wr:*;:^


r~—
Najveiji ▼ Zdr ValU u n
i
Združenih diiaviJi V«(jft za. Trne leto - - -
Za pol
Za New York celo leto -
_ Za inozemstvo celo leto %ma ......I........ ■mu lil II ■
GLAS
list; slovenskih .delavcev v Ameriki.
TU largest Stoveni
tbe United S
«
I—rad every day exc
and legal Holiday*. 75,000 Readers.
TELEFON: CORTLANDT 3876.
Entered as Second 01ms Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, V. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879.
TELEFON: CORTLANDT 2876
NO. 211. — ŠTEV. 211.
NEW YORK, SATURDAY, SEPTEMBER 8. 1923. — SOBOTA, 8. SEPTEMBRA, 1923.
VOLUME XXXI. — LETNIK XXXI.
SPORAZUM MED MAJNABJI iN BARONI
V kratkem času bo podpisana nova pogodba med obema strankama. - ljudje bodo morali plačevati več za premog. — Majnarji in operatorji so se zadovoljili s predlogi posredovalca Pinchota. — V par dneh se bodo vrnili na delo. — Desetodstotno zvišanje plač. — Tona bo za en dolar dražja.
Harrisburg, Pa.. 7. s**|it«*mbra. — Danes jnipoldne ob >tirih j«- I ti I koiir-ai! stiajk koj>a«Vv trdega premoga. Voditelj m raj kar j«« v, Joiui L. Lewis, ji* naniree for-[iii obve.Mil govorni'rja Piin lmta. da so United Mint* ki-rs sprejeli njegov program, ki >h» podlaga nove po-
< io i v
'»Tiier j** tak'»j obvestil <» tem zastopnike opera-
Kmalo zatem je bilo sklenjeno, da s** }>o v najkrajšem ea-u \rsila skupna ki»iifeit*nea, ko je namen bo sestaviti liovo plaeilno ] h »god ho.
Nova ] Migi niha ho veljavna za kratek eas, morda za i tio leto.
I o zim«" i, da se bo kmalu pojavila možnost novega strajka.
IMavei so si• zadovoljili z deset iHlstotnmi zvišanjem.
Zastopniki delavei v in delodajaleev so že imenovali v po-ebi'ii « m I Iim »r može, ki bodo sestavili novo pogodijo.
K malo zatem je poklieal k sebi governer Pineliot eas-nikarske jjoro«"evalee ter jim irkel: —
"Takoj v zaeetku sem bil mnenja, da bo ta štrajk kina lu uravnan, kajti treba ^a je bilo uravnati. V sredo se je moje zaupanje utrdilo. Obe stranki sta zaeeli popuščati. Včeraj popoldne je pa liapo/il odhwilen trenutek. Brez puvfhikegH obotavljanja sta obe stranki izjavili, da sta pripravljeni dati gotove koncesije.*'
Majnarji no se ljaje zato udali, ker niso hoteli, da bi javnost pre ver ti pela.
Kljub temu Ijo pa le javnost tista, ki bo nosila po-»letiiee strajka.
< Vna trdega premoga se bo namree zvišala za en dolar pri toni.
HARVEY SE BO KMALU VRNIL!Sm PREDSEDNIKA ARMOUR V ANGLIJO.
PREDSEDNIK C00LIDGE, NJEGOVA ŽENA IN NJEGOVA DVA SINOVA. _:_-t.
ČASNIKARSKI DOPISNIK 0 POTRESU
To je poročno človeka, ki je preživel strahote potresa. — Dopisnik Univerzal Service poroča o prvih trenutkih zmede. — Prizor v nemškem poslaništvu. — Razburjene ljudske množice. — Poslopja v plamenih. — Vojaštvo v akciji. — Požar v Jokahami viden daleč naokoli. — Tokijske bolnišnice uničene.
Poroča Duke N. Parry, štabni dopisnik Universal Service.
ZNAČILNA IZJAVA OR. STRESEMANNA
Če ne bo tekom dveh tednov zavladal mir, bo konec nemške države. — Pogajanja med industrijalci in finančniki. — 66 milijonov mark za en dolar.
Washington, 1). CM C. sept. —
Na nv uj dom v New Jersey je odpotoval c »l. Harvey, ki je 1 >> 1 v«" -^.»t prcilsnlnika l^Kvlkipa. V s< 11 ■.t«* >.«• bo pa mrkom "LK-via-thjiDum" <»<ljK-ljal proti Londonu.
kj.*r Ko zopet pr«'ju*l službo ante.
ri*k»*ura jM^lan ka v Angliji. I
POLICIJA NA KRFU POD LA SK0 KOMANDO.
Berlin, Nemčija, 7. septembra. Kancler Štreseniann je povedal rnhr-dcih industrj-uradnikom delavskih
POSLANIŠKI SVET JE POKOREN MUSSOLINIJU
Poslaniki se ne brigajo za stališče Lige narodov — Grki sc poslali zahteve, ki niso nič bolj mile kot one v Mussolinijevem ultimatu.
Kobe, 7. septembra. — V soboto opoldne kroj* dvana jste ure sem se mudil v poslopju nemškega poslaništva. Z nemškim trgovskim komisarjem dr. Kelbom sem razprav-ljal o nameravani liemško-japonsko-ruski zvezi. Naenkrat se je v sobi narahlo streslo. "Potres/' je vzkliknil dr. Kell>. planil kvišku ter stekel po verandah na prosto. Tla so se žarela moeiiejše tresti. Oddalee je bilo slišati grmenje. Xa trati preti poslaništvom se nama je pridružilo ve rje število Japoncev in Nemcev. Zemlja se je zibala kot zibelka. Izza velikega potresa leta 1855 Japonska ni doživela takih stres-Ijajev. Dr. Kelb in jaz sva bila prepričana, da se morajo zdajzdaj odpreti tla pod nami.
Zatem sem poklieal taxieab ter naročil šoferju, naj me pelje v Japan Advertiser urad. Mislil sem si, da mi bo mogoče odtam poslati kako vest v Ameriko.
Na vojnem ministrstvu sem opazil, da je zidovje vse razpokano. Ko sem se vozil mimo poslopja zunanjega urada, sem natančno videl, kako so se drobile stene.
V Hibia parku sem opazil skupino zbeganih Japoncev. Kot brez glave so divjali semteitja in so silili na-odprte prostore.
Pred uradom Advertiser sem opazil skupino ameriških in angleških časnikarjev. Nihče si ni upal v poslop-Brzojavne zveze so deloma obnov-zatem je začelo poslopje goreti.
POMOŽNA AKCIJA ZA NESREČNO JAPONSKO
JEVE KOltfPANIJE OBMOČEN,	zastopnikom
__jalcev in u
Chicago, 111.. 7. septembra. —	unij. tla Mora biti tekom dveh ted-
IVtna jistle.tni .vin .Tud&ona White-*	nov sklenjen mir s Francijo, predalnika Armourjeve dražbe, tO He lie 1)0 Zgodilo, bo
je bil nsmK-en pri poskusnem	nemška država uničena.
streljanju. I'^trelil jra je lijrjrov t o vari*.
400 GRKOV ZADRŽANIH V NAPOLJU.
Nopolj, Italija. 7. septembra. Oblasti so za par dni zazdežale v tukajšnjem mestu 400 Grkov, ki Eim, Italija. 7. septembra. — so dospeli sem s parnikom President Wilson i z Amerike. Končno je vlada odredila, da gredo lahko svojo pot.
(rovemerju otoka Krfa se je popolnoma ponrečik) pomiriti prebivalstvo. l/med 17.000 azijskih beguncev jih bodo 4000 poidali na <Jr»ko. Za begune«1 skrbi ameriški Bdmi Kriz.
P'llk'ija otoka Krfa je p« d italijansko komando.
RC JAKI, NAROČAJTE SE NA 'GLAS NARODA'. NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDRUŽENIH DRŽAVAH.
DENARNA IZPLAČILA
V JTJGOSLA VUI, ITALIJI IV ZASEDENEM
OZEMLJU
— potom umi« banko larriujejo Banaaljiro, hitro in 90
eeoak:
TkraJ m bik mi* mm lUliin
^Vfoilirlji:
feupoOllja nt ttdnje poŠto In IspUtaJ« "Kr. pofttnl Okorni trad" te
Madrtruka banka" v LJubljani Zambo. Beograda. Kranja. Celju, Mariboru. Dubrovniku, Splitu, Sarajevu ali drugod, kjer je paC aa Hitro M»<?l>o nmjuaudneje-
1000 Din. .. $11.70 .. K 4,000 2000 Din. .. $23.20 .. K 8,000 5000 Din. .. $67.50 .. K 20,000
Prt itAkasltlfi, ki anaftaj« manj kat an «!•»• atnarjav raiunlm«
1« centov U poAtntn« In drug« itrOU.
Italija ta	nanttaii tnw'jt' BaapoiUja aa aadaja paAca ta tavtatafe -Jadranska banka"
Opatiji la Sadra.
200 lir	........ $ 9.60
300 lir	........ $14.10
500 lir	........ $23.00
1000 lir	........ $45.00
Prt nakaOttti. M InaSaJ« manj at
«a poitnloo In drug« atroik«.
U
Vrednot dinarjem ln liram sedaj nI atalna, menja as Teftrat la neprf-Cakoraao; ia tega ruioft nam ni motoge podati	con
po esnl onega dno. ko nam dospe poslani denar ▼ roka.
isjaUft glejte pao*sn oclaa t tsm U*m.
Zork
Js posUtl Draft
Money
Stresemann j«' 1» i I popoldne pri francoskem pjrslanikn. Pritožil se je. <la nasprotujejo Franeoxi po-fjajanjam. ki se sedaj vrše me<l fraiKMkskimi. nemškimi in l>el«ri.i-skimi industrijalnimi baroni ter finančniki.
Pogajanja ne napredujejo tako kot bi morala. Po mnenju Strese-manna vsak izgrubljen dan po-pubonosen za nemško stališče.
Pred par tedni je vlada zapo-vedala. <la morajo vsi privatniki, ki imajo kaj tujezemskeqra denarja. izročiti ta denar državni blagajni ,7.a kar bi do-bili nemške marke.
Vsak. k<lor bi se temu povelju ne pokoril, naj bi bil zaprt. Prve dni so ljudjje dajali, sedaj so pa začeli skrivati tu jez*-m ski denar.
Marka je strahovito padla.
Za en ameriški dolar je mogoče dobiti G6 milijonov nemških mark.
ljene. — Newyorcani so že dali poldragi milj on dolarjev. — V Tokio in Jokahami je izbruhnila kolera.
13ERENGARIA. JE SREČALA VELIKO LEDENO GORO.
Washington, D. €., 7. sept. — S parnika Berenpraria je dospelo brezžično poročilo, da so srečali na visokem morju -velikansko ledeno poro. Kapitan je imel toliko prisotnosti duha. da se ji je v zadnjem trenutku izognil, sicer bi se pripetila nesreča.
Pariz, Francija, 7. septembra. Ministrska predsednika Mussolini in Poincare sta se popolnoma osamosrojMa ter se ne brijrata za nobeno oblast na svetu.
Ne g-lede na odločne proteste Anglije, se ni obrnil Mussolini na Lijro narodov, pač pa na posla-niski svet.
In poslaniški svet je poslal Grški zahteve, ki so skoraj baš tako ostre kot so zahteve, vsebovane v Mussolinijevem ultimatu.
Poslaniški svet zahteva:
Grška mora prositi Italijo za odpuščanje. Spoštljivo mora pozdraviti oddelek italijanskih bojnih ladij, ki bo dospel v spremstvu angleške in francoske bojne ladje v Pire j.
V katoliš-ki katedrali v Atenah se mora vršiti svečana služba božja za ubite člane italijanske mejne komisije. Pri tej priliki morajo biti navzoči vsi člani jrrške vlade. jZ as t a ve morajo biti spuščene na poldrop.
Grška mora plačati družinam pokojnikov petdeset milijonov lir odškodnine.
S tem bi bil končan jrrško-itali-janski spor.
Diplomate pa vedno bolj vznemirja napeto razmerje med lta Ji jo in Jugoslavijo. Kot se poroča skuša skleniti Jugoslavija zvezo z rusko sovjetsko vlado.
Mesto Tokio je skoraj čisto odrezano o<l vsega sveta, dočiim »o z drugimi japonskimi mesti že ob- lrir^vo dete novljene kabelske, brzojavne zve-' .
ze. —
flA KHKIt
ali v*
Točk, S, T,
JUGOSLOVANI ZAHTEVAJO v REKO.
Rim, Italija, 7. septembra. — Tukajšnje časopisje poroča, da jugoslovanski listi silijo vlado, naj izkoristi sedanje italijanske težave ter naj zasede Reko.
COOUDGE JE DAL ZA SREČKE JAPONCE.
NE-
Washington, D. C., 7. sept. — Predsednik Coolidge je daroval danes $100 v sklad, ki je name-njen za pomoč nesrečnim Japoncem.
Vse je sililo na prosto, iz mesta ven. Nekateri ljudje so ponujali mojemu šoferju po petindvajset dolarjev, da bi jih odpeljal. Možak mi je pa ostal zvest ter me je peljal v Imperial liotel v severnem delu mesta. Ceste so bile polne malih voz in beguncev.
Tu je ležal mrtvec, krog katerega se je strinjala skupina prijateljev, tam je zakrivala mati s svojim telesom \Tsled prevelikega navala na nliei sem moral izstopiti iz taxiqaba. Odpravil sem se peš naprej.
Na tisoče in na tisoče japon-1 Ko sem dos^cl do ccsarske	so *>ila 1;
skih vojakov odkupuje razvaline j mstracijska poslopja m knjižnice že v plameinln Stekel
sem v observatorij, misleč, da brezžični aparat se deluje.
Superintendent mi je povedal, da takega potresa se ni bilo na Japonskem. Vsi aparati so bili uničeni. I 'službene i so z mrzlično naglico spravljali skupaj arhive.
Nadalje mi je povedal superintendent, da je hiio središče potresa 103 kilometrov južno od Tokio, nekje na otoku Osliima-
Ob štirih popoldne je Tokio že na več mestih gorel. Nihče se ni zmenil za gašenje. Vse vodovodne cevi so namreč že prej popokale. Iz sredine mesta je bilo slisati strašno grmenje.
Napočila je noč s svojimi novimi grozotami. Ljudje so drli kot podgane iz prokletega mesta.
Ko sem zapustil Tokio krog dvanajste uro ponoči se je bližal ogenj iz treh smeri proti središču. Vsa vladna poslopja so bila razdejana. Med hišami ni bilo nobenega človeka, vsak malo širši prostorček je bil pa lia->it z ljudmi. Velikanske ljudske množice so se odpravile proti Jakahami. Iz daljave je bilo videti velikanski sij. Le malokomu jo padlo v glavo, da je Jokahama že v ognju in razvalinah.
Na vogalu sem srečal dr. Riehmonda, uglednega den-Lsta iz Jokahame. Bil je razcapan in začrnelega obraza. "Kam?" me je vprašal. "V Jokahamo," sem odvrnil.
4'Jokahame ni več. Ce hočete kam, si morate nabaviti vode in kupiti živila. Sicer boste lakote umrli."
Kmalu zatem sem se na lastne oči prepričal, da je v Jokahami razdejanje še večje kot pa v Tokio.
in papravlja ceste.
V Tokio in Oklahomi je izbruhnila kolera.
Amerikanci so se prvi odzvali klieu na pomoč.
Newyorcani so nabrali za japonske nesrečnike poldrug miljon dolarjev. Prostovoljni prispevki v Washingtonu znašajo že dva mi-ljona dolarjev.
Za časa potresa se je nahajalo v Tokio in Jokahami kakih tisoč Amerikancev. Koliko jih je med njimi izgubilo življenje, se zaenkrat še ni moprlo natančno dognati.
Osaka, "Japonsko. 7. septembra. .Danes je bilo oficijelno razglašeni«. da ni nLko.mii dovoljen vstop v Tokio, razen ee pride tja po ofi-cijelnih opravkih.
San Francisco, CaL, 7. sept. — Brzojavna zveza med Tokio in Kobe je zopet ustanovljena.
VELIKANSKI POŽAR V KA-NJONU.
PA&NIK PRESIDENT GRANT NA VABNBM.
Washington, D. C., 7. serpt. — Shipping Board v San Francisco je dobil poročilo, da se nahaja parnik President Grant na varnem v pristanišču Manila.
Prve brzojavke so naznanjale, da je parnik v plamenih.
PROTEŽIDOVSKI NEMIRI NA Na RUMUN8KEM.
Santa Barbara, Cal., 7. sept. — Velikanski gozd v Oso kanjonu je začel goreti. Požar se širi s strahovito naglico. Mesto Santa Barbara je ogroženo.
POINCARE BO ODGOVORIL STRESEMANNU.
Pariz, Francija septembra. Ministrski predsednik Pbincare se je podal danes na svoje poletno bivališče v Sampi^ny. Tam bo sestavljal odgovor na Stresemannov govor, ki. ga je imel pred nekaj d en vi v Stutgartu. Tedaj se je Stresemann zavzemal za možno ekonomsko zvezo s Francijo.
Bukarešta, Romunsko, 7. sept. V tem tednu so se tukaj dvakrat pojavili veliki protižidovski nemiri. Romuni so napadli Žide ter jih pretepali s palicami.
Ko je posegla vmes policija, je aretirala večje število Židov, da so oni povzročili nemire.
ADMIRAL ANDREWS V BERLINU.
Berlin, Nemčija, 7. septembra Danes je dospel iz Stetina v Berlin ameriški admiral Phillip Andrews. Pri tej priMki je obiaka podadmirala Behnckeja, ki je še! nemške, admiral itete.
DEVETLETNA DEKLICA JE ZOPET IZGINILA.
Mati-devetletne deklice Doroteje Hastings je prišla na policijsko postajo na 150. ulici v New Yorku ter javila, da je njena hči zopet izginila. To se je zgodilo v dveh letih že sedemnajstkrat. Doslej so deklico še vedno dobili, ko se je vozila v vozu cestne železnice.
HARDING JE IMEL DOBITI N0BL0V0 NAGRADO.
ZRAČNI PILOT SE JE UBIL.
Cleveland, Ohio, 7. septembra. Pri Napoleon, Ohio je bil prisiljen spustiti se na tla zračni pilot H. C. Thomson. Pri tem je tako nesrečno padel, da si je zlomil hrbtenico.
Umrl je malo pozneje z bolnišnici.
Kod an j, Dansko, 6. septembra. Pokojni predsednik Harding je bil eden izmed tridesetih oseh, katerim bi se imela letos izročiti Xo-blova nagrada.
Na seznamu sta tudi Robert Cecil in bivši ?aški minister Nitti.
Vsak pevec bi moral imeti
novo izdajo "PESMARICA GLAZBENE MATICE" Za štiri moške glasove Uredil Matej Hnbad Knjiga ima 296 strani, ter vsebuje 103 najboljših in najnovejših pesmi z notami.
Cena s poštnino $3.00. "GLAS NARODA" 82 Cortl&ndt St., New York, N. T.
GLAS NARODX. 8. SEPT. 1933
OVUM an« PubHoAM by
»«*!»• UKIir*.
M ConUMl ItrMt,
•f Manhattan. Nm Yark City, H. V.
••LA« N A N O O A" rVdM af Ma P*HMel
C« Ml* Mta Mila MM M AMTila	Mm	•s		mm
Vi mi tri* _ i «m~ ■ i m i >mmim -	MJ0 Zs		■"•■t ni tfS Mi	Vil
I ..>.. oi.m »• .	•ui	am	S" ■ ii _. —ii I ■ l _ 1 1	
				
Subscription Yuriy M.t*
A^v9ftlMfn#nt on A Qrv^fn^fva.
'	lahaja wlcl daw liwanU na«aU m
lufiA t>M
m tour •at: ar
la MtkBoatf aa na nlobfiaMft,
r. Prl in wK kxajt mlt MtiHU* wnasl. Aa Utrcja
-•CA« NARODA"
■orMj|k mt MinnatUa, I
Teleananei Cartlan4t M71
U
CHECK-OFF'
Moč naroda

je v čilosti njega mož in žena. Ustvarite to čilost s splošno uporabo Bordenovega Grade "A" mleka.
r—7
Nabavite si maslo in jajca na
Bor d eno vem vozu
Pmliio un«>tovimo, zakaj nočejo pitmogarski baroni
j < t • 'j • ■ t i « h« t k -oft"' sistema, se oziit»nia nekoliko na želez-
jin t. I.i njM i irajo v okrajih trdega premoga.
Glai ne žile, po kitfrih se odteka antracit proti mof-	___
in |>risianis<'eiu in drugim središčem so Baltimore iiij gtrajk jadranskih mornarjev.
<)! ••, j;rir. .Philadelphia in Reading, Pennsylvania, Lack-! \z j^o^rada poročajo, da je mi-
;i\\ ;m A in L' llijjj Valley Železnice.	j nistrstvo vojne in mornarice od-
K<>iJtn»lo mid Krit- železnice ima J. P. Morgan in I ločilo, da se na Jadranskem mor-
( oiurmnv.	.	ii-i,
' :	. ... ,, . . , . .	w -d • j i na ta iiai-ni. da se na brodovili za-
M« 'i ravnatelji hnc zeleznice je hdward C. Berwmd,t .. , -
*	■ posli osobje vojne mornarice m
»ifjvi-.gih premogovnih magnatov. Nadalje ravna- Tako ves promet oi«lr-2i do deftni-
BORDENS
Farm Products Co.Inc. Walker 7300
Novice iz Slovenije.
ct*v. j;f.i zvonikov, ali zidar>k.ili odrov, ali kako drugače, te^ja statistika ne pove. Planinske nesreče
ti\ n«'tfa zaključka štrajka.
1» !j I V ve Narodne iJanke. George P. Baker in Arthur M. An<l< r>"ii. «-laii Morgan Je Company.
V r; i vi la 11 'lj >kem svetu dvajsetih železnic sedi 114 Pobegnila sta od doma bankirjev.	lTletni Jo«iip Kretzlei\ doma iz
i Vi zadnji konferenci med majnarji in zastopniki de-i	Stike, in 171 etna Zofija
,	,	, • ■• r/ 1 j Toniše. stanujot-a na Glaneah. Oba
■ ,;i,..|iw, katero ie sklicala premogovna komisija Zdrn-	..	. i„j:„:
,	v • • ■»	•	•	Is** potdkata p* mestu m okolici.
>■• .» ill tlržav p > prekinjenih pogajanjih v Atlantic Citv, se
j.■ >i.'■» p kazal... da niso operatorji sami svoji gospodar-	Neopažena statistika.
so štete posebej (4). Zelo visoko j ju v>tj»ofttavi parobrodna plovitba je število utopljencev — 131! Ta
hoiendr.a številka kaiže sicer, da so naše vode deroče in op asu e* jk>-ve pa tudi. da je prebivalstvo zelo lahkomiselno in neprevidno, painja zMo nedoatatna in da ni nikjer primernih rešilnih naprav.
Pameten zakonski mož ne bo nikdar skušal ženo z besedami prepričati, da je v zmoti.
Rajši ji bo kaj kupil, pa mu bo
trdila na vse pretege.
* ♦ •
Xa prihodnjem SI a v če vem pikniku, ki se bo vršil dne 16. septembra pri Revnem Lazarju bo lovenje miš prepovedano.
Za. vsak slučaj se bodo pa dekleta preskrbela z odprtimi pastmi. —
* * *
Najbolj učen človek se lahko
še marsičesa nauči, če se oženi. * * *
Žena je rekla svojemu možu:
—	Dragi moj. veliko stvari imamo, o katerih bi rada govorila s teboj.
—	Čudno — se je začudil mož. — Ponavadi govoriš z menoj, ko
ti veliko stvari manjka.
* * *
Pameten duhovnik, ki ima namen pridigovati o varčnosti, bo preti pridigo oznanil kolekto.
SugosUroanska
Ustanovljena 1. 1898
SCainL dfcfcturta
Inkorporirana 1. 1901
GLAVNI URAD v ELY, MINN.
Glavni odborniki: Presedr.tk: RUDO I J" PERDAX. 933 E. St.. Cleveland. O. Podpredsednik: LOUIS HALA.NT, Box 106 Pearl Ave.. Lorain. O. Tajnik: JOSEFH PISHLER, Ely. Minn. Začasni blagajnik LOUIS CHAMPA. Box 961. Ely. Minn. A*U*ajnlk neizplačanih mnrtiun; JOHN MOVEtcN. 412 — llih At*. Duluth, Minn.
Vrhovni zdravnik:
Br. JOS. V. G RAFTER. SOS American State Bank Bid«.. 10« Grant St. mt m	Sixth Ave.. Pittsburgh, Pa.
Nadzorni odbor:
ANTON ZBASNTK. Room 206 Bake well Bid«., cor. Diamond and Grant
Streets, Pittsburgh, Pa. MOHOR MLADIČ?. 1334 W. IS Street. Chicago. 11L FRANK SKKABEC. 4622 Washington Street. Denver, Colo.
Porotni odbor.	i
LEONARD FLABODN'IK. Box 480. Ely. Minn.
GREGOR J. POREXTA, S10 Stevenson Bide. I'uyaUup, Wash. FRANK ZOR1CH. 6217 St. Clair Ave., Cleveland,
ZdruSevainl odbor:
VALENTTN PJRC, 780 London Rd.. N. E.. Cleveland, O.
PAULINE ERMENC, 3S3 Park Str.. Milwaukee. Wis. JOSIP STERLE, 404 E. Mesa Avenue. Pueblo. Colo. ANTON CElAEC, 638 Market Street. Waukegan, I1L
— ■ ■ —	JednoUno uradno glasilo: "Glaa Naroda".	.
Vse stvari tikajoče ee uradnih zadev kakor tudi denarne potlljatv« naj se pošiljajo na glavnega tajnika. Vse pritožbe naj se pošilja na predsednika porotnega odbora. Profinje za sprejem novih Članov In bolnllk* ■pričevala naj ae pošilja na vrhovnega zdravnika.
Jugoslovanska Katoliška Jednota se prlporoCa vsem Jugoslovanom za Obilen pristop. Kdor Seli postati član te organizacije, naj se zglasl tajniku bližnjega društva J. S. K. J. Za ustanovitev novih druStev se pa obrnit« na gl. tajnika. Novo društvo se lahko vstunovi z 8 člani ali članicami.
Ig-ranje na odru je lunetnost vseh umetr" *"
2 obrazom, s kretnjo in glasom mera vplivati igralec na gledalce. Besede, ki jih izgovarja so navsezadnje stranska stvar.	| Poročajo o igralcu, ki je znal tako eitati jedilni lis.t, s takim povdarkom, s tankimi kretnjami in
,, „	, . ,	,s takim glasom, da so vsi navzoči
Število utopljencev skoraj dosega 1 jokali
Iz Jugoslavije.
n i < k. «l:i vplivajo nanje močne, tajne sile. Z. >t.•<>niki Jflmlajaleev so i>opolnoma v rokah želez-
"Jutro*' poroča: V raznih dnevnih Ustih je bil
lil' «lr
1 '"e vseh umrlih! Ta nepazljivost jo še potrjena z nasJednjo visako š!«»vilko: <"<?li!i <»tiel» je umrlo na opeklinah* Vlak je povozil lan-1 sko leto pri nas 21 oseb, druga vozila pa os-4>. Torej zopet izredna nepazljvost. Strela je ubila l-r> < seb, zmečkanih je bilo 10. Kaj,
lanskih zdravstvenih razmerah! naj si predstavljamo p<*I zadnjim Slovenije. Pravzaprav je ta sitati- podatkom? Kamnolomi, eknpb^i-
To je bil vsekako višek igraLske umetnosti.
Toda svet se je civiliziral in moderniziral.
Dandanes je tega zmožen vsak natukar.
Ce i)" prečita cene na jedilnem listu, ti morajo priti solze v oči.
h ilrtižh. ki tran.-port i rajo premog, nad železniškimi j pre<lI dnevi objavljen letni izkaz o i ul»aiiii ima pa Wall Street vso oblast.
Za*vt-!iko agitacij., koje namen je I>Q vsej deželi iz- stika s;^jalua in ne saino zdrav.; je. -govedo poteptalo, mlatila, Diplomatični odnošaji med X . • I -..i« H-slK.p stoji Wall Street «Z vsem SVOjim stvena Xa en milijon prebivalcev hlod. drevo, d^ke ubile--to vse j Francijo in Združenimi državami ,'liv«.m.	Jje p-iio 1HJ00 pt^rok (= 18.000 je posebej šteto. Xa kakšen račun j bodo kmalo jirekinjeni.
W .lil StH'«-t <Kl](Mv*tlje: to se sme dati delavcem ill tega; oseb), a*2,000 rojstev, 20,000 amrti. i naj torej vzamemo dc.set smrtnih Francija je ogorčena in jezna. • < o i »it i (leležtli.	j Potemtakem je skoraj 2% vsega /mečkanj ? Najbrže gre za ix,ne-| pravijo, <la je*" zločin proti člo-
"( In-.-k-off sam na sebi ni tako strašilo, da bi se ga-slovenskega prebivalstva popilo v m pr^oikače
v a trono v al i
• »nil Wall Street bati.
S stališča unij bi bilo nadvse pripravno, v kom-inij-ki pi.-arni otltrgovali unijske j)ristojbine direktno i i -l.c namesto, da bi morali linijski uradniki pobirati i Vsakega posameznika.
T'» 1 i 1»il tlobršen del discipline in ee bi bil uveljavil ■ v * krajih trdega premoga, bi se premogovna in-i-trija pir. t j stabilizirala. Tisti mali, par dni trajajoči i.ijki. ki s<« »navadi pojavijo začetkom meseca, bi Ipadli.
Op« nitorji pa nočejo priznati "clieck-off" sistema. « ** * * i ua ]»riznali, bi s tem priznali unijo. l*rizanje uniji* pa ] »omenja 44 closed-shop". •m loM'd-shop" jkii pomenja manjše dobičke za Wall
treet.
Sia 1 !><'♦' operatorjev je prav lahko razumeti., Opera-k on t rol i rajo železniške družbe, železniške dinažbe pa ontrolira Wall Street.
Zidezutee so *k1 vLsne o<l ali Streeta, ne samo za-ti an 11 aiisportai ije premoga, pač j>a tudi zastran kre-ita.
^ Zato torej tako nasprotujejo "check-offu"
zakonski ^tan, cela 2'c jih je umr-| morda za rudarje, lo, prirastek rojstev pa zna^a, Pretresljiva je slika umorov in 3.2lt. Zanimivo bi torej bilo po- j samomorov, ki skupaj zopet dose-znati še število našega .sedanjega, gajo vseh smrtnih slučajev.
izseljevanja, da bi se mogel izračunati prirastek enejra desetletja, ki znaša po naših starejših statistikah povprečno po rojstvih ll^c, pa je poprej radi izseljevanja padel na 1%.
večanstvu, ker Amerikaici, ki j>o-j tu je jo -skozi Francijo, ne trosijo denarja.
V Idaho so pred kratkim are-
Xi<" manj kot :JS umorov in 21 pre tepaških ubojev ter G detomorov!tiraJi ne"kega človeka, ki je pro-
beleži to žalostno poglavje, 41 n>-jakov se je ustrelilo, 59 si je izbralo mesto revolverja vrv. 5 <trup, 14 <»seb je šlo v vodo, 5 si je
V zvezi s statistiko popivanja prerezalo žitlc in po 2 sta se vrgla
or

Dopis.
i»
S pota po Minnesoti.
»knwje se imenuje ta je največji vir železne ■ rde v Ameriki. Tu se koplje že-b /iia ruda ]>«m1 zemljo in takore-1 • na površju zemlje. Dalje se ttul ;t!»ajajo po eno miljo dolge < ijn e j.fiiie, ki v nj^h parnih lo-pat ' »r r.irg«*li, ki kopljejo in gra-lnji» ne ; i it dan žele»o rudo. Noe in dan pkkajo vlaki in vozijo že-• no rudo iz železnega okrožja P ti t-lavuemu mestu Duluth, ki } • najbližje pristaniaee, in od tam se > i»arniki dalje razvaža. To su rov. i /eVz.i pošiljajo največ v Cleveland, Pittsburgh itd, ki <K ) a t .-> '.'-e in tisoče ljud«un zaslužil a —• i
V /.rteaiem okrožju je mnogo lepih mest in sicer: Gilbert, Virgin a, F!v«^erh. Ilibbšng, Mount Iron. Hiwj«!»»k, Aur*n*a, Ohisholm, 1 tulil, dalji* na severu Ely in Tow i-r. V v*eh t<4i imenovanih mestih m velike Mioveniske naselbine. Lahko se trdi, da tukaj Slo-venei zelo lepo ^osf^niarsko napredujejo. Tudi na pokataenem po-! ju ne zaortrajajo. Zanimivo je, kako se liiknjuje Slovenke in Slo-
venci zanimajo za državljanstvo. Že danes so Slovenci na železnem okrožju jako močni. Ako bi bili složni v volilni borbi, bi ddbili svoje ljudi za župane, šolske načelnike itd. Elvnški Sloiveaici so prvi pokazali svojo politično moč. Umevno je, da so večinoma Slovenci nastavljeni v mestni službi na Ely.
Tivkom 10 let je železno okrožje tako napredovalo v .gospodarskem oziru, da ne zaostaje daleč za drugimi večjimi mesti. Tu so vne ceste lepo urejene od mesta do mesta. istotoko v Duluth, ki je okoli 50 milj dolera eementirana ce«ta. Po njih švigajo športni avtomobili in doigi, nizki moderni avtobusi. Tudi električna železnica vozi vsake pol ure po žeieznem okrožju od mesta do mesta, kar je za potnike neprecenljive vrednosti.
Železno okrožje je zelo bogato na razni divjačini. Velikanski jeleni in muii delajo veliko čast in ponos lovskemu reviru. Tu je mnogo krasnih jezer, bogatih na ribah. w
S ieer je železno okrožje zelo hladni kraj, ali podnebje je atdra-
pod vlak ter .si prerezala žile. Celih 12S samomorov! Kakšni so bili nagibi ? Glad, neozdravljiva bolezen, omraceni um, nepremagljiv strah, nesrečna ljubezen, ali tudi lahkomiselna odločitev? Visoko število umorov, ubojev in samomorov kaže enako visoko razvit alkoholizem na pogosto akutno nevretiono stanje, preteoaške id>o-je, pa tudi na precejšnjo zanemarjenost in posurovelost vaške mladine v nekaterih krajih.
ter z nizkim stanjem naše skrbi za higijeno, v zvezi s stanovanjskim vprašanjem, gospodarskim splošnim stanjem t<*r občo izobrazi«) so sledeča podatki: Več kot 10% novorojencev je nezakonskih in največja je umrljivost dece. Od vseh umrlih odpade 30^1 na dcco od enega do pet let, ter le 27% na stare, ljudi nad 70 let. V st<iros.ti od M) do T>0 let umre jedva 109c, ^h! 50 do 70 let 22ri vseh umrlih. Razveseljiva je ta statistika za trdno zflravje starejšili generacij (kajti sedemdesetletniki so rojeni okrog leta 1850. ui jih je vendar še toliko, da dajejo več kot četrtino teh umrlih !). Vendar pa kaže visoko število pomrle dece — skoraj tretjina vseh umrlih! — da je najbrže pri nas zelo velika umrl ji-1 Naše tela je podobno kurivnemu vo*«t dojencev, da imamo mnogo sistemu. V teh dneh prenehajte epidemij, katerim deca podlegaj basati si telo s premogom, in ga do dalje da so stariši te dece najbrže! bro očistite. Jedli smo preveč bo-trpeli pod vplivom vojne in vsega, j gatega mesa in polivk, pajev in kar je bilo v zvezi z vojno, ter da i keksov, naš ves sistem je zabasan
Iznebite se poletnih nadlog!
zdravstvena skrb za dec o pri nas še ni mogla iz prvih počet ko v!
Skoraj 500 oseb ali	umr-
lih je postalo žrtev raznih nesrtč, ki tudi kažejo, kakšne so pri nas opaznosti gospodarskega življenja, Drugod eitamo visoke številke nesreč pri strojih, v elektrar-
z zaostalimi snovmi, kar pomenja toliko kot pepel v peči. Izprazniti moramo, da se bomo čutili zopet udobne in polne življenja. Izčisti-te svoje odvojalno črevo s Triner-jevim Grenkim Vinom, ki je najboljša poletna tonika. Njegove sestavine so cascara sagrada. enzi-
nali, tvornieah itd. Pri nas jih je. .	. , ^
j jan, regrat itd. To so najboljša cf
najvišje število 150 — ^^^^ .,	^	^
Kako so padli, aU z drevesa, ali Stlla Zelodca in kn i' Ce Vzamete s strehe, ali dimnikov, ali kozol-1 Trinerjevo Grenko Vino, se boste
oprostili zaprtja, slabejra teka.
vo. Tukaj koruza nikakor ne more [ glavobola in splošne oslabelosti, dozoreti, razen ako je zgodno se-1 Celo v vročem vremenu se boste me, kajti že sredi meseca avgusta j dobro počutili. Kupite ga takoj se največ dogaja, da ponoči zelo ■ pri lekarnarju ali prodajalcu zdra-mrzle slane padajo, ki uničujejo; vil. Pomnite tudi, da je Trinerjev
mehke rastline. Tukajšnji farmer-ji imajo vse zelo lepo vpeljano. Skoraj da tukajšnje vsako mesto ima poslopje "Farmer Market", istotako hleve za konje, in tu svoje pridelke farmer j i prodajajo.
Jožef ŠmalceL
liniment zanesljivo zdravilo za utrujene noge, izpahke in otekline ter da so Trinerjeve Kapljice Zoper Zobobol jako priporočljive za odpravo zobobola in nevral-gije!
dajal Indijancem žganje.
Taka neprevidnost. Moižak bi vendar moral vedeti, da v Ameriki ni dovoljeno prodajati Indijcem žganja.
* * *
V	sedanjem času se ni treba onim, ki delajo mir, bati, da bi
bili brez dela.
* * *
Poročajo, da krožijo po Nemčiji ponarejeni ameriški dolarji.
Bog ve, koliko milijonov mark se dobi za en tak ponarejen dolar?
* * *
Jugoslavija ima prestolonaslednika.
To je jako lepa pridobitev.
V	splošnem pa manjka Jugoslaviji še jako dosti stvari.
* * *
Iz poročila o neki ameriški zabavi :
"Po gledališki predstavi so bili vsi navzoči postreženi z vodnimi melonami, ajskrimom in chewing-gumom
Sakrament, to so bile orgije!
* ♦ #
Nič čudnega bi ne bilo, če bi dospelo iz Beograda naslednje poročilo :
Ker spoznavamo, da je naša sosedi Italija na pravem stališču, jo l>omo podpirali z orožjem, če pride do oboroženega spopada med njo in Grško.
Samomor lesnegn trgovci.
V	Zagrebu se je ustrelil tamkajšnji lepili trprovee lliul-tll" NVu-luann, o katerem S4> nekateri za-ifivbšlci !Uti nedavno pi.roeali. da si je baje neopravičeno piisvoji) veliko množino drv v gozdovih Kalnika. V pismu, ki ga je zapustil, zanika Neumann vsako krivdo v tt*j aferi.
Zaradi dcdičinc umoril pclubrata.
V	okolici Karlove a se je odigral krvav zločin zaradi dtilščijie. Vdovec Mijo Erdeljac z 20letnim -inom še je pred par leti vdrug:c oženil ti-t* je imel iz drugega kona -»letnega sinčka. Sin iz ]>r-vega zakona. b<»ječ se za iledščino, je te dni zadavil svojega poluhrata ter truplo vrgel v potok Dobro. l*ri tem pa ua je opazil s ledov >in. katerega je zločinec ]>ri(jel in -unil v potok x namenom, da ga usmrti. A deček se je rišil iz voile in poveilal svojemu očetu, kaj se je zgodilo. Medtem se je zločinca /e san^ javil sodišču. Truplo njegovega polubrata so našli v vodi.
Zažgal h'šo, da pride do denarja.
Nekii Ante Kovači«' iz 1'gljava pri Sin ju v Dalmaciji je za žgal lršo Ivana Kovačevima, da bi t potoni prišel do denarja, iledtem. ko so bili .stanovalci hiše zaijxwle-ui pri gašenju, se }«- zločinec nemoteno oplazil v gorečo h *Š4> ter ukradel iz neke w>be blagajno s -'10.000 K, nakar je pobegnil v "split. Policija ga je zasledovala, ali se ji še ni posrečilo prjeti ga. Kovačevič ima 700,000 K škode.
Beštija v človeku.
NovociatL-ika. policija aretirala
501 etnega čevljarja Štefana Jani-r*a. ki je zlorabil 3letno deklico, hčerko i>ekega ruskega begunca. Poleg tega je izvršil in-moralnež posilstvo tudi nad svoj«> Oletno hčerko. Ril je oddan sodišču.
Veseli pater Serafin in zagrebške devojke.
Žirpnik Slavko Ester je bil znan kot lah koži vec in "<babjak'? ter je bil radi tega izključen od izvrševanja svojega poklica. Toda brihtni Slavko si je znal pomagati. Sel je v samostan t rapist ov, postal je goreč t rapist in je dobil cesti t o ime pater Serafin. Ker je amostan izdeloval znani trapi-;tovski sir, so patra Serafina odposlali v razna mesta, da je urejeval kupčije s sirom. Ker pa je bil pater Serafin pregoreč "poštenja-kovič*', so ga iz samostana kmalu iztirali. Odšel je v širni svet in prišel je v Zagreb, kjer je poznal
nasjove raznih trgovcev if. svojih prt jšnjih kupeijsk-ili zvez. IVp^-ha-i-il jt* v«-«- tin?4jvet-v za 35,000 Diti, ivkoe. <la jim priskrbi trapisitov-
a »in sira. Trgovci pa Seraiinčka in sini niso videli nikdar viv., j»ač pa s'» zagrelrške devojke užsvale darežljivost dobrega patra, dokler ni policija napravila njegovim kupčijam s sirom konca in »ra ]»o-vabila v zapor, kjer se mu kulea po dobrim sirčku, sladkem šampanjcu in bpih tlevojkah.
Evharistični kongres in zagrebški žeparji.
Kljub temu, da je policijsko ravnateljstvu v Zagrebu zaprlo v nedeljo 1!*. avgusta ob času teo-iorične procesije \"se notorične ž»'-parje, jc bilo med procesijo izvršenih mnogo žepnih t a vin. Žepar-ji so Si* vsuli v Zagreb iz vseh krajev ter s') imeli Z4-lo plod on osen dan. 0!-:radenih je bilo več st<i u b.-ležn.kc-v kongresa, posebno udeležil ie. Zeparji so odnesli za več stotisoč denarja in drugih dragocenosti. \ekateri okradenci so tatvino prijavili policiji, večina ukradenih pa je odšla mirno na svoj dom.
Najboljši Predpis za Slabotne, Izmučene Može in Žene.
Tisočerim Je na čudovit način pomagano v par dneh.
<"e *am je vaS zdravnik Se nt naročil, tedaj pojdite Se danes do vaSefra lekarnarja in kupite eno steklenico. Imenuje k« Xupa-Tone. N"uga-Tone povrn.; mn.^ in življenje izfrpanim živcem in mišicam. Dela rde/-o kri, močne, mirne žtvce in IxjveOa na Čudovit nafin njiii mo^ vvtrajnosti. Daje oživljajoč spam c. dober tek. fino prebavo, reden .,tol mnogo -ntuziaima in ambicije. — Če Be dobro ne počutite, je vaša. dolžnost, da jo poskusite. Vas nič ne stane, ako vam ne stori dobro. Je prijetna za vilvatl In
počutili se boste boljAl takoj. £*e vam Jo
Se ni predpisal vaS zdravnik, potem pojdite takoj v lekarno In kupite Nuga-
Tonp, Ne sprejmite nadomestil. VŽIvaJ-
*e Jo par dni fe se ne počutite boljSI in če ne zgledate boljži, nesite'ostalo nazaj lekarnarju, ki vam bo povrnil vaS denar. IzdelovatelJi Nuga-Tone zahtevajo od vseh lekarnarjev, da JamCIJo xa sto in povrnejo denar, če niste zadovoljni. Priporočena, Jamčena in na prodaj v vseh lekarnah.	Adv't.
Pozor čitatel ji.
Opozorite trgovce in o-brtnike, pri katerih kupujete ali naročate in ste z njih postrežbo zadovolji), da oglašujejo v listu "Glas Naroda". S tem boste ustregli vsem
Uprava "Glas Naroda'1
advertise in -ai as naroda«.
Inova zanimiva knjiga
NA KRVAVIH 'POLJANAH?
innMtS&cSS
'l
$1-
50
np RPLENJE in strahote z bojnih pohodov bivšega | slovenskega planinskega polka.
V knjigi so popisani vsi boji bivšega slovenskega polka od prvega do zadnjega dne svetovne vojne. Iz Galicije, z Doberdoške planota, z gorovja s Tirol, Fajt-jega hriba, Hudega Loga, Sv. Gabrijela, Pijave in o polk o vem uporu ter njega zakletvi«
Knjiga j« trdo rexana, vsebuje 270 strani in 26 alik is toJm.
'GLAA NABODA" 02 Cortlandt Btrett, New York, N. T.

gs	, ? ' ... -f
|
GLAS NARODA, 8. REPT. 1923
Izenačenje pravoslavnega koledarja.
Y*epravo*lariii Kongres v Ca-' vedno držal julijanskega koledar-rigradu, ki j»e je vršil meseca ma- ja, ki sedaj zaostaje za. celih 13 ja v Carigradu, je sklenil lzjedna- dni za gregorajan-skim. Kakor smo čenje koledarja. Ta pomembni že omenili je sovjetska vlada spre-»godovinski dogodek je praktične j jela gregorijanski koledar leta važnosti tudi za Ameriko, kjer ži-'191fi, dočkn ga je turški parla-
Razne vesti.
Za svojim lastnim pogrebom
vi veliko število pravoslavnih kristjanov. Šrbil. Runi, Ukrajinci, Orki, Kumuni in drugi bodo od 1. oktobra tega leta praznovali svoje cerkvene praznike istega dne kot po uradnem koledarju.
Ameriški delodajalci, pri katerih delajo priseljenci pravoslavne vere, niso dostikrat mogli razumeti. kako je to, da njihovi vpo-slenei praznujejo Božič ali Novo leto trinajst dni potnm ko ga so vsi v Ameriki že praznovali. Od Reilaj te razJLke ne bo več.
Dosedaj se je pravoslavna cerkev ravnala po julijanskem ko-bslarju. ki zaostaje za eelih 13 dni za koledarjem novega stila".
Julijanski koledar je bil do nedavna tudi uradni koledar na Ru-f-kt-m. v Srbiji, na <»r«ik»*<rn in v drtijrih pretežno pravoslavnih deželah. Ruska vlada je po revoluciji izjedaačila koledar; ravno-tako je v Jugoslaviji po ujedi-njenju veljal uradno le gregort-janski koledar. Ali pravoslavna cerkev se je še vedno držala julijanskega koledarja. vsled česar so pravoslavni praxnovali svoje praznike po "starem stilu'*.
Sf»daj — prvič zgodovini — 1k> veljal isti koledar po vsem civiliziranem svetu. Vse pravoslavni Kongres je sklenil, da letos po 30. septembru (starega stila i naj m"-sto 1. oktobra sle<li takoj 14. oktober. Tako bo pravoslavni koledar enak v datumu z gregorijanskbn kole<larjem. ki je zakoniti k>ledar v vsem zapadntmi svetu.
Izjednarenje kolwiarja in mali koledarski popravek, uveden od Vsepravoslavn«-ga Kongresa v Carigrad n — o kater»-m bomo kasneje povorili — jf bržkone zadnja b«-seda v .«*tar««lavnem priza<levanju. da s«» koledar prilagodi letnemu kroženju zemlje okoli Rolnea.
Pralno je Julij Cezar reformiral koledar, je bil koledar navskriž s solnčnlm letom. Vsako koledarsko leto je im»*lo te«!aj 36T> dni. 7.i\ r-asa Cnzarja .se je tako z$*odi-lo. .1 a si l«*tni časi za<M*tajali devetdeset dni 7.a lcol«*darjem. Julij Cezar je leta 4"). pred Kristusom reformiral rimski koledar s tem, da je odredil, da vsako četrto leto namreč ono leto, Iki j<> deljivo skozi štiri, ima 36G <ini in vsa druga .'Um. I>a /.ifprt pride v vzpo-
ment uvedel leta 1917. V Jugoslaviji je bil leta 1919 uveden "novi stil" za vso državo. Ravnoisto je storila Rirmunska. Bolgarska in Grška sta pa ostali pri julijanskem koledarju. Ravnotako pravoslavna cerkev in grško-katoli-ška cerkev.
Vsepravoslavni Kongres ni le izjednačil koledar z gregorijan-skim, marveč je njegova reforma šla še dalje; popravil je pogrešek «rr»'£orijan«kega koledarja. Popravek obstoja v tem, da le ona se-kularna leta IxhIo prestopna, ki. podeljena z 9. dajejo kot ostanek ničlo ali 4; vsa druga sekularna leta bodo prosta. Medstoletna leta ostajejo prestopna oziroma prosta kakor do .sedaj. Po tem popravku Ih> povprečno reformirano leto enako s solnenim letom, dočim je povprečno gregorijan-sko leto za 24 sekund daljše od solnčnega. I>eta 2000 po tem naj
V Kohiju na Japonskem sta si priredila pred kratkim d^i 70-lel na zakonska svečan pogreb. Po ulicah se je vil ogromen sprevod z dvema praznima krstama, za katerima sta stopala oba 70-letna • •mrtveca'', sorodniki in številni prijatelji. Tudi niso manjkale najete ženske, da so jokale in cvilr-le radi izgtibe, ki je zadelo meti vsled '"smrti** omenjenih zakoncev. Po izvršenem pogrebu pa je Li' svečan banket, pri katerega .sta se proslavljala "mrtveca" c sijajnih govorih in na katerem se je pridno jedlo in pilo. Kontno so želeli "mrtvecema" še zelo dolgo življenje.
Novi "svetniki" v Rusiji.
| Nama pa tega ni treba, kajti pri I .naju je glava prva stvar"..
Iz fizike.
Znano je. da je sovjetska vlada s posebnim dekretom prepovedala krstirti otroke do 19 le<ta. Ker pa se ta prepoved ni obnesla, je krst sedaj dovoljen, ime pa lahko vtarši izbirajo po svoji volji.
Boljševiški organ "Izvestja" piše o "moskovskih tipih*' in pri-
modernejšem časoslovju ne bo pre-j ^oveduje zelo zanimive stvari. Ta-stopno. dočim po gregorijanskem ko se je zglasil nek komunist v koledarju bi moralo biti prestop-' "radu za krščanje otrok in izja-no. Ako do tedaj ne popravimo, vil. da hoče dati svoji hčerki ime bomo potem mi zaostajali za en Volga. Uradnik ga je začudeno dan. i ;w>gledal. OI«ra. menite, kaj ne' Zanimivo je. da je za i>odlago Ne, Volga se je glasil odgovor te reforme služila nauena predlo-! r>obro. Plačajte 10 milijonov tak-ga srbskega profesorja Maksima ! se- napišite vse podatke. Mno-Trpkoviča. «	°tr°k krstijo z imeni: Fed t - racija, Korist rt ucija. Komuna,
P j i ■	'; Marseillesa. Svoboda in celo Mo-
li j D U I II U I	' kva. Delavec, ki je zadel srečko
--državne loierije. je krstil svojo
I>očim je Evropejec pri izbiri; bC-erko OWigaeija. Mnogo je tu jedil iz obilega zaklada narav« ,ij jn!en: Ribica, Cvetlica, RaJo?r razmeroma konservativen, pre-	Nova pratika bo rc> zani
iščejo drugi narodi celokupno fav- j^j-va. na in floro po ' 'delikate^ah'Posebno imajdljivi Kitajci,, a tudi narodi severne Afrike imajo celo vrsto jedil, ki marsikaterega Evropejca naravnost osupnijo. Tako naprimer posvečajo Ma-
1000 zastrupljenj s svincem.
Bolgarsko vlado zelo vznemirja
jo številni slučaji zastrupljenja s
svincem, ki so v zadnjem času na rokanci dobri pripravi jedil veli- j (lnevru?m redll v mestecu Vidin.
ko pozornoM, a za Evropejca je. I)ireket?ija narodnega zdravja je
^prijetna uporaba nenavadnih odposlala tja dr. Aleksijeva. da
zlasti raznih vrst popra in j preiiče i^len pojav in ugoto
zategujoč eg a argenovega | vi kaka pr<Jpre<:.iti še večjo ne
nt
diša grlo olja.
Razen tega mora biti vsaka
srečo. Iz njegovega poročila je
jed pripravljena z obilico masla PaiV;ai0, da je bilo v petih dneh in medu. Poraba vilic je pri Ma-I l20 shlžajeV. zastrupljenja .od njih rokanci h še neznana in ker gostu ^mTXn\. Vsega prebivalstva nt ponudijo celega piščanca ali celo, m0f,el pregledati. toda že iz dose-raco, je Evropejec pogosto v za-1 Panjih rezultatov sledi, da je v dregi. kako naj z roio dostojno mesm okrog 1000 zastrupljenih, »►pravi razkosanje sicer sla»tn* £tevii0 pa se množi od dne do dne. pečenke. A kakor afrikanci eere-|Vzrok je deloma s svince*n pre
r.-ir»i tir s solnenim letom, je uka-Tmoniel prepoveduje uporabo vilic,
parirana lončena posoda, deloma
zal. naj s,» piše i.ti datum skozi tako z	->trani zahteva takt. mlini kj
Naravoslovje nas uči, da je voda' brezbarvna tekočina. Vzgled Črno morje, Rdeče morje, Seine, ki pri Charentonu sJiči mleku, in pri Saint-Cloudu čokoladi — Pravijo, da je voda tekočina brez duha. Vzgled : kolinjska voda. Pravijo, da je voda tekočina brez o-kusa. Vzgled: L'eau d'Enghien: 1'eau de Javel; l'eau d'Hunvadi Janos.
Junaški dalmatinski pastir.
V selil Petra vi je pri .Sin ju je deček Ivan Bošlič. ki je bil na paši.
sekiro ubil volka, katei-i je s 7 drugimi volkovi napadel čredo ovac. Junaški deček se vseh osmih "požeruhov" ni ustraši in .se mu je posrečilo bitega ubiti, druge pa pognati v beg. Splitski listi zahtevajo pri tej priliki, da »rbLu.sti odrede gonjo za VHlko-vi. ki j*o se v
ROYAL MAIL
PMblatttna od JuoMtoviMka vlad«. Hitra, direktna slutba med
New York — Cherbourg — Hamburg
m novimi, velikimi, veličastnimi "O" paniki. Moderni ▼ ▼■edoBirih. — Fagota ošphiti«.
"OHIO", "ORCA", "OR0UMA", "OOITA" V Evropo:	CENE	Is Ev rop*:
ii ni	n m
$180 ln več $103.50 Hani's HM. In $102.50 $125 in več $ 90.00 Cherb'* $125. In več $100.00
........ $106.35 Zagreb.......... $105.0«
Skozi skoz privatne	v tretjem razreda.
VA2NO!Ne izcabljatc čaaa m nakupom tiketov za vate sorodnike v Evropi. Nova kvota prične 1. jul. Za navodila vprašajte pri lokalnih agentih ali pri
ROYAL MAIL STEAM PACKET COMPANY
2« Broadway	New Torlc City
Kretanje parnikov - Shipping News
12. septembra	* 4- oktobra:
Tyrrhlnla, Cherbourg. Hamburg; Parla Westphalia, Hamburg. Havre; Sierra Ventana. Bremen: Prcsl-j 6. oktobra:
dent Adama, Cherbourg; Zealand. Cber-| Homeric, Cherbouru: GeorK<> Wastainr-bourg.	'ton. Cherbourg. Bremen; Orca, Cherbuurg
Hamburg; Volendam. Boulogne. 9 oktobra:	^
Finland. Cher-
Nekaj o Greenlandiji.
Xa Grenlandiji, tem največjem otoku na zemlji, ki meri preko 2 miljona kvadratnih kilometrov, ži\ i po zadnjem ljudskem štetju z dne 1. januarja 1921 14,354 prebivalcev, nn»d katerimi je pole£ domačinov Eskimov 148 Dancev. Prebivalstvo se je tekmn zadnjih deset let povečalo za kakih 2000 duš. Ker pokriva notranjost (doka vsepovsod večna ledena odeja. se prebivalstvo tu omejuje izključno le na morsko <;brežje. J kjer je tlo. tu več, tam marij. kakih 10 tlo 100 kilometrov v r»o-Dalinaciji sibio razmnožili ter na-J t ranjost, prosto večnega snega.
Ledu prostega 1 površja je tako komaj kakih 150.000 kvadratniii
13.	septembra
Thurlngla, Hamburg; bourg, Hamburg.
14.	septembra Muencben. Bremen.
15.	septembra
Saxonia. Cherbourg, Hamburg1: Rocham-beau, Havre; President Roseevelt, Cherbourg, Bremen; Ohio. Cherbourg. Ham-burK; Homeric, Cherbourg; New Amsterdam, Boulogne; Co rue Verdi, Genoa.
18. septembra
Leviathan, Cherbourg; Mauritania. Cherbourg.
10.	oktobra:
France. Havre; Pres. Garfield, Cherbourg; Yorck, Bremen.
11.	oktobra:
Pres. W'jlson, Trst; Mount Clay, Hamburg.
13. oktobra:
Majestic, Cherbourg; America,, Cherbourg, I'.remen: Saxonla, C herb.i-.irg;
padajo <"retie in ljudi.
Obsojeni bolgarski ministri.
V Plevni so končali proces proti ministrom in politikom, ki so pripadali zemljoradniski stranki.
kilometrov, tako da živi v tem obrežnem pasu povprečno na 10 k v. kilometrov en človek. Naselbine se nahajajo skoro izključno le na zapadnem obrežju otoka, to pa rad ionega ledenega polarne-Sinajskc resolucije se sprejmejo toka. ki spremlja vzhodno o-braz pogajanj z Madžarsko, j bal in ki tekoč proti jugu v .Vn-im Iz Prage poročajo, da v Sinajijkakih 250 milj nosi s seboj tja "
Mauretania. Cherbourg: Suffren Havre ;fhica*?,' "f"'' S^V™ Cherb°U,"S' I,a-'n" President Fillmore. Cherbourg. Bremen!' bU' S; Uyndam' ^"I'^ne. Reliance, Cherbourg, Hamburg.	i16- oktobra:
' Berengaria, Cherbourg: Reliance Cher-1®. septembra	bourg. Hamburg; Canople, Cherbourg.
France, Havre; President Monroe. Cherbourg, Lapland, Cherbourg.
20. septembra
Bremen.
17. oktobra:
Mueni-tu n
Hamburg; Pres_ Adams,
Hiuisa, Hamburg; Mongolia. Cherbourg, Clierbour«; Tyrrhenia, Cherbourg, liam-Hainburg; Bremen, Bremen.	Ibuig.
18. oktcbra:
Albert Ballin, Hamburg; Rochambeau, Havre.
21 septembra America, Genoa.
22. septembra
President Harding, Cherbourg, Bremen 20. oktobra: Oifeita. Cherbourg, Hamburg; MaJesUc. j La Savoie. Havre: OlJ'mpte, Cherbourg; Cherbourg; Veendam, Boulogne.	, Ohio. Cherbourg. Hamburg; New Am-
25.	septembra	(	l^"'"«««; le viathan. Cher.
Berengaria Cherbourg.	I lK'ur"-
26.	septembra	i 23. oktobra:
Laconia. Cherbourg. Hamburg-	Prta Aquitarua. Cherbourg; Pres. Roosevelt.
Van Buren, Cherbourg; St. Paul/	Cher. ■ Cherbourg. Bremen, bourg: Giulio Cesare. Genoa. 24. oktobra:
27.	septembra	Paris. Havre; Pres. Monrop, Cherliourg.
Minnekahda, Cherbourg. Hamburg.	, . ,_
25. oktobra:
septembra^	Thuringta. Hamburg; Colombo. Genoa.
Albania. Cherbourg; Laffayette. Havrs <
OljTnpic, Cherbourg: Rotterdam. Boulog- ^• Oktcbra:
Homeric, Cherliourg: Orl>ita. Cherbourg
Hamburg; Pres. Hurtling. Cherbourg, Bremen; VenUam, Boulogne.
na Kumun^kem ni bilo nikakega sklepa za sestaneik med Benešem in Uethlertom 111 da takega sestanka tudi 11«» Ik>. k»»r nima antainta nikakejra razloga, da bi se postavljala napram Madžarski na stali-^'e pri<v;lea. Ako je Madžarski res kaj do'takeea sestanka, je njena dolžnost, da stori ona za približanje k Mali an tan ti potre-bne korake. Na »majski konferenci je bilo sklenjeno, da se Hprejinpjo
vse resolucije brez vsakega direktnega pogajanja z Madžarsko.
Nov češki prevod Dantejeve "Divine komedije".
Po prevodu Dantejeve "Divine komedije", ki ga je še precej dobro izvršil Jaroslav Vrchlioki. prevaja zdaj to svetov n ozn a no pesnitev dr. Ant. Snajdarf. odlični eeški estetik, ter biv.šn profesor trgovske akademije v Plznu.
Angleški humor.
"fJoorge in jaz *va imela včeraj hud prepir radi prosiave najine zlate poroke.*' — "To je zlo.
90 dni.
Povprečna dolgust julijanskega leta znaša torej :tG."» dni in ena četrtina dneva. Solnčno leto. t. j. doba med dvema prehodoma soln-ca skozi isto enakonočje (ekvino-cij) ali. t d rugimi bes«nl^mi. dolu. ki jo zemlja rabi za obkrože-nje aolnea, znaša neizpretnenljivo 365 dni 5 ur 48 minut in 46 sekund. Povprečno julijansko leto je b»lo torej za 11 minut in 14 se-knihl pre<lolgo. Ta prebitek bi tekom 40(> let nako[*ičil na približno tri dneve.
Julijanski koledar je bil rabljen v zapadnem sve4u do leta l->fi2, ko je papež (»regorij XIII. odredil popravek koleilarja v svr-ho, ||a naj pada enakonočje vedno istega dne vsakega leta. Ta popravljeni julijanski koledar se imenuje gr»-gori janski kole^lar. Popravek <4>stoja v tem. da leta, ki končajo na dve ničli, takozva-na nekularna leta. niso več prestopna, marveč imajo le 365 dni Le <ma sekularnft leta, kri ao de Ijiva skozi 400. ostanejo prmtop-na leta. Tako n. pr., le<o 1900 dan deljivo skotzi štiri) ni bilo p rento p-no, pač pa bo le*a 2000 prestopno po gragorijan#rkem koledarju.
Povprečna dolgost gre gori j an akeg« leta znaža zato 365 dni; 5 ur. 49 minut in 12 «*kund. Je torej še vedno za 24 sekund daljše kot »oAnčno leto. Ta dozdevno malenkostni pogrešek se tekom 3000 let nakopali na m dan.
Orrgorijanski koledar je bil sprejet od vseh katoliških dežel in malo po malo so sledile tudi drugi d«a«4«. Angleška S* njene kolonije s o«ra uradno uvedle leta 1752. Vzkodni avot pa se je še
_______ kjer so vsi kamni zaliti s
primerno izpahovanje. Marokan- > svLncem. ^oka iz teh mlinov ima ski gostitelj bi bil užaljen, ako bi v sebi SVjne<! X)r. Aleksijev je iz-se njegovim gostom pri mizi za- j j^jj . stetjimo pred žalostnim fak
Koliko časa "Tri dni."
sta poročena? —
Pri neki reirati v Londonu ie bil
severni Atlantik ledene, goret pa tudi ledenomrzli vetrovi skorn onemogočajo v tem delu Grenlun-d jc dostop do obali.
Le na enem mestu in to tan». k/er se ona j^-.larna morska utruja najbolj x<»ži, so na obrežju prilike malo njrodnejše. in res. baš tu pri Angsmaksaliku nahajamo edino človeško bivališče v Grenlandiji,
kjer živi 603 Eskimov in 8 Dan-
*
cev.
Vse ugodnejše pa so podnebne prilike na vzhodnem obzrežju. Zato pa se tu tudi vrsti bel niz na selbin, dočim živi v severozapad-nem din otoka neznatno pleme polarnih Eskimov. — vsega vkup je 250 ljudi, kjer se nahaja nekako na 77. vzporedniku Etah. ki je najsevernejše trajno selišče na zemlji.
Vkljub astri in zelo dolgi zimi pai ma tudi Grenlandija svojo poletno dobo, ki pa seveda traja le nekaj tednov. V tem času često pihajo iz notranjosti topli vetrovi, tako da se morti temperatura v senei dvigniti na 20 do 25 stopinj Celsija. Seveda pa tli podnebje ne dovoljuje, da bi uspevalo žito; le tu pa tam se kje pridela malo ječmena in krompirja, sicer pa je vsepovsodi zelo razvit ribolov.
ne; Columbus, Bremen.
2.	oktobra:
Pittsburgh. Cherbourg. Bremen; .Arthur. Cheri.juru, Hr»-nvn; !:«• Cherbourg. Hamburg; .Viuitania. bourg_
3.	oktobra:	.31. oktobra:
TariP. Ham: Belprenland. Cherbodr«; France. Havre; Pittsburgh, r-herbourif Pres. ptilk Cherbourg; Seydiitz, Bremen; Premtn; I'.remen. Bremen; Amerli-a, Ce-Conte Rosso. Cienna.	noa: Rfvodere. Trst.
Pres.
«nlute# Ch.r-
30. oktobra:
Resolute Cherbourg. Hamburg.
Mauritania, Cln-rl»ourg.
V IN IZ JUGOSLAVIJE
✓-14 ogromnih Litrih potniških parnikov
love s progo
Canadian Pacific
Neposredna služba
HAMBURG
Che rbourg Southampton
Antwerp Glasgow	Liverpool
Kad»r potujete v Jugoslavija, aii ako želite dobiti katere-0a »vojih rojakov ali prijatejev k sebi, obrnite ce na CANADIAN PACIFIC
KRATKA MORSKA PROGA V EVROPO - SAMO ŠTIRI DNI NA ODPRTEM MORJU
Za potne listke in nadaljna pojasnila, se obrnite na lokalna
agente, ali na glavne agente Canadian Pacific, ki «e na-
hajajo v vsakem večjem mestu.
CanadianPacific Steamships
dostno ne rigalo, ker mu s tem tom (la 1)0 zastrupljen je uničilo noki. k]uh vladnih nradiukov din- kajti mesna hrana je teh polarnim
b.kazujejo, da so se polteno 11a-1 ee]0 mesto, ako se takoj ne ukre-itil*-	' 1 ne vse potrebno.
Kosilo v Maroku obsega na-'
Tekme v lepoti ženskih nog
vadno naslednje jedi: pilav (me-!
baniea riža in perutnine); koštru- j	_
novina, na ražnju pečena, z orna-' s0 sp	za(lnje <lni na Angle.
ko ki^le smetane; koreninice ^P-- gkem Določena sta bila dva scxl-naee. kuhane v goveji juhi; peče- nika ki sta im^la razsoditj, ka.
garnjrano z|tera žena v občini ima najlepše noge. Petdeset deklet in mladih.
no testo s sirom, garnjrano z[ \iiiNkimi jagmlami; riž, povit v! list vinske trte in v olju pečen; torta, pripravlejna z vinom; na-ilalje sir in >atlje.
I>»'ž»*la. kjer se dobro obloženi mizi posveča izredna pozornost, je Abt^inija. Pri svečanih poje<li-nah na abe«.ir»-»kt-m dvoru twe iainpanjtN? v |>otokih. istotako tudi težka domača vina. Sužnji prinašajo na mizo velike kose mesa in vsakdo si po volji odreže svoj kos. I>a podamo sliko ra&kočnosti pojedine na dvoru *'k-alja kraljev". kakor se naziva abesinski vla«lar. naj navedemo vrsto jedi na vladarskem dvoru : Cikunen, to je nt>se4cLjano m no z belim zeljem; uai. ta je ragout iz mesa in '4 beriberi" z izdatno primeso rdečega popra; ergo neka vrsta gostega mleka; fefter. mesni opresnik. ki se ga zajecna z žlico, s prime-so )w>pra ; te]« — pečenka v obliki kkrftase z govejim mesom.
V Orientu sede gosti pri okroglih mizah. Vedno pa je nekoliko sedežev za goate, ki bi morebiti ie prišli neprijavljeni. Posebne postreibe ni; gosti si podajajo skbvle. Vedno pa zajame prvi hii-in gospodar, ki zahteva previdnosti zaradi pogostih Mstrupljraj.
žen je prihitela na tekmo. Vse so postavili v dolgo vrsto za nepro-zorno platno, ki je viselo od stropa. Platno je bilo na stropu tako pritrjeno, da je bilo od tal do spodnjega konca platna 50 cm prostora, da sodnika nista mogla vid«-t i tekmovalke, ampak samo njih noge. Sicer bi se bilo vseka-ko bat k da bi sodnikov ne premotil koketni smehljaj mlade krasot ice in bi bila njena sodba ne objekt i vna.
Angleški listi poročajo, da sta se sodnika po daljšem ogledovanju ženskih nog navsezadnje odločila za neko gospodično, ki je dobila za lepoto svojih nog 12 parov svilenih nogavic.
Ostrog« in glava.

__
Pesnik Gleim je naročil nekemu portretistu, naj napravi njegovo in .Jacobijevo sliko — Jaco-bi je bil pesnik In filozof. — Zgo-varjal se je z nekim plemičem in ta mu je rekel: "Torej naslikana bosta, kakor slišim. Vi in Jaco-bi! GoIoto v vsej velikosti?" — "Ne", — odvrne Gleim, — "to je za viteze, da se ostroge vidijo.

kvalificiran, ker so prekmalu ljudem pač glavna jed.
čeli. Ko so to šefu urada, v kate-
, . . " t. - • Grenlandija je do danes se ma-rem so uradniki nastavljeni, ja-	J J
vili. ie vzkliknil: "To je največje	lo Poiskana, brez dvoma pa skri
presenečenje v mojem življenju.	va otak mn°P° rudarskega lx>ga-
Vbem smatral nikdar mogočim,	*tva. Doslej so dognali, da se na
da prične kakšen uradnTk iprezgo-	haia na otoku železo, premog in
(jaj	grafit ter kriolit; doslej pa se iz
* # *	j važa le kriolit. ki leži ob f jordu
Moč in pamet. "Moj dečko", je Umana in se ga uporablja pred-
rekel sivolasi -ospod. "Ti vprašu-lm y steklarski industriji. Ta
ješ. kakšna ie radika med moejo	' .	....
-	ruda je na zemlji zelo redka, na-
m pametjo. No, nifM-no je. ce gre	J	J
kdo v prvovrstno n^tavraeijo, neMiaJa se le še v Uralu in v deželi da bi dal natakarju napitnine." - j Colorado "Lepo", je od%*m<l sin. 1 "In pa-
msuucHiftrc
tJaravnost v Jugoahrijo ^
Edino direktno »pomladno odpluti« Otvnritvpna vožnja znanetra MARTHA WASH. — a sept.; 10. nov. PRES. WILSON — 11- okt.; 30. nov.
BELVEDERE ............ 31. oktobra
v Dubrovnik ali Trst. Železn n« v notranjcet imern*. Nobenih vi-Vprašajte pri hliin.'em «if«-nt'j ali pri PHELPS BROS. 6l CO.. 2 Waat St.. N. Y.
inet — "Pametno je. če dotični drusi dan kosi v dru«*i resta\*ra-1 ciji."
5EVERQVA ZDRAVILA VZDRZUJEJQ
ZDRAVJE v DRUŽINAH
TfucLu Tiofaovni-
revmatične hitro olajšate. ' Če rabite
I^čem svojega brata ANTONA MODIC. rojenega v Ilruiievju. Letu 1911. je bil v Chisholmu, -Minn. Prosim, da se nii javi, ali pa ee kdo ve za njegov naslov, da ga mi naznani. — Jobana Mahnič (rojena Modic), Qui^i'-diela Sicolieto 315, Trieste, Italy. (8-10—9)
ZmmIj!«i limnwt
Utefako vporalwi je za izvinjenje. etiiRiem ofrpnelost in oJiro^lost boleli tfšic ter udov.
ttM M m tO C£HT9V
Vpnanjlž V lck«rt)«l|.
W. F. SEVERA C0.
CEDAR PAPID5 IOWA

LEPA FARMA
se poceni proda v Peiuisvlvaniji ra«li odhoda v staro domovino. 14 a k rov rodovitne zemlje z lepo ho-sto, 4 akre za pa«o ter vrt z 200 jabolčnimi drevesi. V zemlji je premog 10 čevljev globok, še ne dotaknjen, v kateri je tudi plin (.gas). Lepa hiša z 8 sobama za 2 družini, v kateri je gas in dobra voda; 2 stali za krave, 2 za kokoši in *{ za prašiče, vse v dobrem stanju. Po dogovoru se tudi proda:
2 kravi, 7 prašičev, 350 kokoši in 30 rac. Farma je 25 minut od me- j rta McKeesporta in 5 minut od Bostona. Naslov: Edward Rack, Box 143, Boston. Pa.
YORK HAMBURG
UNITED AMERICAN LINES
(HARRIMAN LINE) JOINT SERVICE WITH
HAMBURG AMERICAN LINE
Najkrajša pot v vse dela
JUGOSLAVIJE
Odplutja vsak teden » pomola 86. North River. ob vznoZju 46. ulice. New York z našimi razkošnimi parniki "Re«olute", "Reliance", "Albert Ballin" "Deutachand" parniki a 1. 2. in 3. razredom
in znani parniki "Mount Clay". "Cleveland", "Hanta", "Thuringia" in "Weatphalia".
■ kabinami in 3. razredom.
Uspeina. uljudna služba, izborna kuhinja, prijetni in privlačni prostori.
S. S. THURINGIA 13. aept. opoldne
UiiteJ American Line
3» Broadway. New York.N. Y Ali katerikoli pooblaščeni krajevni zaatoonlk.
Pripravna in kratka pot v JUGOSLAVIJO.
POTUJTE varno _ . .	in udobno na
^•-vr	ameriških vladnih
parnikih, ko i>otu-jete v Jugoslavijo ali dobivate sem
svoje sorodnike. —
Odplutja dvakrat
nu t«ltn. Udobno in hitro potovanje, izborna in raznolika hrana — prostorne kabine—vsakovrstna udobnost — «lru žabna zbiralJk'-a—to imdte na razpola
S. S. America ...... 11. sept.
S. S. Pres. Roosevelt 15. sept. S. S. Pres. Fillmore 18. sept. S. S. Pres. Harding 22. sept. S. S. Pres. Harding.. 22. sept. S. S. Leviathan.... 29. sept.; 20. okt.
S. S. Pres. Arthur ........... 2. okt.
K<> na ameriških vladnih parnikih. PiSite po navode glede odplutja,cen Itd.
United States Lines
4.1 Broadway	New York City
Lokalni zastopniki v vseh mestih.
Upravitelji za
U. S. SHIPPING BOARD

PREHLAD MLHURJA
MOŠKI! Zaščitite m Proti Dilemja
N«b« vite ti nm j boljšo zal *ito
prepr£a_ba u moške Velika tuba »c. Kit <4'a) ti va Ickanarji ali 5an-Y-Kil Dept: B 93 Beekman St.. New York Pišite za okrožnico.
BAVHOKAB JM OSLA
NAJVEČJA ARABSKA " SANJSKA KNJIGA
NajnoTejia iltutrorana lidnj^ Vsebuj« 806 straat Cena ■ poitnlni « "mi
ilovihio puBLnsora om*
I«w York OKftyt V. T,
(rLAS NARODA. 8. SEPT. 1923
DEDSCINA.
Spisal Richard Dallas.
Za "Glaa Naroda" poslovenil J. T.
14
i Nadaljevanje.)
Vs,a zami.šlj.-na »va se odpravila z Littelkim proti jetnišnici. J^tMfjrvii pr«-«l e»-lie« .	f>*4cajtal Littella jftniekeuiu pazniku
ter pn-tavjl. <ia je to Wintersov imgororuik.
—	Teiavno staliiV IxrsJfe ;mi, gospod advokat. — je izjavil paznik. — Jctnikovf zdravstveno stanje se je pordal»&aio. ■
—	Torej je bolan?
—	l>a, hudo bolan.
Winter'. j'- r-** j>ostaral in posunil izza časa, ko ->em pa zad-lijič videi. K Min rini predstavil I.itr»-Ila j«* rekel:
\zastonj. ZaMooj se močita in prizadevata gospoda. Iz ča-sopitov >» m razvid«-!, da me vsakdo .smatra krivim.
—	Jaz va-> pa smatram nedolžnim — odvrnil Lrttell. — -Jaz m trdno prepričan. da vi niste krivi in vdedtega sem tudi prevzel
za-povorn iit vo.
Trdno zaupanje, ki ležalo v LitteUovem plasu je proizvedlo velik vpliv na obtoženca.
V>ral je kot da bi >c *ku*al olre>ti vsakega dvoma.
—	Ali vam je moj hI ura j znan?
—	D.i. popolnoma — j«- odvrnil Littell. — Prišel sem k vam, da
mi pove**** r«*>ni»-«). Povejte ni i vse, k;tr veste.
\\ inters je dobesedno ponovil svojo Izjavo.
LitteJl j.- pazil" fxKsltisal. in ko je končal. mu je .-»tavil še par formalnih vprašanj.
Ko sva zapuščala jetnišnieo. je rek«-l Littell s prepričevalnim glastitn:
Ta mož hrepeni po upanju, po svobodi. po soeustvn. po holnčni svt tl« i«i. Ta mož je nedolžen. .laz pa moram ^ način rciiti.
.Jaz *em pritrdil njegovim besedam.
—	S «'-lrn vam lahko koristim? — sem pa vprašal.
—	Zaenkrat vas ne J*>trebu jem. Podala sva si roko ter se ioeila.
'ogovor v soli.
Arkadi j Averčerko.
Napočil je dan. ko ve je imela vršiti končna ob' »ruava.
Dvorana je bila nabito polna. Zabičane so bile htc priče kot pri prvi obravnavi in njihove iapovedi so bile do plčiee iste kot takrat.
Obtoženec je sedel med dvema policistoma — prava slika na duši in telesu potrtega človeka.
Govor državne pa pravdnika je bil tako prepričevalen, da ni niln-e dvomil o obtožencem krivdi. Por»*tniki so pledali mrko predse in komaj čakali trenutka, da bi smeli cnllti v posvetovalnico ter proplasiti Wintersa krivim.
Sedaj se je pa oglasit Littell s svojim močnim pro meči m glasom:
—	Visoki -s« Ini dvor ve. da sem bil štirideset let advokat, da pa dosedaj nisem še nikdar nastopal v nobeni kriminalni zadevi. To je vprvie in zadnjič, ko zagovarjam človeka, kateri je ob<lolžen umora. Sem *--m prišel k<>t človek, ki se zaveda svoje zapovedujoče dolžnosti. Rad bi ».e iznebil te dolžnosti. t<»da moja vest mi ni dopustila. Neka v.vja -ila ine je pritirala na stran tega moža. kateremu se podi vneboupij«»ea krivica.
Na tem mestu poudarjam. da se mi zdijo izjave vseh priča verodostojne in jih ne bom skušal ovreči. Resnična se mi pa zdi tudi izjava obtoženca in vsled tepa se opiram nanjo.
Nirto je izpregov>ril z malo milejšim pla^nn, obrnjen proti porotnikom :
—	V tem izvanrednem slučaju je najbolj zaponetno to. ker so priče državnepa pravdnišlva govorile tako. «la je krivda obtoženega "Wintersa sk«»raj hrezdvornna. To si dobro zapomnite, pospodje {>o-rotniki. P< mislite nadalje tudi. da ni dolžnost zagovornika dokazati obtožen revo nedolžno«, pač pa, da je dolanost državnepa pravdnika dokazati obtoženčevo krivdo.
Zatem se je lotil izjav raznih prič. Vse je natančno analiziral, vse t ii k•« spretno predi* žil. da se je na ljudeh poznalo, da so začeli dvomiti o AVintersovi krivdi.
Naenkrat je prekinil svoja izvajanja, pokazal na Wintersa ter govoril silnim povdarkom:
—	Pozabite na tepa moža. On ni kriv zločina. Če Le prit i zločincu na sled. morate uvesti novo preiskavo.
—	Jaz vam ne morem povedati, kdo je morilec. To ni moja stvar, to ni moja naloga. Povedal vam bom, pa kasne vrste čJovek je morilec in zakaj je moril. Vse je tako jasno in pripros-to, da bi moral v.xak otr«»k razumeti. Morilec je mož istepa družabnega stališča kot je bil White, bil je mož. ki je natančno poznal njegovo življenje, njegove navade in njegov pravi značaj.
Ta človek je bil White-ov sokrivec pri kakem kazenskem dejanju. Naenkrat je pričel bati. da bi ne prišla njegova sokrivda na dan.
—	Morilec je ponosen mož. ki da veliko na svojo čast. To je inteligenten mož in močne volje, ki ne pozna klecanja, ne strahu.
—	Ta mož — pa naj bo kdork<*li — je umoril WRite-a.
—	Ko so v oni noči zapustili prijatelji White-ovo stanovanje, je priel ta mož k njemu. Prišel je zahtevat ali pa prosit. White je pa že spal na zofi. Na steni je brio bodalo. Vzel pa je ter ga zadri svoji žnvi v hrbet.
—	Zatem se je ob^-kel v njegov plašč, zbasal v žep denar v edinem namenn, da bi zvodil oblačiti za nos, kar se roti je v polni meri tudi posrečilo.
—	V veži je izgubil bankovec, katerega je potem Winters
našel.
—	Plašč in denar je pustil v stanovanju Bellf Stanton v edi-neim namenu, da bi zbrisal sled za seboj. Dom te gospodična je bil pro&tor, kamor je lahko prišel White podnevi ali ponoči.
—	Sedaj, ko sem vam povedal, kako se je izvršil umor, naročite policiji, naj poišče tega pravega morilca. Wintersa pa izpustite, da ne boste nedolžnega obsodili pokrivem.
—	Oprostite ga! Pustite ga. naj gre. Njegova la«tna preteklost je njegova edina sovražnica. Tak slabič kot je on. ni nikdar izvršil tega dejanja. On ni tega zmožen! Jaz vaan rečem, da je nedolžen! Jaz vem, da je nedolžen!
LitteUov glas je postal strasten in je slednjič napolnil vso dvorano. Nenadoma je umolknil.
V dvorani je zavladala .smrtna tišina, katero je prekinil šrfe predsednik sodnega dvora z besedami:
—	Gospod Litell ne morem dovoliti, da bi vsiljevali porotnikom svoje lastne nazore. To je protipoatavno. Omejiti se marate
lo na dejstva.	(Dalje prihodnjič.)
(Konec.)
Krugelikov Kapiton je v^tal in po kratkem obotavljanju zabren-čal kakor majniški hrošč: "Da-grad boljže."
'Kaj-?! Ampak pomisli vendar, čudak ; Poprej je bilo slabo, ni bilo nobenih udobnosti, povsod zverine, Indijanci, daudanes pa hiše. .^tramvaji, dvigala. . . No, kdaj je bilo bolje, takrat ali sedaj?" "Da^rad."
"Ah. ti za božjo voljo. . . No, pa ti povej. Poltorackij, kdaj je bilo bolje, poprej ali sedaj.'"
Poltorackij je pogledal učiteljico izpod čela in nezaupno (l»ojee se. da dobi petieo) ter je z gotovostjo rekel:
"Poprej je bilo bolje." "Ah, moj Bog!! Sliznjkov, Gav rijil!"
"Boljš je bilo. Poprej."' "Prvič, ne boljš. ampak bolje. Ampak otroci, ali vam v glavi mr-' či ali kaj? Dandanes imate hiše in elektriko. .
"" Čemu pa so liiše."* je cinično vprašal debeli Fitjukov.
•Kako čemu? Kje boš pa spal?" "Kaj pa ob grmadi? Zavije&se v odejo in spiš kolikor hočeš. Ali pa zleze« v voz. Take vozove so imeli. Sšedaj pa ee misliš: hiše!"
Po«rledal je učiteljico nič manj zmagoslavno, kakor je do takrat ona pledala.
"Toda brez elektrke; tema je, strah."
Smjon Zavoldajev je prizanesljivo pojrledal razjarjeno učiteljico. .
"Tema.?*' čemu pa je grmada? Drv je mnopo — kuriš kolikor hočeš. Podnevi je pa že itak svetlo." "Pa pridejo zveri." "Treba je postaviti čuvaja s puško. pa ne pridejo!. . . Stara reč."
"Od zadaj se pa prikradejo Indijanci. pograbijo čuvaja in vas.* "Z Indijanci se lahko spoprijaz nimo. Saj so tudi dobri, dostojni rodovi. .
''Delavarski rod je", je nadaljeval nekdo od zadaj. "Oni imajo radi belce. V skrajnem slučaju lali ko človek zbeži na mustangu."
Ostrižene «»Iave so se sklonile kakor da bi jih bilo nekaj dražilo in glasovi'so zašumeli 'kakor jata vrabcev na akacijinih vejah.
"Toda v vašem mestu je zmečkalo na liftu nekega vratarja. Tako je vaše mesto.
"Toda v mestu je zadnjič pade neki deček pod tramvaj !'*
"Sploh je v vašem mestu dolp čas. — pa je." se je odrezal Sliz njakov Gavrijil.
4'Vi otroci ste zlobni, — saj se vidi. da še niste bili v gozdu med divjimi zvermi — pa je."
"Jaz sem pa bila," je zapiskala Natalja Paškova. ki je šolski škrat ni pustil pri miru.
"Laže se." sa zavpili nevoščlji vi jeziki. "Kar blekne se zlaže No če s bila — zakaj te pa niso zveri pojedle — povej!"
"Mar jim je vsak ostanek." je strupeno zamrmral Kruglikov Ka piton.
"Kruglikov!"
"Kaj se pa ona. . . Saj ste sa mi rekli, da je lagati greh. Laže prisežem, da ves čas laže."
Vseeno poslušajte, vi me najbrže niste razumeli. . . No, kako je mogoče reči. da bi bilo poprej bolje, ko imamo sedaj kruha, sil rove ga masla, sladkorja in potice poprej, pa vsega tepa ni bilo.'
"Potice! !"
1'darec je bil zelo močan m oster, toda Kruglikov Kapiton si je hitro zopet opomogel.
"Kaj pa razno sadje: dati ji banane — ali tega ne upoštevate Se kupiti ni treba, jej, kolikor ho češ. Tudi kruhovca imajo — saj ste sami povedali. . . cukrov trst Ubiješ bizona, posušiš mesa. pa se ti godi kakor gospodu!**
"Tudi potočke imajo tam." je od strani nadaljeval izkušen ri bol o vec. "Če vržeš trnek, naloviš rib. kolikor ti srce poželi,"*
Učiteljica se je prijela z obema rokama za prsi, letala od tega do onega, vpila, se razburjala, opisovala vse lepote varnega mestnega življenja, toda vse njene trditve so bile odbite nrno in prožno ka kor žoga. Tabora se nista prav nič razumela. Kultura je vidno pokala in naskakovana po Indijan cih. grmadah in panterjih.
"Vi dečki, ste sploh hudobni,* je zamrmrala učiteljica, ki ee je po nepotrebnem pobahala z nelogičnostjo-, kar je tako navadno pri stabemu spolu. "Vam sploh uga jajo divje igre, streljanje z orožjem — to je tisto. Bom opa deklice
prinese to popolno ~
Posteljno Opremo
Postelj, peresje, modroc
Sanm da dokažtniH) to najbolj presenetljivo, brezprimerno raz) .l-odajo. kar jih je bilo kdaj mulenih. vam bomo poslali z vašim naiočiloni za posteljno opremo zgoraj opisano t'llio voliiasto "lilijo BREZPLAČNO.
BREZPLAČNO
Razprodaji)! cenik.
Niti enega penija vee nad ceno same posteljne opreme.
samo"$1.00 in potmi spite ter počivajte :i0 dni na najbolj udobni i ostt lji. kot še niste simli — popolnoma brezplačno m na naš riziko. <V niste zadovoljni, pošljite nazaj, in mi vam bomo vrnili vaš $1.00 ter plačali prevozne stroške na obe strani. re se odločite, da obdržite, boste lahko odplačevali na mesec -
Skoraj eno leto
Opazite solidno izdeljavo in trajnost te opreme. Traja leta m leta. Opazite tudi presenetljivo nizko eeno — in ugodne pogoje. Nič. kar jo sedaj na trgu. se ne more s tem primerjati.
a • . -z. Pohni v+'likf-t z - in. 2 in. stranicna1 . . . . t
• 11	. i- enotnimi jeklenimi -tr:i-
jeklena P®$teljaUj,..inij stoje murnu in
se nik<l:ir ne n ujme j o k -av<!i. Vifflavni «lel V) in. visok. I»ru^'i »1*1 - J in. V«lel:mi tleli in sjHxiiiji o!k.*l 1-1 t; X :t„ in. Krasna zlato l>roii<ira.na Vernis Martin «l«i^oti>vitev.
Peresje vzmetno	vztrajno.
j'	. vzmetno. Razpre-
godno za spanje. thAi tožo loU.sa v
vsakein stanju. Spleten vzorei- po slavnem tiary kvadratnem naertu.
Modroc
C HHijestranski in dobre kakovosti. Težak hoinliazni immIIo-žok na vrhu in spo«!aj. je uvaknit mofno prešit ter ima k« n-eem šiva mtieiie zaiMUike. Izvanreilno uso-<!«-n za jMK-itek.
In r>ošljite samo $t.CNl. T«, je ena Ha rt ma novih slavnih znižano-«-enskih razprinlaj. Samo en primer, kako vam lali-ko prišteilimo denar na vsem. kar i*»trel»u-jele za tlom ali farmo.
ODPOSLJITE KUPON
Naročite štv. 160EE.MA3S. Cena samo S"*9.93 za opremo. Pošljite $1. Ostanek $3. mesečno Izdajatelji tega lista vedo. da je vsako Hartmanovo L-gotov.lo resn.čno. »n oaranfrajo vaso za.
dovoljnott.
FURNITURE &
Pošljite nam dopisnico za t>> veliko knjigo, ki vam 1k» prihranila il>»!=ti denarja- l>ula vara t>u na tiso« praktičnih nasvet..v. kak" napravite Luhk>> svoj dom
t »olj kra.s<n in udoben. 316
strani, napolnjenih s pr. -senetljivimi razprodajami pohištva, preprog. Jir...].--ja. peči. uri.srel»rnin- posode. prulnih strojev, fti-valulh stTojev. alumini-j;o=te posode, f on •-fcrafov, l>et"i za plin. s«'paru tor j.-v za smetano, itd. Izberite si lahko na stotine i>re«l-metov—30 dni proste pos-kuinje za vse. — po kar pišite — vse se proda na Hartmanov lahak mesečni plačilni načrt. Z dopisnico ali pismom »ra dobite brezplačno.
"Naj Hartman opremi vaše gnezdo."
HARTMAN FURNJTURE & CARPET CO
DEPT. 5749
CHICAGO. ILL.
Priloženo dobite $1.00. T'o^ljite prvsteljr«.> opremo štv. K.iiEEM A."b>. pfistelj. peresje. modro«.- in BREZPLAČNO odejo. Irnel b..m 30 dni na poskušnji. t"e ne bom zadovo. lj> n. bom poslal nazaj, in vi mi Ikisi«' vrnili moj il.'io ter plačali prevozne stroške na fjbe strani. < "e bom obdržal, vam bom pl;u"al	vsak mesec, dokler ne bo pla-
čana polna cena posteljne opreme $2!» '.O. Lastnina je vaša do zadnjega odplačila.
HARTMAN
CARPET CO.
Depfc5749^«f;i;'s;«5;^;Chicago>lllinois
Ime ..............
K.K.D.,	NO.
or Street and So
Post Office ......
Cv hočete poslati na jnj.^tni urad.
Poklic
........... State ......
pošiljatev druRemu kot iziHtliilte vrsto spoilaj.
T' Sljite iMtšiljatev na
\-prašiili. Klavdija Koškina —| kaj nam ti odgovoriš? Kdaj je bi ( lo bolje, takrat ali zdaj?	}
Odfiovtjr j(* l>il tak. kot da hi
udarila strela v. jasnejra neba.
"Takrat," je rekla pikasta ble-doliena Koškina in stresla objjri-zeno kitico.
"No zakaj? Xo. x>ovej ti meni, zakaj, zakaj?". . .
"Travieo so irtieli takrat. . . jaz jo imam rada. Rože so imeli."
Obrnila se je h Krnklikovu, priznanemu apecijalistu za življenje divjakov.
"Ali so imeli rože?" "Kolikor je kdo hotel, jih je bilo," se je oživel špeeijalist; "velike so bile. tropiene. Zdrave so bile, dišeee — kolikor je kdo hotel, jih je trjral.
"V mestu pa za hudiea ne dobiš rož. Garjeva vrtnica stane eelj ru-belj."
Osramočena in uničena učiteljica se je stresla v zadnjem smrtnem boju:
"Xo, pa naj nam pove Katija Tvanenko. . . Katja! !Ktlaj je bilo bolje?" "Takrat." "Zakaj?!!"
"Bizončki so bili," je nežno zgrulila drobna deklica in ljubko povesilo svetlolaso glavico na stran.
"Kakšni bizončki?. . - Ali si jih sploh kdaj videla?"
44Reci: videla!'fje rekla Paiko-ra najhujskana po škratu.
"Nisem jih videla," je priznala odkritosrčna Kajta Ivanenko. — *" Toda oni so pot o vi ljubki.
Pokrila si je oči in zaječala:
"Bizončki >o taki. . . Volnati. 7. gobčkL -laz bi pa vzela v naročje in pa bi poljubila na gobček."
Kruglikov — špeeijalist za življenje divjakov — je spričo ne-mogočega uresničenja take buko-lične želje sentimentalne Ivanenke diplomatično molčal, učiteljica je pa namršila obr\u in rekla z nesrečnim glasom:
"No, dobro. Če ste taki, se ne maram več pogovarjati z vami. Izvršite naloge; kdor je pa ne naredi, bo sedel tukaj, čeprav do
v__j j
večera.
Zopet je nastal molk. Nalogo so izvršili vsi razen u-boge nedolžne Katarine Ivanenko;
ves čas je stal bizon med njenimi j očnii in med tablico. . .
Deklica je sedela do mraka.
Rad bi izvedel zn mojo sestro FRANClŠKO K K A NJIdoma i iz Grahov epa na Kranj>*k«m. Nahaja se v Aurora. Ill . aLi v C'hieapi. Imam ji nekaj vaižnepa poročati iz starega kraja. Prosim cenjene rojake, če ve kdo njen n.islov, naj mi pa naznani, ako pa sama čita, naj s«» ma ta-, koj oglasi. — .Matija Urh, ll«»x 7.{. Ciunp 57, Camden on Uau-
lev. \Y. Va.
Prav vsakdo—
kdor kaj išče; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeh —
mali oglasi
v "Glas Naroda
POTOVALNI ZASTOPNIKI,
kateri so pooblaiičeni nabirati naročnino za "Glas Naroda", Joseph Černe, Anton Simčič in Joseph Smalzel.
Upravništvo.
DR. LORENZ
642
Asia
Penn
■DIMI
IracMALitr ibiKiB J*
In vrnem not In i^v]«.
M
»a J*
Prave pristne glasne VICTOR in COLUMBIA GRAMOFONE s rogom aH bres roga, Cene od $22.50 do $480.00, kakor tudi prave Slovenske Victor in Columbia plošče dobite le pri
IVAN PAJK
Victor Dealer ^
34 Main St., Oonemangh, Pa. Cenike sastonj, pišite ponj.