živi zelo važna slovenska narodnostna skupnost, k je del naše zgodovine in del naše sedanjosti. Zato se socialistična stranka zavzema za globalni zaščitni zakon.
Pri bližnjih pokrajinskih in občinskih volitvah pa je treba najprej pomisliti, kako naj se pokrajina in tržaška občina razvijata v bodoče. Predvsem je treba misliti na gospodarsko obnovo, potem so pri nas važni turizem, kultura, mestni prevozi. socialne storitve, športne strukture in drugo.
V Trstu je treba predvsem poskrbeti za razvoj pristanišča in tu so predvsem važne ceste in druge prevozne povezave. Treba je slediti tehničnemu razvoju in temu primerno prilagoditi tukajšnje pristaniške strukture. Povečati bo treba sedmi pomol, povezati staro in novo pristanišče, ustvariti povezave med raznimi dejavnostmi, da bodo bolj smotrno urejene, preurediti Italsi-der in Tovarno Velikih motorjev, da bodo bolj odgovarjale potrebam današnjega časa.
Nihče si v Trstu ne sme dovoljevati, da bi zapravljal delovne sile in denarja v nerentabilnih dejavnostih ali pa v klientelarnih strukturah. Trst mora odločati o svoji usodi sam. Zato morajo tukajšnji gospodarski operaterji upravljati sami kar največ sredstev, ki jih ima Trst
na razpolago, in prav zato se socialistična stranka na gospodarskem področju zavzema za čimvečje možno samoupravljanje, za participacijo in za upravno decentralizacijo.
Toda gospodarstvo ni samo proizvodnja in trgovina. Sem spada tu di ureditev in organizacija prostega časa. Turizem je bil v naši pokrajini vse preveč časa zapostavljen. Kar najhitreje je treba izdelati organski načrt za turistično valorizacijo celotne pokrajine. Pred vsem v skladu z vsemi zahtevami ureditev Sesljanskega zaliva, uredi tev pristanišča v Miljah, razviti a-
Prejeli smo tudi brošuro, ki obravnava odnose in stališča PSI do vprašanj slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. Zaradi pomanjkanja prostora bomo bistvene misli tega dokumenta posredovali bralcem prihodnjič.
groturizem, ki naj valorizira naravno kraško okolje, pregledati bi bilo treba predlog o obmorskem sprehajališču med Grljanom in Seslja-nom. V Trstu Ido treba v kratkem zgraditi veliko kongresno dvorano in igralnico.
Ko govorimo o prostem času mi slimo tudi na športno dejavnost. Poleg preureditve večjih športnih objektov se socialistična stranka zavzema za večje število manjših športnih struktur, ki naj bodo posejane po vsem ozemlju, tako da bodo lahko dostopne vsem mladim in tudi odraslim.
Kot športna dejavnost, tako naj bo tudi kulturna dejavnost razčlenjena po rajonih. Krajevne uprave morajo nuditi sredstva in ljudi za razčlenjeno kinematografsko in likovno umetnost in druge, kulturne dejavnosti, ki morajo biti tesno po vezane s šolo in drugimi mladin skimi strukturami.
Kar zadeva pa večje kulturne objekte gre podčrtati, da se socialistična stranka zavzema za večjo povezavo med gledališči in ostalimi kulturnimi ustanovami. Treba je odkupiti stavbo gledališča Ros-setti in priznati italijanskemu in slovenskemu gledališču v Trstu Status posebnih gledališč, zaradi njunih stikov in poslanstva na tem obmejnem predelu.
In ko govorimo o prostem času ne smemo pozabiti na stare ljudi. Pri tem ne pride v poštev samo zdravstvena in socialna oskrba, treba je vključiti starejše osebe v celotno družbeno dogajanje, tako da bo imela vsa skupnost stik z njihovimi življenjskimi in profesionalnimi izkušnjami. Celotna skupnost sc bo tako lahko obogatila, stari pa se bodo v današnji moderni družbi počutili manj osameli. Tu mislimo predvsem na razne obrtniške tečaje, ki bi jih vodil: starejši ljudje za vše tiste mlade, ki bi se oprijeli ustvarjalne obrtniške dejavnosti.
Toda vse te in še številne druge dejavnosti bodo možne, če se bo bistveno spremenila dosedanja politika tako na občini kot na pokrajini. Za vso razčlenjeno dejavnost, kot smo jo opisali je potrebno kar največje sodelovanje občanov. Dosedanja občinska uprava pa je šla prav v nasprotno smer. tako da je odvze'a kakršnokoli vlogo rajonskim svetom. Ta težnja se more ustaviti, ustaviti io moralo volivci na prihodnjih volitvah. Socialistična stranka na teh volitvah predstavlja na svoji kandidatni listi vrsto uglednih osebnosti — ugotavljajo na koncu programa PSI — vrsto novih imen, ker hoče tudi na zunaj pokazati svojo voljo po obnovi, po drugačnem političnem vodstvu v Trstu, po odpravi napak in zamud, po drugačnem vzdušju v mestu, kjer naj vlada mir ir sožitje med Italijani in Slovenci za boljšo bodočnost Trsta in vse njegove pokrajine.
Slovenski kandidati KPi, PSI in SSk za rajonske svete
1.	ZAHODNI KRAS
KPI
I.	Slavoljub ŠTOKA ,2. Enio BOGATEČ
3.	Neva BOGATEČ TENCE
4.	Mario BRIŠČIK
5.	Vida GERLANC MENUCCI
6.	Sergij HUSU
7.	Alojz KAPUN
8.	Zorka KOPUN STERNI
9.	Dušan KRIŽMAN
10.	Mario PUNtAR
II.	Sandra REBUI.A
12.	Marjan RUPEL
13.	Paola STARZ
14.	Angel TENCE
15.	Pidi UKMAR
1«. Silvano CAHARIJA
PSI
1.	Milan ČUK
A. Karla BRTŠČIK ŠTOKA
'5. Ferdinand DANIELI
7.	Josip FERFOGL1A
8.	Jožko FERLAN
9.	Miranda KAPUN BLASON
11.	Andrej RENAR
14.	Sergio ŠKERL'
15.	Santino ŠTOCCA
SSk
1.	Stojan LISJAK
2.	Mario SEDMAK
3.	Bogdan KR Al, J
4.	Marjetica CTBiC ŠTOKA
5.	Majda CJBIC CERGOL
6.	Milko CIBIC
7.	Marija LUKSA STARC
8.	Humbert MAMOLO
9.	Marjan PF-RTOT
10.	Ljubo ŠTOKA
2.	VZHODNI KRAS
KPI
1.	Adolf WILHELM
2.	Dario STOJKOVIČ
3.	Nataša KALC MERMOLJA
4.	Sonja BABIČ PEČAR
5.	Katarina KRAVOS SOSIČ
6.	Oskar KALC
7.	Anamarija KRALJ KALC
8.	Marčelo ČUK
9.	Evgen COVACIO
10.	Francesco FOSCHINI
11.	Darko GRGIČ
12.	Neva GRGIČ
13.	Darko KRALJ
14.	Karel RAŽEM
16.	Josip ŽAGAR (neod.)
PSI
Milan ČUK Andrej RENAR Sergio ŠKERK Santino STOCCA Tullio TOMAŽIČ
SSk
6.	Nadja PAHOR VERRI
7.	Tanja PRINČIČ MAMOLO
8.	Peter ŠVAGELJ
9.	Bruno TAVČAR
10.	Vladimir URŠIČ
4.	KOLONJA-ŠKORKLJA KPI
1.	Olivia TOMASI NI 9. Luciano CARLI
12.	Branka MAHNE vd. DOMIO
15.	Silverij PIZZI GA 14. Dino PIRJEVEC 20. Cesare URŠIČ
PSI
K! Sonja SEVER PERIATTI
SSk
1.	Pepca VODOPIVEC
2.	Majda BARTOL GUULDI
3.	Nadja BIRSA DOLHAR ‘‘
4.	Edi‘ČERMELJ
5.	Marija FERLUGA UDOVIČ
6.	Edvard KRAPEŽ
7.	Adrijana SELJ
5.	NOVO MESTO -NOVA MITNICA KPI
18.	Marija TOM1NI URSJČ
SSk
1.	Tomaž SIMČIČ
2.	Silvija CALLIN
3.	Laura COASS1NI LOKAR
4.	Magda JEVNIKAR
5.	Josipina ŠPANGER PERTOT
6.	Gabrijela VIŠINI VISINTiN
7.	Edi ŽERJAL
6.	SV. VID STARO MESTO SSk
1.	Dora KOSOVEL
2.	Majda GIRALD1 BARTOL
3.	Edi ČERMELJ
4.	Aleksander KOROŠIC
5.	Nadja PAHOR VERRI
6.	Helena PRELC
7.	Josipina ŠPANGER PERTOT
7.	STARA MITNICA KPI
17.	Sergij TONČIČ
SSk
1.	Rafko DOLHAR
2.	Marija UDOVrč FERLUGA
3.	Marjan JEVNIKAR
4.	Aleksandra MOČNIK MAHNIČ
5.	Anamarija SANCIN
6.	Boris SLAMA
7.	Lojzka DREOSSI SOSIČ
8.	SV. IVAN KPI
2.	Radivoj PEČAR
4.	Niko ŠKAMPERLE 6. Miran BATIČ
8.	Vincenzo FORAUS '
9.	Mario'GLAVINA
U. Mauro MALALAN"'
12. Angel MARS1G (neodv.)
16.	Alojz Pr,ACER !0. Doro CERGOL
PSI
10.	Pavla KOLARIČ
17.	Anica PR1HAVEC UDOVIČ
SSk
1.	Vladimir BAK
2.	Edvard KRAPEŽ
3.	Franc MT.JAČ
4.	Marcel NADLIŠEK
5.	Mirjana PAROVEL PERTOT
6.	Marta "POŽAR
7.	Stanko ŠKRINJAR
8.	Aleksander ŽERJAL
9.	KJADIN ROCOL KPI
15. Sonja LOVRENČIČ vd. MICIIE LAŽZI
17. Marino MIKLAVEC
SSk
L Jožko GERDOL
2.	Aleksandra MOČNIK MAHNIČ
3.	Marij MAVER
4.	Tanja PRTNČ1Č MAMOLO
5.	Franko VOLPT
6.	Berta VREMEC
7.	Edi ŽERJAL
10.	SV. JAKOB KPI
4.	Devana PiZZIGA ČERNIČ 6. Mario SLAVEC
10.	Diego COLARICH 12. Redento ČERNIČ
19.	Milka KRAVOS vd. IVANČIČ
20.	Marija FON 'vd. CESAR
5.	Lojzka ČEBOHIN KOLERIČ 10. Josip KOLERIČ
1.	Karel GRGIČ
2.	Milan SOSIČ
3.	Boris ARTAČ
4.	Eva JEZA VIDAU
5.	Niko KOSMINA
6.	Vinko OZBIČ
7.	Matejka MAVER PETERLIN
8.	Jasna REPINC
9.	David ZLOBEC
10.	Milojka SOSIČ OPERTI
11.	Berta VREMEC
3.	ROJAN BARKOVLJE KPI
2.	Giuditta GIRALDI DONNINI
13.	Boris PERTOT
14.	Demetrij PERTOT
PSI
14. Sonja PERIATTI SEVER
SSk
1.	Evelina MIKLAVEC SLOKAR
2.	Marija BESEDNJAK
3.	Sonja PANJEK CASTELLANi
4.	Boris KURET
5.	Mario GREGORIČ
KONFEKCIJA ZA VSE OD
OTROKA
DO
ODRASLEGA
Po najugodnejših cenah
POSEBNE
TEDENSKE PONUDBE NA RAZLIČNIH ARTIKLIH
TRŽIČ
UL. DUCA D’AOSTA 91/93 — TEL (0481) 44557
SSk
1.	Boris SLAMA
2.	Gabrijela BEVILACQUA ,
3.	David KREBELJ
4.	Silvana GLAVIČ
5.	Franc KALUŽA
6.	Cvetka VOLK KJUDER
7.	Robert PETAROS
8.	Drago ŠKRINJAR
9.	Josip STOPER
10l Lidija VALENČIČ GODNIK
; o tete	t ■ stih ■ ■ i
11.	SKEDENJ - CARBOLA
'KPI •
3.	Fausto SANCIN
4.	Bianca Marija FURLAN KNEIPP
6.	Renato KNEIPP
7.	Armida ZOBEC VALENTIN1S
10.	Daniele KOROŠEC
12.	Žarko HRVATIČ
15.	Mario SANCIN
SSk
1.	Ondina ROBERTI PAVLETIČ
2.	Marjan BAJC
3.	Aleksander CERGOL
4.	Alojz DEBELIŠ
5.	Franc KALUŽA
6.	Alojzija ŠTRAJN MOZETIČ
7.	Dario ŽERJAL
12.	SV. ANA - KOLONKOVEC
KPI
3.	Borut KORDIČ
6.	Jolanda MICHEU GUSTINČIČ (neodv.)
13.	Peter CERKVENIč
14.	Ladislav PRAŠELJ
SSk
1.	Aleksander CERGOL
2.	Marjan BAJC
3.	Aleš LOKAR
4.	Robert PETAROS
5.	Marija PRUKAR
6.	Jurij SLOKAR
7.	Adrijana ŠTOK TAVČAR
8.	Dario ŽERJAL
DE SANTI C0L0RI
UL. M GLIN O A VENTO 70/B (blizu Trga Pcstalozzi)
■	barve za dom — avtomobile — čolne
■	okvirji — vse za slikarstvo
■	posebna ponudita zidnih ta-pet in plastičnih podov
■	' dostava — izvršitev del
FIAT poverjeni predstavnik
GRGIČ
PADRIČE - Trst - Tel. 226-161
Prodaja novih avtomobilov in servis
ZLATARNA URARNA
«Svizzera»
dl A. Soroce
DOXA
«>. fjll
T H S T
Ulica S. Spiridione 12 Tel 60-252
FRATTIMA
IZREDNA PRODAJA OD 25 MAJA
•	artikli za vrt In kamping
•	radio
•	avtoradio
•	elektrogospodinjskl stro|i
•	urarstvo
POPUSTI od 10 do 50%
Ob v. občini z dne 17./5./82
TRŽIČ - UL. BATTISTI 10
RATAR
ŠPORT
TEL. 43-160
ZLATAM* A - tHAItA A
LAUREIMTI
Center popravil Seiko Velika Izbira ur in zlata najboljših znamk ZELO UGODNI POPUSTI
TRST — Largo Santorio 4 — Tel. 723-240
NOGOMET
V PRIJATELJSKI TEKMI
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
10.00	Eva Curie:
Madame Curie, 3. del
10.55 Sončni travnik, 3. del
11.50	Tajno življenje Edgarda Briggsa, TV film
12.15	V neposrednem stiku z umetnostjo
12.30	Check - up Program o zdravstvu
13.30	Dnevnik
14.00	Pripetilo se je v Ankari, 6. in zadnji del
14.30	športna sobota
16.30	Dnevi svobode:
Washington, 5. del
17.00	Dnevnik 1 - Flash
17.05	Programi za prihodnjih sedem dni
17.20	Family Festa
18.10	Izžrebanje loterije
18.15	Nabožna oddaja
18.25	Posebna oddaja iz parla-
menta
18.50	Rock'n’roll, 3. del
19.45	Almanah in Vremenska slika
20.00	Dnevnik 20.40 Flash
21.45	Una trinquilla coppia di kil-ler, 3. in zadnji del
22.45	Dnevnik - Vremenska slika Ob koncu boks:
Las Vegas: Rinaldo Na var -rete - Raphael Bazooka Limon
Drugi kanal
10.00	Bis
12.30	Scoop
13.00	Dnevnik 2 - Ob 13. uri
13.30	Scoop, 2. del
14.00	Šolska vzgoja
14.30	Popoldan
15.00	Flash Gordon
15.20	Kolesarska dirka
16.10	Namenjeno zmagovalcem
16.25	Jutrišnja etapa 16.35 Tip Tap Club
17.45	Dnevnik 2 - Flash
17.50	Programi za prihodnjih sedem dni
18.05	Dnevnik 2 - Dribbling
18.45	Izžrebanje loterije
18.50	Nagradno tekmovanje:
H sistemone
19.45	Dnevnik 2
20.40 Dnevnik 2 - Ti ugaja Gari-badli?
21.30	«La strada dei quartieri alfe, film
Tretji kanal
17.05	Vabilo
18.50	Programi za prihodnjih sedem dni
19.00	Dnevnik 3
19.35	Palec
20.00	Tuttinscena
20.40	Buddenbrookovi, 6. del
21.40	Beseda in podoba
22.15	Dnevnik 3
22.50	Folkitalia, 1. del
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
9.00 Poročila
9.05	Ciciban, dober dan 9.25 Zbis: Mavrica pisana
9.35	Mi smo mali muzikanti
10.05	Mak ob progi, otroška serija
10.35	Deček s Sotle
11.35	Novo vznemirja
12.35	človekovo telo
13.05	Ljudje in zemlja
14.05	Poročila
17.40	Deček Daku, film
18.45	Španija 82’
19.50	Naš kraj: Vitanje
20.05	Zlata ptica, pravljice
20.10	Risanka
20.24	TV dnevnik 20.26 Zrno do zrna
20.30	TV dnevnik 20.55 Vreme
21.00	Bobo, film
22.45	Zrcalo tedna
23.00	Poročilo z 9. kongresa ZK Srbije
23.30	Jazz na ekranu: Rainbovv
Koper
18.00	Z nami pred kamero
18.30	Risanke iz serije Pravljice iz gozda
19.00	Glasbena oddaja
19.30	Z nami pred kamero
20.15	TV danes
20.30	Celovečerni film
Zagreb
19.15	Mali koncert
19.30	Povsem osebno
21.00	Tesen prehod, film
22.05	Kronika 9. kongresa ZK Srbije
ŠVICA
17.25	II favoloso Mida,
18.15	Glasba
19.10	Scacciapensieri
20.40	Geronimo, film
film
TRST A
7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 14.00, 17.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 Almanah: Videti, vedeti, vaditi: 8.45 Glasbene skice; 9.30 Onkraj zvezd, literarni fragmenti v prozi; 10.10 Koncert; 11.30 Poldnevniški razgledi: Izbrani listi; 12.00 Nas anu ziitra, danes in jutri; 13.20 Glasba po željah; 14.10 Mladi pisci; 14.30 Poslušali boste; 14.55 Naš jezik; 15.00 Diskoteka je vaša; 15.30 Dijaška tribuna: 17.10 Mi in glasba: letošnja revija »Primorska poje*; 18.00 Kersnik: »Berite novice*; 18.45 Vera in naš čas.
KOPER
(Italijanski program)
7.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 15.30, 16.30, 17.30, 19.30 Poročila; 7.00 - 9.30 Glasbeno prebujanje; 9.32 Lucianovi dopisniki;
10.00	Z nami je . ..; 10.15 Knjiga po radiu; 10.45 Mozaik; 11.00 Plošče; 11,32 Kirn, svet mladih; 11.05 Glasba po željah; 14.33 Lestvica popevk; 15.33 Made in Italy; 16.45 Casadei; 17.00 Istrski akvareli; 17.10 Italijanski zbori; 17.55 Pismo iz . ..
KOPER
(Slovenski program)
7.00, 7.30, 18.25, 14.00, 15.00 Poročila; 7.00 Otvoritev - Glasba za dobro jutro; 7.15 Obvestila in ekonomska propaganda; 7.37 Objave; 7.45 Cestne razmere; 8.15 Radijski, televizijski in filmski spored; 8.28 Zaključek; 8.30 Val 202; 14.00 Na valu radia Koper - Glasba, objave; 14.15 Kinospored; 14.30 Reportaža iz zamejstva; 15.10 - 16.00 Predstavitev oddaj, glasba, informacije, intervjuji; 15.55 Ekonomska propaganda; 16.00 Dogodki in odmevi; 16.30 Glasba po željah:
17.00	Primorski dnevnik; 17.15 Objave in zabavna glasba: 17.30 Mladim poslušalcem; 17.55 Zaključek s pregledom novic.
RADIO 1
7.00, 8.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00.
15.00,	17.00, 19.00 Poročila; 6.00 -8.45 Glasbeno prebujanje; 9.02 VVeek-end; 10.15 Glasbena srečanja; 10.50 Black-out; 11.44 Cine citta; 13.00 Izžrebanje loterije;
13.30	Rock Village; 14.03 Temno rumeno, kviz; 15.00 Glasba; 16.25 Mi z vami; 17.03 Autoradio; 17.55 Objektiv Evropa; 18.25 Roza copatke; 21.00 Zdravstvena oddaja:
21.30	Radijska drama; 23.10 Telefonski klic.
RADIO, 2
7.30, 8.30, 9.30, 12.30, 13.30, 15.30, 17.30, 19.30 Poročila; 6.00	8.05
Glasbeno prebujanje; 8 45 Radio 2 - predstavlja . . .; 9 00 II bot,to ne di Stalingrado, 10. del; 9.32 Plesna glasba; 11.00 Long Playing plošče; 12.48 Zgodbe današnjih dni; 13.41 Sound - Track; 15.00 Giuseppina Strepponi, življenjepis gospe Verdi: 15.42 Hit Parade. LJUBLJANA
7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00.
13.00,	15.00. 19.00 Poročila; 7.10 Prometne informacije; 7 20 Rekreacija; 7.45 Prometne informaci je; 7.50 Dobro jutro, otroci; 8.25 Iz naših sporedov; 8.30 Z radiom na poti; 9.05 Pionirski tednik; 10.05 Matinejski koncert; 10.45 Zapojmo pesem; 11.05 Sobotna matineja; 11.40 Po republikah in pokrajinah; 12.05 Pojo amaterski zbori; 12.30 Pogovor s poslušalci; 13.10 Goda la v ritmu: 13.30 Kmetijski na sveti; 13.40 Naši poslušalci čestitajo; 14.00 Iz naših krajev; 14.20 Obvestila in zabavna glasba; 14.30 Priporočajo vam . . .; 15.05 Glasbena panorama; 16.00 Dogodki in odmevi; 16.50 Radio danes, radio jutri; 17.00 Vrtiljak; 1800 Zuna njepolitični magazin; 19.00 škatlica z godbo; 19.30 Mladi mladim; 20.35 Mladi mostovi: 20.55 Domovina je ena; 21.00 Sobotni zabavni večer; 22.00 - 23.00 Za Slovence po svetu.
ŠVICA
ITALIJA
1
1
STRELCA: Barberis v 50. min. in Cabrini v 79. min.
ŠVICA: Burgerer, Hermann, Liidi, Egli, Zappa, VVehrli, Favre, Botte-ron, Sulser, Barberis, Elsener (od 76. min. Zwicker).
ITALIJA: Zoff (od 46. min. Bordon), Gentile, Cabrini, Marini (od 78. min. Dossena), Collovatl, Scirea, Causio, Ta rdel li. Rossi, Antognoni (od 74. min. Oriali), Graziani (od 6. min. Altobelli).
SODNIK: Mattias (Avstrija). Gledalcev: 25.000.
ŽENEVA — V sinočnji prijateljski nogometni tekmi sta Švica in Italija igrali neodločeno. Izid je pravično plačilo za obe reprezentanci, ki sta igrali dokaj odločno (večkrat tudi grobo).
Tekma je bila na splošno dopadljiva, Italija pa je, glede na zadnje nastope, pokazala napredek.
Carraro član CIO
RIM — Na zasedanju mednarodnega olimpijskega odbora (CIO) v Rimu so izvolili za člana tega odbora tudi Italijana Franca Carrara.
NA 4, OSNOVNOŠOLSKI OLIMPIADI NA STADIONU <1. MAJ» V TRSTU
Nastopilo bo več sto učencev
Velika udeležba iz Trsta in Milj - Popoldne zaključna slovesnost
Šolsko leto se hitro bliža k svo- znanj le za nastope v atletskem tro-
jemu zaključku, obenem pa se kar druga za drugo vrstijo razne prireditve naših otrok, ki v teh dneh polagajo obračun ne le svojih učnih prizadevanj, ampak tudi udejstvovanja na raznih področjih.
Tako je bilo v preteklih dneh že več nastopov najmlajših zamejskih športnikov, tako na Goriškem, kot na Tržaškem, danes pa bo na sporedu še največja vsakoletna zamejska otroška prireditev, namreč osnovnošolska olimpiada v Trstu, ki jo prireja Športna šola Trst.
Na stadionu «1. maj* se bodo v jutranjih urah zbrali skoraj vsi osnovnošolci iz Trsta in Milj ter od 9. ure dalje pomerili najprej v atletskem troboju, nato pa približno ob 11. uri še v zaključnih bojih igre med dvema ognjema. Istočasno bo tudi razstava del kulturnega natečaja. ki vsako leto spremlja to prireditev.
Po kosilu bo ob 15. uri zaključna slovesnost z nagrajevanjem, kjer naši osnovnošolci ne bodo prejeli pri-
•IMIIIHUmmiHIIIIIUIIIHIIIIIHIMIIItlll»tlMlltllllllltUIHIUUItlllHHfUIHIIIIUtlMUIIIMIM«HIIMIItllMI||lHIIU
KOLESARSTVO
GIRO D'ITALI A*
Hinault začel napadati
Četrtkovo etapo je osvojil, včeraj pa je odbil napad Continija
PESCARA — Potem ko se je po četrtkovi Hinaultovi zmagi v Cam-pitellu Mateseju zdelo, da je veliki francoski kolesar že začel s svojo ofenzivo ter zadal svojim tekmecem prvi udarec, saj so na cilju zaostajali za njim Prim za 1T2”, Contini 2’05'\ Beccia 2'21'’, Moser 2'29”, Saronni 2’56", ostali člani prve deseterice pa kar za štiri ali pet minut in več, je včeraj Contini poskrbel, da »giro* ni bil že na sredini svojega poteka »uničen*. Hinault roza majice sicer res ni slekel, ven-dal pa je Continijev zaostanek le nekoliko manjši, kot je bil v četrtek Primov, ki je imel prav tako na skupni lestvici drugo mesto.
Do odločilnega pobega je prišlo že na začetnem delu proge, ko so ušli glavnini Contini, Belda, Groppo in Verza. Pri 130 km so imeli ubežniki kar 3’18” naskoka in Contini je bil tedaj dejansko že roza majica. Verza je kmalu nato zaostal, glavnina pa je začela pospešeno loviti ubežnike in čeprav so se ti trudili, da bi obdržali svoj paskok, so zasledovalci prav v zadnjih kilometrih toliko zmanjšali svoj zaostanek, da je Hinault le ohranil svoje prvo mesto na skupni lestvici.
13. etapa je dala take rezultate:
1.	Contini (It.) s časom 4.50'13” na 184 km dolgi progi od Capitella Mateseja do Pescare in s p.h. 37,627 km na uro.
2.	Belda (Šp.)
3.	Groppo (It.) vsi v zmagovalčevem času,
4.	Masciarelli (It.) po 53”
5.	Magrini 1’
6.	Moser 1’04”
7.	Rabottini (It.)
8.	Santimaria (It.)
9.	Saronni (It.)
10.	Wolfer (Švi.) in še drugi v Moser jevem času.
Skupna lestvica:
1. Hinault (Fr.) 62 58’06”, 2. Contini (It.) po 31”. 3. Prim (Šve.) 1'12”, 4. Beccia (It.) 2’21”, 5. Mo-
ZDRUŽENJE SLOVENSKIH ŠPORTNIH DRUŠTEV Odbojkarska komisija
priredi danes, 29. maja, ob 19. uri v Prosvetnem domu na Opčinah
POSVET O ODBOJKI
Vabljeni športni delavci, trenerji in igralci odbojke.
MttllllllllllllMIIIIIflMHItllHIf MII Mili tlllllflllHMMMMIf Hill MMItlltMI M IH H llllllll IIIIIIIIIIIIItttltiinMtllt lili llllltl lili Hill tlllllf llllltlllMMIIIIHHHIMIHlIlSlMHI llllll*
Uradno odprtje pokritega prostora na Opčinah
Drevi ob 20. url bo na Opčinah uradno odprtje pokritega športnega objekta, ki bo Poletovim kotalkarjem In košarkarjem še kako koristil ob zimski vadbi. Na sliki: posnetek Poletovega »balona*
ser (It.) 2'29”, 6. Saronni (It.) 2’56”. 7. Verza (It.) 4T4”, 8. Van Impe (Bel.) 4’23”, 9. Vandi (It.) 4’49”, 10. Baronchelli (It.) 5’26” itd.
Današnja etapa do Urbina bo merila 248 km
Evropski rekord
ERFURT — Vzhodni Nemec Jorg Woithe je postavil na 100 m prosto nov evropski plavalni rekord s časom 49"81.
boju in igri med dvema ognjema, ampak tudi za svoja prizadevanja v kulturnem natečaju, šahu in o-rientacijskem pohodu, ki so ga priredili v okviru izletov za najmlajše pri SPDT. V okviru te slovesnosti bo tudi krajši spored, ki bo prireditev popestril in ji dal bolj svečano vzdušje.
Pomen te prireditve vsekakor presega njen zgolj športni značaj, saj se vključuje v širše tokove prizadevanj naše skupnosti, da bi tudi našim najmlajšim nudila čim boljše pogoje za njihovo zdravo telesno, kulturno in narodno rast.
JADRANJE
DANES IN JUTRI
športni ritmični gimnastiki, ki ga organizira Gimnastični center iz Nove Gorice s sodelovanjem zamejskega centra ŠRG iz Gorice.
Na tekmovanju bodo sodelovale po dve 3-članske ekipe ŠD Dom iz Gorice, ŠZ Bor iz Trsta ter Gimnastičnega centra ,z Nove Gorice.
Ta dekleta so se sicer že srečala konec februarja v Trstu. Takrat na stopov deklet niso ocenjevali, medtem ko bo imelo novogoriško srečanje tekmovalni značaj in bo tako prvo pravo tekmovanje, ki se ga zamejska dekleta udeležijo.
Srečanje se bo pričelo ob 16. uri po jugoslovanskem času. (V. P.)
Veliko zanimanje za regato Sirene
1.	— prvi
drugi
2.	— prvi
drugi
3.	— prvi
drugi
4.	— prvi
drugi
5.	— prvi
drugi
6.	— prvi
drugi
1
1
X
2
X
1
X
1
2
1
X
1
Danes in jutri priredi TPK SIRENA svojo prvo regato letošnje sezone, za katero vlada precejšnje zanimanje v jadralnih krogih.
Regata je namenjena razredom «420», »laser* in »Europa*. Za vsak razred so predvideni trije plovi. Start prvega plova bo danes ob 14. uri, medtem ko sta ostala dva predvidena jutri. Jadral se bo olimpijski trikotnik.
Da je zanimanje precejšnje, dokazuje, da je že do slej vpisanih okoli 20 posadk, zato organizator pričakuje številno udeležbo, seveda, če bo vreme naklonjeno. Priprave za regato so skoraj končane.
V nedeljo, 6. junija, pa bo na vrsti že druga regata, ki jo organizira Sirena. Tokrat bodo jadrali najmlajši jadralci razreda «optimist».
(m. p.)
ODBOJKA
Tri naše ekipe
Danes in jutri bodo nastopile tri naše šesterke. Medtem ko sta Bor v moški konkurenci in Sokol v ženski že napredovala v D ligo, ima goriška 01ympia - Trpin lepe možnosti za kakovostni skok v C-2 ligo. Nabrežinke in Tržačani se bodo spoprijeli z Gold Fassl oziroma Nuova Pallavolo za pokrajinski naslov. Goričani so doma že odpravili šesterko iz Čedada in niso brez možnosti za uspeh tudi v gosteh. (G. F.)
Tamari, Zvonku in Biserki se je pridružil mali
BOJAN
Srečni družini iskreno čestita ŠK Kras
<7. TURNIR MLADINSKEGA CENTRA» V GORICI
Začetek v ponedeljek
iiiiiiiiiiMiiimifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiNiiiiittunitii
KOŠARKA
Na letošnji «7. turnir Mladinske ga centra - Gorica* se je prijavilo zelo veliko število moštev. Razveseljivo pa je, da so se prijavila društva z vseh področij na Goriškem (od Krasa do Brd) ter z novogoriškega območja, še posebno spod budno pa je, da bodo na letošnjem turnirju nastopili rekreativci iz Be neške Slovenije.
SEZNAM MOŠTEV
Moška košarka
Naš prapor (Pevma, Oslavje. Št. Maver)) Mladinski odsek Sovodnje, Mladinski krožek Gorica. Mladinski odsek KD Župančič. ŠD Juventina Štandrež A in B, Univerzitetni študenti.
Ženska odbojka
KD Danica Vrh, Grojna, Naš pra por. Sovodnje A in B. Ljubljanska banka Nova Gorica, Mladinski odsek KD Jezero Doberdob, Mladinski krožek Gorica, Dijaški dom.
Moška odbojka
Kras Dol-Poljane, KD Danica. KD Naš prapor, Mladinski krožek Gorica, Mladinski odsek KD Sovodnje A in B, Ljubljanska banka Nova Gorica, Mladinski odsek ŠD Juventina, KD Župančič Štandrež A in
HlintfVtHIHHIIIIHItHHIIIIHIHHIHIlMHIHHHHHHtllt
« TURNIR SPITFIRE»
Borovci za 1. mesto
Jadranovci pa bodo igrali v malem finalu
GIMNASTIKA
Tudi Bor in Dom
Danes, 29. 5., bo ,v telovadnici O-snovne šole »Milojke Štrukelj* v Novi Gorici tekmovalno srečanje v
Danes bo na pokritem igrišču tržaškega Libertasa na sporedu finalni del košarkarskega turnirja »Spitfire* za naraščajnike. Turnirja. ki sta ga s skupnimi silami priredili društvi Barcolana in Li-bertas, sta se poleg organizatorjev udeležila tudi slovenska predstavnika Bor in Jadran. Borovci so zasluženo osvojili zmago v vseh tekmah in so se tako nepremagani u-vrstili v veliki finale. Jadranovci so pa imeli nekoliko smole; v prvem srečanju z Barcolano jim je le za las ušla zmaga, nato pa so visoko izgubili z Borom.
1. MOŠKA DIVIZIJA
V tretjem kolu povratnega dela prvenstva 1. divizije bosta tako Bor kot Kontovel pred dokaj nehvaležno nalogo. «PIavi» se bodo na odkritem igrišču stadiona «1. maj* pomerili s košarkarji La Talpe, ki si je za domače igrišče izbrala prav grišče Bora. Nasprotniki so precej visoki in tudi izkušeni, saj so v lanski sezoni nastopali v promocijskem prvenstvu.
Mladi Kontovelci pa bodo doma igrali s Sabo, ki je za moštvom Basket Team Totelco najboljša e-kipa v tej skupini.
BIMIHIIHtlHMIIMtlMMIHtllMIMtHMHMItHMtllllHHMIItlllllllllllllllllltllllllllllllllllllllllllllltlllltlltlllltltlllltlllttlltUlllIitlf lllllllltltltlllllllltlllllttlllllllllllltllltlltll
	«	POKAL ALTIPIANO*	NA OPČINAH
Kras osvojil slovenski derbi
Zasluženo premagal požrtvovalno moštvo trebenskega Primorca
Kras — Primorec 4:2 (3:1)
KRAS: Paulin, Sugan, Kocman, Blažina, Darko Škabar, Villalta, Lju bo Milič (v 46. min. Olivo), Gatta (v 80. min. Miloš Milič), Debernar-di, Di Benedetto (v 70. min. Rudi Purič), Lanza.
PRIMOREC: Germani (v 65. min. Leone), Franko Milkovič, Marko Kralj, Pregare, Križmančič, Husu, Finessi (v 68. min. Igor Milkovič), Edvin Kralj, Mule, Mauro Kralj, Rustja.
STRELCI: v 15. min. Gatta, v 20. min. Lanza, v 35. min. Edvin Kralj, v 37. min. avtogol Marko Kralj, v 55. min. Olivo in v 85. min. Rustja.
Srečanje na 8. turnirju Altipiano med Krasom in Primorcem se je končalo z zasluženo zmago predstavnikov zgoniško - repentaborske občine. Tekma, ki je bila pomembna za lestvico A skupine, je bila odprta in borbena. Igralcem Primorca se je ponudila lepa priložnost, da se uvrstijo v polfinale in zato so pred vajah odprto igro. V začetnih pote zah je bil Primorec dvakrat zelo nevaren v napadu in vratar Paulin je moral prisebno poseči. Polagoma pa so krasovci prevzeli pobudo v lastne roke in v 20. minuti so vodili že z dvema goloma prednosti. Edvin Kralj je nato znižal rezultat, vsakršno možnost za izenačenje pa je preprečil nesrečen avtogol Marka Kralja. V drugem delu igre so imeli Primorčevi igralci nekoliko več priložnosti v napadu, a so jih nerodno zapravili. Na 4:1 je povečal Olivo, prisebni Rustja pa je pet minut pred iztekom časa le nekoliko omilil poraz svojega moštva. (Z. S.)
Libertas — S. Andrea 0:2 Končna lestvica A skupine
Kras 5; Primorec in S. Andrea 3; Libertas 1.
Polfinalista: Kras in Primorec
ZAČETNIKI
Opicina — Primorec 3:0 (1:0)
PRIMOREC: Dellafontana, Sain, V. Kralj, Ferluga, Grgič, Černe (Mesar), Dragoni, Canziani, Špehar, A. Kralj, Predonzani (Čuk).
Požrtvovalni Primorčevi nogometaši niso mogli preprečiti poraza, čeprav so imeli nekaj ugodnih priložnosti za zadetek. (Z. S.)
S. Andrea — Breg 3:0 (2:0)
BREG: Turco, M. Ota, Mauri, Boneta, Bevk, Steržaj, Slavec (Koren), Pisani, Mineo, Prašelj (A. Ota), Švara.
Proti premočnemu nasprotniku Bregu ni uspelo doseči več kot ča-
sten poraz. Sicer pa gre pohvaliti; (v letih 1978 in 1979) in tudi letos Brežane, ki so bili zelo požrtvovalni, j bodo startali Lucijan Bukavec, Ivan (Z. S.)	| Sardoč, Boris Gorjak in Luciano
Op. Supercaffč — Kras 2:0 (2:0)
KRAS: Purič, Umek, Žagar, L. Škabar, Križman, Škerk, Tavčar, A. Škabar, Lukša (Kutin), Gregoretti, Grmek (Šuc).
V	zadnjem nastopu tega turnirja so krasovci izgubili proti Opicini Su-percaffč, ki je osvojila prvo mesto v tej skupini. (Z. S.)
KONČNA LESTVICA B SKUPINE
Opicina Supercaffe 6; Opicina 4; Kras 2; Primorec 0.
Breg — Libertas	1:0
IL PASSATORE
Na maratonu v Firencah tudi štirje Prosečani
V	Firencah bo danes start med narodnega teka preko Apeninov «11 Passatore*, katerega proga meri več kot 100 km. Udeležilo se ga bo več tisoč tekačev z vsega sveta. Start bo ob 16. uri, tekači pa morajo prispeti na cilj jutri, pred 12. uro.
Tega teka se je doslej že dvakrat udeležila tudi skupina Prosečanov
Fagin.
Naši tekmovalci so se na to preizkušnjo dobro pripravili, zato lahko računamo, da se bodo dobro uvrstili.
Berrutl izven nevarnosti
NOVARA — Zdravniki novarske bolnišnice, kjer leži Livio Berruti zaradi posledic avtomobilske nesreče, so izjavili, da je nekdanji olimpijski zmagovalec v teku na 20() m izven življenjske nevarnosti.
KADETI
Scoglietto * Bor 109:96 (53:40)
BOR: Zacaria. Tremul 11 (1:3), De Carli, Vascotto 11 (1:3), Devčič 8, Volk 41 (9:20), Tavčar 8 (2:4), Semen 8, Furlan 9 (1:6), Maver.
V zaostali tekmi prvenstva kadetov je Bor izgubil proti Scogliettu. Gre pa omeniti, da so imeli »plavi* neverjetno smolo. Med tekmo so se namreč poškodovali Maver, Furlan in Vascotto.
Daleč najboljši v Borovih vrstah je bil Pavel Volk. (Max)
Jadran prireja mednarodni turnir
Jadranovci so že v začetku maja pričeli s pripravami za sezono.
Jadranov odbor pa je te dni te meljito na delu za organizacijo mednarodnega turnirja, ki bo prihodnji teden in na katerem bodo poleg Jadrana nastopila še tri prvoligaška moštva (eno iz Jugos'avi,ie)
TENIS
Panatta izločen
PARIZ — Na mednarodnem teniškem prvenstvu Francije v Parizu je Poljak Fibak v 2. kolu izločil Italijana Panatto s 6:4, 6:1 in 6:3.
Izločen je bil tudi Jugoslovan 0-stoja, katerega je premagal Ekvadorec Gomez s 6:4, 6:3. 4:6 in 6:4.
NOGOMET
B, moštvo iz Beneške Slovenije, Dijaški dom, Dom (košarka). Naš prapor B.
Tekmovanja se bodo pričela v ponedeljek, 31. maja, in to predvidoma na dveh igriščih: v Dijaškem domu in v Sovodnjah. V primeru slabega vremena bo organizator poskrbel za telovadnico ali pa bodo srečanja odložena.
Zaključek turnirja je predviden za soboto, 12. junija.
JUTRI V LONJERJU
Netekmovalni pohod za «1. trofejo Adrie»
Nadaljuje se vpisovanje za nedeljski netekmovalni pohod, ki ga organizira Atletski odsek lonjerske Adrie za «1. trofejo Adrie*. Proga, ki bo potekala delno po asfaltu, delno po makadamu in ki bo objemala vse tri vasi, kjer društvo deluje (Lonjer, Katinaro in Rovte), meri 9. km. Organizator računa na nastop približno 500 tekmovalcev, kar bi pomenilo, da bi to bila ena najmnožičnejših manifestacij, ki jih je kdajkoli organiziralo kako naše atletsko društvo.
Vpisovanje bo do jutri v društvenih prostorih. Zbor tekmovalcev je predviden ob 8.30, medtem ko bo uradni start ob 9.30 s trga na koncu vasi.
Organizatorji ponovno vabijo vsa naša društva in šole, da se manifestacije udeležijo v čim večjem številu. (R. F.)
DOMAČI ŠPORT
DAN KS
SOBOTA, 29. MAJA 1982
NOGOMET
CICIBANI
17.15 v Miljah: Muggesana - Primorje;
MLAJŠI CICIBANI
16.00 na Opčinah: S. Andrea # Breg;
Prijateljske tekme
V raznih prijateljskih nogometnih srečanjih so dosegli med drugimi tudi te izide:
Argentina - Nefiea	1:0
Peru . Pariš Saint Germain 3:1 Čile - Inter	0:0
Madžarska - Hercules Alicante 4:2
MINIBASKET
TURNIR POLETA
17.00	na Opčinah: Bor - Kraški zidar; 18.15 na Opčinah: Polet -Kontovel:
KOTALKANJE
POKRAJINSKO PRVENSTVO UISP
15.00	na Opčinah: nastopa tudi TVanln Polet;
uaslednjo	OTROŠKI ŠPORT
4. OSNOVNOŠOLSKA OLIMPIADA
9.00	v Trstu, «1. maj*: nastopa deset osnovnih šol iz Trsta in Milj;
ATLETIKA MEDNARODNI TEK »II. PASSATORE*
16.00	v Firencah: nastopa tudi skupina Prosečanov;
KOŠARKA
1. MOŠKA DIVIZIJA
11.00	na Kontovelu: Kontovel i SABA;
GIMNASTIKA
TURNIR
V RITMIČNI GIMNASTIKI
17.00	v Novi Gorici: sodelujeta tudi Bor in Dom;
JADRANJE
REGATA SIRENE
14.00	v Barkovljah: nastopajo razredi 420, laser in evropa;
ODBOJKA
1. MOŠKA DIVIZIJA
18.00	v Trstu, telovadnica Mor-purgo: Nuova Pallavolo Trst - Bor;
MOŠKA D LIGA 20.30 v Čedadu: ASFJR - 01ym-pia Terpin;
Brazilija Irska Napoli - Cosmos Kuvajt - Standard Danska - Belgija Wales - Sev. Irska
Liege
7:0
2:2
1:1
1:0
3:0
Cavese	-	Pistoiese	X
Foggia	-	Pescara	1
Lazio - Cremonese 1 Palermo - Reggiana 1 Piša - Spal	1
Rimini - Brescia	1
Sambened. - Lecce 1 Sampdoria - Perugia 1 Varese	-	Bari	1
Verona	-	Catania	1
Parma	-	Alessandria 1
V. Senigallia - Mestre X S. Siracusa - Turris 1
Vozila — rep. Gorice 1:1
V	povratnem srečanju med reprezentancama (pod 21. letom starosti) Vozil in goriške pokrajinske
1 federacije sta se enajsterici razšli 'pri neodločenem izidu 1:1 (1:0).
V	prvi tekmi v Moši. pred mese cem dni, so zmagali Novogoričani z 1:0.
X 2
ŠD Primorec čestita
NOGOMETNI EKIPI ŠZ GAJA
ob prestopu v drugo amatersko ligo.
OBVESTILA
1
ŠK Kras
vabi odbornike in člane danes. 21. t.m., ob 18. uri na delovno akcijo za ureditev prostora In kioskov za društveni praznik.
• * *
ŠZ Bor -Košarkarska sekcija
sporoča izletnikom v Begunje, da bo odhod z avtobusom jutri, 30. t. m., ob 7. uri izpred sodnije (Fo-ro Ulpiano). Priporočamo točnost! « » *
Odbor ŠD Polet
vabi člane in prijatelje na otvoritev nove pokrite ploščadi v Re-pentahrski ulici na Opčinah. Id bo danes, 29. maja, oh 20. uri.
» • •
Odbor ŠD Polet
obvešča, da v društvenem krožku zopet obratujejo bar in balinarske steze. Vabljeni!
IZREDNA MAJSKA PRODAJA OD 8. DO 31. 5. 82
#1
omr*
CARVAT s. p. a
orrtecr
C4MT*i
CONCESSIONARIA AUTO RICAMBI VENDITA ASSISTENZA TRIISTE
gpfl 34147 t rtasta via caboto 22
Tal. Ufi. 820484 Otf. 823065 Mag. 823415
Ulica Caboto 22
uradi tel. 820484 — meh. delavnica tel. 823085 —
skladišče tel. 823415
Razstavni prostor v Ul. Raffineria 7/c
CARVAT nudi vsem svo|im klientom, ki v tem roku kupl|o nov avtomobil alfa romeo: stanovan|e v no|em za 1 teden pri mor|u ali v hribih za 2 ali 3 osebe, ali |adralno desko, ali enoletno zavarovanje RC, ali 200 litrov bencina.
Uredništvo, upravo, oglasni oddeleK
TRST. Ul. MonttCChi 6. PP 559	Tel. (040) 79 45 72 (4 linije) TU 460270
Podružnico Gorica Drevored 24 maggia 1
Tel. (0451) 83352 (85723)
Naročnino
Mesečno 8.000 (Ir — celoletna 59.000
V SFRJ številko 6 00 din, ob nedeljah 6,00 din, za zasebnike mesečno 90,00, letno 900,00 din, za organizacije in podietio mesečno 120,00, letno 120o!oo!
Postni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 Stran 6
PRIMORSKI DNEVNIK
Za SFRJ ?iro račun 50101-003-45361 ADIT — DZS 61000 Ljubljane Gradišče 10/11. nad., teleton 223023
Oglasi	Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st„ viš. 43 mm)
32.400 lir. Finančni 1.100, legalni 1.000, osmrtnice po tormalu, sožalja 750 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 200 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 15%. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi, i? vseh dmqib dežel v Italiji pri SPI.
29. maja 1982 Odgovorni urednik Gorazd Veeel
lzd*i*j
in tisk* I
IZTT lTrst
član italijanske1 zv*z* časopisnih založnikov FIEG
m
GOSPODARSKO PISMO IZ SLOVENIJE
Napoved gospodarske reforme?
Zaradi dveh stvari se med ljudmi poraja vtis, da se v prizadevanjih za stabilizacijo jugoslo canskega gospodarstva vendarle nekaj premika. Najprej: pred nedavnim je bila imenovana nova zvezna vlada (potem, ko je prej šnti potekel mandat). Splošno pre pričanje je. da je nova vlada mo čriejša kot prejšnja. To prepričanje se uveljavlja zlasti zato. ker je za predsednico izbrana Milka Pia ninc, znana kot energična in od ločna družbenopolitična delavka. To svojo značilnost je dokazala zlasti okoli leta 1971. v časih obra čunavanj s hrvaškimi nacionalisti. Toda ob tem je pomembno še eno dejstvo: v vseh republikah so ve liko pozornost namenili oblikovanju delegacij za zvezno skupščino. V delegacije so namreč uvrstili zelo vidne politične in družbene delavce, celo bivše predsednike republiških vlad. pa tudi veliko število strokovnjakov — zlasti eko nomistov. Teh — ekonomistov — pa je tudi v zvezni vladi neprimerno več kot v katerikoli dozdajšnji. Oboje potrjuje, da se poli lični in državni vrhovi, ki imajo seveda odločilen vpliv na obliko vanje vlad in delegacij, zavedajo, da bo v naslednjih letih naj važnejše, kako bomo reševali gospodarske zadrege.
Istočasno s tem pa je naredilo pomemben vtis na ljudi dejstvo, da je talca imenovana Kraigherjeva stabilizacijska komisija (v njej de Inje okoli 300 vidnih volittkov, go spodarstvenikov in ekonomistov) izoblikovala in objavila izhodišča dolgoročnega programa gospodar ske stabilizacije. Ta komisija je bila namreč lani ustanovljena za to, da bi izdelala tak program. Ta krat se je namreč pokazalo, da je treba zvezni vladi pomagati pri oblikovanju stabilizacijske politike. saj tej vladi tudi po daljšem času ni uspelo rešiti in odpraviti nekaj najbolj perečih gospodar skih težav; ni ji uspelo izoblikovati in narediti vsega tistega, kar je pred skoraj tremi leti obljubljala in kar je ob razvrednote nju (devalvaciji) dinarja celo napovedovala. Bistven argument za ustanovitev te stabilizacijske komisije pa je seveda tičal drugje. Zamisli o tem. kakšen naj bi bil stabilizacijski program, so bile namreč tako različne — čeprav tega na sestankih najvidnejših poli tičnih in državnih krogih ni bilo jasno opaziti — da takega progra ma ni bilo možno narediti, če ta ko rečemo, po redni poti.
S tem, ko so izhodišča za dolgo ročnejšo gospodarsko stabilizacijo urejena, se zdi, da so različne za misli poenotene. Dodaten argument za takšno razmišljanje je zadnji zvezni partijski plenum. Plenum je bil posvečen ravno tem izhodi ščem in prav ta plenum je dal od ločno podporo tistemu, kar je pripravila Kraigherjeva komisija.
Težko je sicer ugotavljati, kakšne so bile tiste zamisli (in inie resi), ki so preprečevale, da bi lahko naredili enoten stabilizacijski program, čeprav je bilo seveda izredno jasno zaznati različne interese in različne zamisli zlasti med posameznimi republikami. Na primer: del jugoslovanskih republik (in njenih gospodarstev) se je odločno zavzemal za tako sta bilizacijo. ki bi temeljilo na visoki gospodarski rasti, drug del — zlasti razvitejših republik — pa je dokazoval, da to nikakor ni mo gače, kar za tako gospodarsko rast. zaradi zelo slabfh možno sti za najemanje tuje akuinulaci je in zaradi nizke domače akumu ladje, ni pogojev. Podobnih raz bajanj je bilo še več. toda zdi se, da je bil zaplet drugje. Razčistiti je bilo namreč treba vprašanje, ali je stabilizacija gospodar stva možna brez bistvenih spre memb v družbi, ali pa so pogoj za izpeljavo gospodarslce slabili zacije prav spremembe v družbi.
Kraigherjeva komisija se je od ločno zavzela za slednje. Gospodarska stabilizacija je možna sa mo, če borna istočasno (oziroma že prej) opravili spremembe v družbenoekonomskih odnosih. Gre pri tem za spremembe sistema? Gre za spremembe v pojmovanju samoupravljanja in za spremembe, ki rta) bi bistveno spremenile smer. v katero naj bi se razvijal jugoslovanski samoupravni socia ližem?
Ne. za nikakršne takšne sistem ske zadeve ne are. pač pa vpelje-
vanje nekaterih načel, ki naj bi sicer veljala že zdaj, pa zaradi različnih vzrokov niso.
Kraigherjeva komisija odločno zahteva, da v jugoslovansko go spodarstvo vpeljemo vse tiste ekonomske zakonitosti, ki veljajo v celotnem svetovnem gospodarstvu, pri tem pa je poudarek zlasti na tržnih zalconiiostih. To praktično pomeni, da morajo gospodarska gibanja, zlasti pa investicije, cene, celoten gospodarski razvoj, tečajne vrednosti denarja, kroženje blaga, znanja in kapitala, uravnavati e-konomske oziroma tržne zakonitosti. Temu zdaj ni tako, saj vse te stvari najbolj uravnava država s prisilo in sama podjetja z monopolnim dogovarjanjem. Tržne za konitosti pa naj bi veljale le za posamezna področja: ni npr. mogoče vpeljati klasičnega trga ka pitala in klasičnega trga delovne sile. zaradi tega. ker je jugoslovansko gospodarstvo zasnovam na drugačnem produkcijskem odnosu in z drugačnimi družbenimi zna čilnostmi kot druga sodobna tržna gospodarstva v svetu. Res pa je, da tudi tukaj predvidevajo raz lične spremembe. Kot vpr„ da naj bi ceno kapitala bolj uravnavali glede na inflacijo (čimvečja inflacija temvišje obresti za posojila), uredili naj bi večjo mobilnost delovne sile . . .
Vse to naj bi dosegli tako, da bi podjetja bolj osamosvojili kol doslej, vendar ne v organizacijskem smislu, pač pa predvsem kot bla govnega proizvajalca. Kaj takega pa je možno doseči, če veljajo stvarne ekonomske zakonitosti. U-veljavitev le-teh pa bo obstoj mnogih podjetij seveda močno o-grozila, kajti veliko podjetij v Jugoslaviji posluje in obstaja samo zato, ker dobivajo finančno pomoč iz različnih koncev. Zato lahko ob slajaio, kljub temu, da je njihova storilnost nizka, izdelki pa slabi. Takšno solidarnost, ki širi nezdra ve odnose v gospodarstvu, je tre ba zaustaviti in eno zelo glasnih opozoril Kraigherjeve komisije je: sprijazniti se bo treba s tem, da bo treba preče i tovarn preusmeri ti, precej pa jih bo šlo v stečaj. Toda pripraviti se je treba na to, da bomo znali reševali socialne in tudi politične zaplete, ki se bodo ob tem gotovo pojavili.
V vsem tem je videti prizadeva nje, da bi gospodarstvo osamo srojili. da bi ga zavarovali pred zdaj izjemno močnimi posegi politike in uprave v njegovo delov« nje, kajti izkustvo kaže, da so ti posegi naredili neverjetno ve liko škode in da so zavirali pri razvoju najbolj vitalne dele gospodarstva. Državno in politično prisilo naj bi torej začeli dolar j dosledno odpravljati, zamenjala pa naj bi jo ekonomska prisila. Ker pa je gospodarstvo izčrpano zaradi tega, ker iz njegovega do hodka preveč zajemamo za splošne potrebe, naj bi močno omejili te izdatke. Zmanjšali bo treba izdatke za administracijo in samoupravne skupnosti, ki so zdaj največji porabni1' denarja. Zato pred videvajo, da bo treba celotno de Invane vseh teh služb temeljito pregledati in vse, ki niso nujno potrebne, tudi ukinili. Predlog je seveda še kako utemeljim: že nekaj let namreč vsepovsod ugotavljajo, da v Jugoslaviji porabimo več kot ustvarimo predvsem za radi preveč požrešnih administrativnih, upravnih, strokovnih in samoupravnih služb. Toda doslej od liva denarja za potrebe vseh teh služb še ni uspelo zajeziti.
Izhodišča Kraigherjeve komisije je možno povezati s tistimi izhodišči, na katerih je počivala zamisel o gospodarski reformi leta 1964 in 1965. Torej gre tudi v zdajšnjem primeru za nelcakšno gospodarsko reformo, ki pa jo je možno izpeljati le. če bo prišlo tudi do sprememb v družbi. Te spremembe pa morajo zagotoviti predvsem drugačen odnos samih delavcev do dela in drugačen od nos vseh, ki so odvisni od zaslužka tovarne, do tega zaslužka. Toda zaradi nekakšne razvajenosti, lagodnosti, malomarnosti, razsipa vanja ali — povedano z eno besedo — slabega gospodarjenja, ki ga je opaziti razbohotenega na vseh koncih in krajih, bo za uveljavitev takšnih sprememb potrebno veliko volje in naporov, pa tudi precej časa.
JOŽE PETROVČIČ
V ZVEZI Z GOSPODARSKIMI SANKCIJAMI KS
Spadolini: «Kritike vladi nehvaležne in nepravične>
ZGODOVINSKI POMEN OBISKA POGLAVARJA RIMSKE CERKVE V VELIKI BRITANIJI
Papež bo poskušal odpraviti posledice gorečih ljubezni kralja Henrika Vlil.
VATIKAN, LONDON	Fal-
klandska vojna in prizdevanja papeža Janeza Pavla 11. za miroljubno rešitev tega spora so potisnili v ozadje zgodovinski pomen papeževega obiska v Veliki Britaniji. Priprave za to potovanje so trajale kar dve desetletji, med katerimi so se najvišji predstavniki katoliške in anglikanske diplomacije in varuhi obeh cerkvenih doktrin dogovarjali o ponovni združitvi o-beh cerkvenih organizacij.
Čeprav se katoliški in anglikan ski cerkveni vrhovi načelno že strinjajo, da je treba ponovno združiti, kar je pred štirimi stoletji. ločil Henrik Vlil., je večina vernikov, predvsem anglikanskih, povsem drugačnega mnenja. Pred ponovno združitvijo bi morali po vsej verjetnosti anglikani ponovno 1 sprejeti dve opuščeni dogmi, da | je papež nezmotljiv in da je bil Kristus spočet od sv. Duha. Združitev je povezana tudi s političnimi posledicami in prav te so glavna ovira za združitev obeh cerkvenih struktur.
Do razkola med Vatikanom in Londonom, oziroma Canterburg-jem, kjer stanuje britanski primas, najvišja avtoriteta anglikanske cerkve, je namreč prišlo prav zaradi britanskih zahtev po večji avto nimiji. Glavni povod za razkol pa so bile nepotešljive želje po ženskah angleškega kralja Henrika Vlil. Vse se je začelo, ko ga je premamila očarljiva 20 letna Ana Bolen. Da bi jo lahko tudi formalno povišal v kraljico, kar si je zelo ambiciozna in tudi inteligentna Ana nadvse želela, se je moral najprej rešiti 40-letne žene Katerim Aragonske. Za pomoč je zaprosil papeža Klementa VII., ki naj bi ga razvezal in mu tako omogočil novo poroko. Kot razlog je navajal predvsem dejstvo, da mu Katerim ni sposobna roditi prestolonaslednika. Tajna pogajanja med papežem in angleškim dvorom so trajala dve leti. Vse kaže, da je bil Klemeni Vil. celo pripravljen sprejeti zahteve Henrilca Vlil., vendar bi moral pri tem odpraviti dve nepremostljivi oviri. Katarina
						
Mali oglasi
SČEMO trgovskega pomočnika ali vajenca z znanjem slovenščine. Telefonirati ob urniku trgovine na št. 040/76 34-20.
MAMO na prodaj tri kozliče. Zainteresirani naj se oglasijo na naslov: Devetak Jordan, Ul. bratje Cervi 14. Poljane (Občina Doberdob).
ŠTANDREŽU je odprl osmico Stanko Marušič. Toči belo in črno vino.
lOVOKOPAČ — kombinirka JCB3D dobro ohranjen prodam. Telefonirati zvečer na št. (061) 75-21-85.
KODAM hišo z dvoriščem in vrtom v okolici Doline. Telefon (40)-228390.
'KODAM lancio beta H.P.E. letnik 1980 prevoženih 24000 km po ugod m coni. Telefon 040/82438L
telefon (040) 79 46 72
PRODAM pritlično stanovanje pri univerzi: tri sobe, manjša soba, kuhinja in kopalnica. Telefon (040) 228390.
PRODAM v Gropadi v bližini šole zemljišče — 4.000 kv. m. — Za interesirani naj telefonirajo ob uri kosila ali večerje na tel št. 226520.
CMMOBILIARE Nord-cst. tel. (0431) 96640, prodaja na Poljanah (občina Doberdob) vilo v gradnji z desetimi prostori in pritiklinami Cena 90 milijonov lir od tega je 23 milijonov dolga v hranilnici v Doberdobu.
Prispevajte ta
DIJAŠKO MATICO
GAETA — »Nehvaležne in nepravične*. Tako je ministrski predsednik Spadolini označil nekatere nedavne kritike vladi v zvezi z odločitvijo, da ne obnovi gospodarskih sankcij proti Argentini zavoljo falklandske krize. Spadolini je v pogo voru s časnikarji na krovu križarke «Duilio», kjer je na povabilo o brambnega ministra Lagoria prisostvoval manovrani nekaterih enot italijanske vojne mornarice, dejal, da vladno stališče do sankcij sploh ne načenja evropističnega zagona i-talijanske zunanje politike. Glede konflikta na južnem Atlantiku pa je Spadolini poudaril, da se vlada zavzema za pogajanja in miroljubno rešitev vprašanja ter nasprotuje u-porabi sile, ki ima vselej neprevid ljive posledice. Spadolini je nato spomnil na položaj v Sredozemskem morju, ki utegne vselej postati ža rišče novih napetosti zaradi naspro tujočih si interesov, ki jih tu imajo narodi, vere, gospodarstva in zgodovina različnih držav.
Tudi obrambni minister Lagorio. ki ga je najbrž spodbudil uspešen izid včerajšnjih manevrov ob obali v Gaeti, je odgovoril na izjave anonimnega britanskega poslanca, po katerem se Argehtinci delijo na Italijane in Špance in če bo prevladala italijanska komponenta, se bo do čete na Falklandih bržkone kmalu predale. Lagorio je užaljeno odvrnil. da zgodovina priča, da so italijanske oborožene sile vselej dokazale sposobnost žrtvovanja in bo ja ter da se tudi po pripravljenoti lahko enakovredno kosajo z najboljšimi oboroženimi silami v svetu. A-nonimna ocena, je predrznemu britanskemu poslancu odgovoril Lagorio, ima moralno vrednost bojazljivca.
Falklandska kriza je bila tudi o-srednja tema helsinškega zasedanja biroja socialistične internacionale. Predsedniku Willyju Brandtu je le za las uspelo zediniti vse člane okoli dokaj malega kompromisnega dokumenta. ki v bistvu ne vsebuje nobenega jasnega stališča o dogodkih na južnem Atlantiku in se omejuje samo na poziv obema sprtima drža vama. naj se takoj začenjata spet pogajati za ustavitev ognja. Sicer pa je socialistična internacionala imeno vala osemčlansko komisijo, ki naj bi šele sledila razvoju dogodkov in poročala. Komisijo sestavljajo, poleg predstavnikov VB in Argentine, še predstavniki treh latinskoameriških in evropskih držav. Italijo v komisiji zastopa predstavnik PSI.
Na sliki (telefoto AP): Spadolini na krovu križarke «Duilio».
Razsodba v Saiimiiu
■SANREMO — Sodišče v Sanremu je obsodilo na skupno 334 let in tri mesece zaporne kazni ter na plačilo 63 milijonov lir Kiobe obtožence na procesu zaradi goljufij v tamkajšnji igralnici. Prisotnih ie bilo samo 40 od skupno 118 obtožencev. Sodniki so upoštevali dejstvo, da je šlo v mnogih primerih za resnično tatvino na račun igralnice in ponekod tudi za združevanje v zločinske namene.
Najstrožje kazni znašajo 6 let in 4 mesece za croupierja Paola Trin-cherija, 5 let in 8 mesecev za tiste, ki so v goljufijo vpletli tudi igralce ter za 8 let, na kolikor je bilo obsojenih več croupierjev.
RTM — Pet aretacij, odkrita tri skrivališča teroristov in zaplenjeni razni pomembni dokumenti je za časen obračun protiteroristične akcije rimskih karabinjerjev v boju proti rimskemu vodu rdečili brigad. Vseh pet domnevnih rdečih brigadi stov je baje imelo manj pomembne vloge v teroristični organizaciji: za dolženi so bili, da zbirajo podatke o rimskih zaporih.
Eksplozija pri Vidmu
VIDEM — Močna eksplozija, do katere je prišlo iz še nepojasnjenih vzrokov je razdejala včeraj tovarno «Dinamite» v kraju Mereto di Tom ba. V tovarni so proizvajali nitroglicerin, vendar je bil obrat ustav ljen že mesec dni. Kaže, da se je eksplozija sprožila v rezervoarju, v katerem je bila razstopina žveplove in dušikove kisline ter ni troglicerina.
HiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiMiiimiiiiiciiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiMuiniiiiiimitiiiiiiuiiiiiiiiimiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiimiiifiiiiiiiiiiiiiiiumiiitMiiiiitiiiiiiiiiiiiiiia
V SPOMIN NA TISTI TRAGIČEN DAN PRED OSMIMI LETI
Predsednik republike Sandro Pertini na komemoraciji pokola v Brescii
Zagrenjenost ob spoznanju, da so zločinci še vedno neznani • Craxi v redakciji «Corriere della Sera* ob obletnici umora Tobagija
BRESCIA, MILAN - Predsednik republike Pertini se je predvčerajšnjim udeležil komemoracije za žrtvami pokola na Trgu della Loggia v Bresci, včeraj pa je bila v Milanu komemoracija za tragično preminulem časnikarjem Walterjem Toba-gijem.
»Zanaj toliko nekaznovanih črnih pokolov od Trga Fontana do 'lta-licusa’, od Trga della Loggia do bolonjske železniške postaje 7», je pisalo na enem od številnih transparentov. ki so ob vihranju rdečih zastav, dočakali predsednika Per-
tinija na Trgu della Loggia. Vprašanje pa ostaja še vedno brez od govora, še vedno so neznani krivci tistega tragičnega pokola pred o-smimi leti, ko je eksplozija peklenskega stroja ubila osem, ranila pa 101 osebo. Po komemoraciji, na kateri sta spregovorila župan Trebe-sčhi in predstavnik CGIL Marianet-ti, je Pertini časnikarjem izrazil svojo zagrenjenost, da ni bilo še zadoščeno pravici, ni pa hotel odgovoriti. zakaj je do tega prišlo.
»Dolgi boj teh let, v katerem se je morala demokracija braniti pred
Umrl admiral Časar di
RIM — Včeraj je v Rimu umrl odlikovanj je bil admiral Casardi admiral Mario Casardi, bivši načelnik vojaške obveščevalne službe STD.
Pred to svojo pomembno funkcijo je Casardi opravljal številne dolžnosti od pomorskega častnika v 2. svetovni vojni do pomorskega atašeja v raznih evropskih državah. Za admirala flote je bil imenovan leta 1973, s tem pa se je bližalo koncu njegovo aktivno službovanje v mornarici, saj je bil od leta 1974 do 1978 načelnik Sl D.
Bolj kot zaradi vojaške kariere in
znan zaradi skrajno vprašljivega delovanja obveščevalne službe. Največ prahu je dvignila zadeva časnikarja in direktorja revije O.P. Mina Pecorellija, ki je bil v nepojasnjenih okoliščinah ubit. potem ko je v svoji reviji ovjavil ugotovitve SID o vpletenosti generala
napadom, ki se je porajal iz njenih vrst, je imel, kot vsak boj na poti napredka, svoje padle, svoje žrtve, svoje heroje. Walter Toba-gi je spoznal mučeništvo*, s temi besedami se je na sedežu milanskega dnevnika cCorriere della Sera* tajnik PSI Craxi poklonil spominu na tragično preminulega (Valterja Tobagija, ki so ga pripadniki »brigade 28. marec* umorili pred dvema letoma.
Ob teh komemoracijah, ki so po stali v Italiji že skoraj tragična vsakdanjost, saj je država doživela v zadnjem obdobju pravi izbruh terorističnega nasilja, se vsi spi-a {ujejo, kdaj bo zadoščeno p"avici, da bo o vsem ostal le tragični spomin. Niti dva meseca nista pretekla, odkar je prizivno sodišče om'o-stilo vse osumljene pokola na Trgu della Loggia. Uspehi sodstva in preiskovalcev v boju proti rdečim brigadam še bolj jasno opominjajo na neuspehe v boju proti črnim teroristom.
COMO — Sodniki v Comu so predvčerajšnjim obsodili na 7 let zapora finančnih | in deset mesecev aresta zaradi ne Stražnikov Giudica v nezakoniti iz-1 dovoljene posesti strelnega orožja
voz valute. O tem ni bila vlada sploh obveščena, preiskava obramb nega ministrstva pa je oprostila admirala Casardija vsake krivde
dva pripadnika rdečih brigad: Mario Roso Bellolo in Samuela Zetlina. ki so ju aretirali 18. maja v nekem gozdu pri Albeseju.
je bila najprej teta španskega kralja Karla V., ki je imel premoč na evropski celini in je bil najpomembnejši varuh posvetnih intere sov katoliške cerkve in, drugič, zahteve Henrika Vlil. so se spopadale prav z zaostritvijo cerkvenih dogem po tridentinskem koncilu, ki je povezan z obsodbo Luter-jevih naukov.
Henrik Vlil. se je po dveh letih pogajanj leta 1531 naveličal in je podprl skupino predstavnikov domače cerkve, ki je postopoma izvedla razkol in mu omogočila ločitev. Sam razkol je v prvih letih zahteval relativno malo žrtev, med katerimi velja omeniti filozofa in državnilca Thomasa Mora ter samo Ano Bolen, ki se je je kralj po nekaj letih zakona naveličal. Oba je dal obglaviti.
Henrik Vlil. ni bil dolgo sam in si je že čez nekaj mesecev vzel za ženo zelo mirno in nežno Ivano Segmourjevo. ki je bila pravo nasprotje od Ane Bolen. Tudi ta zakon je trajal zelo malo, Ivana je namreč umrla na porodu, ko je rodila Henriku Vlil. prvega sina. Njegova četrta žena je postala bo ga ta Ana iz Clevesa, ki sicer ni slovela po lepoti, je pa bila zelo pametna, kar ji je tudi omogočilo, da ni končala življenja pod rabljevo sikiro. Brez večjih težav je namreč sprejela ločitev
Henrik Vlil. je dal obglaviti tudi svojo peto ženo Katerino Ho-ward, s katero se je poročil, ko je bila stara 19. let. Ta zakon je trajal le dve leti, med katerima je Henrik Vlil. izkazoval svojo naklonjenost mladi ženi z zelo dragocenimi darili. Katerim Iloivard pa vse to ni bilo dovolj in ga je brez večjih, pomislekov varala z njegovimi najbližnjimi svetovalci. Tega pa si angleški kralj ni mogel privoščiti in jo je dal obglaviti.
Za zadnjo ženo si je izbral Katerino Parr, ki je imela za sabo že dva razdrta zakona in je bila tako sposobna vzpostaviti z njim poseben odnos, bolj matere kot žene, kar ji je omogočilo, da je mirno živela s Henrikom Vlil. do njegove smrti leta 1547.
Po njegovi smrti je prevzel o-blast bolehav desetletni sin Ivane Sey mour Edvard, oziroma njegov svetovalec Cranmer, ki je še pospešil versko reformo.
Vendar je že čez dre leti Ed vard VI. umrl in začel se je boj :a oblast, v kateri je zmagala hči Katerine Aragonske Maria, ki se 'e poročila s Filipom II., sinom španskega kralja Karla V. S to poroko je ponovno povezala angleško cerkev z rimskokatoliškimi oblastmi in sprožila desetletje terorja proti vsem, ki se niso hoteli podrediti papeževi avtoriteti, tako da je šla v zgodovino z nazivom «Bloody Mary». (Krvava Maraija),
Leta 1558 je po njeni smrti postala kraljica Elizabeta, hči Ane Bolen, ki je sprejela zahteve otoškega prebivalstva in obnovila odpravljene protestantske ‘verske navade. Takratni paoež Pij V. jo je kmalu izobčil in tako so se praktično za šteri stoletja prekinili stiki med katoliško in anglikansko cerkvijo.
NiuiniiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiMiMiuiiiiiiiiiiiiuiiiiiiuMiiiuiiiiiiiiiiiuiMiiiiiiiiuiiiiiiiiitiiiMiiiiniiMiiiiiiiiiiiiiiuiifiiMinHiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinimuii
SLOVESNOST OB DNEVU MLADOSTI V SR ČRNA GORA
Ob pomoči dežele in nabirke Primorskega dnevnika v Grahovem odprli novo osemletko «Pavle Kovačevič*
Objekt so zgradili samo tri leta po katastrofalnem potresu 15. aprila 1979 ■ Na otvoritvi prisotna tudi delegacija iz naše dežele - Šola bo novi kulturni center tega črnogorskega kraja in širšega zaledja
GRAHOVO — Pred tremi leti je 15. apri la prizadel Črno goro strahovit potres, ki je dal tej socialistični republiki drugačno lice, obraz smrti in ruševin, krikov in gorja. Ulcinj, Hercegnovi, Kotor, Cetinje, Grahovo in druge kraje je sila narave opustoši la, ljudje so ostli golili rok, brez strehe nad glavo s črno vizijo prihodnosti. Samo tri leta po tej katastrofi pa so posledice potre sa skoraj odpravljene, nastale so nove hiše in strukture, nastali so novi obeti življe lija, v mnogih krajih še boljši od prejšnjih. Na poti po Črni gori skoraj ni več videti ruševin, oko zadene izključno na obnovljene in nove zgradbe, kot da bi se nič ne zgodilo, čeprav spomin na težke čase še kako živi v zavesti ljudi.
Ta skoraj popolna rekonstrukcija najnujnejšega za človekovo bivanje je bila orno gočena s solidarnostjo vseh jugoslovanskih narodov in narodnosti in z mednarodno soli darnostjo, ki je prišla spontano na dan v težkih trenutkih črnogorske tragedije. V ta solidarnostni val so se nesebično vključili tudi prebivalci Furlanije Julijske krjine. ki jih je potres prizadel samo tri leta prej in ne nazadnje naši ljudje, ki so z izjemnim človečanskim čutom pristopili k nabiralni akciji Primorskega dnevnika in kontretno pripomogli, da se sledovi potresa zabrišejo. Sredstva naših ljudi, Furlanov in ostalih pre bivalcev 'F Jk, kot tudi deželnega odbora i» sveta so pripomogla, da so v torek v revo-lucionrnem mestu Grahovo odprli novo so dobno šolsko poslopje, ki bo služilo mlade mu rodu. da raste v duhu idealov bratstva, solidarnosti in miru.
Nova lepa šola v težko dostopnem in mal ve odmaknjenem Grahovem pa bo poslala tudi kulturno žariške tega kraja in bo pripomogla, da se bodo ljudje ponovno vrnili v svoje domove. To vračanje je opažati že danes In prav novo šolsko poslopje bo simbo-
liziralo preporod te gorske pokrajine, ki je pred vojno štela okrog dva tisoč prebiva) cev in ki je darovala na oltar svobode med NOB kar 227 svojih občnov.
Poimenovanja in odprtje nove šole se je udeležila tudi delegacija iz Furlanije Ju lijscke krajine, ki so jo sestavljali odbornik za obnovo potresnega območja v naši deželi Salvatore Varisco, podpredsednik deželnega sveta Dal Mas in svetovalca Iskra in Spe cogna. Seveda pa so bili prisotni tudi naj višji predstavniki SR Črne gore, mod temi tudi podpredsednik skupščine Vukmirovič in sekretar za kulturo SR Črne gore Djukano vic. Domačini so italijanske predstavnike prisrčno sprejeli ter jih povabila na svečano slovesnost, ki je sovpadala s praznovanjem Dneva mladosti in 9(1-let niče Titovega roj stva. Zaradi tega smo lahko sledili tudi le pemu kulturnemu sporedu, ki je obsegal re cital najznačilnejših odlomkov iz. pričevanj o partizanskem boju ter revolucionarne. Titove pesmi. Predstavnikom naše dežele se je uradno zahvalil sekretar za kulturo SR Črne gore Djukanovič, ki je v svojem slavnostnem govoru najprej podčrtal obveze za popolno odpravo posledic potresa in delo za še trd nejšo izgradnjo jugoslovanske samoupravne socialistične družbe, nato pa izrekel javno priznanje ljudem iz naše dežele, ki so tako rahločutno in poletno priskočili na pomoč. Ta akcija priča tudi o dobrih odnosih med Jugoslavijo in Italijo, ki pa jih je treba še okrepiti. Spregovoril je tudi deželni odbornik Varisco, ki je poudaril delež in pomoč Črne gore pri obnovi Furlanije, dejal pa je tudi. da se solidarnosti ne da meriti samo preko političnih stikov, ampak prav na podobne konkretne načine. In prav vsi ti znaki soli darnosti kažejo, da so nekatera zgodovinska nesoglasja preraščena in da je treba sedaj zreti v bodočnost. Naj bo ta šola. je dejal Varisco. torišče mladih ljudi, ki so vzgojeni
v duhu miru in bratstva, skratka v duhu idealov, ki jih ta čas svet močno pogreša. Varisco je tudi uradno odprl novo poslopje
Rekli smo že, da je šola sodobno lepo o premljena. O tem smo se prepričali tudi ob ogledu prostorov, ki bodo zaenkrat sprejeli kakih 120 učencev in dijakov osemletke. Razpolaga z mnogimi učilnicami in tehničnimi kabineti, z veliko telovadnico in nekaterimi prostori za družbene in družabne dejavnosti. Poimenovana je po velikem črnogorskem borcu in revolucionarju Pavlu Kovačeviča, ob vhodnih vratih pa je v srbohrvaščini in italijanščini plošča, ki ovekoveča solidarnost prebivalcev iz naše dežele, saj brez le-le ne bi bilo mogoče dograditi tako dragocenega obiekta, ki je stal preko dveh milijard starih dinarjev.
V duhu prijateljstva so potekali tudi na daljnji stiki in sprejem v tipičnem črnogorskem gostišču. Tu se je gostom zahvalil podpredsednik skupščine SR črne gore Vuk-manovie. ki je naglasil, da si Jugoslavija želi trdnega prijateljstva s sosednjo Italijo, je pa tudi za to, da se v popolnosti izvajajo osimski sporazumi, ki pomenijo novo, svetlejše poglavje v odnosih med obema republikama, Predstavnika deželnega odbora in deželnega sveta Varisco in Dal Mas sta se zahvalila za prijazen sprejem ter izročila gostiteljem priložnostna darila, publikacije o naši deželi in plakete dežele, ki jo je izdelal slikar Ceschia in simbolizira uro s kazalcem na devet, to se pravi čas, ko se je življenje leta 1976 v Furlaniji ustavilo. Rečeno je bilo. da je treba sedaj to uro naviti, kajti časa ni mogoče ustavljati, treba je misliti na jutrišnji dan in nuditi vsem, predvsem pa mladim, ustrezne pogoje življenja in razvoja. Ti pogoji pa se lahko u-resničnjejo v miru in prijateljstvu, v solidarnosti med narodi in državami.
MARIJ ČUK
OBČINA TRST XHI. oddelek
URBANISTIKA IN PROMET
Upravni odsek
Prot. št. xm-32 115/2
OBVESTILO
Varianta podrobnega načrta za zgodovinsko središče glede urbanistično - gradbenih pravil za sedež konservatorija «G. Tartini*.
IZREDNI KOMISAR, upoštevajoč lastno prošnjo z dn* 28. 5. 82 predsedniku odbora dežele Furlanije - Julijske krajine za o-dobritev variante podrobnega načrta za zgodovinsko središče glede urbanistično - gradbenih pravil za sedež konservatorija «G. Tartini*, sprejete s sklepom št. 1741 z dne 20. 4. 1982;
v smislu in na osnovi določb člena št. 15 zakona št. 1150 z dne 15. 8. 42. naslednjih sprememb in dopolnil ter 19. člena deželnega zakona št. 39 * dnt 4. 5. 73,
obveščam :
1.	20 dni zaporedoma, in sicer od 28. 5. 1982 vse do 17. 6. 1982, bo omenjena varianta deponirana v občinskem tajništvu, oglasna deska, Ul. Maleanton št. 3;
2.	v omenjenem roku si jo lahko ogleda vsakdo in to ob urah, ko ima občinstvo dostop v urade ter ob praznikih od 8. do 13. ure;
3.	v roku 20 dni, začenši z dnem po zadnjem dnevu objave in sicer do 7. 7. 1982 lahko lastniki ali posestniki v načrt vključenih nepremičnin predložijo ugovore, zainteresirane o-sebe pa pripombe in sicer pismeno na ustreznem kolkovanem papirju.
IZREDNI KOMISAR dr. Vittorio Siclari GLAVNI TAJNIK dr. Beniamino Rava Trst, dne 28. maja 1982
OBČINA TRST XIII. oddelek
URBANISTIKA IN PROMET
Upravni odsek
Prot. št. XIII-78-118/38
OBVESTILO
Varianta podrobnega načrta za mestno področje Dreher v Ul. Giulia. odobrenega z odlokom predsednika deželnega odbora št. 0556/Pres.-112/P.U. z dne 1«. 10. 79.
IZREDNI KOMISAR,
upoštevajoč lastno prošnjo z dna 28. 5. 82 predsedniku odbora dežela Furlanije - Julijske krajine za o-dobritev variante podrobnega načrta za mestno področje Dreher v Ulici Giulia, sprejete s sklepom št. 1742 z dne 20. 4. 82;
v smislu in na osnovi določb 1.4. Člena zakona št. 1150 z dne 17. 8. 42, naslednjih sprememb in dopolnil ter 19. člena deželnega zakona št. 39 z dne 4. 5. 73,
obveščam :
L 20 dni zaporedoma, in sicer od 28. 5. 1982 vse do 17. 6. 1982, bo omenjena varianta deponirana v občinskem tajništvu, oglasna deska. Ul. Maleanton št. 3:
2.	v omenjenem roku si jo lahko ogleda vsakdo in to ob urah, ko ima občinstvo dostop v urade ter ob praznikih od 8. do 13. ure;
3.	v roku 20 dni. začenši z dnem po zadnjem dnevu objave in sicer do
7.	7. 1982 lahko lastniki ali posestniki v načrt vključenih nepremičnin predložijo ugovore, zainteresirane o-sebe pa prijiombe in sicer pismeno na ustreznem kolkovanem papirju.
IZREDNI KOMISAR dr. Vittorio Siclari GLAVNI TAJNIK dr. Beniamino Rava
Trst. dne 28. maja 1982
OBČINA TRST XIII. oddelek
URBANISTIKA IN PROMET Upravni odsek Prot. št. XIII 82-79/6
OBVESTILO
Varianta št. 33 splošnega občinskega regulacijskega načrta, odobrenega z odlokom predsednika deželnega odbora št. 179/Urb. z dne 16. 12. 69. spremenjenega z odlokom predsednika deželnega odbora št. 017/Pres,-8/P.U. z dne 21. L 81 - Vila Cosulich.
Varianta je deponirana v občinskem tajništvu z možnostjo, da si jo vsakdo ogleda.
IZREDNI KOMISAR,
upoštevajoč lastno prošnjo z dn* 28. 5. 82 predsedniku odbora dežele Furlanije - Julijske krajine za odobritev variante št. 33 splošnega občinskega regulacijskega načrta, sprejete s sklepom št. 1743 z dn* 20 4. 1982;
v smislu in na osnovi določb 9. člena zakona št. 1150 z dne 17. 8. 42. naslednjih sprememb in dopolnil ter 19. člena deželnega zakona št. 39 z dne 4. 5. 73,
obveščam :
1.	20 dni zaporedoma, in sicer od 28. 5, 1982 vse do 17. 6. 1982, bo omenjena varianta deponirana v občinskem tajništvu, oglasna deska, Ul. Maleanton št. 3;
2.	v omenjenem roku si jo lahko vsakdo ogleda in to ob urah, ko ima občinstvo dostop v urade ter ob praznikih od 8. do 13. ure;
3.	v roku 20 dni, začenši z dnem po zadnjem dnevu objave in sicer do
7.	7. 1982, lahko bodisi ustanove bodisi zasebniki predložijo pismene »pripombe* k varianti na ustreznem kolkovanem papirju z namenom, da s svojim doprinosom sodelujejo pri izpopolnitvi variante same.
IZREDNI KOMISAR dr, Vittorio Siclari GLAVNI TAJNIK dr. Beniamino Rava
Trst, dne 28. maja 1982