APRIL1 16 S Peter Gonz. 16 N Bela nedelja 17 P Justin 18 T £ polonij 19 S Leon, IX. ® 20 Č Neža Mont. 21 P Anzelm + 22 S Aleksander, m. 23 N 2. po Velik. 24 P Jurij 25 T Marko 26 S Mnt.i dobr. sv.g ' 27 C Cita 28 P Egidij + 29 S Peter, muč. 30 N 3. po Velik. KAN LOVENEC mwt mmmBKi psi] m hmeriei fSM vm In mro* — m pftviea In ImuUm — »g boj« fa «»;<] GEASILO SLOV KATOa DEIIAYSTYS V AMERIKI IN URADNO GKSSItO DRUŽBE SV. DRUŽINE V IDOETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORXS K) CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO, IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH, x 'COfficial Organ fit font Slovenian Organization*! NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKA LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH^ ŠTEV. (NO.) 33. CHICAGO, ILL., SOBOTA, 29. APRILA — SATURDAY, APRIL 29, 1939 LETNIK (VOL). XLVIII, y svojem odgovoru Rooseveltu Hitler odvrnil od sebe vsako krivdo, da bi bil vzel kaj takega, kar ni bila last Nemčije. — Popravil je samo krivice, prizadete Nemčiji. — Govor ni vseboval direktnega izzivanja. Berlin, Nemčija. — Pred državnim zborom, katerega zasedanje je sklical v ta namen, je Fuhrer Hitler v petek opoldne dal odgovor na apel, ki ga je prejel pred več dnevi od ameriškega predsednika Roosevelta in v katerem je bil povabljen, naj se. obveže, da ne bo več ogrožal sosednjih držav, marveč, da bo pri konferenčni mizi skupaj z voditelji drugih držav reševal svetovne probleme. Na ta odgovor Hitlerja je nestrpno in na-i peto čakali celi svet, kajti pričakovalo se je, tla bo vseboval indirektno napoved njegove u-eode v bližnji bodočnosti. Na obdolževanja, da Nemčija ogroža svetovni mir, ker z nasiljem zaseda okoliške države, kakor je napravila z Avstrijo in Ceboslovaško, je Hitler odgovoril, da ni s temi čini napravila Nemčija nič drugega, kakor da je vrnila nemškemu rajhu pokrajine, ki so mu pripadale že izza starodavnih časov, ki pa so mu bile vzete pred dvajsetimi leti. "V okviru točasnega velikonehiškega rajha ni nobenega ozemlja," je povdaril, "ki ni bilo pod njim od najbolj starodavnih časov, ali ki ni bilo kdaj prej zvezano z nim." Ves namen njegovega dosedanjega delovanja, je dejal Hitler, je bil ta, da dvigne nemško ljudstvo iz poraza in ga oprosti vezi, najsramotnej-ših vseh časov, ter da popravi, "kalr je satanska hudobnost in človeški pomanjkljivi razum uničil ali pokvaril". Na tak način je Hitler odvrnil od sebe vsako krivdo, da bi bil on povzročitelj vojne, ako bi utegnila izbruhniti, češ, da je samo storjene krivice popravljal. S tem pa je ponovno zof>et tudi zavrnil trditev, da je bila Nemčija v zadnji vojni premagana; samo orožje je odložila, je dejal, ko ji je bilo po posredovanju Amerike obljubljeno, da se bodo pri sklepainju miru spoštovale njene pravice. V govoru je Hitler izrekel "globoko zahvalo Previdnosti, ki je poklicala in usposobila mene, svoječasnega neznanega vojaka, da sem se dvignil do položaja voditelja mojega naroda, ki ga strastno ljubim." Govor torej ni dal niti nika-kega zagotovila za ohranitev miru, a tudi ni vseboval nikake izzivalne grožnje, da bi Nemčija nameravala katero državo napasti v pravem pomenu besede. Pač pa gleda iz njega prikrita nevarnost, da bo skušal Hitler zavzeti še druge pokrajine, ki so kdaj v zgodovini pripadale nemškemu rajhu, kajti po njegovem Sklepanju so te pokrajine še zdaj nemška last in bi bilo torej popolnoma pravično, ako si jih) prisvoji. Ozemlja, ki bi na ta način prišlo v poštev, pa je še precej. -o- Prireditve, ki so oglašane v "Am. Slovencu" so vedno u-spešne. RUMUMJA NEODLOČENA Obotavlja se, da bi pristopila k protifašističnemu paktu. Pariz, Francija. — Rumuni-ja še ni nepreklicno odločena, da bi se pridružila anglo-fran-coskemu taboru. Ta vest se je sporočila v četrtek, in sicer neposredno pred otvoritvijo konference med zastopniki francoske vlade in rumunskim zun. ministrom Gafencujem, ki je točasno v Parizu. Kljub temu poročilu pa se izraža trdno upanje, da bo Rumuni-ja, in z njo Grčija, Turčija in Rusija, pristopila k paktu, češ, da bi bilo v slučaju vojne kateri teh držav težko mogoče, da bi ostala nevtralna. URE BO TREBA POMAKNITI NAPREJ V Chicagi, njenih predmestjih ter v raznih drugih okoliških mestih pride to nedeljo zjutraj ob 2. uri v veljavo zopet takozvani "čas za varčevanje z dnevno svetlobe." Priporočati je vsakomur, naj že v soboto zvečer, predno se odpravi k počitku, pomakne uro za eno uro naprej. -_o- LJUBIMEC BIL PREVEČ IZNAJDLJIV De Kalb, 111— 35 letni premožni farmar John Hudson je bil do ušes zaljubljen v neko dekle. Ona pa nasprotno ni m'arala zanj, a to fantu ni vzelo korajže; upal je in upal, da se bo le premislila, in vsako priliko je izrabil, da je prišel pred njo. Bil je iznajdljiv in je take prilike sam ustvarjal. Tako je, kadar je vedel, da se bo ona pripeljala mimo, posili pot z žebljički in takoj se je pokaza/1 na licu mesta, da ji je popravil počeni obroč. Ko pa le ni nič dosegel, je postal jezen in začel ji je sipati pesek v avtomobilski stroj in mašiti cunje v gasolinski tank, To ga pa ni le še bolj odtujilo,' marveč spravilo ga je v resno sitnost: Dekle ga je šlo tožit in tako bo fant zdaj postavljen pred sodišče pod obdolž-bo, da se je vtikal v tuji avto. -o- ZARADI ŠPEKULIRANJA Z REKORDI Moskva, Rusija. — Zaradi tega, ker so špekulirale z gra-mofonskirrii rekordi, je bilo Šest oseb zadnjo sredo obsojenih na zapor do pet do osem let. Špekulanti so pokupili vso zalogo najboljših rekordov, predno so jih mogli ljudje dobiti, in jih nato" prodajali z velikim dobičkom. Kjer katoličani ne skrbe za razširjevanje svojega katol. tiska, tam dajejo najlepšo priliko nasprotnikom, da širi-jo ti svoj protiverski tisk. HRVATI SE RADUJEJO Pogajanja med vlado in Hrvati uspešno zaključena. —a— Zagreb, Jugoslavija. — Na tisoče ljudi se je zbralo ta četrtek na trgu pred palačo, v kateri so se med hrvaškim voditeljem, dr. Mačkom, in min. predsednikom, D. Cvetkovi-čem, zaključila pogajanja za novo preureditev Jugoslavije, v kateri dobe Hrvati svojo avtonomijo, ki so se borili zA njo skozi 20 let. Konferenca ie izdala objavo, da se bodo končne odločitve naznanile javnosti v kratkem. Predno se to zgodi, namerava, kakor se poroča!, Maček še prej posvetovati z drugimi hrvaškimi voditelji, ki so pri zadnjih volitvah prejeli večino glasov. — Pričakuje se, da bo sedanja belgrajska vlada resignirala in se bo dala možnost, sestaviti novo vlado, v kateri bodo zastopane vse nove avtonomne edinice. Kakor že poročano, je v načrtu, da bodo te edinice obstojale iz Slovenije, Hrvaške, Bosne in Srbije. -o- SVOBODO SI RAZLAGAL NA SVOJ NAČIN T Memphis, Tex. — Federalne oblasti so zaprle neko but-,' legersko podjetje za žganje-kuho in aretirale lastnika. Za-gonetka pa jim je bila, da je nad poslopjem plapolala ameriška zastava in poleg nje beli prapor. Aretirani pa je podal sledeče pojasnilo: "Mislil sem, da imam pravico kuhati žganje, dokler sam pridelam zanj žito, ga zmeljem in ga izpreminja'm v žganje pod a-meriško zastalvo." O belem praporu pa se je izrazil, da je bil to "prapor resnice." —-—o- KANADA SE ČUTI OGROŽENO Ottawa, Ont. — Kanada si ne domišlja več, da je varna pred napadi zato, ker jo širok ocean loči od Evrope. O-fcrambni minister MacKenzie-je zadnjo sredo v nižji zbornici izrazil mnenje, da bi sovražni letalci lahko leteli iz srednje Evrope do Kanade, bombardirali kanadska mesta in se zopet vrnili nazaj brez vsakega postanka. Enako je RUSIJA SE BLIŽA BOLGARIJI Sofija, Bolgarija. — Kakor znamenja kažejo, si skuša sovjetska Rusija pridobiti naklonjenost Bolgarske, za katero so doslej ni dosti zanimala. Na svojem potovanju v Turčijo se je ustavil tukaj zadnjo sredo ruski komisar za zunanje zadeve, V. P. Potemkin, in imel konferenco z min. predsednikom Kiosseivanovim. Govori se, da namerava ruska vlada zopet poslati na Bolgarsko svojega poslanika, ki je bil odsoten eno celo leto. — Kakor znano, je Bolgarija še neodločena, ali naj se priključi fašističnim', ali demokratičnim državam. KRIZEMSVETA — Valetta, Malta. — 30 angleških bojnih ladij je zadnjo sredo odplulo v vzhodni del Sredozemlja na poletne manevre, kakor pravi poročilo. Obiskale bodo Egipt, Palestino, Ciper in Grčijo. — Vatikap, — r Tukajšnji krogi izjavljajo, da je poslal papež P i j zadnjo sredo zaupno noto nunciju v Berlinu, Msgr. Orsenigo. Istočasno se irdi, da so se odnošaji "med Nemčijo in Vatikanom izboljšali. — Istanbul, Turčija.— Prometni minister je zadnjo sredo podpisal pogodbo z nemško zračno družbo Luft-banso pogodbo za redni zračni promet med Istanbulom in Berlinom, in sicer preko Sofije in Belgrada. -o-- NAČRT ZA BOLJŠO RAZSVETLJAVO Chicago, 111. — Odbor za izboljšavo trgovskega dela mesta ima v načrtu, da se po celem "downtown" distriktu uvede taka razsvetljava, kakor je točasno na State st. RAZGOVOR Z VODITELJI tudi možno, da podmornice napadejo kanadska pristanišča in ladje. Da zavaruje svojo varnost, se bo Kanada dobro pripravila, je povdaril M-acKenzie, ter apeliral na čim najožje sodelovanje z Anglijo. Omenil je tudi, da se je z Anglijo sklenil sporazum, po katerem se bodo angleški piloti vežbali v Kanadi. Nepričakovano poklical k sebi finančnega ministra in načelnika generalnega štaba. Rim, Italija. — Izredna važnost se pripisuje konferenci, katera se je vršila v četrtek zvečer v Mussolini j evem letovišču v Rocca dela Cami-nate. K temu razgovoru je poklical "duce" finančnega ministra, di Revela, in načelnika armadnega štaba, maršala Ba-doglio. Potek razgovorov se ni objavil, venclar se domneva, da se je razmotrivala možnost nadaljnjega oboroževanja in denarnih sredstev, ki bi to o-mogočila. Ker se je ta konferenca sklicala brez vsake predhodne napovedi, je možno, da'je dalo povod za njo poročilo iz Anglije, da je tamkajšnji parlament odobril Chamberlainov predlog za proglasitev splošnega nabora. Tako je verjetno, da pomenja ta konferenca začetek kake nove mednarodne krize, namreč, da boste Italija in Nemčija podvzele proti Angliji prtotikorake. Vendar pa ngkateri krogi zanikajo,da bi bila,1 kaka nova nevarnost na vidiku. Isti dan se je uradno potrdilo, da se bo zmagoslavne parade v Madridu, ki je določena za 15. maja, udeležil tudi italijanski zun. minister, grof Ciano. -o- DARIL NE BO DOBIL POVRNJENIH Chicago, 111. — II. P. Urba-nus, 3401 No. Monticello a;ve., ie zadnjo jesen vložil tožbo, da se mu povrnejo darila, ki jih je dal svoji zaročenki, L. Burns, katera pa je umrla v 1935, predno je prišlo do poroke. Višje sodišče je tedaj priznalo upravičenost njegovega utemeljevalnja, češ, da ie dajal darila edino zato, ker je pričakoval, da se bo z dekletom oženil, ter mu je določilo odškodnine $750. Apela-cijsko sodišče pa je na priziv brata in treh sester pokojne zadnjo sredo ta izrek razveljavilo z motivacijo, da se zaroka ni razdrla in da torej ni upravičen do povračila. Iz Jugoslavije Slovenske gorice, eden najnaprednejših slovenskih gospodarskih okolišev, bodo končno dobile moderno razsvetljavo — elektriko. — Huda nesreča pri Lazniko-vih v Stranicah. — Smrtna kosa in drugo. STRAŽA, ORGANIZIRANA V MADRIDU V Madridu je Frankov^ vi ada ustanovila posebno civilno stražo, da je pazila na red v prvih dnevih po zavzetju mesta. Slika kaže skupino takih stražnikov, ko se vozijo na truku po mestnih ulicah. Elektrifikacija Slovenskih fgoric Maribor, aprila. — Ejden najnaprednejših slovenskih gospodarskih okolišev — Slovenske gorice na Štajerskem — je bil dosedaj v marsikaterem oziru še daleč za drugimi kraji v Sloveniji, predvsem, kar se tiče elektrifikacije. Da-si je bilo že večkrat govora o potrebi elektrifikacije, je vse zopet počasi zaspalo v pozab-ljenost. Šele lansko leto je zadeva krenila z mrtve točke, ko je bil elektrificiran zapa-dni kos Slov. goric okolu Sv. Kungote in Svečine. Letos je bil podaljšan od Sv. Kungote do Pesnice. S tem je bil napravljen prvi korak. Marfbor-sko mestno električno podjetje je zainteresiralo za problem elektrifikacije krajevne činitelje po slovenj egoriških vaseh in ti so pokazali veliko zanimanje za elektrifikacijo ter obljubili tudi primerno pomoč. Ker je tudi mariborska mestna občina stavila nadvse ugodne pogoje in ker obstoja upanje, da bo izvedbo načrtov podprla banska uprava, je vprašanje elektrifikacije Slovenskih goric na najboljši poli, da bo v kratkem izvršeno. Te dni se je vršila pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah konferenca, katere so se udeležili zastopniki politične oblasti, predstavniki mariborske mestne občine in mestnega električnega podjetja ter šte-" vilni župani in krajevni čini-telji iz Slovenskih goric. Na konferenci je bil dosežen po-polen sporazumi Mestno električno podjetje v Mariboiai bo napeljalo daljnovod najprej od Pesnice do Sv. Trojice v Slovenskih gorica',h. Daljnovod bo šel preko Sv. Marjete .', in Št. Lenarta. Pri Sv. Marjeti, v Št. Lenartu in pri Sv. Trojici bodo transformatorji za napajanje krajevnega omrežja. Pozneje 'bodo v vseh navedenih krajih napeljani odcepi v druge slovenjegoriške večje kraje. Strop se je zrušil Celje, 9. aprila. — Na veliko soboto popoldne je Lazni-kovo družino v Stranicah zadela težka nesreča Laznikovi so se pripravljali, da gredo v cerkev, 36 letna mati je šla v klet, ki je pod nekdanjo gostilniško sobo. Ko se je vračala in prišla po stopnicah v sobo, se je nenadoma zrušil nanjo strop in jo pokopal. Laznikovi so se zelo prestrašili, otroci pa so kričali in klicali na pomoč. Pod ruševinami je ležala mlada mati in se zvijai-la v groznih bolečinah. Domači so jo takoj izvlekli izpod ruševin. Tramovje ji je zlomilo desno roko v členku, dobila pa je težke poškodbe po rokah in levi nogi ter vsem telesu. Zvečer so nesrečno mater pripeljali celjski reševalci V celjsko bolnišnico. -o--J Nesreča pri streljanju Celje,12. aprila.— V Smart-nem pri Slovenjgradcu je streljal s puško France Gorjup. Pri prvem strelu pa je naboj, ki je bil bržkone rjast, razne-sel cev. Sunek je vrgel puškino kopito Gorjupu v glavo, da mu je počila lobanja. Obležal je takoj mrtev. -o- Skala mu padla na glavo Na velikonočno nedeljo popoldne je skušal Marjan Ko-v£(čič, dijak gimnazije v Kranju, doma s Primskovega, plezati po skalah v bližini Kokre pri Jezerskem. Nad njim se je prav v istem trenutku odtrgala manjša skala in padla Ko-vačiču naravnost na glavo ter mu zadala precej veliko rano, da so ga morali oddati zdravniku. Smrtna kosa V Ljubljani je umrl Leo Pavlin, lesni industrijalec. —■ V Mariboru je umrla Agata Gerlič, soproga upokojenega železniškega strojevodje stara 54 let. — V Ljubljani je umrl Dr. Julijan Kotzmuth, višji okrajni zdravnik v pokoju star 88 let. — V Slovenjem Gradcu je umrl zadet od kapi Anton Kuha^r, mesar in posestnik. Lepa starost V Žirovnici, fara Grahovo na Notranjske'm, je 19. aprila slavila 91 letnico svojega rojstva Marija Janežič. Od njenih sinov in hčera so v Ameriki ti le: John v Minnesoti, Frank v Wisconsin, Marija omožena Lunka na Willardu, Wis., Frances omožena Tomšič v Ely, Minn. — Zenica bi bila prav gotovo vesela, če bi vsaj častitljivi rojstni dan imela zbrane okolu sebe te otroke, z njimi pa še 9 vnukov in 10 pravnukov. Tat, ki se je skesal Redek primer se je pred kratkim dogodil v Vidovcu pri Varaždinu. Tam je bil prod desetimi leti neki posestnici1 ukraden 'mllad prašiček in vse proizvedovanje za tatom' je bilo brezuspešno; kmetica je bila tudi pozabila na dogodek. Te dni se je pa v vasi pojavil neznan človek, ki je spraševal za ženo, kateri je bil pred desetimi leti ukraden prašiček. Posestnica je bila seveda izne-nadena, ko se ji je predstavil kot tat in jo prosil za odpuščanje ter ji ponudil za u-kradenega prašiča 750 din kot odškodnino. Ženai je bila zadovoljna, nakar sta odšla v gostilno in spila kupico vina ter se razšla kot prijatelja. -o—— Oglasi v Amerikanskem Slovencu imajo vedno uspeh. tot —Ttt K't tJ ffti^fijfflŽ Amerikanski Slovenec Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. Ustanovljen leta 1891. Iihaja TBak dan razun nedelj, pone-šeljkov In dnevov po praznikih. Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Telefon: CANAL 5544 Naročnina: Za celo leto Za pol leta _. Za četrt leta £a Chicago, Kanado in Bviopo: __ Za celo leto_____$6.00 Za pol leta _ 3.00 Za četrt leta______1.7S Posamezna številka_____3c The first and the Oldest Slovene Newspaper in America. Established 1891. Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holiday«. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Phone: CANAL 5544 Subscription: For one year__________ For half a year For three months ..$5.00 2.50 1.50 Chicago, Canada and Europe: For one year .....................;___$6.00 For half year_____3-00 For three months___1.75 Single copy _______________________ 3c smereh, še ni mogoče reči. Že v nekaj dneh pa utegnejo biti povsem jasni obrisi novega diplomatskega položaja v vsem vzhodnem sredozemskem prostoru. V zapadnem Sredozemlju je med tem nastala za Anglijo in Francijo precejšnja negotovost zaradi pristopa generala Franca k protikomunistični pogodbi ,toda igra akcij in reakcij velesil je še preveč odprta, da bi mogli v tem pogledu izreči kaj dokončnega. Težišče mednarodnega položaja trenutno ni na zapadu, temveč na vzhodu, kar velja tako za evropsko celino, kakor za Sredozemsko morje. Tu je nam-ilač glasni prostor tako zvanih "vplivnih območij", na katerem se'sedaj diplomatsko odloča vprašanje evropske usode. Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do Četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača. Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. Angleška akcija v Evropi Trije dogodki so v zadnjih tednih odločilno vplivali na razvoj diplomatskih akcij: konec CSR, italijanska akcija v Albaniji in pristop Francove Španije k protikomunistični zvezi. Vsi ti trije dogodki so deloma že pokazali tudi daljnosežne strateške posledice katerih upoštevanje je diplomatsko aktivnost le še povečalo. Splošni položaj je že po lanski septembrski krizi kazal znake počasnega, a postopnega prehajanja iz območja golih diplomatskih računov v območje strateških in vojaških predvidevanj, ki sedaj vedno bolj prevladujejo v tako zvanih diplomatskih akcijah. Diplomacija pa se svojim prizadevanjem še ni odrekla, dokler obstoja najmanjša možnost, da se nevarno ogroženi mir še lahko reši. V tako vrsto diplomatskih prizadevanj moramo šteti vse angleške diplomatske pobude po 15. marcu lanskega leta, v kolikor je njih neposredni tiamen ta, da se s pravočasnimi medsebojnimi obvezami o vzajemni pomoči vseh ogroženih držav prepreči možnost novih presenečenj, pa naj pridejo od katerekoli strani in naj se izvrše na škodo kogarkoli. K dosedanjim londonskim in pariškim diplomatskim akcijam je pred dnevi zapisal pariški "Temps" med drugim : "Ura bučnih govorov in svečanih izjav je minila in posvetovanja se vodijo sedaj samo še o tem, kako bi se države sporazumele glede Varnostnih ukrepov, ki bi jih bilo treba izdati zaradi zavarovanja proti vsem morebitnim dogodkom." Kakor znano, je prevzela vodstvo teh diplomatskih posvetovanj Anglija. Izhodišče angleških prizadevanj je bila skrb, ki jo je v svojih poslednjih govorih Chamberlain že večkrat izrazil, da ne bi namreč "katera-koli država poskušala zavladati Evropi ali svetu s silo". Taki nameri je neposredno nasproten predvsem angleški interes ohranitve dosedanjega ravnotežja na evropski celini, v enaki meri pa tudi neposredni interes zavarovanja Anglije in njenega imperija pred slehernim presenečenjem. Ti angleški interesi se ujemajo z enakimi ali podobnimi interesi Francije kot angleške zaveznice, obenem pa odgovarjajo po angleški sodbi tudi splošni potrebi po zavarovanju neodvisnosti in samostojnosti vseh ostalih di •žav. Tako je bila po angleški zamisli v zadnjih tednih sama po sebi dana osnova za uspeh take na široko razpredene akcije za kolektivno zavarovanje miru. Prizadete države so dale Londonu že takoj v začetku razumeti, da bi se ne mogle zadovoljiti samo s kakimi ma-lopomembnimi izjavami, ki bi bile brez praktičnega pome-:\a. V tej smeri je najprej izvojevala Poljska s svojo realno in na neposredne poljske potrebe premišljeno politiko prvi uspeh s Chamberlainovimi vnaprejšnjimi jamstvi za poljsko neodvisnost. Nobenega dvoma ni, da je mogla Poljski registrirati tako nagel uspeh v Londonu samo zaradi tega, ker je s svojo takojšnjo mobilizacijo do kazala, da je v primeru nevarnosti pripravljena braniti svoje ozemlje s skrajnimi žrtvami. Ta poljski diplomatski uspeh je tem večji, ker je po dodatnem protokolu k začasni pogodbi o vzajemni pomoči obeh držav prepuščeno poljski presoji, kdaj je poljska neodvisnost v taki nevarnosti, da avtomatično nastopi angleška pomoč. Angleška akcija pa ni obtičala samo tu. Glede sodelovanja z Rusijo je Poljska izrazila v Londonu pomisleke, ki so izvirali predvsem iz njene obzirnosti do Nemčije, s katero je Varšava vezana s posebno pogodbo. Vendar nadaljuje sedaj Anglija skupno s Francijo svoja posvetovanja z Rusijo, dočim ima Beck nalogo, da najde s svojim posredovanjem v Budimpešti zadovoljivo rešitev za sklenitev nenapadalnega pakta med Rumunijo in Madžarsko. S tem bi se Poljska iznebila velike skrbi glede namenov svojega madžarskega soseda z Rumunijo, nakar bi Poljska in Rumunija sporazumno razširili obstoječe obveze, ki veljajo do sedaj le za njune meje proti vzhodu. Z zadnjo angleško izjavo je tudi Rumunija, čeprav za sedaj le po enostranski ^ngleški obvezi, že vključena s Poljsko in Grčijo v angleški varnostni sistem, kolikor je ta sistem pač vreden. Spremembe v Albaniji so pospešile angleško akcijo tudi na Balkanu. Zaenkrat pa se je ta ustvarila konkretno samo pri Grčiji. Ali se bo nadaljevala tudi v drugih Članek "da se ne pozabi" objavljen v "Am. Slov." od 21. aprila t. 1., je kakor električni tok privzdignil znano "veličino" na Lawndale. V odgovor je izlil svojo običajno golido, katero je rabil še, ko je bil Kondatov vajenec pri G. S. Vsak po svoje, bi zapisal Tone Terbovec. Molek pa po svoje, kakor običajno očita zagrizenost drugim, sam pa tiči v nji do ušes in je nevarnost, da revež v njej vsak čas utone. Zanikati dokazana dejstva v Španiji je nemogoče, vsaj stvarno ne. Zmerjanje Molekovega tipa jih pa tudi zmanjšalo ne bo, čeprav Molek s tem skuša napraviti nekak "smoke screen", da bi zakril resnico. Resnica je. vedno resnica in kot taka tudi ostane! Ce je Vas sram, ko zdaj resnična poročila prikazujejo resnico o Španiji, mi ne moremo pomagati. Resnica pa je in ostane, da ste socialisti moralno in gmotno podpirali komunistično "demokracijo" v Španiji in da ste z pritajenim zadovoljstvom pritrjevali, ko so padale katoliške glave v Španiji. Glede tega bomo vam še in še vest izpraševali! SVEŽI GROB SLOVENSKE MATERE Bridgeville, Pa. Kot električni udarec nas je pretresla žalostna novica, ko smo 22. aprila dobili brzojav iz Johnstowna, cla je umrla Mrs. Martinčič. — Ah, kdo bi si mislil preteklo poletje, ko si nas obiskala, da si takrat zadnjič med nami, da si takrat prišla po slovo, pa četudi si tožila, da se ne počutiš kdo ve kako dobro. Pri svojem slabem zdravju si še vedno imela smehljaj na obrazu. —-Ameri kanskemu 'zdravilu — nožu — si se že večkrat morala podvreči, a to pot je bilo zadnjikrat. Než ti je vzel življenje, četudi so si zdravniki in dobre sestre po svojih najboljših močeh prizadevali in se potrudili, te niso mogli ote-ti smrti, preveč trdno te je bila že pograbila, da bi te bila izpustila iz svojih mrzlih krempljev. Trdno te je držala s svojimi koščenimi rokami in te ugrabila iz srede tvojih dragih domačih. — Kdo naj bi bil tako junaški, ki bi prevzel na se ono bol, katero je čutil njen žalujoči mož? Ni je bolečine, ki bi se mogla primerjati z bolestjo, ki so jo čutili njeni ljubeči otroci, ko so iz* gubili najdražje kar so imeli na tem svetu — svojo mater. — Tudi nam je bila težka ločitev od tebe. Veliko prijateljskih solza se je potočilo na tvojo svežo gomilo. — O draga, nepozabljena Mary, kako težko mi je pisati te besede. Bolj ko ofiram solze, bolj mi ilijo iz oči. Tolaži me samo to. da pride čas, ko si bova zopet prijateljsko segli v roke, prav tako kot sve si segle takrat, ko sve si obljubile druga drugi, da katera poprej umrje, pride druga na njen pogreb. Nikdar bi si ne mislila, da ti je odločen tako kratek čas življenja na tem svetu. Samo eden je vedel katera bo prva odšla s tega sveta, Bog, ki pa ne razodeva svojih večnih sklepov nam revnim stvarem. — Članice Slovenske Ženske Zveze so se v polnem številu udeležile tvojega pogreba. Beli nageljni na prsih so jih spominjali na belo smrt, katera je vzela iz njih sredine eno najboljših članic. Ganljiv je bil govor ob odprtem grobu, katerega je imela predsednica podružnice št. 88. Predno smo se poslovili od tvojega preranega zadnjega domovanja, smo ti vse članice položile duhteče nageljne na tvojo krsto. Šla si od nas ljubljena so-sestra, zapustila si nas in to dolino solza. Spomin na tebe in na tvojo prijaznost bo pa živel m'ed nami, dokler tudi nas ne zakrije gladni grob. Na bolniški postelji smo našli Mrs. Selan, ko smo jo obiskali. Pravi, da je že bolje, nam se je pa le videlo, da je precej hudo bolna. — Obiskati smo hoteli tudi Mr. Glavača, ki se zdravi v bolnišnici, pa nam je čas vse prehitro potekel. — Tudi Mr. Tomca bi bile rade šle pogledat, pa je bilo ravno to vsmola, da ni bilo časa. — Pri Marički Gra-car sem pa trkala na vrata, ni bilo pa nobenega odgovora, ne bev ne mev, zato smo šli kar naprej k Rovanšeku in k Svigelnu obisk še vedno dol-gujem. No, se že vidimo o priliki. Če pa nas ne bo, bodo Rovanšekove kokoške še bolj vesele, saj jih je Mrs. Rovan-šek že takrat pol ducata na smrt obsodila radi nas. — Družini Martinčič pa najlepša hvala za tako veliko postrežbo, kakor tudi kuharici Mrs. Hiti, ki je imela z nami sitnost. Saj smo na prvi pogled menili, da je sama Cibro-va Špela, pa smo jo kmalu prepoznale da ni, ker je imela namesto lesene žlice "vale-žin" v rokah. Pripovedovala nam je, kako je morala bežati pred povodnjo. Pripomnila je, da je do pasu gazila vodo, predno je zbežala. Rekla je tudi, da je imela polne žepe rib predno je prišla iz vode; ribe so se seveda same nalovile v žepe. — Prav lepa hvala Mrs. Kamnikar za gostoljubnost, kakor tudi Mrs. Klučev-šek za krasno darilo, ki je najbrže delo njenih rok. — Voznika sm'o imeli zelo dobrega, ki je vozil hitro in pravilno. Ko nas je en avto iz Pitts-burgha prehitel, smo jo tudi mi ubrali za njim, zlalsti ker smo vedeli, da ima "Johanca" želodec v "mavhi". Samo to je bila smola, da ste Mrs. Ca-donič in Mrs. Radnik letos na straži kot dva orožnika, da ga ni bilo mogoče ukrasti. — Vse drugo je bilo prav lepo, samo želeli smo si, da bi bilo še bolj, če bi bile šle na svatbo, namesto na pogreb. — Prizadeti družini zaradi izgube drage mamice naše najiskre-nejše sožalje. M. U. ČLANICAM PODR. ŠT. 2, SŽZ. — VESELICA Chicago, III. Slovenska ženska zveza podružnica št. 2, uljudno vabi vse članica na prihodnjo sejo, ki bo v četrtek 4. maja ob osmi uri zvečer v cerkveni dvorani sv. Štefana. Vabljene ste, da podate svoja poročila in priporočila za peto redno konvencijo SŽZ., katera se bo vršila od 22. do 25. maja v Chisholmu, Minn. — Apeliram na vse članice, da pridno agitirate in marljivo prodajate tikete za našo prireditev, ki bo dne 7. maja v šolski dvorani sv. Štefana. Od nas članic je odvisno, kolika bo udeležba. — Prosim vas tudi, katere dolgujete, da poravnate svoje mesečne asesmente. — Ne pozabite cenjene sosestre seje dne 4. maja. Na n,aišo vese^ejo, kjf. bo v nedeljo 7. maja v šolski dvorani sv. Štefana na Cermak Rd. in Lincoln street, prav prijazno vabimo vse cenjeno občinstvo iz naselbine, kakor tudi rojake iz bližnjih krajev. Vstopnina je samo 35c za osebo. Čisti dobiček je namenjen polovico za zvezino blagajno, druga polovica pa za cerkev sv. Štefana. — Vspored zabave se prične točno ob sedmi uri. Prvo bo kazanje slik, katere je posnela SŽZ lansko leto,ko so bile članice na obisku v starem kraju. Slike so vzete' prav po celi Sloveniji in so ja-ko zanimive. Filmski trak na katerem so omenjene slike ima dolžine 3500 čevljev. Od tega je 700 čevljev filma narejenega v naravnih barvah, ki predstavljajo prav žive slike. Ker je bilo o teh slikah v tem listu že veliko pisano, ni treba tega še enkrat omenjati. Zagotavljam pa to, da bote po tej prireditvi šli vsi prav zadovoljni na svoje domove, polni najlepših spominov na svojo staro domovino, katero ste mnogi že pred veliko leti zadnjič v resnici videli. Po predstavi slik, ki bo trajala, nekako dve uri, bo ples in prosta zabava za stare in mlade, tudi za tiste, ki se počutijo, da so revmatični. Taki, revmatični namreč, se bodo na tej zabavi bolj ozdravili ne-všečnega revmatizma, kakor pa bi stopili pred bika, da bi jih on zdravil. — Torej vidite, koliko zabave bo vsem nudila ta prireditev. Da ne bo manjkalo na prireditvi raznega o-krepčila, mi menda tudi ni treba posebej pisati. — Za lepo udeležbo se vam odbor že v naprej iskreno zahvaljuje. prances Sardoch --o- SMRTNA KOSA V SEVERNI MINNESOTI Ely, Minn. Iz Ely, Minnesota, je odšla po večno plačilo rojakinja Neža Glavan. Pokojna je bila rojena 7. jan. 1853 v vasi Skril, pri Igu nad Ljubljano in je zatisnila svoje trudne oči 14. aprila, previdena s sv. zakramenti za umirajoče. Stanovala je pri svoji mlajši hčeri Mrs. Joe Zalar. — V Ameriko je prišla s svojo hčerko Agnes 27. novembra leta 1920 in je do svoie smrti ostala pri njej tudi potem, ko se je ta olno-žila. Mož ji je umrl v stari domovini po dolgi in mučni bolezni že pred 30 leti. Zapušča dva sina; John v Ely, Minn., Frank v Milwaukee, Wis. ter dve hčeri; Frances omoženo Pirtz, ter že omenjeno Agnes, por. Zallar. V starem kraju pa tudi še hčer Mary, omoženo Erjavec. Vsega skupaj je imela 9 otrok. V starem kraju sta ji umrla dva, tukaj v Ameriki tudi dva. — Pokojna je bila članica podružnice št. 23, SŽZ. na: Ely in članice, so jo lepo spremljale na njeni zadnji poti. — Hvala vsem, ki so darovali za sv. maše, kakor tudi za vence ter hvala sosedom in prijateljem, ki eo za časa bolezni, stali pokojni ob strani. Joseph Zallar naj- ŽELEZOBETON BODO ŽAGAH Monakovski inženir Ludvig Lacher je zgradil stroj, ki more razrezati tudi najtrše kamne in ki dela pri tem neprimerno hitreje nego vse dosedanje m'etode. Dozdaj so mogli z žično vrvjo in peskom zrezati le dva do tri centimetre kamna, novi stroj pa sežaga v istem času meter do tri metre dolžine. Pri mehkejših vrstah kamna sežaga v istem času celo 12 Prezgodaj. — Stražnik pride v trenutku, ko se vlomilec plazi s svojim plenom skozi okno. "He, vi — zdi se mi, da prihajam ravno prav!" "Nak, — malo prezgodaj," odvrne hladnokrvno vlomilec. * * * Dober zagovornik. — Sodnik: "Obtoženec, priznajte zločin, saj je vse jasnoObtoženec: "Ne, milostljivi gospod. Govor mojega zagovornika je na mene tako uplival, da sem sedaj tudi jaz prepričan o svoj nedolžnosti." * * * Pri zdravniku.— Zdravnik: Vi se 'morate vsak dan manj tri ure sprehajati. Bolnik: Ali pred ali po mo- 1 ji službeni poti, gospod zdravnik, jaz sem namreč pismono-ša. * * * Naj počaka. — Gospa: "Lo-na, nikoli se ne izkažete hvaležne. Tudi loterijsko srečko, ki sem vam jo podarila, ste vzeli kar tako, ne da bi se vsaj zahvalili." Kuharica: "Počakajte, bomo videli, če kaj zadenem." * v Slab zagovor. — '.'Nič vam ne pomaga, da tajite vlom v* trgovino. Saj imate še madeže od slanikov na vaši suknji!" "To ne dokazuje ničesar, te suknje tistega dne sploh nisem imel na sebi!" •fc iji 5jC Zgovorna prodajalka. — "To vam je res izvrsten glavnik! Ce vam pade v vodo, se ne potopi, 'lahko si ga ovijete okoli roke, z njim lahko tudi pulite žeblje, pa se ne bo lomil..." "Ne, gospodična, vi me ne razumete. Rada bi takšnega, da bi se z njim česala." * >l! sl: Divjak. — K misionarju je prišel nekoč afriški poglavar. Želel bi biti krščen. Misionar mu je stavil nekaj vprašanj, končno pa pripomnil: — Ne pozabite, da naša vera ne ' pozna mnogoženstva. Dokler nimate ene same žene, ne morete biti krščen. Po nekaj dnevih se je poglavar spet oglasil. — Oče, zdaj imam eno samo ženo! — In kaj S|i storil z ostalimi? — Te? No — pojedel sem lih.. ." •ŠIRITE AMER. SLOVENCA* m debele skale. Novi stroj zreže in , razdeli tudi železo-beton, stvar, ki do danes ni bila mogoča. Isti izumitelj je izdelal tudi novo ločilno žago z rezili iz trde kovine, ki ima mnoge prednosti pred dosedanjimi diamantnimi žagami in ki pomeni velik napredek za obdelavo kamnov. "TARZAN IN PREPOVEDANO MESTO" (Metropolitan Newspaper Service) Napisal: Edgar Rice Burroughs x-ioi Tarzan je z bodalom zverini seveda prizadejal bolečine, toda s tem je ni umoril, marveč razdražil, da je sedaj obrnila vso pozornost nanj. Stegnila je svoj dolgi vrat in vrgla glavo na--zaj, d* bi Tarzana ugonobil*, toda on je plezal vedno višje in višje, trdno se oprijemajoč mrzle pošasti. Z levom, z leopardom in vsemi mogočnimi zvermi se je že Tarzan boril na suhem in jih premagal s tem, da jim je prereza! glavno vratno žilo, ali zlomil vratno ko$t. Tudi tukaj je poskusil nekaj podobnega Priplezal je bil že do glave in tu je uspešno nasadil svoje bodalo in zver umo/il. Ko je Tarzan videl, da je velika in nevarna pošast mrtva, se je zopet zmagoslavno spustil na jezersko dno ter dal znamenje H-eleni in Herkufu, ki sta v strahu pričakovala izida boja, da pot nadaljujejo. Nič prijetna ni bila pot skftzi to podvodno džunglo, kjer ie prejalp i» nje toliko nevarnosti, Le počasi so napredovali v hoji, kajti dno jezera je bilo tako nevarno zaradi neravnih tal in prepadov, pa tudi zaradi neznanih vodnih živali. Kmalu so zagledali zopet neko vodno pošast, o kateri so bili prepričani >da jih bo napadi«, pa se je za enkrat umaknila X drugo smer. 2 __AMERIKANSKI SLOVENfcC__' Sobota, 29. aprila 1939 Sobota, 29. aprila 1939 AMERIKANSKI SLOVENEC Stran' $ ALBANIJA. KAKRŠNA JE ŠE RILA PRED KRATKIM PRISPEVAL K DOBRODELJU NOVI SENATOR Ko je pobegli albanski kralj Zogu utrdil svoj položaj v Albaniji, je takoj podvzel potrebne korake, da bi svojo državico moderniziral in njeno življenje prilagodil odgovarjajoči sodobnosti. V tem cilju je osnoval lastno vojsko, ki je v mirnem času štela okoli 15 tisoč mož. V to število so vštete obmejne čete, orožništvo in finančni uslužbenci. Vojaška služba je bila obvezna za vse sposobne mladce, deloma je bila razširjenja tudi na ženske. Kraljeve sestre so namreč organizirale ženski polk, ki je prvič javno nastopil predlansko leto o priliki 25 letnice albanske neodvisnosti. Albanska vojska je prejemala obleko in opremo iz Italije. Tudi njeni inštruktorji so bili italijanski 'častniki. Pozneje so - Albanci tuje inštruktorje polagoma izločevali ter jih nadomeščali z ljudmi svoje krvi in jezika. Ko je bila vojska postavljena na neko gotovo osnovo, se je Zogu posvetil uvajanju raznih reform. Pri tem je moral posebno paziti na konservativnost kmečkega ljudstva v nekaterih pokrajinah, zlasti v goratih predelih. Čeprav je Zogu sam musliman, je prepovedal nošnjo "ferdže" in skrivanje žensk pred tujimi moškimi. Prepovedal je tudi fes in pozdravljanje na turški način. Albanci so se namreč še do nedavno pozdravljali tako, da so položili desnico z dlainjo obrnjeno na prsi ter se globoko priklanjali. Ta pozdrav je bil reformiran. Albanska mladina je Zogove reforme z veseljem sprejela ter se jih držala. Posebno poglavje tvori albansko šolstvo. V Albaniji se lahko reče, da vobče nimajo šol. Zaradi tega so morali inteligentni Albanci, ki so se hoteli izobraziti, oditi v tujino. Šele znanje tujih jezikov jim je omogočilo šolanje. Da bi se vsaj nekoliko olajšalo šolanje dijakom, je albanska vlada izdala odredbo, ki pravi, da je vsakemu dobremu, dijaku na razpolago državna podpora za študij v inozemstvu. Tako je prišlo do tega, da so se albanski dijaki razkropili širom sveta. Tudi na jugoslovenskih univerzah jih je vedno bilo nekaj tucatov. Med albansko mladino, ki se je šolala v zapadnih državah, se je zanetil krepak nacionalen čut in mladina je videla v kralju Zogu svojega voditelja. V teh krogih pa albanska vlaida ni bila posebno priljubljena. Očitali so ji, da vodi preveč pristransko politiko, d o čim! so kralja Zoga smatrali za privrženca načela "Balka'n balkanskim narodom". Zato je omladinsko gibanje stremelo za tem, da bi se v Albaniji čimprej uvedel demokratski režim,ki je predvideval tudi nadzorstvo dela državnih organov na vseh področjih. Albanija je b'ila parlamentarna monarhija, toda- njen parlamentarizem je bil šele v povojih. Svobodnih volitev ni poznala. V' parlalment so bili poslani večinoma starejši možje, prvenstveno plemenski prvaki ali zaslužni borci v nevarnih gibanjih. Mladih mož v albanskem parlamentu ni bilo. Do pred leti so bile v Albaniji samo nekatere strokovne in srednje šole, ki so jih organizirali italijanski strokovnjaki. Pouk v njih se je vršil v italijanščini, v manjši meri tudi v albanščini. V zadnjih letih je bilo veliko teh šol ukinjenih. Na njih mesto so stopili angleški zavodi. .Vsaka takšna šola je imela tudi internat, šolanje je bilo brezplačno, nekateri dijaki so celo prejemali še državno podporo. Vsak izobražen Albanec govori poleg svoje materinščine še nekaj tujih jezikov, večinoma srbohrvatski ali italijanski. Pohajanje ljudske šole je obvezno, nadaljnji pouk je prostovoljen. Tisti, ki ne nadaljujejo šolanja, se morajo že v ljudski šoli podvreči telesnim vežbam. Tam jih učijo ne samo gim'naetike, ampak tudi vežbanja v orožju. Listi so zadnje dni pisali, da je albanski kralj Zogu zelo bogat. Ti glasovi se dado utemeljiti samo na ta način, da ima Zogu povsod v državi velika imenja, urejene gradove, katere so mu zgradila posamezna plemena v zahvalo za osvobojenje albanskega naroda. A vsako pleme je imelo pri tem še nekaj v mislih. Hotelo je imeti kralja vsako leto nekaj dni ali tednov v svoji sredi. Zogu pa je le poredko-ma odhajal na bivanje izven prestolnice. Večinotaa je živel v Draču, kjer je ustanovil razne šole in pridobival mladino zal svoje načrte. Pri tem ga je največ podpiral njegov osebni svetovalec, tiskovni referent dr. Mihael Sherko, ki se mu je posrečilo, da je v Albanijo pritegnil veliko število tujih učenjakov, novinarjev in književnikov, ki so potem pisali o Albaniji in njenem napredku, rudi turisti so zadnja leta vedno v večjem številu obiskovali Albanijo. Albanska gostoljubnost je storila, da so se tujci v tej mladi državici počutili udobno. Javna varnost se je zadnja leta tako izpopolnila, da so bili tujci posebno v zadnjih let,ih povsod varni svojega življenja. Zdelo se je že, da se Albaniji z velikimi koraki bliža ustroju moderne in napredne države in da bo njeno ljudstvo živelo v sreči in blagostanju. Vlada Kralja Zoga je sklenila z italijansko vlado vrsto pogodbo o izkoriščanju albanskega državnega bogastva. Tako so bili vzdolž albanske obale, posebno od Sv. Ivana Meduanskega do Valone prodani Italijanom gozdovi v bližini močvirij. Sporazum je določal, da se smejo ti gozdovi izsekavati 99 let. Pri krčenju gozdov so se smeli zaposlovati italijanski delavci. V kratkem času so se na ta način v ,tem kraju razvila močna italijanska naselja. Pred nekaj leti je albanska vlada sklenila še drugo pogodbo z Italijani. Oddala jim je v najem ribolov na jezerih in rekah. Ta koncesija je bila oddana za dobo 6G let in glavni eksploatacijski objekt je bila reka Bojana s Skadrskim jezerom. Prebivalstvo v bližini tega kraja se je preživljalo samo z ribolovom. Albanci pa so v tej pogodbi zahtevali, da se mora dajati prednost domačemu prebivalstu pri zaslužku in tako se je tudi zgodilo. Nihče ni s'mfei sam loviti rib. in jih porabljati za lastno hrano. Ribiči so prejemali stalno plačo od družbe, ribe pa so morali kupovati za gotovino, če so jih hoteli jesti. Nalovljene ribe odvažajo takoj v Italijo, kjer jih v tvor-ničah predelajo v konserve. Ribe prevažajo posebne ladje, tako zvani "morski tanki". Ribolov na Bojani in v Skadr-.skem jezeru je tako bogat, da je družba Jv djveh letih, odkar obstoji pogodba, podvojila svoj d glavnico, v Italiji pa so zgradili najmodernejše tvornice za konserviranje rib. V južni Albaniji, kjer je prebivalstvo pravoslavne vere, je ljudstvo znano kot zelo delavno. Tam se je v zadnjem času udomačilo nekalj industrije, n. pr. pivovarna v Korči. V ostalem je Albanija pretežno živinorejska država. Italijani {■o zgradili v več krajih tvor- Prvi prispevek za letošnjo dobrodelno kampanjo v pomoč veteranom tujezemskih vojn je prišel od predsednika Roosevelta. Gornja slika kaže, ko mu mala Ruth Firebaugh pripenja cvetko. James M. Slattery, katerega je illi-noiški governer Horner imenoval zveznim senatorjem na mesto, ki je bilo izpraznjeno po smrti senatorja Lewisa. za volno, ki jo dajejo ovce. V vseh teh podjetjih pa so bile zaposlene domače tielovne moči, ki so tukaj zelo poceni. Devetdeset odstotkov vseh albanskih pridelkov je šlo v Italijo, vsi tvorniški proizvodi pa so prihajali iz Italije. Za časa italijansko-abesinske vojne je Albanija zalagala Italijo s svojim žitom. Pozneje so Albanci sklenili z Italijani tudi pogodbo o izkoriščanju svojih petrolejskih vrelcev. Ker pa so pri tem zaposlovali italijanske delavce, je nastalo med ljudstvom nerazpoloženje. Vlada ni bila priljubljena,pač p4 so imeli Albanci zaupanje v kralja, ki so ga smatrali za svojega človeka. Italija je gradila v Albaniji moderne ceste, posebno v vzhodnem in zapadnem delu. Te ceste so zgrajene zelo solidno in rabijo v prvi vrsti strategičnim svrham. V goratih predelih ima Albanija tudi nekaj modernih utrdb, v katerih so ž;ivele regularne čete albanske vojske. Pomorski promet vzdolž albanske obale je bil izključno v italijanskih1 rokah. Albanija ima samo. eno jahto, in še to je italijanski kralj in cesar poklonil kralju Zogu ob 25 letnici neodvisnosti albanske države. Na kopnem: se vrši promet po Albaniji z avtomobili, ki so la$t Albancev, toda italijanskega izvora. Letalski promet je imela v rokah Italija. Aeroplani so vzdrževali posebno promet na progi Tirana—Bari, ladje pa so vozile med Barijem in Dračem. ZA NAŠE GOSPODINJE V SEZONI BELUŠEV (ŠPARGLJEV) Beluše so cenili že v sivi davnimi kot okusno in zdravo jed. Egipčani so jih prištevali že v tretjem tisočletju pred našim štetjem1 med svete rastline. Katon, znani rimski dr-žalvnik, je v nekem svojem poljedelskem delu dal natančna navodila, kako je treba beluše gojiti. Plinij in Galen sta priporočala divje, v vinu kuhane in s kumnom začinjene beluše proti kolikom, ki so v njunem ča|su zaradi predobrega življenja hudo razsajali. Tudi v srednjem veku so poznali beluše kot zdravilno jed in nova doba je to njihovo lastnost samo potrdila. 0 tem poroča n. pr. znani nemški reformator prehrane Weitzl. Snovi, ki dajejo belušeni prijetni okus, učinkujejo 'baš zaradi svojih majhnih količin poživljajoče na žlezovje, je-trtf, obisti, vranico, kri, žil je in mozeg, iz katerega se tvori kri. Sveži belušev sok (3-krat na dan po en požirek) in belušev izvleček v žganju (trikrat na dan po 2 kaplji) se dobro obnašata proti boleznim obisti-in mehurja, srčnim boleznim, krvavemu kašlju itd., prašek iz belušev, ki smo jih posušili na soncu, pa pomaga proti kolikom, bljuvanju, boleznim prebavil, jeter in vranice. Lesne snovi v belušu spodbujajo delovanje črevesja, aromatične snovi imajo desin-ficirajoč vpliv. Ker vsebujejo razen krompirja naj'rrialnj 'sno-vi, ki jih je .prepovedati osebam s protinsko boleznijo, jih je priporočati tudi tem. V zve-ji s svežo vodo odplavljajo sečno kislino iz telesa. Beluši imajo sami na sebi majhno redilno vrednost, a ba!š zaradi tega jih je priporočati v primeru sladkorne bolezni. Ne da bi tvorili v telesu tolščo, človeka nasitijo, zato ne prihajajo v poštev samo za takšne bolnike, temveč tudi za vse kandidate shujša-nja. pomaga njih pripravljanje z mastjo, moko, smetano, jajci, majonezo itd. Tako pripravljeni beluši, posebno vršički, ne vsebujejo namreč samo mnogo redilnih snovi, temveč so tudi lahko prebavljivi. Večtedenska kura z beluši (poleg drugih primerno pripravljenih jedi vsaj pol kg belušev na dan in samo ob sebi umevno tudi — vode, v kateri so se beluši kuhali) ne zaleže samo ljudem z omenje-nJm'i boleznimi, temveč tudi zdravemu človeku, ki hoče o-stati zdrav. paradižnikove mezge, zalij po potrebi s kropom ali če imaš kaj juhe in pusti počasi vse s-kupaj kuhat še kako četrt ure. -o- Pečeno zelje s krompirjevimi kroglicami - Beseda o tem ih onem DOBRO IN HUDO DELO ŠE PO SMETI. Piše And. Tomec. Kdor piše v pravem krščanskem duhu, piše, da s svojim pisanjem širi slavo božjo, navaja in vnema svoje čitatelje za vse dobro, jih poučuje, jim prav svetuje, odvrača od vsega hudega, se poteguje za vero, za Boga, za čednost, za resnico in pravico, vrši dobro apostolsko delo, katero se nadaljuje še tudi potem, ko njega že ni več med živimi; kajti njegovi spisi se či-tajo tudi po njegovi smrti in čitatelje vzgajajo, tako rekoč deluje za dobro, žanje, sadove svojega dela in si zasluženje nabira še tudi po smrti, med tem ko . f si mnogi drugi po smrti ničesar več za večnost zaslužiti ne morejo. Mršavim osebam beluši sa.-. nice za predelovanje kož in mi ne pomagajo, p.ač pa jim PRIPRAVA NEKATERIH JEDI Gulaževa juha Pol funta govejega mesa, — lahko tudi več, če več potrebuješ, — prepraži na masti s čebulo in drobno sesekljanim peteršiljem, nastrganim korenjem in majaronom. Ko to nekoliko porumeni, zalij z juho, ali vodo in duši pokrito toliko časa, da se meso zmehča. Posebej skuhaj štiri — (ali če si dala več mesa več) —• olupljenih krompirjev, zrezanih na kocke. Ko je rrieso mehko, potresi nanj pol žlice moke, in ko porumeni, zalij vse skupaj s kuhanim krompirjem, osoli, potresi s sladko papriko, dodaj žličko DENARNE POŠILJATVE nakazujemo za Jugoslavijo, Italijo in vse dele sveta po dnevnem kurzu. Prejemniki dobijo lenar na dom po pošti. Včeraj io bile naše cene: ZA DINARJE: Za $ 2.40................ 100 Din Za $ 4.70................ 200 Din Za $ 6.80................ 300 Din Za $10.70................ S00 Din Za $21.00................1000 Din Za $41.00................2000 Din ZA LIRE: Za $ 6.30.................. 100 lir Za $12.00.................. 200 lir Za $29.00.................. 500 lir Za $57.00..................1000 lir Vse pošiljatve naslovite na: JOHN JERICH 1849 W. Cermak Road, CHICAGO, ILL. Iflfcan!iiiiiuuionm!iiii(QniniiiiiiiuiiiiH Gospod Lenart se zdaj tudi dvigne in, čeprav bi skozi stranske duri prej prišel v proštijo, gre vendar mimo tujca. Ta je ubožno opravljen — romar ali berač. Nemara bo vedel kaj pripovedovati o Rinru ali Dunaju. Lenart odveze usnjen mošnjiček, vzame iz njega denar in ga vrže v romarski klobuk, ki leži na klopi poleg moža. Mož se ne gane. Lenart ne more v senci kora spoznati njegovega obličja. Ko pa gre počasi skozi dvorišče, se ga nekdo rahlo dotakne za laket. "Oprostite, gospod," reče romar za njim, "tukaj nate nazaj svoj denar. Bog vam povrni dobro delo, toda jaz ne smčm vzeti." Lenart pogleda moža začudeno v prijazni, od sonca ožgani obraz, iz katerega sijeta dve temni očesi s prečudno silo. "Ti si — pa kakor hočeš! Vzame bakreni denar iz ponižno steg-njene ozke roke, se urno okrene in stopi v hišo. Nato pošlje na dvorišče hlapčka, naj povabi čudnega moža na zajtrk, toda romarja ni že nikjer več. * Na celovškem trgu se gnetejo kmetice s svojimi košarami in mestne gospe se prerivajo med njimi sem in tja, se prerekajo in pogajajo. Tu se ponuja sveža, čvrsta, še od rose vlažna zelenjava; tam kokoda-kajo kokoši in gagajo gosi iz ozkih kurni-kov; kakor kamen trde prekajene klobase in sočne kmečke gnjati leže na stojnicah, zraven surovo maslo in sir in jajca in črni kmečki kruh. Tudi sodček medice stoji na vodnjakovi krivini in v kotu poleg "Zlate goske" čepi stara, postavna ženska za svojimi stoternimi zdravilnimi zelišči. Danes kar ne more razložiti dovolj smolovja, limonke in latverge iz krošnje, kajti zdolaj v Velikovcu je nekdo umrl za črno kugo, in nočni čuvaj je kar tri noči zapovrstjo slišal tožiti neznano čudno ptico. Flegarjeva Katrica pogleda skozi okno doli na trg. In ko vidi, da so se ženske razšle, si sramežljivo natakne avbo in skoči doli k ženici z zelišči. Je seveda kaj neprijetno priti tako blizu Mojci-Komeljci. Liza pravi o njej, da. zna več kakor hruške peči. Sama pa ni kar nič videti po tem. Okrogli, rdeče zagoreli obraz se ji veselo smeje iz črnih, volnenih gub naglavne rute in za breški vinarček, ki ji ga položi Katrica v skledi-co, ji Komeljca pomoli polno pest brinja čez krošnjo. Poleg tega še sveženjček smolovih jagod, šop sladkih koreninic in limonke, tudi gorčičnega zrnja in kadila. Ko hoče deklica smukniti mimo Marijinega vodnjaka, jo nekdo, ki počiva na vlažnih stopnicah, nagovori: "Dete moje, kaj meniš, da ni božja dobrota močnejša kakor kadila in zdravila?" Katrica zadrži korak. "Kajpada je," reče urno, "brez božje milosti zdravila seveda nič ne pomagajo!" Nato zapazi, da je mož tuj in ubog in da mu leže na zarjavelem obličju sledovi obilnega trpljenja. To ji gane mehko srce: rada bi mu storila dobro, toda ne upa se dati mu miloščino, ko je ni prosil. Z oklevajočimi malimi koraki odide. Kaj če je lačen ? — Ampak berač gotovo ni. Navsezadnje bi ga še razžalila, če bi mu ponudila vinar! Toda — človek mora storiti dobro, kjer le more — svetniki . . . Kradoma se ogleda. Tujec sedi še vedno pri vodnjaku in niti ne opazi, da ga obme-tujeta dva pocestna paglavca z drobnimi kamenčki. Zdaj si Katrica povzame moči, gre k tujcu nazaj, ljubeznivo zardi in ga vpraša s toliko ponižnostjo, da še kneza ne bi moglo užaliti: "Ce bi baš hoteli, bi vam rada dala malo juhe!" Zazdi se ji na vso moč čudno, da ji reče tujec tako prisrčno "Bog lonaj!" in gre potem za njo čez trg do Flegarjeve hiše. Je vsa srečna zastran tega, malce hudo pa ji je vendarle, ko jo dve, tri ženske tako radovedno gledajo. V veži, kjer je lepo hladno in pada luč tako pomračno skozi mali linici v vratih, sede tujec na kamenito klop in Katrica mu primakne bliže vežno mizo. Potem gre urno gori v kuhinjo in dene v skledo dobre reci, ki brbotajo nad ognjem na ognjišču: sočne zelenjadne juhe, vanjo dene grižljaj prekajenega, drobljanec polente; k vsemu temu pa še kos črnega kruha. Je vse jako vroče. Vzeti mora desko za rezanje, da na nji nese skledo, tudi leseno Žlico — nožič bo pač sam imel. Zadnji trenutek se zmisli, da bi Liza na vso moč zmerjala, če pride iz hleva — pa to nič ne de — oče bo že z njo potegnil! Urno skoči spet doli po stopnicah in prijazno se smehljajoč postavi skledo na mizo. Tujec se pokriža in začne počasi jesti. Katrica se ukeri njemu nasproti na stopnice in mu resnobno gleda v obraz. Kako mu tekne! "Odkod pa prihajate?" vpraša slednjič boječe, medtem ko si popotnik reže meso. Tujec jo prijazno pogleda. "Od daleč." "Ah!" veli deklica. "Romate? Na Svete Višarje — ali k sveti Hildegardi Za Kamnom?" "Tam sem bil včeraj," odvrne romar. Katrica si podpre komolec ob koleno in si položi lice v dlan. Boječe ji sprašujejo oči romarju v obraz. Slednjič reče in beseda ji zastaja: "Tedaj ste — od daleč videli tudi Pod-krnos — cerkev in hišo — gori v pečev-ju?" "Tam sem bil čez noč — ne daleč od tam — tam sem bil tudi pri sveti maši." "Tako ..." reče Katrica in rdeča usta ji zadrhte kakor v strahu. "Podkrnos ... ga dobro poznam," meni čez časek Katrica. "Kdo je imel mašo?" r "Jako pobožen mašnik je bil." "Je bilo dosti ljudi v cerkvi?" "Nekaj kmečkih." "Je velika hiša, proštija, ne?" "Velika, ampak mračna. Napis nad vrati me je vsega užalostil." "Kaj pa pravi napis?" "Hie per diem sol non uret te, nec luna per noctem." "Kaj se pravi to po naše?" "Tu ti ne sije sonce podnevi in ne luna V- • «« \ ponoči. Žalostna pomolči Katrica za nekaj časa. Potem vpraša dalje: (Dalje prih.) Kakor mnogo drugih, tako je zaradi mazaštva, ki ga je izvr- tudi 30 letni Nemec Hans Stu-bendorf, doma iz Hanovra, stopil 1. 1929 v francosko tujsko legijo. Tam te nič ne sprašujejo, kako in kaj, za arabske krogle si že dober. Hans je v legiji ostal 7 let, in ko mu je potekla doba, za katero se je obvezal, se je vrnil v Francijo. Toda, čeprav je življenje v legiji naporno in nevarno, se je Hansu, ali po naše Janezu, stožilo po tem življenju in je podpisal v Nan-cyju novo pogodbo za v tu jako legijo. Toda mnogokrat se zgodi, da človek ne pride tja, kamor želi. Med potjo je padel med španske miličnike, ki so ga pretentali, da je odrajžal z njimi in sicer kot zdravnik, čeprav se na ta posel ni prav preveč dobro razumel. Odrinil je v Španijo, kjer je zdravil ranjene vojake. Zdravniško službo je opravljal vse do razsula rdeče španske vlade. Po razsulu pa je pri Perthusu prekoračil francosko mejo, kjer so ga prijeli in zaprli, ne morda ševal kot "zdravnik", ampak zaradi tega, ker je prelomil pogodbo in ni z legijo odrinil v črno Afriko. Za svojo lahkomiselnost se bo moral trdo pokoriti. Francoski zakoni v takih primerih ne poznajo nobene šale. --o- "REVNA VDOVA" — MILIJONARKA Toledo, O. — 73 letna vdova Ethel Kaufman,ki.je umrla 11. aprila, je bila od znancev in prijateljev smatrana, da je revna. Po njeni smrti pa se je zdaj ugotovilo, da je lastovala premoženje vredno nad milijon dolarjev. Sa.mo v svoji sobi v sanatoriju, kjer je ležala, je imela skritega v gotovini $150,000. POSLUŠAJTE vsako nedeljo prvo in najstarejšo jugoslovansko Radio uro od 9. do 10. ure dopoldne na WGES postaji, 1360 kilocycles. NOVE KNJIGE CIGANKA — Zelo zanimiva povest i/ domačih slovenskih hribov. Vsebuje 160 strani.............. 55c ČRTICE. — Spisal Fran Ks. Me-ško. Črtice: 'Njiva', 'Črna smrt' in 'Slovenske gorice'. so posebno zanimive. Knjiga vsebuje 160 strani ........................................ 55c ČUDEŽ! ČUDEŽ! — Zanimiv sodobni romdn, ki ga je spisal I. C. Raynaud. Poslovenil Franc Kolenc. Brošura vsobu 94 strani in stane ...................................... 35c DOM. — Roman iz šlezijskih hribov. Spisal Pavel Keller. Je to zelo interesanten ljudski roman. Vsebuje 210 strani in stane........ 75c DUHOVNIK S KRVAVO HALJO. — Resnična irska zgodba. Spisal R. De' Nevery. Prestavil in priredil Fr. Kolenc ................ 50c HUBERT. —Interesanten roman iz gozdov. Spisal Pavel Keller. Ps^lovenil dr. Ivan Dornik. Vsebuje 272 strani................................ 85c KRUCI. — Ljudska povest po zgodovinskih virih. Spisal Januš Goleč. Knjiga vsebuje 142 strani in stane....................................... 55cl KRVAVE ZARJE. — Roman iz Mehike, spisal Guadelupe. Priredil in poslovenil Franc Kolenc. Vsebuje 172 strani.............. 55c NA POLJANI. — Spisal Frart Ks. Meško. Veleinteresantna povest, zajeta iz slovenskega življenja. 176 strani...................... 90c PRAVICA IN USMLJENJE. — Spisala Mara Pavič. Povest iz hrvatskega življenja. 97 strani.. PROPAST IN DVIG. — Zanimiva ljudska povest izpod pere- 35c sa Januša Golcc. Vsebuje 130 strani in stane................................ 45c ROKOVNJAČI IZPOD TA-TRE. — Zanimiva poljska povest. Spisal Kazimir Przerwa-Tetmajer. Prestavil A. Benko-vič. Rokovnjači izpod Tatre in druge sjovanske povesti vsebuje 202 strani ........................................ '60c SKRIVNOSTNI STUDENEC. — Spisal Pavel Keller. Zanimiv roman, ki je zajet iz ljudskega življenja. Vsebuje 192 strani .... 55c T ATEN B AH. — Zanimiv zgodovinski roman, ki pove, kako so habsburški vladarji zatirali in izdajali jugoslovanske narode. Vsebuje 293 strani........................ 80c TROJNO GORJE. — Nadvse in-tpresantna ljudska povest o trojnem gorju slovenskih in hrvatskih pradedov. Spisal Januš Goleč. Vsebuje 181 strani............ S0c IGRE ZA DRAMSKE Ottefe GUZAJ. — Igra v petih dejanjih, z ne preštevilnim osobjem. Igra ima zgodcTvinsko ozadje po ljudski povesti "Guzaj". Stane.. 35c IZGUBLJENA OVCA. — Igra v treh dejanjih prav zanimiva...... 35c KRIŽ IN SOVJETSKA ZVE- ZDA — Drama v štirih dejanjih. Zelo zanimiva in priporočljiva prav za sedanje čase, ker je obenem poučna kam privedejo narode in ljudstva razni izmi 35c Te knjige ima v zalogi naša knjigarna. Naročilom pridenite potrebni znesek, ker po C.O.D. radi visokih stroškov knjig ne pošiljamo, razven, če želi naročnik iste sam plačati. Iskre. Ne zapišem tega, da bi morda podiral idejo neke skupne in enotne fronte. Ce gre narodna svoboda, gre vse, vsako "idejno trenje" je nemogoče. Zapišem pa, da opozorim, kako se takoj pokažejo — načela. V "Napreju" jma J. Smel-nik v podlistku razpravo o "Nastanku in razvoju sveta in življenja". Tu je človek le "opica. — človek". Ako je tako in bi bilo tako, potem je Hitlereva rasna teorija vsa na rriestu. Vsak odpor bi bil naravnost nesmiseln, ker "opica — človek" sploh nima nobenih pravic. Velja le nasilje in pravica močnejšega. Praktično potrebuje opica — človek le kruha!, in tega bi Hitler morda vsaj nekaterim takim človeškim opicam poskrbel, dasi bi ga drugim vzel, in jih bo postrelil, ako se mu ustavljajo. In kaj bi bilo na tem, da jih postreJi? Pravic nimajo te opice, in ko so postreljene, ne potrebujejo več kruha. Čemu kričanje radi nasilstva? Drugo je, da bi utegnilo služiti pozneje, ali pod drugimi pogoji. Prav komunistični krogi, kolikor se uclejstvujejo med nami Slovenci, so se silno začeli zanimati za — Jugoslavijo. 'Rešimo Jugoslavijo', poživljajo, "vsi za Jugoslavijo" opominjajo. "Ne več oklevati", pišejo. Prav, prav, ničesar nimam zoper to, ker meni je Jugoslavija vse bolj pri srcu. Ampak, rdeča gospoda, ali ne zvonite močno že po toči ? Danes je Jugoslavija vsa kakor v oklepu. Recimo, da bi bila Jugoslavija to, za kar jo hočete da(nes imeti. Vprašanje bi bilo, če bi se mogla tudi zedinjena te'm volkovom zoperstaviti. Ampak skozi 20 let ste imeli za to Jugoslavijo samole zaničevanje, zaničevanje in kritiziranje tudi tam, kjer ni bilo povoda za smešenje in pobijanje. Zdaj stoji ta Jugoslavija pred smrtno obsodbo, in stoji vsa razdejana in razcapana in sprta in razdvojena in pripravljena, da u-dari najprej brat na brata, ne na! skupnega sovražnika obeh, ker tega bo prej še poklical po muštru slovanskega bratstva tam pri Slovakih. In če bi se dogodilo, da "se Srb poda le Bogu", bo že Hrvat poskrbel, da bo podlegel, in kak Slovenec se bi mogel kvečemu le primojdušvati. Ta|ko ste zidali in pri tem pomagali s — podiranjem, kakor je pristno slovanska umetnost (??), in zdaj ste nakrat našli srce za to podrto in prokl. .Jugoslavijo, zdaj, ko nudi svetu podobo politične razvaline. Imela je Jugoslavija napake, in kje jih ni, ampak kaka Maria Zumrova vam je bila prava svetnica, kak dr. Korošec pa le "pop", in vsakega političnega pustolovca sta zagovarjali, naj resnejše može pa pokazo-vali, kakor bi ti videli svoj poklic le v tem, da take pustolovce mučijo in preganjajo. Prepozno zdaj zavijate oči. Tudi edina Jugoslavija bi se ne mogla obraniti oklepa, ki jo zdaj obdaja, tako razcapana niti najmanj, in če bi se dogodil tudi čudež, da bi brat ne zadavil prej brata, preden bi mislil na pravega narodnega sovražnika. Kdor hoče imeti hišo, mora zidati, ne podirati in rušiti. * V Duquesne, Pa., so ogorčeni Slovaki duhovniku oplju-vali župnišČe; ker je hud 'hlinkovec". Obžalovanja vredna otročarija. Najmanj je prepozno. Krava je že iz hle-val in ima svastiko okoli vratu. Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 West Cermak Road -:- Chicago, Illinoi' .......................................................................................................................................................................................... Sveto pismo - novi zakon Vsebuje Sv. Evangelije in Dejanja Apostolov. Knjigo je priredil in sestavil č. g. Jožef ZidanšeJc, duhovnik lavantinske škofije. Vsebuje 5ki strani in je primerne žepne oblike. STANE S POŠTNINO QQ Naroča se na naslovu: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 W. Cermak Rd. Chicago, Illinois Najpripravnefši MOLITVENIK ZA AMERIŠKE SLOVENCE JE: SLAVA MARIJI (Spisal P. K. Zakrajšek.) 5 .......................................................................................iiiiioiifniiiiiiEiii...............................................črnin.................................................................. Vsebuje tri maše; raznevrstne molitve; križev pot; več litanij, pesmi in skupne molitve, ki jih rabijo društva pri skupnih obhajilih. Je zelo praktičen molitvenik. Molitvenik je vezan na tri načine in stane: Vezan v umetno usnje, zlata obreza............$1.00 Vezan v pristno usnje trde platnice, zlata obreza ..............................................$1.25 Vezan v fino usnje, vatirane platnice, zlata obreza ..............................................$1.50 Pri naročilih vedno omenite, katere vrste vezavo želite in za isto pošljite potrebni znesek, kakor navedeno v cenah. Naročila sprejema: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 W. Cermak Road, Chicago, Illinois DR, H. M. LANCASTER DENTIST 2159 West Cermak Rd. (ogel Leavitt St) Tel Canal S817 CHICAGO. ILL. Širite in priporočajte lift 'Amw ikanski Slovenec" I MOLITVENIM Vsem, ki so nas zadnje mesece popraševali po molitveniku "DUŠNA PAŠA", ki ga je spisal škof Friderik Baraga in so ga izdali preurejenega v starem kraju javljamo, da smo jih dobili v prodajo in zalogo. Molitvenik "DUŠNA PAŠA" stane........$1.50. V prodajo smo dofrili tudi molitvenik "SVETE MAŠE", ki ga je sestavil in priredil č. g. Vital Vodušek. Tudi ta molitvenik stane........$1.50. \ Tretji molitvenik, ki smo ga prejeli v prodajo je "SLAVA GOSPODU", ki stane tudi $1.50. Naročilom je pridjati potrebni znesek in poslati na: KNJIGARNA AMER. SLOVENEC 1849 West Cermak Road, CHICAGO, ILL. Učbenik Angleškega jedka Vsebuje SLOVNICO in kratek SLOVAR. Zelo praktična knjiga. Žepne oblike. Naročila s potrebnim zneskom Je poslati na: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 West Cermak Road, Chicago, Illinois TA NOVI SLOVAR ima posebno poglavlje o ameriški um gleščini. Slovar je priredil in »e»tavil znani profesor J. Mulaček, ki je bival več let v Ameriki. — Knjiga ima 295 strani. CENA: Trdovezan v platno-- $1.50 Broširan mehko - .........$1.25 PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V CHICAGI Louis J. Zefran 1941 W. Cermak Rd., Chicago, Illinois Phone Canal 4611 NA RAZPOLAGO NOČ IN DANi — Najboljši automobili za pogrebe, krste in ženitovanja* Mrtvaška kapela na razpolago brezplačno. — Cene zmerne.