PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni (Doberdob* v Govcu pri Gorenji Trebuši. od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
primorski?
M	dnevni § *
Poitnina plačana v gotovini Abb. postala 1 gruppo
Cena 700 lir - Leto XLII. št. 215 (12.540)
Trst, petek, 12. septembra
i-i
5
Proti diktatorju tudi del oboroženih sil
Vse večji mednarodni pritisk na Pinocheta
SANTIAGO DE CH1LE — Državni terorizem z aretacijami in umori demokratov ter z utišanjem sredstev množičnega obveščanja je dosegel vrhunec. Uradno je v zaporu 44 nasprotnikov fašističnega režima, med njimi socialist Ricardo Lagos in vodje ljudskega demokratskega gibanja (MDP) German Correa, Rafael Maroto in Pascual Darra-za, a pravega števila ni moč dognati zaradi svobode o neomejeni represiji, ki jo Pinochetu daje obsedno stanje, pa tudi zaradi cenzure nad tiskom in v tem okviru zaprtja tiskovnih agencij ANSA in Reuter. Ta nezaslišani ukrep, ki odraža diktatorjevo voljo izolirati Čile in svetu prikriti tekoča ter bodoča grozodejstva, je izzval o-stre reakcije mednarodnega inštituta za tisk IPI, časnikarskih sindikatov z italijanskim FNSI na čelu in svetovnih medijev s sovjetsko agencijo TASS vred, ki zahtevajo obnovitev svobode tiska in siceršnjih svoboščin v Čilu ter seveda kaznovanje morilcev čilskega novinarja Joseja Carrasca Tapda.
Značilno, a predvsem novo pa je, da je to zahteval celo poveljnik petega vojaškega okrožja iz Punte Arenas, na jugu države, brigadni
general Jaime Gonzalez Vergara, in da je gen. Danus navezal stike s politično opozicijo ter nekatere njene predstavnike vprašal, kaj bi bilo po njihovem mnenju moč konkretnega ukreniti »po Pinochetu«... To le še potrjuje, da se nesoglasja med oboroženimi silami množijo, podlaga režima pa še bolj maje. Tudi zato, kot je rekel čilski notranji minister za časa Allendeja Heman Del Canto, ker je diktatorju zdaj obrnila hrbet še doslej nevtralna buržoazija Ob včerajšnji 13-letnici diktature so evroparlamentarci (razen desnice) podpisali politično izjavo, v kateri zahtevajo od čilskega režima konec nasilja, za katero je sam odgovoren, pozivajo zunanje ministre EGS, naj od Pinocheta izsilijo izpustitev vseh političnih jetnikov (u-radno 500), evropske vlade in Wa-shington pa, naj kot pogoj za dodelitev novih posojil Čilu postavijo ukinitev obsednega stanja in povratek k demokraciji. Ostre kritike na račun krvoločne hunte so hkrati prišle posebej iz ZRN, Francije in Italije. V Rimu so mladinske organizacije KPI, PRI in Lotta continua demonstrirale pred čilsko ambasado.
Tik pred srečanjem v Aleksandriji dosežen spi	| bi
S sestankom Mubarak-Peres 1 v v odnosih med Izraelom in ngiptom
ALEKSANDRIJA — Egiptovska vlada bo morebiti že danes imenovala svojega novega veleposlanika v Izraelu, potem ko je zadnjega odpoklicala poleti 1982 zaradi izraelskega vdora na libanonsko ozemlje. To je moč sklepati iz izjav, ki jih je dal sam predsednik Hosni Mubarak po prvem razgovoru z izraelskim premierom Simonom Peresom včeraj popoldne v bivši kraljevski palači v Aleksandriji. Državnika se bosta ponovno sešla danes dopoldne in Peres se bo vrnil v domovino v popoldanskih urah.
Čeprav tega srečanja ni mogoče
primerjati s snidenjem iz leta 1981 med Sadatom in Beginom, ki so ga v svetovnem merilu označili kot zgodovinsko, pa je vendar zelo pomembno, saj utegne nakazati nove poti v prizadevanjih za bližnjevzhodno pomiritev. Seveda le, če bodo v tej smeri stopale prav vse zainteresirane države in sile. Prav to pa je vprašljivo in to odraža tudi nesoglasje znotraj egiptovskih in izraejlskih političnih krogov glede umestnosti sestanka v Aleksandriji. Mubarak se ne sme zameriti arabskim državam, katerih del mu že itak očita vse večjo odvisnost
od Washingtona in popuščanje Tel A-vivu, Peres pa ima delno vezane roke, saj ga bo oktobra v vodstvu vlade nasledil vodja desničarskega Li-kuda in mu zato primanjkuje manevrskega prostora v dogovarjanju z Mubarakom. Tablo vse kaže, da sta se včeraj razšla po vzoru šahovskega remija, četudi gre Mubaraku priznati, da je do srečanja prišlo predvsem po njegovi zaslugi. Kot pogoj zanj je, kot znano, postavil sklenitev sporazuma o Tabi, kar je tudi dosegel: sporazum je bil podpisan včeraj ponoči. Taba ni nič drugega kot kvadratni kilometer obale v Akabskem zalivu na Sinajskem polotoku, toda Kairu politično veliko pomeni. Če je Sadatu uspelo na račun sestanka z Beginom dobiti nazaj Sinaj, potem si Mubarak ni mogel privoščiti izgube Tabe, ki jo je Izrael trmasto obdržal in katere vrnitev je bila tudi pogoj za obnovitev diplomatskih odnosov med državama.
Državnika sta obravnavala tudi palestinski problem in možnost sklicanja mednarodne konference o bližnje-vzhodni krizi. Kaj sta si točneje povedala, ni znano, pač pa je Mubarak bil videti optimistično razpoložen, ko je gosta zadržal na slavnostni večerji. Ob zaključku današnjega sestanka bosta delegaciji izdali skupno sporočilo.
Poljske oblasti napovedale izpustitev političnih jetnikov
VARŠAVA — Poljske oblasti bodo v kratkem izpustile na svobodo vse politične jetnike. Tako je včeraj sporočila poljska tiskovna agencija PAP, ki je objavila vest, da je notranji minister Czeslaw Kiszczak zahteval od glavnega tožilca, naj izpusti vse politične jetnike. Sinoči so o tej pobudi uradno obvestili veleposlanike zahodnih držav. Baje naj bi do izpustitve prišlo pred 15. septembrom.
Kiszczak, ki je general, je pojasnil, da ne bodo izpustili tistih, ki so bili obsojeni zaradi terorizma, vohunstva, sabotaže in izdajstva. Skupno bodo baje izpustili na svobodo 225 oseb. Istočasno pa so po vsej državi »pozvali na pogovor« več kot tri tisoč oseb z namenom, da bi »brez kazenskih posegov razpustili ilegalne skupine in ustanove, ki še delujejo proti državi in proti javnemu redu«.
Na bližnjem zasedanju generalne skupščine OZN
Sovjetska zveza bo predložila program vseobsegajoče varnosti
Pred razpravo o programskem dokumentu
Polemike v večini o davčni politiki
MOSKVA — Sovjetska diplomacija napoveduje, da bo na bližnjem rednem zasedanju generalne skupščine OZN nastopila skupaj z drugimi socialističnimi državami s predlogom programa vseobsegajoče varnosti. Zlasti pa namerava Moskva staviti vse sile za popularizacijo svojega enostranskega moratorija nad jedrskimi poskusi. Prvi namestnik zunanjega ministra ZSSR Vladimir Petrovski je na včerajšnji tiskovni konferenci uporabil znano antično formulo »Povej mi, s kom hodiš...« za opredeljevanje držav na miroljubne in nasprotnice miru.
Petrovski je nastopil kot namestnik voditelja sovjetske delegacije (zunanjega ministra Edvarda Ševardnad-zeja) skupaj s člani delegacije, da bi opozoril na to, da generalna skupščina OZN že trideset let poziva države članice, zlasti še tiste, ki imajo jedrsko orožje, k prekinitvi vseh poskusov. Zdaj, ko je sovjetsko miroljubno pobudo podprla tudi vrhunska konferenca voditeljev neuvrščenih držav, ko so ta korak pozdravili voditelji držav »delhijske šesterice« in ko to delajo čedalje številnejši politični dejavniki tudi na Zahodu — zdaj j® trenutek, da dobi sovjetska pobuda tudi še najširšo Podporo v svetovni organizaciji, je približno dejal Vladimir Petrovski. Pri tem je spet ponavljal že znane Utemeljitve o tem, da je moratorij prvi korak k pogajanjem o krčenju jedrskega orožja in k razorožitvi — ta Pa tudi ni po sovjetskem pojmovanju sama sebi na-
men, marveč gre za to, da se sprostijo ogromna sredstva za hitrejši razvoj tretjega sveta.
Sovjetska diplomacija si po besedah namestnika šefa delegacije obeta, da bi lahko v začetku devetdesetih let prišlo do sklica svetovne konference o vseobsegajoči varnosti in hlpatne ustanovitve svetovne vesoljske agencije, kot jo je že pred časom predlagal generalni se-kretar CK KPSZ Mihail Gorbačov.	g
Tiskovna konferenca sovjetskih diplomatov pač ne more mimo afere Daniloff. Na vprašanja o tem, ali ga
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Gorbačov odgovoril Reaganu
WASHINGTON — Ameriški predsednik Reagan j uradno potrdil, da je sovjetski voditelj Gorbačov odgt vonl na neko njegovo pismo v zvezi z ameriškim čas mkarjem Damloffom, ki je bil 30. avgusta aretiran Moskvi pod obtožbo vohunstva. V pismu je Reagan po zval Gorbačova, naj poseže za izpustitev Daniloff a, k naj bi bil »žrtev krivičnih obtožb«. Baje je vsebina pism; Gorbačova spodbudna in v krogih Bele hiše so mnenja da bodo sovjetske oblasti v kratkem izpustile Daniloff:
RIM — V ponedeljek se bo v poslanski zbornici začela razprava o dokumentu gospodarsko-finančnega načrtovanja, ki ga je predložila vlada. Včeraj je namreč proračunska komisija odobrila osnutek, za katerega je glasovalo 23 poslancev, proti pa jih je bilo 19, vendar je bilo mnogo različnih odtenkov, še zlasti v zvezi z obdavčitvijo Lnančnih rent. Da obstajajo različna stališča v zvezi s tem vprašanjem med strankami vladne večine potrjuje že dejstvo, da so sporazum, na osnovi katerega je prišlo do včerajšnjega glasovanja, dosegli po mrzličnih pogajanjih, ki so trajala ves dopoldan. Takoj nato pa je v tiskovnem uradu palače Monte-citorio ponovno izbruhnila polemika med predsednikom komisije demokristjanom Cirinom Pomicinom in poročevalcem, republikancem Pellicano-jem v zvezi z interpretacijo doseženega sporazuma.
Cirino Pomicino je mnenja, da sporazum večine, na osnovi katerega je
bil poročevalec pooblaščen, da se v skupščini povoljno izreče o tem dokumentu, vsebuje jasne smernice, na osnovi katerih je treba »obdavčiti vse dohodke«. Cirino Pomicino se nanaša na stališče, da je treba enakomerno obdavčit; državljane tudi zato, da se s tem omogoči pravičnejša razdelitev dohodkov.
Vendar pa je o tem vprašanju več različnih »osebnih stališč« znotraj vladne večine. Stopnjujejo se polemike med socialisti in zakladnim ministrom Gorio, katerega odgovorni za gospodarstvo pri vodstvu PSI Tem-pestini obtožuje, da se skriva za nekakšno »nejasnostjo ali zmedo predlogov«. Po mnenju predstavnika PSI morata Visenfcni in Goria priznati, da obstaja vprašanje davčne pravičnosti in morata temu primemo ukrepati. Prav v zvezi s tem uživajo socialisti tudi podporo dela demokristjanov (Andreottijeve skupine) in ne nazadnje tudi podporo leve opozicije.
G. R.
Tržaška kriza se nadaljuje Protestna akcija delavcev
TRST — Kriza v tržaških krajevnih ustanovah se še nadaljuje. Župan Agnelli je na sredini seji umaknil svoj odstop, zaradi česar je bila seja odložena za teden dni. V tem °bdobju se bodo nadaljevala poga-ianja za izhod iz kriznega stanja ne samo na Občini, ampak tudi na Pokrajini; pokrajinski svet se bo sestal v ponedeljek, vendar pa je ze sedaj mogoče predvideti, da bo seja odložena. Dan kasneje, to je v torek, bo namreč v Rimu še en sestanek med odgovornimi za krajevne ustanove pri strankah vladne večine, katerega se bodo udeležili tudi deželni in pokrajinski predstavniki istih strank, da bi skušali kon-cno razvozlati tržaške vozle. Med-
tem se beležijo ostre reakcije na potek sredine seje s strani KPI in Tržaškega gibanja.
Tak zaplet politične krize je sprožil reakcijo tudi v vrstah sindikalne organizacije CGIL. S ndikalni voditelji in delavci te organizacije so namreč včeraj dopoldne simbolično zasedli dvorano občinskega odbora in zahtevali, da bi končno prišlo do izvolitve trdne uprave, ki naj bi se lotila reševanja številnih vprašanj predvsem gospodarskega značaja, ki že dolgo pretresajo krajevno stvarnost. Svoje razloge za tako protestno akcijo je CGIL obrazložila na tiskovni konferenci.
NA 5. STRANI
Izjava deželnega tajnika KPI Viezzija
Dogodki v Tržiču so rezultat politike poenostavljanja v PSI
TRŽIČ — Sporočilo o prestopu dveh občinskih svetovalcev KPI v Tržiču v socialistično stranko, vest so javnosti sporočili na tiskovni konferenci včeraj opoldne, je že sinoči povzročila prve reakcije.
Sinoči je pokrajinsko vodstvo KPI sklicalo v Tržiču tiskovno konferenco, kjer je deželni tajnik Roberto Viez-zi dal krajšo izjavo, v kateri označuje dogodek kot posledico zahrbtnih manevrov in čudnega načina pojmovanja politike in političnih odnosov, kj j:h uvaja deželno in pokrajinsko vodstvo PSI, pod taktirko poslanca De Carlija, ki »skupaj s svojo skupino izrablja PSI za lastne cilje in stranko oddaljuje od prave vloge dejavnika družbenega razvoja«.
Tiskovno poročilo se zaključuje z
ugotovitvijo, da so v vrstah PSI še osebe, ki se s takim načinom politične prakse ne strinjajo in ki so za vzpostavitev korektnih in jasnih odnosov med levičarskimi strankami.
Po tiskovni konferenci je bila v istih prostorih tudi skupščina predstavnikov vseh sekcij KPI na Goriškem, kjer so se seznanili z novonastalim političnim položajem. Deželni tajnik Viezzi je posebej naglasil, da je treba na podel manever odgovoriti umirjeno, preudarno in znati ločiti med stališči PSI in politično prakso, ki jo izvajajo nekateri predstavniki te stranke. KPI bo zahtevala, da De Marchi in Marin vrneta mandat. V prihodnjem tednu se bo sestal pokrajinski komite stranke, predvideva se tudi široka razprava
Slovenska sekcija zavoda ITI v Gorici
obogatena s tečajem informatike
NA 8. STRANI
Sovjetska zveza
V pričakovanju že dolgo napovedane vsedržavne konference o energiji
NADALJEVANJE S 1. STRANI
bodo zamenjali s sovjetskim vohunom Genadijem Zaharovom, je Vladimir Petrovski rekel, da ameriška stran dobro ve, da je Nicholas Daniloff prišel pred sovjetsko sodišče zaradi vohunjenja, da pa »absolutno obstajajo možnosti za ureditev obeh zadev«. Genadij Gerasimov, uradni govornik sovjetskega zunanjega ministrstva, je v odgovor na vprašanje o Reaganovih grožnjah zastran Dandoffa citi-ral iz (iste?) Reaganove izjave stavka, ki naj bi približno povedala, da je nevarno komentirati o tej zadevi in da on, Reagan, noče zaradi tega razbijati čolna.
Petrovski je potrdil, da bo srečanje Ševardnadzeja in Shultza po predvidenem programu 19. in 20. septembra v Washingtonu. Tukajšnji tisk je že objavil, da obišče sovjetski zunanji minister v začetku oktobra Kanado. Potrdili so tudi glasove o tem, da se bo med zasedanjem GS OZN Edvard Ševardnadze sestal s svojim kitajskim kolegom. Na vprašanje o tem, ali bo Mihail Gorbačov kmalu obiskal Italijo, pa je Petrovski pritrdil le toliko, da je ta obisk na dnevnem redu.
ANTON RUPNIK
Vprašanje jedrskih central razdvaja stranke Komunist Occhetto predlaga posvet s PSI
RIM — Vprašanje jedrske energije še vedno močno razdvaja italijanske pohtične sile. Polemike je konec avgusta sprožil socialistični podtajnik Martelli, ki je po udeležbi na kongresu nemških socialdemokratov izjavi), da mora Italija korenito spremeniti svojo energetsko politiko ter da se mora v tem sklopu postopoma odpovedati atomskim elektrarnam in iskati nove alternativne vire energije. Martellijevo stališče so z zadovoljstvom pozdravili ekologisti in vsi tisti, ki so po nesreči v Černobilu spremenili mnenje o jedrski energiji. Demokristjani in ostali socialistični partnerji v vladni koaliciji pa so izjavo nekdanjega Craxijevega delfina označili za demagoško in tipično predvolilno potezo. Zelo previdno so izjavo podtajnika PSI komentirali tudi komunisti, ki čakajo, da se o tem perečem vprašanju uradno izreče Martellijeva stranka, ki pa je kot KPI precej razdvojena, kaj pravzaprav narediti. Tako med socialisti kot med komunisti najdemo namreč tako brezkompromisne privržence jedrske energije kot tudi njene ostre nasprotnike, med enimi in drugimi pa se giblje velika množica negotovih in tistih, ki pravijo, da je treba omejiti, a ne ukiniti.
jedrske centrale.
Koordinator komunističnega vodstva Occhetto je vsekakor včeraj predlagal socialistom sestanek, na katerem naj bi levičarski stranki izmenjali mnenja o tem problemu ter se morebiti domenili za nekatere skupne akcije v parlamentu. KPI se, kot znano, zavzema za posvetovalni referendum o nadaljnji uporabi jedrske energije in •’ ipisuje veliko važnost napovedani vsedržavni konferenci o energiji, ki bi morala v marsičem razčistiti spore med nasprotnima taboroma. Med komunisti, a ne samo med njimi, vlada zato veliko pričakovanje kaj bo v nedeljo, na zaključnem shodu milanskega festivala Unita, povedal sekretar Natta, ki je bil doslej zelo previden pri oceni jedrskega vprašanja. Socialistično vodstvo pa bo Martellijevo stališče ocenilo v začetku prihodnjega tedna.
Največ kritik na račun Martellija prihaja iz demokristjanskih in iz republikanskih vrst. Bivši predsednik KD Piccoli je zaskrbljen, ker bi se ob vprašanju jedrske energije lahko ustvarili pogoji za levičarsko alternativo in zato svari socialiste, »naj bodo previdni in predvsem realisti«. Zelo oster do Craxijevega namestnika pa je re-
publikanec La Malfa, medtem ko so socialdemokrati označili Martellija kot nepremišljenega politika, njegovo izjavo o atomskih elektrarnah pa kot »goliardično potezo«.
Državna energetska konferenca naj bi torej marsikaj razčistila, ni pa še jasno kdaj bo na programu in predvsem kdo jo bo priredil. Vse pohtične sile (brez izjem) hočejo, da bi se zasedanje odvijalo pred koncem leta, ne soglašajo pa o prireditelju. Nekateri, v prvi vrsti komunisti, so mnenja, da je za priredbo konference pristojen edinole parlament, spet drugi pa pravijo, da mora to pobudo izvesti predsedstvo vlade. V zadnjih dneh pa je svojo kandidaturo predložil tudi minister za industrijo Zanone, ki je prepričan, da spada ta problematika med pristojnostmi tega ministrstva, ki pa je že po svoji naravi naklonjeno »jedrski usmeritvi«.
Že te polemike torej kažejo, da bo konferenca v vseh pogledih zelo težka preizkušnja. O datumu in o prireditelju pa bo moral kot kaže odločati predsednik vlade Craxi, ki bo baje prihodnji teden sklical posebno vladno sejo o tem vprašanju.	SANDOR TENCE
Grčija bo priznala makedonščino v uradnih odnosih z Jugoslavijo
GEVGELIJA — Grčija je napovedala, da bo priznala makedonski jezik kot enega uradnih jugoslovanskih jezikov v komuniciranju dveh sosednjih držav, je včeraj povedal član predsedstva SFRJ Stane Dolanc.
V	razgovoru z novinarji ob vrnitvi iz neuradnega obiska v Grčiji je Stane Dolanc dejal, da je Carlos Papulias, grški zunanji minister, v razgovorih med drugim povedal, da bo Grčija priznala makedonski jezik, ki doslej v medsebojnih odnosih ni bil priznan. To pomeni, da se bo spremenilo tudi priznavanje šolskih diplom in univerzitetnih diplom.
V	izjavi za novinarje v Gevgeliji je Stane Dolanc tudi povedal, da se Grčija strinja z novim mejnim prehodom med državama pri Dojranskem jezeru, hkrati pa je izrazil prepričanje, da se bo bilateralno sodelovanje Jugoslavije in Grčije še razvijalo, (dd)
Wiesenthal opravičuje Waldheima čes da je bil le oportunist
RIM — V intervjuju za list italijanskih Židov je Simon Wiesenthal, znani »lovec za vojnimi zločinci«, opravičeval novega avstrijskega predsednika Kurta Waldhedma, češ da ni bil nikoli nacist, pač pa zgolj »oportunist«, ki je hotel nekako prebresti vojno. Potem je lagal, da ni vedel za nacistična grozodejstva na Balkanu, a je razumljivo, da so ga hoteli Avstrijci izvohti, da zavrnejo zunanje pritiske, je dejal Wiesenthal.
Na italijanskih cestah včeraj
devet mrtvih in
deset ranjenih
RIM — Včeraj je bilo na italijanskih cestah več prometnih nesreč, ki so terjale kar devet mrtvih in deset ranjenih. Najhujša se je zgodila blizu Brindisija, botrovala pa sta ji po nalivu razmočeno cestišče in prevelika hitrost. Pri odcepu z državne ceste 379 za Savelletri in Torrecanne se je giulietta zaletela v spredaj vozečo alfo 90, ki jo je sunek porinil levo, tako da je vanjo treščil ritmo (na sliki), ki je privozil iz nasprotne smeri. Chiara Martucci, 25 let, njen oče Giovanni Antonio, 55, in mati Anna Luisi pa še Gennaro della Corte, 47, so bili pri priči mrtvi, neka druga oseba pa se bori s smrtjo. Na sliki (AP) prizorišče tragedije.
Na avtocesti Rim-Neapelj so v verižnem trčenju dveh avtomobilov, kamiona in prikoličnega tovornjaka bili ob življenje Orlando Massimo (15 let) ter brata Luigi in Salvatore Riccardi (30 in 19 let), devet ljudi pa je bilo ranjenih, med njimi zelo hudo neki otrok. Na obalni cesti Ficarazzi-Aspra nedaleč od Palerma pa sta 16-letna Nicola Di Fabio in Giovanni Pitarresi z motociklom v ovinku zavozila s ceste in se ubila; bila sta brez čelade. Slednjič je v bolnišnici umrl Cruciano di Francescantonio, šofer avtobusa, ki je bil 5. septembra pri Teramu trčil v kamion (6 mrtvih in 19 ranjenih).
SFRJ obsoja terorizem in izraelske napade na suverene države
BEOGRAD — Terorističnim dejanjem na letališču v Karačiju in sinagogi v Istanbulu, v katerih so bili ubiti nedolžni ljudje, se je priključila tudi izraelska vlada, ki je ukazala bombardirati libanonski mesti Sidon in Tir. Ta brutalni napad na neko suvereno državo in civiliste pomeni grobo kršenje veljavnih mednarodnopravnih norm. Jugoslavija ostro obsoja to izraelsko dejanje in teroristični akciji v Karačiju in Istanbulu. To je včeraj na redni tiskovni konferenci izjavil uradni predstavnik zveznega sekretariata za zunanje zadeve Aleksander Stanič.
V zvezi z nedavnim obiskom člana predsedstva SFRJ Staneta Dolanca v sosednji Grčiji je Stanič dejal, da je mogoče iz izjave Staneta Dolanca sklepati, da so bili pogovori s premierom Andreasom Papandreuom in zunanjim ministrom Papuliasom zelo koristni in da so zajeli tudi odprta vprašanja v okviru trdne opredelitve za nadaljnje poglabljanje prijateljskih dobrososedskih stikov med državama, (dd)
Potrjeno sodelovanje Jugoslavija-Irak v okviru neuvrščenih
BAGDAD — Podpredsednik zveznega izvršnega sveta Janez Zemljarič in prvi namestnik premiera in član iraškega sveta revolucionarnega poveljstva Yassim Ramadan sta včeraj ugodno ocenila razvoj gospodarskih odnosov med Jugoslavijo in Irakom. Po daljšem pogovoru sta izrekla obojestransko pripravljenost, da poiščejo najboljše rešitve za nekatera odprta vprašanja na področju gospodarskega sodelovanja. Prav tako sta opozorila na zanimanje Jugoslavije in Iraka, da tudi v prihodnje krepita gospodarske stike.
Podpredsednik ZIS Janez Zemljarič in namestnik premiera Yassim Ramadan sta izrekla tudi zadovoljstvo nad rezultati nedavno končanega 8. vrha neuvrščenih držav v Harareju. Ob tej priložnosti je Ramadan, ki je vodil delegacijo svoje države na najvišjem srečanju neuvrščenih, visoko ocenil sodelovanje Iraka in Jugoslavije v Harareju, kar je dokaz prijateljskih stikov med državama in njune pripadnosti načelom neuvršče-' ne politike, (dd)
Solidarnost črncev iz ZDA
Vdova po ameriškem črnskem voditelju Martinu Luthru Kingu, Coretta, se je včeraj, ob koncu osemdnevnega obiska v Južni Afriki, prisrčno srečala z VVinnie Mandela, ženo zaprtega voditelja Afriškega nacionalnega kongresa (AP)
Direktorja »Gastronoma št. 1« obsodili na smrt
Zgledno kaznovali tolpo goljufov iz trgovine z živili v Moskvi
MOSKVA — Pod naslovom »Spirala propadanja« objavlja včerajšnja »Moskovskaja pravda« konec nadaljevanke o procesu proti veliki skupini vodilnih delavcev moskovske trgovine z živili. Čeprav je bilo že aprila 1983 objavljeno, da je bil aretiran direktor »Gastronoma štev. 1« Jurij Sokolov, ki so ga pozneje obsodili na smrt, so šele zdaj pripravili za javnost vso zgodbo o njem, njegovi bandi in hkrati objavili (brez datuma, kot je to tu v navadi) razsodbo o najvišjih zapornih kaznih za funkcionarje in uradnike mestne ter republiške uprave za trgovino z živili.
Nadaljevanka o »gnusnem sistemu kraj, kolektivnega poroštva zanjo in podkupovanja« (tako »Moskovskaja pravda«) se bere kot srhljivka — zlasti še s političnih vidikov, saj je jasno, da je ves »sistem« živel desetletja, da pa so ga resno začeli spodkopavati šele leta 1983. Takrat pa je sovjetsko partijo še vodil Juri Andropov (o tem seveda v člankih ni besede).
Jurij Konstantinovič Sokolov je bil konec 50. let še taksist v Moskvi.
Ker je na veliko sleparil potnike, je prišel pred sodnika, toda za las je ušel resnejši kazni. Presedlal je med mestne trgovinske inšpektorje, ne da bi poprej sploh kdaj stal za prodajalno mizo. Toda čez nekaj mesecev je novopečeni inšpektor že napredoval, postal je sodelavec oddelka za organizacijo trgovine. To je upravni organ moskovskega mestnega izvršnega sveta (znan kot »Mosgorispolkom«). In tu se je spoznal s svojim načelnikom, A. Petrikovom. Izkazalo se je, da sta Sokolov in' Petrikov »sorodni duši«, oba nagnjena k lahkotnim zaslužkom, podkupovanju in sleparijam. Povezala sta se, tudi družinsko.
Leta 1962 je Sokolov s pomočjo
Petrikova zasedel položaj namestnika direktorja v »Gastronomu štev. 1« mesta Moskve. »Pazite na to: človek, ki so ga že klicali na kazensko odgovornost, je zdaj dobil možnost, da razpolaga z ogromnimi gmotnimi vrednostmi«, spotoma politično poučuje »Moskovskaja pravda«: Pazite, kaj vse so nekoč lahko počenjali, pa je s tem mišljeno. Ta »nekoč« je seveda obdobje vladavine Leonida Brež-njeva, še prej pa Nikite Hruščova.
Sokolov je kmalu spodnesel stolček tudi svojemu direktorju, kajti njegov predhodnik z imenom V. Boris je tudi pošteno kradel, pa mu je namestnik Sokolov nekaj časa stregel pri tem, ko pa je spoznal, da se ga lah-
ko reši ter sam nadaljuje s temi posli, je to storil. Pomagal mu je spet isti Petrikov.
Komaj je zasedel direktorski položaj, že je poklical k sebi svojega namestnika ter ga naravnost zadolžil, da mu vsak teden daje po 50 rubljev. Enako nalogo so dobili tudi drugi, po vrsti vsi načelniki oddelkov. On, Sokolov, pa je skrbel, da je trgovina cvetela ter da se v mestni upravi niso vtikali v njegove posle. Kajti zdaj je lahko obilno podkupil tudi svojega zaščitnika Petrikova, pa še celo vrsto vplivnih funkcionarjev in uradnikov.
In od kod denar? Po predpisih sme živilska trgovina odpisati del živil.
ki se s časom posušijo, zgnijejo ali kakor koli že pokvarijo. Čeprav p® v tem izredno obiskanem in cenjenem »Gastronomu« ni nikoli nič propadalo, so vseeno odpisovali. Ker P? so skrbeli za to, da so prodajali najboljše in najdražje artikle, so lahko dajali v žep ustrezno velike denarje.
Pri Sokolova so na dači našli zakopan zaboj z rabeljskimi stotaki, z zlatimi verižicami, zlatniki in biseri. Njegov pajdaš Konjkov je imel tudi zakopani zaklad. Podobno so obogateli vsi drugi udeleženci tega »sistema«.
Medtem ko so bando iz »Gastronoma štev. 1« kmalu razvozlali in člane te tolpe obsodili na najstrožje zaporne kazni od 14 do 10 let (Sokolova pa na smrt), so imeli večletnega o-pravka z raziskovanjem korupcije v moskovski mestni upravi. Zdaj (danes) so torej hkrati objavili tudi razsodbe o tej drugi bandi, ki ji P načeloval sam načelnik uprave za trgovino N. Tregubov. Dobil je 15 1^ ječe.
ANTON RUPNIK
V Ljubljani umrl prof. Bogdan Brecelj
Predsinočnjim je v univerzitetnem kliničnem centru v Ljubljani v 80. letu starosti umrl akademik prof. dr. Bogdan Brecelj, partizanski zdravnik, glavni kirurg narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredov Slovenije, redni profesor medicinske fakultete v Ljubljani, član Slovenske akademije znanosti in umetnosti, član sveta federacije, nosilec partizanske spomenice 1941 in drugih visokih državnih odlikovanj, dobitnik nagrade AVNOJ, republiškega priznanja OF in drugih družbenih priznanj. Rodil se je leta 1906 v Gorici v zdravniški družini. Verjetno se je zato tudi sam odločil nadaljevati družinsko tradicijo. Diplomiral je na medicinski fakulteti v Innsbrucku leta 1929. Takoj ko je bila ustanovljena Osvobodilna fronta, je stopil v njene vrste. Sodeloval je pri organiziranju mreže ilegalnih bolnišnic v Ljubljani, po odhodu v partizane pa pri ustanavljanju partizanskih bolnišnic. Bil je eden od ustanoviteljev partizanskih bolnišnic v Rogu, na Pohorju in na Primorskem, pa tudi sanatorija Emona. Leta 1944 so ga imenovali za glavnega kirurga narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredov Slovenije. Po osvoboditvi je sodeloval pri ustanovitvi medicinske fakultete v Ljubljani. Žalni zbor skupščine mesta Ljubljana je bil včeraj ob 11. uri. Slovo od akademika prof. dr. Bogdana Breclja bo danes na ljubljanskih Žalah.
Veliki miting v spomin na E. Rusjana
LJUBLJANA — V nedeljo bo na ljubljanskem letališču ropotalo in žvižgalo kot za stavo. Na velikem letalskem mitingu bodo pokazali, kaj znajo, domala vsi, ki imajo kaj opraviti v zraku — od padalcev, jadralnih pilotov do posadk helikopterjev in najsodobnejših vojaških letal. Vsi ti in tisoči obiskovalcev (za miting vlada izredno zanimanje) se bodo zbrali v spomin na Edvarda Rusjana, prvega slovenskega in jugoslovanskega letalca. Rojaku, ki mu pravijo kar prerok nove dobe, nove tehniške kulture, so posvetili tudi posebno razstavo, ki jo bodo odprli danes prav tako na Brniku, zvečer pa bo v Slovenski filharmoniji slavnostna akademija, na kateri bo govornik predsednik Slovenskega predsedstva France Popit.
Kdo je bil človek, ki je zaradi svojega dela v pionirskih časih letalstva postal državljan sveta? Edvard Rusjan se je rodil 6. junija 1889 v Trstu, se z družino preselil v Renče in naposled v Gorico, kjer je končal šolanje na srednji stopnji in se nato zaposlil v očetovi sodarski delavnici. Dokaj uspešno se je ukvarjal s kolesarskimi dirkami ter se ob tem seznanil tudi z motorji in prvimi avtomobili ter s tehniko, ki je ob pjelomu stoletja naglo osvajala svet. Že od zgodnje mladosti — po avtentični navedbi od leta 1897 (to je leto dni po smrti prvega uspešnega, čeprav še brezmotornega letalca Otta Lilienthala) — se je zanimal za letalstvo. Takrat je imel šele dobrih deset let, zato je čisto verjetno, da ga je za to področje navdušil dve leti starejši brat Jože.
Očetova sodarska delavnica je brata očitno zanimala predvsem zaradi orodja in materiala, ki je bil tam pri roki, sodi ju niso posebno navduševali. Začela sta z letalskimi modeli (leta 1900 jima je majhno motorno letalce kar lepo brenčalo po zraku), toda korak do letala v pravi velikosti je bil vseeno kar dolg. Priprave so trajale vse do leta 1909, ko ju je izdatneje podprl oče in sta na mitingu v Brescii spoznala najnovejša letala in se seznanila z njihovimi konstruktorji. S pariškim tovarnarjem Anzanijem se je Edvard v Brescii dogovoril o nabavi motorjev za letala, ki sta jih Rusjana nameravala serijsko izdelovati. Za začetek sta si omislila stroj, ki je zmogel borih 25 konj. Toda bilo je dovolj, da se je letalo z imenom Eda I 25. novembra na goriškem poligonu Male Rojce dvignilo v zrak. Edvard je z njim »skočil« 60 metrov, letel pa je na višini dveh metrov. Veselje je bilo nepopisno, volja pa je rasla in tako sta brata do poletja 1910 zgradila pravcato go-riško eskadriljo. Sestavila sta šest ali sedem letal (od večkrilnih, dvokrilnih do enokrilnih), poganjal pa jih je šibki Anzanijev motor, "ki je seveda z vsakim skokom postajal še slabotnejši. Po tretjem poskusu letenja z Edo I, ko je prišlo do prve resnejše nezgode, so letalske eksperimente prestavili na kraj kjer je pozneje nastalo še danes delujoče goriško letališče.
Motorju je pohajala sapa, bratoma pa denar in cilj — izdelovanje letal za naročnike — se je kar odmikal. Z zadnjo inačico svojih letal je Edvard
Zaključen gledališki seminar za študente z avstrijske Koroške
PIRAN — V Piranu se je končal že tradicionalni gledališki seminar za slovenske dijake in študente z avstrijske Koroške. Organizirala ga je Krščanska kulturna zveza iz Celovca ob sodelovanju Kluba koroških študentov v Ljubljani in strokovni pomoči Zveze kulturnih organizacij Slovenije.
Tokratnega seminarja v počitniškem domu Slovenija ceste tehnika v Fiesi se je udeležilo kar 56 mladih slovenskih kulturnih ustvarjalcev. Zbrani so bili v sedmih skupinah: tri so bile lutkovne in sicer skupina Koroške dijaške zveze Lutke mladje, skupina Katoliškega prosvetnega društva v Šmihelu in lutkarji-študentje z Dunaja, ki pripravljajo predstave predvsem za odrasle. Preostale štiri so bile mladinske gledališke skupine: Oder mladje že omenjene Koroške dijaške zveze, skupina Katoliškega prosvetnega društva Planina v Selah, zatem društva Lipa iz Velikovca, ki je najmlajša, a najbolj številna ter skupina dunajskih študentov. V Fiesi so pridno vadili nove predstave in izpopolnjevali svoje znanje ter spretnosti za delo z lutkami. Tudi vreme jim je bilo naklonjeno, tako da so veliko časa, tudi delovnega, lahko preživeli v prikupnem okolju počitniškega doma oziroma piranske Fiese.
Ob obisku so v prijetnem pogovoru sodelovali: Nužej Tolmajer, tajnik Krščanske kulturne zveze-, Pavel Zablat-nik, referent za mladinsko gledališče Pri Krščanski kulturni zvezi in udeleženci seminarja Monika Seher in Sonja Štiker.
Pred enajstimi leti ste za svoje mlade gledališke ustvarjalce pripravili Prvi seminar na slovenski Obali. S kakšnim namenom, s kakšnimi željami?
N. Tolmajer: »K organizaciji seminarjev nas je vodila predvsem želja,
da bi mlade navdušili za gledališko delo. Na Koroškem imamo zelo staro igralsko tradicijo, saj so naši starši in dedje veliko igrali in pripravili številne predstave. Vendar pa vemo, da je tudi pri gledališču treba v korak s časom. Oboje lahko dosegamo le tako, da se mladi odločajo za to delo! Tako bomo ohranjali gledališko tradicijo med koroškimi Slovenci in le tako bomo lahko sledili sodobnejši gledališki vzgoji. Mladina, ki se udeležuje teh seminarjev, prinaša nova znanja v svoje domače okolje. Prepričan sem, da so tudi letos veliko pridobili, saj so bili med nami izredno dobri mentorji Zveze kulturnih organizacij Slovenije.
Že večkrat ste sodelovali na podobnih strokovnih srečanjih, s pomočjo katerih ste »napredovali« že do samostojnega režiserja. Kako vi ocenjujete seminarje?
P. Zablatnik: »Seminarji so zelo primerna oblika, saj se člani, igralci in bodoči režiserji učijo temeljnih osnov za gledališke predstave. Kot ste že rekli, sem sam začel kot navadni igralec pred desetimi leti. Od tedaj sem se vsako leto udeležil seminarjev in se tako usposobil, da danes že lahko pripravim lutkovno predstavo.
Kaj vam, slovenski mladini na Koroškem, pomeni tako kulturno delovanje v gledaliških skupinah, v društvih?
P. Zablatnik: »Mislim, da je vsakomur lepo, če se v svojem prostem času lahko ukvarja s stvarmi, ki ga še posebej veselijo. Tako je tudi z gledališčem. Če pa lahko ponudimo tudi strokovno pomoč, je še veliko bolje. Opažamo, da smo v nekaj zadnjih letih vzgojili kar veliko obetavnih gledališčnikov, ki že zdaj skrbijo za razvoj koroškega gledališča.«
Prihajaš iz slovenske gimnazije v Celovcu. Katera dejavnost je med mladimi najbolj priljubljena?
M. Seher: »Nam mladim tako kulturno ustvarjanje izredno veliko pomeni. Ne le v šoli, temveč tudi na podeželju, v društvih. Menim, da je še najbolj priljubljeno petje v zborih.«
S. Štiker: »Prihajam iz Šentjakoba. Pri nas je med mladimi izredno zanimanje za lutkovne skupine. Radi delamo za otroke in mislim, da sta za to delo še najpomembnejša veselje in dobra volja. Obiskujem šolo za vrtnarico, za delo z lutkami pa sem se odločila, ker je to slovensko, ker se tu lahko izražam v slovenščini, v mojem domačem jeziku.«
Poleg udeležencev seminarja v Fiesi, so se te dni na slovenski Obali mudili tudi otroci iz Šentvida v Podjuni in iz Škocjana. Na letovanje so prišli v okviru domačih pevskih zborov, tako da so na Debelem rtiču pripravili tudi koncert.
MIRJAM MUŽENIČ
preletel za kilometer daleč na višini 20 metrov in po zraku je švigal s hitrostjo kar 60 kilometrov na uro.
Toda potem se je Edvardu nasmehnila sreča v podobi zagrebškega obrtnika Mihajla Mercepa. Skupni imenovalec sta hitro našla: ljubezen do letalstva. Potem pa sta za skupno podjetje prispevala vsak svoje: Mercep denar, Edvard korajžo in znanje. V Merčepovi parketarni sta brata Rusjan zgradila novo letalo, Mercep pa je zgradil še lopo za dragoceno pripravo ter uredil travnik. Zagrebška predstava je bila kronana s pravcatim poletom: 30 metrov nad trdno zemljo se je Edvard "peljal" kar 5 kilometrov daleč. Nato se je dvignil v zrak še enkrat, tja do stotih metrov in zadržal pod oblaki kar četrt ure.
Mercep je načrtoval Rusjanovo turnejo po razvitih evropskih državah. Toda Edvard se je hotel najprej predstaviti rojakom v Srbiji. Beograd je bil na nogah: vsi so napeto pričakovali 7. januar 1911, ko naj bi na livadi pod zidovi Kalemegdanske trdnjave Rusjan poletel pred zbrano množico. Toda močna košava je predstavo premakni-
la za en dan. 9. januarja je Rusjan le poletel, vendar je sunek vetra odlomil krilo in letalo je strmoglavilo. Edvard Rusjan je postal prva žrtev motornega letenja v Avstro-ogrski in 34. na svetu...
Na krsto mlademu Edvardu je položil venec tudi srbski prestolonaslednik Djordje Karadžordjevič. Na traku je pisalo: »Pogumnemu letalcu Slovencu, Djordje«.
Beograd je priredil veličasten pogreb, zbrali so tudi denar za njegov spomenik — vendar tega spomenika po preteku tričetrt stoletja v glavnem mestu še vedno ni, zamujena je torej tudi stoletnica (Lenassijev . spomenik Rusjanu stoji v Novi Gorici). Toda tudi brez spomenika je Rusjanov lik trajno vklesan v spominu in zavesti rojakov. Prav zaradi slednjega verjetno ni bojazni, da ne bi naposled vendarle zbrali denar in rekonstruirali Edo I v pravi velikosti. To bo spomenik Edvardu Rusjanu in letalu, katerega sodobni nasledniki bodo letali na velikem brniškem mitingu...
EDOARDO FURLANI s. p. a.
KMETIJSKI STROJI VSEH VRST
TRST — Ul. Milano 25 - Tel. 040/62200 - 65383/4 Ind. cona III. trasv. est — Tel. 040/820308
□	zastopnik HILARVS PAGANI
□	zastopnik sodov »semprepieno« in ROTOKLOM hidravličnim oljem in zračnim pritiskom
AGRARIA FURLANI
Ul. Milano 18 - Tel. 62229 - 62097
S. n. C.
Vam nudi vso opremo za vinogradništvo: sodi, kadi, stiskalnice in razne kemikalije
TRST — Ul. Valdirivo 30 Tel. 040/69244
RALA
L xr.l.
VELIKA IZBIRA
VSEH NADOMESTNIH DELOV
ZA VSE KMETIJSKE STROJE
Antiche Distillerie Triestine
Nudijo veliko izbiro aperitivov, penečih se vin, vin, amarov in brezalkoholnih pijač CIBA Izbira domačih in uvoženih likerjev
TRST
Ul. Pietraferrata 18 - Ul. Follatoio 9 - Tel. 815-214
Philipp Vandenberg i
Hetera
To je bilo všeč velikemu kralju. Ukazal je ustaviti vozilo in je vprašal bogatega Lidijca, kako veliko je ujago-v° premoženje. Po zadnjem štetju, je odgovoril Pit m s, imam dvakrat tisoč talentov srebra in štiri milijone darejk v zlatu. Te bi rad podaril Kserksu. Njegovi sužnji m njego-Vq posestva mu prinašajo še dovolj za življenje. Samo eno Prošnjo ima, ki mu je kralj ne sme zavrniti.
Kserks je osupnil in rekel, naj mirno pove, kaj zante-
Pet sinov ima, se je cmeril stari Lidijec, štiri rade volje da velikemu kralju v vojsko, za petega pa prosi, da bi ga smel obdržati, da bi lahko skrbel zanj in za njegovo pre-
^oženje.
, Komaj je bogati Lidijec izrekel prošnjo, že je veliki kralj ves besen skočil s svojega razkošnega voza, divje mahal z rokami in tulil z rezkim glasom, da je Pitios usmi-‘ianja vreden človek. On sam gre s sinovi, brata in sorodniki v vojnom proti Helenom, ta bogataš pa bi rad naredil vjzel v bojnih vrstah s tem, da bi obdolžal svojega sina. Kia neki tiči ta prekleti bojazljivec?	. „	,	■
Pri zadnjih suličarjih, je odgovoril hiliarh, in Kserks je ukazal, naj tega bednega psa pripeljejo k njemu. Medtem
je veliki kralj, ves drhteč od jeze, hodil okoli svojega voza in razmišljal o tem, kako bo iz tega naredil zgled in opomin vsem perzijskim vojščakom. In ko so pripeljali sina Lidijca in ga vrgli v prah pred Kserksa, je veliki kralj ukazal, naj hiliarh tega strahopetnega vojščaka z mečem preseka na dvoje, polovici pa razstavi na vsaki strani voza, da bo vsa vojska šla mimo in videla, kaj se bo zgodilo s strahopetci.
Zdaj se je začelo strašno stokanje, jokanje in tarnanje. Sin, skoraj nezavesten od strahu, se je plazil po tleh in klical na pomoč očeta; ta pa je ves zbegan klečal ob poti in se tresel pdvsem telesu. Celo telesni stražarji so se pritoževali zaradi takšne okrutnosti svojega gospodarja. Potem se je hiliarh lotil naloge, z obema rokama je dvignil moč visoko nad glavo in z vso močjo, ki jo je iztisnil iz svojega ogromnega telesa, zamahnil na sina Lidijca. Potok krvi je bruhnil na rob poti, okoli stoječi telesni stražarji so se okrvavljeni jezno obrnili vstran. Trikrat, štirikrat je moral hiliarh udariti, preden je bilo grozovito delo opravljeno. Z ukazovalno kretnjo je pozval telesne stražarje, naj obe polovici razstavijo levo in desno od ceste. Očeta, ki je ob pogledu na to usmrtitev izgubil razum, so za noge odvlekli v travo, kjer je negibno obležal. Kserks je dal znak za odhod.
Abdilos se je imenoval cilj Perzijcev, stara trgovska kolonija Mileta na najožjem kraju Helesponta. Tam, kjer morje — samo sedem stadijev široko — loči Azijo od Evrope, je veliki kralj načrtoval prehad. In zato je pripeljal s seboj nekaj posebnega iz Fenicije in Egipta. Eni so vozili s seboj dolgovlaknati beli lan na več sto tovornih vozilih, drugi pa kot roka debeli vrvi iz Biblosa. Z njihovo pomoč-
jo, tako je načrtoval Kserks, naj bi postavili dva ladijska viseča mostova. Njegova predhodnika Kir in Darej sta že zbrala nekaj izkušenj s takšnimi konstrukcijami. Kir proti Masagetom, ko je prečkal Anakses, Darej pa proti divjim Skitom, ko je ravno na tem kraju prešel v Evropo.
Na vzpetini pred Abidom so za kralja vseh kraljev postavili marmornat prestol in vsako jutro, ko je spomladansko sonce oblilo obalo s čisto svetlobo, se je Kserks dal prenesti iz tabora na vrh hriba, da bi v družbi svojih sedmih vojskovodij in državnih velikašev opazoval napredovanje del.
»Samo poglej, Artabah,« je začel sanjariti kralj dežel, »samo še nekaj ladij manjka in Evropa bo pripadla meni. Saj bo potem pripadala meni?«
Stric, ki je nečaka spremljal do sem in je bil zdaj izbran, da vodi svetovno državo v odsotnosti Kserksa, je odgovoril ponižno: »Seveda, veliki kralj, tudi ta dežela ti bo ležala pred nogami kot ves ostali svet!«
»Hej, ti, Egipčan,« je zaklical Kserks, »koliko ladij si povezal za vsak most?«
»Trikrat sto in šestdeset,« je odgovoril temnopolti, »in takoj ko bomo dosegli drugo obalo, bomo nanje položili deske, po njih pa natrosili zemljo, in pot se ne bo v ničemer razlikovala od cest, po katerih je do zdaj hodila tvoja vojska.«
Veliki kralj se je zahihital v veselem pričakovanju, kakor da že komaj čaka na prehod. »Na obeh straneh te nihajoče poti moraš postaviti ograjo iz prepletenega trstja,« je rekel nepričakovano,- ko so ga drugi vprašujoče pogledali, je nadaljeval: »Da se živali sredi morja ne bodo splašile in da vojakov ne bo strah!« Egipčan je odposlal sla.
Tradicionalno srečanje, ki doživlja letos svojo šesto izvedbo
V Boljuncu danes pričetek »Kmetijskih dnevov 1986«
V Kulturnem središču France Prešeren v Boljuncu se pričnejo danes Kmetijski dnevi 1986. To je že šesti letni zmenek kmetov Tržaške pokrajine. Kmetje iz Italije se srečujejo v Veroni, kmetje iz Furlanije se srečujejo v Pordenonu in Palmanovi, kmetje iz Trsta in okolice se srečujejo v Boljuncu. Ime breške vasice izzveni ob velikih imenih evropskih sejemskih središč skoraj ironično, mi pa vemo, da ni razloga za humor. Mi postanemo prekleto resni, ko se napotimo na Kmetijske dneve v Boljunec, kajti že vnaprej vemo, da bomo tam slišali marsikatero grenko na račun stanja, v katerem se nahaja kmetijstvo v tržaški pokrajini.
Grenkoba ne mine, ko poslušamo vrsto obljub in visokodonečih besed, ob letu pa se pogledamo in ugotovimo, da se stvari niso premaknile, kvečjemu nazadovale. Nihče od nas ne bi rad, da bi Kmetijski dnevi postali praznik drobtiničarjev (ta buš-cih), ampak kot se razvijajo stvari (pa ne samo v pokrajinskem in deželnem kontekstu) ne moremo ravno skakati od veselja: teritorij še razpoložljive kmečke površine se nezadržno krči, beg v mesto in naprej v notranjost Italije še vedno traja, biti kmet pomeni požirati neizpolnjene obljube, biti Slovenec in kmet pa pomeni trkati na zašprangana vrata, kričati na gluha ušesa, govoriti z mutci ...
In vendar! In vendar vztrajamo, na Kmetijskih dnevih bijemo z grčavo pestjo po mizi in izpovedujemo našo prisotnost, predvsem pa našo voljo in željo po obstoju, izkazujemo pripravljenost na drugačen pristop do kmetijstva, izpričujemo odprtost novim tehnologijam, specializiranim kulturam, želimo sooblikovati podobo kmeta 21. stoletja. Temu se pravi trdoživost, optimizem, bojevitost, polnokrvnost.
Takšni hočemo tudi ostati, kulturno središče France Prešeren in Kmetijski dnevi sta trdno povezana v vsebinsko jedrnat simbol. Mimo vseh političnih in finančnih težav se bodo danes, ob 18. uri, uradno odprla vrata Kmetijskih dnevov 1986. Setev se torej nadaljuje ... kdor bo žel, bo sodil!
DANAŠNJI SPORED
Ob 16.00 bo danes na sporedu okrogla miza na temo: Ovrednotenje teritorija in upravljanje jusarskih zemljišč. Sodelovali bodo: kasacijski sodnik dr. Ettore del Conte, prof. Mario Prestamburgo s tržaške ekonomske fakultete ter kmetijsko gozdarski svetovalec dr. Valmi Boccali.
Ob 18.00 bo sledila uradna otvoritev Kmetijskih dnevov ob
prisotnosti deželnih in krajevnih oblasti.
Ob 19.30 pa bo na vrsti družabnost s prigrizkom. Prisotni si bodo lahko nekoliko kasneje ogledali izsuševalnik za gnojila, last Oskarja Kraljiča.
Urnik sejma
petek, 12. septembra: 15. - 23. sobota, 13. septembra: 8. - 23. nedelja, 14. septembra: 8. - 23. pon., 15. septembra: 10. - 22.
Kmetijski dnevi 1986 bodo tudi letos nudili zanimiv in pester program vsem tistim, ki se za kmetijstvo zanimajo, najbolj pa vsem poljedelcem in živinorejcem, ki se s tem neposredno in poklicno ukvarjajo. Organizatorji so skušali letos svojo pobudo izpopolniti in zaobjeti vse sektorje kmetijstva, od cvetličarstva, do čebelerstva in sadjarstva.
Tudi letošnjih Kmetijskih dni, ki se bodo odvijali v kulturnem domu »Prešeren« v Boljuncu, pa se je dotaknila nesreča. Lani se te pobude niso mogli udeležiti zajčerejci, zaradi nevarne kunčje bolezni. Tokrat pa grozi živini in nasploh vsem parkljatim živalim — zato jih tudi letos na razstavi kmetijskih dnevov ne bo — slinavka, ki je povzročila množične pokole živali drugod po Italiji. Živina v FJK sicer še ni okužena, vendar je zaradi varnostnih razlogov kmetje ne smejo izpostavljati.
Seveda pa bodo tudi letošnji »Kmetijski dnevi« nudili veliko zanimivosti. Predvsem so pomembne številne razstave. Na ogled bodo na primer najnovejši kmetijski pripomočki, fitofarmacevtski pripravki, čebelarski pripomočki, cvetje, v posebnih kletkah si bo mogoče ogledati zajce, pa tudi race, gosi, purane ter številne in pisane pasme kokoši. Obenem bodo v kioskih na razpolago za nakup pristen med, ter domače sadje in zelenjava. Kot vsako leto, pa bosta tudi tokrat v kulturnem domu v Boljuncu dve razstavi: prva je etnografskega značaja, druga pa zadeva razne strokovne publikacije.
Živinorejci se bodo letošnjih »Kmetijskih dni« udeležili z nekoliko čemernim obrazom, »saj bo poleg razsta-
Pokrovitelji
Kmetijskih dnevov 1986
Avtonomna dežela Furlanija-Julijska krajina
Odborništvo za kmetijstvo Kraška gorska skupnost Tržaška pokrajina Trgovinska zbornica - Trst
ve krav, bikov in telic, odpadlo tudi veliko tekmovanje, ki je lani poplačalo trud številnih živinorejcev; predvidenih je bilo veliko nagrad za najboljše primerke sivo-rjave pasme,« pove Emilio Mattietti iz Loga, lastnik teličke, ki je z lanskega tekmovanja »odnesla« kar tri priznanja. »In vsi mi, ki smo včlanjeni v slovensko Združenje rejcev, bomo prikrajšani za možnost, da pokažemo svojo sprestnost in veščino v živinoreji. Škoda je tudi, da se letos mnogi sploh ne bodo mogli udeležiti »Kmetijskih dnevov«, ker se večina od nas ne ukvarja z nobeno drugo kmetijsko panogo.«
• Tema prve okrogle mize je izredno važna. Jusarska zemljišča so po volitvah prešla pod upravo njihovih zakonitih koristnikov. Vendar se velika večina jusarskih upravičencev ne zaveda, kakšne možnosti in kakšne koristi lahko ima od teh zemljišč. Najbolj kvalificirani strokovnjaki s tega področja bodo te možnosti osvetlili s pravnega, gospodarskega in gozdarskega gledišča. Okrogla miza bo zato ne samo izredno kakovostna, temveč tudi prestižna
Konferenčna dvorana Kmetijskih dnevov - začetek ob 16. uri.
Ena od novosi letošnjih Kmetijskih dnevov je posebna izdaja časopisa Kmetijski dnevi 1986. Vsebinsko je časopis zelo kritično zasnovan in prihaja v srž problemov, ki tarejo tržaško kmetijstvo.
V časopisu se poleg drugih oglašata tudi predsednik Kraške gorske skupnosti Miloš Budin in tajnik Kmečke zveze Edi Bukavec.
Časopis Kmetijski dnevi 1986 izide danes in bo brezplačno na razpolago vsem obiskovalcem, razstavljalcem in gostom. Članki so pisani v slovenščini in italijanščini, povzetki pa v nemščini.
Na 22. seminarju za slovenske šolnike na Tržaškem
Komuniciranje v razredu še vse preveč enosmerno
Cveta Razdevšek - Pučko
Učiteljev poklic ni lahka zadeva. Delo v razredu predstavlja zelo zapleten komunikacijski sistem, ki ga mora
šolnik obvladati in pravilno usmerjati, če hoče, da bo njegov trud obrodil zaželene sadove. Prav o učiteljevem komuniciranju v razredu, o ustreznih in neustreznih načinih komuniciranja je bil govor na včerajšnjem predavanju za učitelje, ki ga je imela mag. Cveta Razdevšek - Pučko v okviru 22. seminarja za slovenske šolnike na Tržaškem.
Predavateljica je uvodoma poudarila, da bi morali šolniki težiti po čim
bolj dvosmernem komuniciranju v razredu. To se pa žal ne dogaja. Vse prepogosto je prevladujoč klasični komunikacijski sistem: pretok informacij od učitelja k učencem. Pobuda je v tem primeru v učiteljevih rokah: učenci poslušajo in kvečjemu odgovarjajo (reakcija na vprašanje). Učitelj ima v razredu nemajhne "privilegije": lahko govori, se lahko giba po razredu. Učenec ni svoboden niti pri govorjenju (lahko odgovarja le v nekaterih situacijah, kot je na primer odgovor na vprašanje), niti pri izbiri gibanja: Sedeti in poslušati ni lahka stvar: učitelj mora imeti to spoznanje vedno pred očmi, če hoče uspešno aktivirati učence.
Mag. Pučkova je opozorila na različne aspekte komunikacije: "Komunikacija ni le verbalna, a tudi neverbalna. Sem spada kompletno učiteljevo obnašanje v razredu, izraz na obrazu, pogled, kretnje učencem mnogokrat veliko povedo," je omenila.
V zadnjih letih so v ZDA in tudi v drugih državah opravili številne raziskave o razredni komunikaciji. Predavateljica je slovenskim učiteljem predočila Flandersove kategorije za ugotavljanje razredne komunikacije (kategorije so dobile ime po ameriškem raziskovalcu). Ta tip komuniciranja v razredu razčlenjuje odzive učitelja na vedenje učencev in dogajanje v razredu, učiteljevo iniciativno dejavnost (postavljanje vprašanj, razla-
go grajanje itd.), učenčevo dejavnost (odgovori in samostojne izjave učencev) in molk. Na podlagi teh kategorij so v Sloveniji izvedli konkretno raziskavo o tipu razrednega komuniciranja med šolsko uro. Raziskava je pokazala, da sta dve tretjini časa v eni šolski uri v učiteljevih rokah, za aktivnost vseh učencev pa preostane le ena tretjina časa. Če traja učna ura 45 minut in šteje razred 15 učencev, bo
posamezni učenec povprečno aktiven le eno minuto vsako šolsko uro!
Neustrezna in preskromna komunikacija zavira razvoj učenčevih sposobnosti na različnih področjih, ne le na govornem, zato mora učitelj paziti kako bo komuniciral v razredu. Predavateljica je ob tem orisala nekatere komunikacijske modele, zatem pa še našim šolnikom predočila nekatere učne tehnike.
Datumi natečajev za profesorje slovenskih višjih srednjih šol
Deželni šolski urad je sporočil datume pismenih nalog za udeležence natečajev za dosego stalnega mesta in habilitacije za profesorje slovenskih višjih srednjih šol.
Na liceju Prešeren bodo pisali sledeče naloge: 23. 9.: razred XXIII - trgovske in podjetniške discipline in tehnike; 24. 9.: razred LXIV - aplicirana matematika; 25. 9.: razred XXXV - telesna vzgoja; 26. 9.: razred LXXXVI - naravoslovne znanosti, kemija in zemljepis; 29. 9.: razred XLIV - fizika; 7. 10.: razred LXV -matematika in fizika (1. naloga); 8. 10.: razred LXV (2. naloga); 15. 10.: razred XLVII - higiena, anatomija, fiziologija, patologija (1. naloga); 16. 10.: razred XLVII (2. naloga).
Na oddelku za geometre bodo pisali sledeče naloge: 9. 10.: razred XVII -industrijska kemija (1. naloga) in razred XXXII - risanje in umetnostna zgodovina (1. naloga); 10. 10.: razred XVII in razred XXXII (2. naloga); 14. 10.: razred XX - gradnje, tehnologija gradenj in tehnično risanje.
Na konservatoriju Tartini bodo pisali sledeči nalogi: 7. 10.: razred XXXVII -glasbena vzgoja (1. naloga); 8. 10.: razred XXXVII (2. naloga).
Novi zapleti v zvezi z zapuščenim objektom na Padričah
Vzhodnokraško koordinacijsko združenje zaman čaka na prostore v bivšem taborišču
Pred nedavnim je minilo deset let odkar so Padričarji in prebivalci sosednih vasi blokirali cesto pred nekdanjim ezulskim taboriščem na Padričah. Tedaj so se uprli nameri, da bi zapuščene taboriščne prostore preuredili v poboljše-valnico, in zahtevali, da taborišče raje spremenijo v družbeni center za kulturne, družbene in športne potrebe vzhod-nokraških vasi, ki so vsa tista leta poznale le razlaščevanje zemlje in nameščanje najrazličnejših objektov za tako imenovane obče koristi, v zameno pa jim občinske in druge oblasti niso dale ničesar.
V teh desetih letih smo že neštetokrat zapisali, kako nejasna je nadaljnja usoda tega taborišča. To ugotovitev lahko le še enkrat potrdimo, kajti še zdaleč ni jasno, kako pravzaprav namerava tržaška občinska uprava uporabiti razpoložljive prostore, potem ko jih je prevzela v najem od države. Znano je, da bo del taborišča zavzel Henriguezov vojni muzej. Že nekaj časa namreč vozijo težke tope, žepne podmornice in drugi vojni material iz prve svetovne vojne s trebenske gmajne nad trbiško cesto na Padriče. Kaj bo pa s preostalim prostorom? Bodo končno prisluhnili dolgoletnim željam Kraševcem, da bi si tam končno uredili, kar pač kronično primanjkuje v tem predelu Krasa? Doslej so bile vse zahteve bob ob steno. Prav te dni pa se je dogodilo še nekaj hujšega. Nenadoma so se na Padričah pojavili policijski agenti in zahtevali od predstavnikov Koordinacijskega združenja, da čimprej izpraznijo nekatere prostore, ki so jih pred nedavnim uporabili kot skladišče za svojo imovino. Povedati je treba, da so jim prejšnji upravitelji (to je državni organi) dali na razpolago ključe taborišča in bili seznanjeni z dejstvom, da so eno od poslopij začasno zasedli s svojo imovino. Kaže, da novim upraviteljem, ali njihovim
podnajemnikom ta »zasedba« ni pogodu in od tu ovadba na kvesturi.
Kraševce bodo torej zaenkrat pregnali iz teh prostorov. Kaj pa potem? O tem je tekla razprava na seji, ki jo je Koordinacijsko združenje vzhodnokraških vasi sklicalo predsinočnjim v Bazovici. Združenje bo seveda vztrajalo pri svojih starih zahtevah, da občina uredi v taborišču družbeni center, je bilo rečeno na seji, obenem pa želi seznaniti javnost z nekaterimi dejstvi, ki prav gotovo ne postavljajo tržaške že itak osmešene občinske uprave v najboljšo luč.
Občina je namreč, kot znano, najela taborišče za 45 milijonov lir letno. Junija letos je sprejela tudi ustrezen sklep, v katerem je rečeno, naj bi za najemnino prispeval 15 milijonov lir Konzorcij za upravljanje Henriguezovega muzeja, ki ga bodo seveda namestili v taborišču. Toda pokrajinski nadzorni odbor je zavrnil tisti del sklepa, ki zadeva odnose s Konzorcijem Henriguezovega muzeja, ker je Konzorcij po svojem statutu maja meseca 1984 zapadel in ga medtem niso obnovili.
Pa še nekaj je , kar občina ni upoštevala pri nameščanju muzeja na Padričah. Po regulacijskem načrtu je namreč za padriško taborišče predvidena namestitev šolskih in športnih objektov ter zelenic, niso pa predvideni takšni objekti, kot je Henriguezov muzej. Treba bi bilo šele izdelati ustrezno varianto, česar pa občina še ni naredila.
Upoštevajoč vse tisto, kar se zadnje čase dogaja na političnem področju na občini, je kaj malo izgledov, da bi se kmalu in učinkovito lotili reševanja tega, kakor tudi številnih drugih odprtih vprašanj. Dosedanjim številnim obljubam se bodo morda pridružile nove. Prebivalstvo pa se vedno bolj zaskrbljeno vprašuje, kdaj bo na občini prevladala prava razsodnost in bodo upravitelji resnično prisluhnili potrebam ljudi.
Srečanje s časnikarji
Novi karabinjerski poveljnik v Trstu podpolkovnik Toscano se je včeraj srečal s časnikarji, da bi jih ob prevzemu svoje funkcije spoznal in navezal ž njimi plodne stike. Obljubil jim je večje informiranje v mejah obstoječe zakonodaje, da se ne bi ponovili informativni mrki vsaj glede prometnih
nesreč.
Kje bo novi sedež strelskega društva?
Tržaško strelsko društvo je trenutno v škripcih. V kratkem bo namreč izgu' bilo svoj sedež pri Orehu, saj je občina izbrala prav zemljišče ob ustju Ospa ža površino, kjer bodo odlagali zemljo in drugi odvečni material. Društvo je dobil0 dovoljenje, da nadaljuje s svojim delovanjem še do aprila 1987, potem pa preselitev nujna. Občinska uprava naj bi medtem dala na razpolago zemljišče za gradnjo novega sedeža, ki naj bi obsegal tudi objekte za treniranje drugih športnih panog. V ta namen misli uporabiti enega od dveh begunskih taboriš0 na kraški planoti, ali na Padričah ali na Proseku.
Krajevne uprave še vedno pretresa huda politična in upravna kriza
Petstrankarsko zavezništvo Delavci CGIL iz protesta zasedli se ponovno zateka v Rim sedež tržaškega občinskega odbora
Dan po občinski seji, katero je marsikdo pričakoval kot »zadnjo plažo« za rešitev krize v krajevnih upravah, je pohtični položaj še bolj nejasen. Občinski svet se bo ponovno sestal v sredo, kakšen pa bo dnevni red zasedanja ni mogoče predvideti. Vse je še odprto, tako da je tudi vsaka rešitev možna. Bo Agnelli ostal na svojem mestu ne glede na dosego sporazuma, ali pa odstopil, je v sedanjem trenutku nemogoče reči. Vse je sicer povezano z dosego kakršne-gakoli dogovora, ki je sedaj, spričo odnosov med strankami, le njihova pobožna želja.
Zaenkrat je bilo dogovorjeno, da bo prišlo v torek do ponovnega sestanka v Rimu, na katerem bodo o tem vprašanju razpravljali odgovorni za krajevne uprave pri strankah vladne večine; sestanek bp ob 10. uri na sedežu urada KD za krajevne ustanove v Ul. Botteghe oscure; krajevna vodstva omenjenih strank se torej ponovno obračajo na svoje rimske predstavnike, ker pač sama niso zmožna rešiti tega sicer zelo zapletenega vprašanja.
Za ponedeljek je napovedana tudi seja pokrajinskega sveta, spričo nastalega položaja na sredini občinski seji in v pričakovanju na torkov rimski sestanek je že gotovo, da bo ponovno odložena. Predsednik pokrajinske uprave Marchio nam je včeraj potrdil, da bo za jutrišnji dan sklical sejo načelnikov svetovalskih skupin strank ustavnega loka (torej brez M SI in LpT) in na kateri bo dal na razpolago svoj mandat pod pogojem, da omenjene stranke omogočijo odobritev proračunskega dokumenta za letošnje leto in da pač ustvarijo pogoje za nadaljnje upravljanje Pokrajine.
Sicer pa včerajšnja pohtična kronika beleži le malo dogodkov; v teku so bilateralna srečanja med strankami, o kakšnih skupnih sestankih pa zaenkrat ni govora; po vsej verjetnosti se bo o vsem, v bistvu o porazdelitvi, oblasti in stolčkov, odločalo na začetku prihodnjega tedna. Medtem pa kronika beleži nekatere reakcije na sredino občinsko sejo. V
zvezi z njenim potekom je ostro tiskovno noto izdala KPI, v kateri u-vodoma ugotavlja, da je ponovna o-dložitev seje, ki so jo vsilile PSI, LpT s privoljenjem KD in drugih manjših strank, naravnost škandalozna in neodgovorna izbira, medtem ko se problemi mesta še stopnjujejo. KPI pri tem zelo ostro dodaja, da se nahajamo Pred pravo »razlastitvijo« demokratičnih institucij, ki jo je opravila ožja oligarhija, ki kot pravi »poslovni odbor« želi zaščititi le lastne interese. S tem da je Agnelli umaknil svoj odstop, dodaja KPI, se je še zaostrila upravna ostrina na Občini, obenem pa se je znatno približala možnost komisarske uprave, s čimer smo se sicer povrnili na stanje, ki je vladalo na koncu meseca julija. Komunisti tudi pristavljajo, da so se socialisti z odložitvijo seje želeli izmakniti iz te neprijetne izolacije, v katero so se sami potisnili s preferenčnim odnosom do Liste za Trst, čemur sicer osporavajo tudi znotraj stranke. KPI tudi ugotavlja, da še večja zmeda vlada v vrstah KD, kar je pokazalo tudi glasovanje o odložitvi, ki ga je KD podprla in kateremu je javno po seji nastopil tudi deželni tajnik stranke.
Tiskovno noto je izdalo tudi Tržaško gibanje; v njem ocenjuje kot nedopustno že samo dejstvo, da je župan umaknil svoj odstop in protestira zaradi nepravilnosti, ki jih je po njegovem mnenju naredil pri vodenju seje. Tržaško gibanje dodaja, da je Agnelli, ne da bd uradno odprl seje, onemogočil svetovalcu Parovelu, da bi prevzel besedo, ki pa jo je nasprotno dal svojemu strankarskemu kolegi, da bi predlagal odložitev seje. Tržaško gibanje tudi osporava dejstvo, da je župan ob koncu prekinil sejo, ne da bi proglasil izid glasovanja; obtožuje ga tudi, da ni držal uradne obveze, ki jo je sprejel na seji načelnikov svetovalskih skupin, po kateri bi moral odgovoriti na interpelacijo svetovalca Parovela glede svoje prisotnosti na nacionalistični manifestaciji, ki je sprožila tudi mednarodni protest. Zaradi vsega tega Tržaško gibanje zahteva takojšen in dokončen odstop Arduina Agnellija. (A. S.)
Še vedno neuspešno mešetarjenje okrog županovega stolčka je izzvalo včeraj dopoldne, le nekaj ur po farsi v občinski sejni dvorani, odločen in viden protest delavstva. Skupina sindikalnih predstavnikov CGIL in delavcev vpisanih v ta sindikat je za nekaj ur zasedla dvorano tržaškega občinskega odbora. »Naša akcija je simbolična, ima pa jasen pohtični pomen«, je pojasnil pokrajinski tajnik CGIL Roberto Treu: »Tržaški delavski krogi zahtevajo takojšnjo rešitev sedanje nevzdržne pohtične krize,^ da bodo lahko upravitelji končno začeli upravljati mesto, sicer bo Trst zamudil še zadnjo priložnost za nadaljnji razvoj.«
Treu je na tiskovni konferenci obrazložil, kako je sploh prišlo do protesta. »V jutranjih urah je mnogo delavcev, potem ko je prebralo vesti o sredini neuspešni seji občinskega sveta, telefoniralo na sedež sindikata in ogorčeno protestiralo nad tem nadaljnjim zavlačevanjem. Po tolikih preobratih in jalovih poskusih za prebroditev pohtične krize, preprosti ljudje sploh ne razumejo več, zakaj ni mogoče izvohti takega odbora, ki naj bi se resno spoprijel s perečimi tržaškimi problemi. Naš protest je izraz tega nezadovoljstva.
Zasedli smo dvorano občinskega odbora, ker je že nekaj mesecev prazna, ker v nji ni mož, ki bi morah upravljati mesto!«
Pokrajinski tajnik CGIL je poudaril, da učinkuje pohtična kriza negativno na delavstvo, in naštel nekaj primerov. Trst »premore« nad 10 tisoč brezposelnih. Po drugi strani je na občini še 854 prostih delovnih mest. Upravna paraliza se pozna pri skrbstvu; služba za pomoč prizadetim ima na razpolago denar za delovanje le še do oktobra. In potem? Naprej! Trst je mesto starih, a ima premalo domov za starejše občane. Pred leti so pripravili načrt za u-činkovitejšo pomoč starejšim, le-ta pa že tri leta čaka na boljše dni.
Podobno, če že ne hujše, je na gospodarskem področju, žaveljska čistilnica, pristanišče in Tržaški Lloyd so tipični dokazi gospodarske krize. Političnim in družbenim silam je sicer uspelo dobiti sredstvo za izhod iz takega položaja (beri: paket za Trst), sedanja pohtična kriza pa je preprečila, da bi ta razpoložljiva sredstva primerno, smotrno in gospodarno uporabOi. Podobno velja tudi za razvoj znanstvenih in tehnoloških dejavnosti, v katere vlagajo tržaški gospodarski krogi vehko upov.
Kako prebroditi sedanje nevarne vode? CGIL ima svoj logični načrt. Paket za Trst in druge izredne prispevke za tržaško gospodarstvo je bilo mogoče doseči le s podporo vseh pohtičnih, družbenih in gospodarskih dejavnikov iz naše pokrajine. Podobno — meni pokrajinski tajnik CGIL Treu — bi se morale vse tržaške sile angažirati tudi za uporabo teh sredstev, za upravljanje in reševanje najbolj kočljivih vprašanj. Sindikalna federacija CGIL, CISL, UIL je v tej zvezi 22. julija letos izdelala program, v katerem je v šestih točkah zabeležila tiste vozle tržaške družbenogospodarske krize, ki bi jih morah najprej razvozlati.
»Tržačani so zadnja leta vedno krivih Rim, da ni prisluhnil zahtevam mesta; sedaj, po odobritvi paketa za Trst, je samo od Trsta, od njegovih pohtičnih mož odvisno, ah bo znal izkoristiti teh skoraj 900 milijard izrednih prispevkov. Odslej ne bo nobene olajševalne okoliščine, prav zato je potreba po dobri demokratični upravi mesta še večja,« je omenil nadalje Treu, ki je ob koncu opozoril še na eno nevarnost: kmalu bo stekla razprava o preosnovi italijanskega pristaniškega sistema, če ne bo imel Trst pri tej razpravi dobrih zagovornikov (in sedaj, brez mestne vlade, jih nima) tvega, da bodo vse zahtevane izboljšave za delovanje tržaškega pristanišča splavale po vodi...
Sporočilo ACI
Tržaški pokrajinski urad ACI sporoča, da finančni ministrski odlok z dne 27. 6.1986 določa nove zapadlosti za objavo seznamov vozil, ki so izključena iz prometa po uradnem postopku. Zato bodo v pokrajinskih uradih ACI, v Ulici Cumano 2 (priUjičje -davčni urad), do 30. septembra 1986 na razpolago seznami s številkami evidenčnih tabhc vozil, ki bodo morala iz prometa. Rok za predstavitev more bitnih prizivov na posebnih obrazcih, ki jih brezplačno nudi avtomobilski registrski urad, zapade 30. oktobra 1986.
Včeraj so ga odobrili v komisiji za industrijo
V kratkem bo dokončno sprejet deželni zakon o 45 milijardah
V komisiji za industrijo deželnega sveta so včeraj odobrili zakonski predlog, ki predvideva za triletje 1986-88 45 milijard lir investicij za območje tržaške in goriške pokrajine. Njegovo besedilo bo sedaj moral dokončno o-dobriti še deželni svet na enem od Prihodnjih zasedanj, predvidenih po 23. septembru.
Po besedah predsednika komisije za industrijo, Angela Spagnola, so zani-nianje in ugodne ocene vseh članov komisije o zakonskem predlogu upravičile to pomembno pohtično izbiro deželne uprave, ki gre v korist tistega dela Furlanije-Julijske krajine, ki najbolj občuti posledice krize v industrijskem sektorju in še posebno v Podjetjih z državno udeležbo. Deželni odbornik za industrijo Gioacchino Prancescutto pa je s svoje strani zagotovil, da bo deželni svet v kratkem odobril dokončno besedilo zakona, tako da bodo finančna sredstva na voljo že z mesecem novembrom. Na voljo bodo vsem, javnim, zasebnim in zadružnim podjetjem, ki se bodo na-®enila ustanavljati proizvodne enote na tem pomembnem delu deželnega ozemlja. Naj dodamo, da je postopek za sprejem deželnega zakona o 45 milijardah začel svojo pot meseca julija lr> da je že sprožil nekatere, povečini nepotrebne, polemike.
Mihaela Velikonja bo razstavljala v Kraški galeriji
P Kraški galeriji v Repnu bo v soboto, 13, septembra, odprtje raz-l^uVe sloveriske slikarke Mihaele Ve-jkonje. V isti galeriji je razstavljala ze pred približno letom dni, svoje de-o Pa je predstavila še marsikje jjugje. Za sabo ima namreč veliko število osebnih razstav; šest v Trstu, P° eno v Novi Gorici, Izoli, Vidmu, iržiču in Ronkah. Celo na drugem °ncu sveta je že predstavila svoje oelo: razstavljala je v Avstraliji, in o dvakrat v Melbournu in enkrat v oydneyu.
Tokrat se bo slikarka predstavila z novim izborom del, ki nosijo naslov Kraške osmice in za katere u-metnostni kritik Enzo Santese meni, da pričajo o kvalitetnem vzponu njenega umetniškega razvoja.
Razstava bo odprta od 14. septembra do 12. oktobra 1986, in sicer vsako nedeljo od 11. do 12.30 in od 15. do 17.30.
V GLAVNI BOLNIŠNICI JE KRADEL MAMILA
V zadnjem obdobju tudi v našem mestu ugotavljajo v raznih zdravstvenih ustanovah in v apotekeh, da neznanci kradejo mamila. V vseh dosedanjih primerih je šlo za malenkostne količine. Nekaj podobnega se je zgodilo tudi prejšnjo noč v tržaški glavni bolnišnici. Uslužbenci bolnišnice so ob polnoči prestregli na nekem hodniku sumljivega mladeniča, ki so ga izročili agentom policijskega urada bolnišnice. Ti so pri njem odkrili devet škatel raznil zdravil (pomiril, po-
V Tržaški knjigarni razstava Inkretovih plastik in reliefov
K Lovrom Inkretom se je sinoči pričela nova sezona golenje Tržaške knjigarne. Po poletnem premoru in tradicionalni daljši razstavi grafik nam galerija Tržaške knjigarne v sodelovanju z ljubljansko galerijo ARS ponuja pravo doživetje s plastikami in reliefi v glini Lovra Inkreta. čeprav Inkretovi eksponati u-činkujejo prvi trenutek diskretno in nevsiljivo, nosi v sebi izreden naboj in veliko komunikativno moč.
Po dokončanem študiju na akademiji pri prof. Tiscu je Inkret obdeloval kamen in pleksiglas, končno pa je v glini našel material, s katerim učinkovito posreduje svojo vi-
zijo sveta. In tako nam njegove majhne plastike pripovedujejo o majhnem, nemočnem človeku, ki ne more več biti kos tehnološkemu napredku in utesnjenosti, v katero ga spravlja napredek. Nemoč spremeni Inkretove figure v majhne pošasti arhetipskih podob ali v skrotovičene človeške mite: padajoči Ikarus, zlomljeni in nemočni Harlekin. »Simboli«, iz žgane gline so neposredno pretresljivi in ne napovedujejo nikakršnega izhoda, upanja ali hrepenenja. Po besedah umetnostne zgodovinarke Barbare Habič, ki je Inkreta predstavila, so njegove plastike pesimistični, brezupni in brezizhodni spomeniki človekove samouničujoče moči in nemoči.
živil in mamilskih derivatov), ki jih je malo prej izmaknil na nevrokirurškem oddelku. 24-letni Andrea Sduca se bo moral tako pred sodniki zagovarjati zaradi kraje mamil.
Dva ranjena
pri prečkanju cestišča
Včeraj so na ortopedskem oddelku katinarske bolnišnice sprejeli dve osebi, ki sta bili v podobnih okoliščinah ranjeni pri prečkanju cestišča. Najprej se je to po 15. uri zgodilo 16-let-ni Tiziani Turk iz Ulice Scorcola 6 pri prečkanju Nove openske ceste. Na tla jo je zbil volvo tržaške registracije, ki ga je upravljal Fulvio Cossar iz Ronk. Turkova si je zlomila levo stegnenico, zdravniki so ji ugotovili še udarec na čelu, rano na rokah in številne podplutbe, da se bo morala zdraviti 60 dni.
Nekaj ur kasneje se je nekaj podobnega pripetilo 77-letnemu Giovan-niju Stellu na Ulici Giulia. Na prehodu za pešce ga je na tla zbil osebni avtomobil Adriana Zulianija. Steli se bo moral zaradi zloma nadlahtnice in nog zdraviti prav tako 60 dni.
V Trstu delegacija madžarskih železnic
Vprašanje povečanja železniškega prometa med Madžarsko in tržaškim pristaniščem je bilo predmet včerajšnjih pogovorov med madžarsko in tržaško delegacijo železnic ter zastopstvom tržaške Avtonomne pristaniške ustanove, ki je bila pobudnik srečanja.
Pogovori so zadevali nasplošno železniški promet med Trstom in Madžarsko in še posebno kratek odsek med jugoslovansko mejo in tržaškim pristaniščem, ki madžarskim operaterjem povzroča dodatne stroške glede na ostala, alternativna pristanišča. V tem smislu so se pogovarjali o možnih rešitvah za dosego enotne železniške tarife vse do tržaškega pristanišča.
Tehnološki prodor EAPT in Finporto pri gradnji pristanišča v Republiki Gvineji
Avtonomna pristaniška ustanova je v sodelovanju s svojo finančno družbo Finporto pripravila osnutek pomembnega mednarodnega sporazuma o administrativnem, tehničnem in o-perativnem upravljanju ter o poklicnem usposabljanju in uvajanju osebja pristanišča Bata v Ekvatorialni Gvineji.
Dogovor, ki so ga sprejeli z gvinejskimi predstavniki, pomeni prvo pomembno fazo pobude, ki jo je EAPT sprožila že v lanskem letu in ki zadeva zaokrožen paket iniciativ na visoki profesionalni in tehnološki ravni, namenjen gvinejskemu pristanišču Bata v okviru kooperacijskih in razvojnih akcij Italije. Zanje skrbi zunanje ministrstvo s sodelovanjem italijanskih podjetij.
Sporazum predvideva ustanovitev mešane družbe Promoporto Guinea S.a., ki bo prevzela nalogo upravljanja, načrtovanja in organiziranja pristaniške dejavnosti v Bati, in sicer na temelju medvladnih sporazumov. V omenjeni družbi bosta zastopani Promoport International (katere delničar je tudi tržaška Finporto) in vlada Republike Gvineje.
Umrla je naša predobra
Ana Korošec por. Bolčič
Pogreb, bo jutri, 13. t. m., ob 13. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v boljunsko cerkev.
Žalostno vest sporočajo mož Josip, hčerka Milena z možem Sergiom, sin Drago z ženo Silvo, vnuki Klavdij, Mirjam in Danjel, brat Pepi ter o-stali sorodniki.
Boljunec, Ziirich, Koper, Trst, Sarajevo, 12. septembra 1986
Študentka Marinka Počkaj od gledaliških in filmskih do novinarskih izkušenj
Marinka Počkaj, mlada Barkovljan-ka, sicer študentka, je med tistimi, ki se je v poletnem času pridružila drugim mladim, ki pomagajo pri delu, tako na »Primorskem dnevniku« kot pri agenciji »Alpe Adria«.
Vedela sem, da je pred časom že obiskovala gledališko šolo SSG v Trstu, da je že nastopala v raznih igrah, sedaj sem naletela na njeno ime tudi med nastopajočimi v novi kabaretni predstavi »Karst Brothers«, ki je doživela pred dnevi premiero v Sesljanu.
Da sem se odločila za razgovor z njo, pa me je vzpodbudil članek o njenem sodelovanju pri televizijskem filmu, ki ga je posnel režiser Gianni Lepre, Tržačan po rodu, ki pa živi in dela na Norveškem in ki ga je naredil po noveli Itala Sveva »II buon vecchio e la bella fanciulla«. Film bo imel naslov »II seduttore filantropo« (Človekoljubni zapeljivec).
»Tri leta sem obiskovala gledališko šolo v Trstu, kjer sem imela za učitelje Marija Uršiča, Sergija Verča in Antona Peljeta. Tudi moja sestra Lučka je obiskovala omenjeno šolo in prav ona me je približala gledališču. Tako sem kot statistka že nastopila v Gogoljevi komediji, pa v Krvavi svatbi; v Rdeči kapici, ki je bila postavljena za šole, sem igrala prav Rdečo kapico, že več
časa pa sodelujem tudi pri slovenski tržaški radijski postaji.«
No, in sedaj ste prišli k filmu in to celo v zelo pomembni vlogi?
»Do tega sem prišla po pravem naključju. Bila sem na tržaški radijski postaji, ko je režiser Lepre delal avdicijo z nekim mladim dekletom prav za vlogo v tem filmu. Moj znanec me je predstavil in po kratkem razgovoru me je režiser vprašal, če bi hotela opraviti poskusno snemanje. Dogovorila sva se za naslednji dan. Prišla sem in opravila avdicijo. Rekli so mi, da dobim odgovor čez nekaj dni. Odgovor je res prišel in je bil pozitiven.«
25 dni ste snemali ta film, ki ga bomo videli na tretjem televizijskem programu konec septembra ali v začetku oktobra v treh delih, nato pa ga bodo vrteli verjetno tudi na prvem kanalu.
»Delo pri filmu je bilo zanimivo in poučno. Režiser je celotno zgodbo prestavil v sedanji čas. V Svevovi noveli je šlo za dekle, ki je v takratnih časih prvo vozilo tramvaj, sama pa vozim v filmu taksi. Seveda je snemanje filma povsem drugačno od igre na odru. Gre za drugačno tehniko, za upoštevanje kamere in drugih tehničnih pripomočkov. Z režiserjem se je ekipa zelo dobro ujela, tako da je bilo
delo tudi prijetno. Zame je bilo to enkratno doživetje; veliko sem se naučila in mislim, da tudi veliko pridobila. O kritikah seveda ne morem še govoriti, čeprav so si novinarji film že ogledali in si seveda že ustvarili svoje mnenje. Da so bili moji starši prijetno presenečeni in, zakaj ne, tudi zadovoljni, bi bilo odveč govoriti.«
Pa povejva še nekaj besed o vašem sodelovanju, pri zadnji kabaretni predstavi.
»Pri tej sem kričava napovedovalka, sodelujem pri nekaterih skečih in tudi pojem. Pri pripravah na to predstavo je vladalo med vsemi sodelujočimi prijetno in tovariško vzdušje. Mislim, da smo se vsi dobro ujeli, da se je občinstvo zabavalo in da bomo s to kabaretno predstavo še nastopili.«
. Kaj pa študij, Marinka?
»Poletni čas sem preživela na delu pri agenciji »Alpe Adria«, vendar je moj glavni cilj in namen, da zaključim študij na univerzi in da opravim še diplomo. Saj veste, kako pravi star pregovor »impara 1’arte e mettila da parte«. Doštudirati hočem in moram. Seveda pa bi se, po nastopu v filmu, rada preizkusila tudi v gledališču, seveda v kakšni pomembnejši vlogi. Potem bi lahko preverila, česa sem se pravzaprav naučila in kam vodi moja prava pot.«
N. L.
Grafična delavnica ATELIER
in kulturno - umetniška skupina PRINTS
vabita
danes, 12. septembra, ob 18.30 v
NABREŽINO na
OTVORITEV IN PREDSTAVITEV NOVE
DELOVNE SEZONE 1986/87
Danes se prične sedmi Festival festivalov
Danes, 12. septembra, se bo začel sedmi »Festival festivalov« v organizaciji Maria de Luyka in Piera Perca-vassija. »Festival festivalov« posreduje vsako leto najboljše filme, ki so bili predstavljeni na raznih festivalih.
Prvi film, ki ga bodo letos predvajali, bo najnovejši film Roberta Altmana »Follia d amore«, v katerem nastopata Kirn Basinger in Sam Shepard. V teku septembra in oktobra (program festivala, ki bo trajal vse do junija, ni še dokončno izdelan) bodo vrteli še sledeče filme: »Absolute Beginners« Juli-ana Templa, Rohmerjev »11 raggio verde«, ki je prejel zlatega leva na beneškem festivalu, »Record« Daniela Helferja »Regala di Natale« Rupija Avatija in »Camera con vista« Jamesa lvorya.
Obvestilo kmečkim zavarovancem
Osrednji urad SCAU je spet zamudil s pošiljanjem položnic na dom kmečkim zavarovancem, ki bi morali do 10. septembra poravnati prva dva obroka rednih prispevkov. Zato je že povsem gotovo (kot smo podrobneje že poročali v petkovi številki), da bodo tudi ta rok posticipirali vsaj za mesec dni. Do srede je treba poravnati le drugi obrok dodatnega prispevka. Ko kmetje dobijo na dom sveženj sedmih položnic, naj se nemudoma obrnejo na urad patronata Kmečke zveze INAC, ki bo izpolnil hrbtno stran in preveril točnost že natisnjenega zneska, tako za zdravstveno oskrbo (nekateri namreč sploh niso dolžni plačati tega prispevka, drugi pa bodo morali odšteti več od minimalnega zneska
324.000	lir za ravninska oziroma
162.000	lir za gorata območja), kot tudi za pokojninski prispevek, saj SCAU ni vzel v poštev izbrisov po 31. 12. 1984.
(B. S.)
Natečaj EGS
Odborništvo za stike z EGS javlja, da je bil na uradnem listu EGS 225 z dne 5. septembra tega leta objavljen natečaj za funkcionarje s področja informatike, ki bo potekal v uradih EGS v Bruslju in Luksemburgu.
Kandidati (do 36. leta starosti) z univerzitetno diplomo, morajo imeti vsaj dveletno post-univerzitetno prakso iz specifičnih področij informatike.
Poleg tega morajo zadovoljivo obvladati poleg svojega še en jezik v rabi v EGS.
Interesenti si razpis natečaja lahko ogledajo v uradu za zunanje zadeve EGS, (Ul- sv. Frančiška 41- Trst - tel.: 040/774648). Prošnje, ki morajo biti napisane na posebnih formularjih, pa je treba poslati komisiji EGS do 16. oktobra 1986.
__________gledališča_______________
CANKARJEV DOM
SLOVENSKI TEDEN v okviru SREČANJA LJUDI IN REGIJ EVROPE - od
14.	do 21. t. m. v Castelfrancu Venelo (Italija).
V	nedeljo, 14. t. m., - Nastop AFS France MAROLT.
Še jutri, 13. t. m. - IUFRO 18. kongres svetovne zveze gozdarskih znanstvenoraziskovalnih organizacij.
Od 17. do 18. t. m. - Drugačnost otrok v šoli
Organizator Svetovalni center Ljubljana
Velika dvorana
V	petek, 26. t. m., ob 20. uri: OTVORITVENI KONCERT- Simfonični orkester iz Utaha (ZDA). Dirigent in solist Sil-verstein Joseph.
Mala dvorana
V	petek, 19. t. m., ob 19.30; MOEBIUS SHOW - Gledališka skupina Moebius iz Toronta (Kanada) izvaja pantomimo. Umetniški vodja Paul Gaulin.
Srednja dvorana
Od 15. do 26. septembra ob 20. uri: Sodobni argentinski film.
V	sredo, 24. t. m., ob 19.00 : Alpinizem v vertikali. Predava Silvo Karo.
kino
ARISTON - FESTIVAL FESTIVALOV -
18.30, 22.15 Follia d'amore, r. Robert Altman; i. Kirn Basinger, Sam Shepard,
□
NAZIONALE II - 16.30, 22.00 Chi e se-polto in guella časa?, r. Stephen C. Miner, □□
NAZIONALE I - 16.00, 22.00 Ouelle due ninfomani, pom., □ □
NAZIONALE III - 16.30, 22.00 A trenta secondi dalla fine, r. Andrey Koncha-lovsky; i. John Voight, Erik Robert. EDEN - 15.30, 22.00 Sevizie per due eva-se in calore in Tensione erotica, pom., □□
GRATTACIELO - 17.00, 22.15 Scuola dl polizia III.
CAPITOL - 16.00, 22.00 La bella addor-mentata nel bosco, Walt Disney. EKCELSIOR I - 16.30, 22.00 Karate Kid II, i. Ralph Macchio, Pat Morita. EKCELSIOR II - 16.30, 22.00 Power, r. Sidney Lumet; i. Richard Gere, Julia Christie.
FENICE - 17.00, 22.15 Grosso guaio a China Town, r. John Carpenter; i. Kurt \i sscl
MIGNON - 15.45, 22.00 Desiderando Gl-ulia, □□
ALCIONE - 17.00, 22.00 Monty Python -II senso della vita. □
LUMIERE FICE - 16.00, 22.00 Speriamo che sla femmina, dram., It./Fr., 12T; r. Mario Monicelli, i. Liv Ullmann, Cat-herine Daneuve, S. Sandrelli. VITTORIO VENETO - 16.00, 22.10 Nove settimane e 1/2, er. dram., 113'; r. Adrian Lyne; i. Mickey Rourke, Kim Basinger
RADIO - 15.30, 21.30 Orge romane,
pom., □ □
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom □ □
koncerti
Tržaški glasbeni september - V ponedeljek, 15. t. m., ob 20.30 bo v Katedrali sv. Justa nastopil MAURO MACRI. Na orgle bo izvajal Bachove, Lizstove, Wi-dorjeve, Franckove, Sofianopulove in Vi-ozzijeve skladbe.
Gallus Consort in Deželni sedež RAI v Trstu pod pokroviteljstvom Tržaške pokrajine prirejata glasbene popoldneve stare in sodobne glasbe "REPENTA-BOR". V nedeljo, 14. septembra, bo v Kraškem muzeju v Repnu pb 18. uri koncert ansambla GALLUS CONSORT v zasedbi Miloš Pahor - flavta, Irena Pahor -oboa, Stefano Picotti - violina, Stefano Carlini - viola in Simona Slokar - violončelo. Na sporedu skladbe skladateljev Muller, Devienne, Mozart, Haydn, Cima-rosa in Cambini.
Zadruga NAŠ KRAS
vljudno vabi na odprtje razstave MIHAELE VELIKONJE
KRAŠKE OSMICE
(risbe - akvareli)
ki bo jutri, 13. t. m., ob 20.30 v Kraški galeriji v Velikem Repnu.
razna obvestila
Pripravljalni odbor Kmetijskih dne-
vov obvešča vrtnarje in gojitelje rož, ki želijo razstavljati svoje pridelke, da jih prinesejo v občinsko gledališče FRANCE PREŠEREN v Boljuncu danes, 12. t. m., do 12. ure in se javijo pri informacijskem uradu.
Mladinska skupina P. Tomažič obvešča, da bo odhod avtobusa v Avstrijo jutri,13. t. m., ob 16. uri iz Bazovice. Preverite veljavnost dokumentov!
Odbor Slavističnega društva obvešča, da bo prva letošnja seja v sredo, 17. septembra, ob 18. uri na sedežu ZSKD v Ul. sv. Frančiška 20. Na dnevnem redu bo razprava o udeležbi na zborovanju slavistov v Ljubljani, o nalogah SD v šolskem letu, ki se pričenja, o predstavitvi beril Nade Pertotove in drugem.
V okviru Tabora mladih bo oktobra meseca potekal na Opčinah TRIDNEVNI INFORMATIVNI TEČAJ O MOŽNOSTIH LIKOVNEGA USTVARJANJA, ki bo obsegal teorijo o risbi, teorijo o kompoziciji, barvno teorijo in sociologijo kulture. Teorija bo povezana s prakso, kateri bo sledila razstava udeležencev likovnega tabora. Tečaj je zamišljen kot alternativna oblika 9. bienala likovnikov amaterjev. Vpis je odprt vsem, ki jih zanima ustvarjalno delo nasploh. Prijave sprejema Tabor mladih - Opčine do 28. septembra. Za vse informacije telefonirati na št. 212100 od 8. do 9. ure in na št. 220680 od 19. do 20. ure.'
__________mali oglasi_________________
PRODAM kompletno opremo za kopalnico: sanitarije, armature in ploščice ter gorilnik Riello na nafto, po manj kot polovični ceni. Tel. 211178.
PRODAM suzuki 750 EF, letnik '85, športno opremljen, nove gume, poskušnja, 7.000.000 možnost dogovora. Tel. 227112.
KUPIM rabljeno cyklette v dobrem stanju. Tel. 747736.
KMETIJSKA ZADRUGA je tudi letos prisotna na Kmetijskih dnevih v Boljuncu od 12. do 15. septembra z razstavo kmetijske opreme in kmetijskih potrebščin.
LETOŠNJI ABSOLVENT Trgovskega tehničnega zavoda "Žiga Zois" v Trstu sprejme katerokoli zaposlitev, tudi začasno. Pismene ponudbe na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst pod šifro "Absolvent".
PRODAM ovalno mizo in šest stolic za
150.000	lir. Tel. 741670.
IŠČEMO fotomodele, manekene-ke, modne oblikovalce-ke, napovedo-valce-ke, koreografe-inje, in ob tem še pokrajinska in deželna zastopstva z organizatorji lepotnih tekmovanj, agencije, študije, šole, telovadnice; brezplačen vpis v VSEDRŽAVNI KATALOG - Pisati na ARTISTS THE BANK Di-vision TOP-MODELS - Piazza Duca D'Aosta 10 - 20124 MILAN;
PRODAM stanovanje 80 kv. m, okolica Domjo: 2 spalnici, kuhinjski kot, dnevna soba, shramba, kopalnica, balkon. Tel. 228390.
ODDAM V NAJEM skladišče, 70 kv. m, pri Domju. tel. 228390.
PRODAM enonadstropno otroško posteljo, stajco, mizico za previjanje, posteljico za kampiranje in še voziček. Tel. 818182 v večernih urah.
PRODAM mlado kozo. Tel. 200760.
čestitke
Včeraj je praznovala MARIJA ŠKABAR rojstni dan. Vse najboljše in veliko zdravja ji želita sin Sergij in hči Vilma z družinama.
šolske vesti
Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje vpisuje do 13. t. m. v sledeče tečaje za šolsko leto 1986/87: v TRSTU: 1. drugi letnik tečaja s kvalifikacijo za tehnične upravne uradnike (900 ur); 2. prvi letnik tečaja s kvalifikacijo za tehnične upravne uradnike (900 ur); 3. prvi letnik tečaja s kvalifikacijo za mizarje (1200 ur); 4. prvi letnik tečaja s kvalifikacijo za kamnoseke (1200 ur); 5. tečaj specializacije za programerje elektronskih rečunalnikov (175) ur; 6. izpopolnjevalni tečaj za dopisnike v angleščini (150 ur); 7. tečaj ažurniranja za zunanjo trgovino (40 ur); 8. tečaj ažurniranja za vodenje malih obratov - finančni aspekti (40 ur); 9. izpopolnjevalni tečaj za tehnike vzdrževalce hardware mini in mikro računalnikov (300 ur); 10. izpopolnjevalni tečaj v vrtnarstvu - Kolonkovec (40 ur); 11. izpopolnjevalni tečaj za vinogradništvo in kletarstvo - Nabrežina (60 ur) — v GORICI: 1. tečaj specializacije za programerje elektronskih računalnikov (175 ur); 2. tečaj za dopisnike v angleščini (150 ur, začetniški); 3. tečaj za fiskalno ažurnira-nje pri vodenju malih obratov (40 ur). Vpisovanje in podrobnejše informacije: za Trst na sedežu Zavoda, Ul. Ginnastica 72 (Dijaški dom), tel. 577941 in za tečaje iz kmetijstva tudi na Kmečki zvezi, Ul. Cicerone 8/B, tel. 62948; za Gorico v Slovenskem dijaškem domu, Ul. Montesanto 84, tel. 83495, vsak dan, razen sobote, od 9. do 12. ure.
Šolsko skrbništvo je razpisalo natečaj za eno mesto dodatnega učitelja za prizadete učence in eno mesto dodatne vrtnarice za prizadete otroke za šolsko leto 1987/88 in šolsko leto 1988/89. Rok za vložitev prošnje zapade 19. septembra. Navodila in obrazce dobite na sedežu Sindikata slovenske šole, Ul. F. Filzi 8/1 vsak torek, četrtek in petek od 16. do 17. ure.
Ravnateljstva slovenskih višjih srednjih šol v Trstu sporočajo, da bo začetna šolska maša v četrtek, 18. t. m., ob 9. uri v cerkvi pri Sv. Ivanu. Po maši ob 10. uri se bodo dijaki zbrali na posameznih šolah in začeli z rednim poukom.
razstave
V	TK Galeriji, Ul. sv. Frančiška 20 je odprta razstava kiparja Lovra Inkreta.
V	Sesljanu na sedežu Turistične ustanove je odprta razstava del mladih likovnikov, ki so sledili slikarskemu tečaju prof. Ninija Perizija v sugestivnem kraškem okolju nabrežinskih kamnolomov.
V	umetnostni galeriji Malcanton -
Ul. Malcanton 14/A bodo v ponedeljek,
15.	t. m., odprli razstavo tržaškega slikarja FUSCA. Razstava bo odprta do 29. septembra.
izleti
ŠD Zarja priredi v nedeljo, 14. septembra, izlet v Lesce ter na ogled Bleda, Krope in Begunj. Odhod iz Bazovice ob 6.30. Vpisovanje (razpoložljivih je še nekaj mest) v krožku ŠD Zarja vsak dan od 18. ure dalje.
Sindikat upokojencev CGIL - Opčine
priredi 11. in 12. oktobra dvodnevni izlet v EMILIO ROMAGNO z obiskom hiše-spomenika bratov Cervi in ogledom mesta Marzabotto. Vpisovanje na sedežu v Narodni ul. št. 69 - tel. 214222 (ob ponedeljkih, sredah in petkih od 9. do 12. ure) in na sedežu Sindikata upokojencev CGIL v Nabrežini ob uradnih urah. Cena izleta 95.000 lir.
Jutri se poročita
BRUNA MAHNE in MAURO TEDESCHI
Vse najboljše in obilo sreče na skupni življenjski poti jima želi
teta Graziella z možem in hčerki
včeraj-danes
Danes, PETEK, 12. septembra
GVIDO
Sonce vzide ob 6.39 in zatone ob 19.23 - Dolžina dneva 12.44 - Luna vzide ob 16.24 in zatone ob 0.15.
Jutri, SOBOTA, 13. septembra
JANEZ
PLIMOVANJE DANES: ob 8.45 najvišje 10 cm, ob 11.05 najnižje 9 cm, ob 16.45 najvišje 18 cm.
VREME VČERAJ: Temperatura zraka 22,8 stopinje, zračni tlak 1018 mb ustaljen, veter 15 severnovzhodnik s sunki 32 km na uro, vlaga 50-odstotna, nebo skoraj jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 21 stopinj.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Tyrone Gei, Alex Maar, Mauro Visintin, Serena Scatizzi, Paolo Scatizzi, Stefano Alberto Russo, Davide Palin, Matteo Minerva, Aleksandra Velise, Andrea Massaria.
UMRLI SO: 44-letna Loredana Toso, 74-letni Arrigo Toffoli, 67-letna Clara Ba-uzulli, 58-letni Oscar Pecchiar, 78-letni1 Mario Avion, 77-letni Ugo Benedetti, 78-letna Anna Murer, 82-letna Anna Pertot.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 8., do sobote,
13. septembra 1986 Dnevna služba - od 8.30 do 19.30 Trg S. Giovanni 5, Trg sv. Jakoba 1, Ul. dei Soncini 179 (Skedenj), Ul. Revol-tella 41, Mazzinijev drevored 1 (Milje), Trg Garibaldi 5, Ul. delLOrologio 6.
ZGONIK (tel. 229373) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba - od 19.30 do 8.30 Trg Garibaldi 5, Ul. delLOrologio 6, Mazzinijev drevored 1 (Milje).
ZGONIK (tel. 229373) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
prispevki
V	počastitev spomina dragih pokojnih, >rata in sorodnikov daruje M. Giorgi !0.000 Tir za SK Devin, 20.000 lir za spo-nenik padlim v NOB v Križu in 20.000 ir za spomenik padlim v NOB na Konto-relu.
V	spomin na drago Marinko daruje rena 25.000 lir za repentabrski ženski >evski zbor in 25.000 lir za Sklad M. luk.
Ob 3. obletnici smrti dragega Antona Pavletiča darujejo žena in otroci 50.000 ir za Kulturni dom Prosek-Kontovel.
V	spomin na dragega brata Marija Dertota daruje sestra Marija (Barkovlje)
10.000	lir za spomenik padlim v NOB na Kontovelu.
V	spomin na Marijo Štoko in Borisa Starca daruje Živko 50.000 lir za Sklad M. Čuk.
V	spomin na drago prijateljico Marinko daruje Nino 20.000 lir za Sklad M. Čuk.
Namesto cvetja na grob Mirandine mame darujejo kolegi 160.000 lir za Dijaško matico.
V	spomin na drago Frančiško Svetlič daruieio družine Netko, Mirjan in Jor-
menjalnica
NAKUPNI TEČAJI 11. 9. 1986
Ameriški dolar.............. 1.408,— Japonski jen...........
Nemška marka ............... 686.—	Švicarski frank ...,
Francoski frank............. 208.—	Avstrijski šiling ....
Holandski florint........... 607.—	Norveška krona	...
Belgijski frank............. 32.—	Švedska krona.......
Funt šterling................ 2.080.—	Portugalski eskudo
Irski šterling............... 1.880.—	Španska peseta ...,
Danska krona................ 180.—	Avstralski dolar	..
Grška drahma ............... 10.—	Debeli dinar........
Kanadski dolar ............. 1.000.—	Drobni dinar........
8.— 844.— 97.— 190.— 200.— 9.— 10.— 810.— 2,70 2,70
I""" BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE Tel Sedež 61446 68881 BGI KB TRŽAŠKA KREDITNA BANKA Agencija Domjo 831-131
semena - gnojila orodje za kmetijstvo in vrtnarstvo stroji in proizvodi za enologijo
TRST - Trg Goldoni 9 - Tel. 040/772517
pismo uredništvu
O pomanjkljivostih Primorskega slovenskega biografskega leksikona
Cenjeno uredništvo Primorskega dnevnika!
Ob letošnji obletnici ustrelitve bazoviških junakov sem iskal njihove ži-vljenjepisne podatke v dosedanjih snopičih Primorskega slovenskega biografskega leksikona. Zelo sem se začudil, da Franjo Marušič iz Rocola sploh ni omenjen. Zato sem na hitro prelistal še drugi in šesti snopič leksikona, ki jih imam ravno pri roki in ugotovil, da manjkajo podatki tudi nekaterih drugih znanih primorskih zaslužnih osebnosti. V drugem snopiču na primer celo Anton Bele iz Slavine, ki je bil ustreljen kot partizanski ujetnik na Nanosu po obsodbi na smrt pred fašističnim sodiščem z devetimi tovariši, katerih imena zelo verjetno prav tako manjkajo v tem PSBL, vsi v juniju 1942. Manjka tudi sin dr. L. Ber-ceta - Dušan, ki je padel na sremski fronti in Lojzetov brat, ki je bil dekan v Ilirski Bistrici, znan kot zaveden in zaslužen primorski duhovnik. V ta leksikon bi spadal tudi dalmatinsko-tržaški italijanski pisatelj Enzo Betti-za zaradi znanega romana Fantasma di Trieste, kjer je govor o Slovencih in zaradi njegove oddaje o tržaških Slovencih po italijanski televiziji. Manjka tudi Stane Bidovec, Ferdinandov brat, tržaški občinski svetovalec in verjetno še kdo.
V šestem snopiču pa manjkajo: Miro Grahalič iz Pulja, obsojen pred fašističnim sodiščem na smrt in ustreljen v Rimu v novembru 1942; Anton Gropajc iz Drage pri Trstu, ki se je zaradi posledic zasliševanja v zaporih Regina Coeli v Rimu vrgel - kot piše Čermelj v svoji znani knjigi - leta 1930 s četrtega nadstropja in obležal mrtev; Jurij Guštinčič iz Trsta (Dragotinov sin), mednarodno uveljavljen slovenski novinar, dopisnisk iz ZDA, kjer je bil izvoljen za predsednika organizacije tujih dopisnikov in je prav letos predaval v Trstu; Milan Guček, pisatelj (umrl je letos), zaslužen partizan na Primorskem, kar je opisal v priljubljeni knjigi »Počakaj do pomladi«; Igor Gruden, dolgoletni dopisnik in nabrežinski rojak, dolgoletni dopisnik RTV Ljubljana iz Trsta in avtor števil-
nih televizijskih in radijskih oddaj o Slovencih v Italiji.
Zelo verjetno so tudi v drugih snopičih podobne pomanjkljivosti in najbrž gre samo za površnost, mogoče pa tudi za neopravičljivo malomarnost. Tiste bolj grobe so tudi v nasprotju s kriteriji, ki jih je objavilo uredništvo leksikona v prvem snopiču in jih deloma ponovilo tudi v drugem, že v letih 1974 in 75.
V Vašem dnevniku smo brali, da so uredniki SPBL »prizadevni«. Zato bi bilo koristno, če bi take napake ali spodrsljaje popravili na primer v pri-
mernem dodatku ob zaključku leksikona, ki je vsekakor koristna a tudi doslej preveč hvaljena publikacija. Tudi njegova založnica Goriška Mohorjeva družba bi morala skrbeti, da se omenjeni kriteriji ne kršijo, saj je njen predstavnik letos komemoriral bazoviške junake ob obletnici in tudi Franja Marušiča. V tem primeru smo namreč Slovenci iz Rocola še posebno občutljivi, ker gre za diskriminacijo našega ožjega rojaka, na katerega smo jako ponosni.
S tovariškimi pozdravi Vaši bralci in tudi naročniki Rocolčani.
Težave v kitajski četrti
Takole sta Kurt Russel in John Carpenter pozirala pred fotografom na setu filma »Grosso guaio a Chinatown« (Velike težave v Chinatovvnu)
Pripravlja: Boris Devetak
Nove plošče
BILLY JOEL - THE BRIDGE LP
Billy Joel, dober kantavtor in komponist je s svojim zadnjim delom The Bridge dosegel menda najvišjo točko svoje bogate, a hkrati zelo polemične kariere. Skoraj vsi novinarji so ga skušali osmešiti in razvrednotiti, češ da je podoben Springsteenu, nato McCartneyu, Eltonu itd. Billy Joel se je hotel na vsak način otresti teh neprijetnih vzdevkov in je več let iskal lastni osebni pristop do glasbe. Album The Bridge prav jasno dokazuje, da je Billy Joel že zelo daleč od teh predsodkov in to izpričujejo same pesmi, ki jih kantavtor izvaja s srcem in z velikim ponosom.
Njegov romantični duh je jasno razviden v baladah Thls is The Time in Temptation. Tudi duet z Ray Charlsom je zelo posrečen, pesem Baby Grand je s tem zadobila novo in originalno obliko. Najlepši rock song pa je nedvomno Matter Of Trust, kjer se Billy Joel izživlja s svojo električno kitaro in s celotnim ansamblom v živo.
Z nagradami sodelujejo še:
In še dva znana gosta: Cindy La-uper, ki poje Gode Of Silence in Steve Winwood, ki je s svojimi klaviaturami stalno prisoten v pesmi sedemdesetih let Getting Closer. Skratka to je zelo dober album in ga priporočam vsem ljubiteljem modeme glasbe.
In še ostale pesmi: Running On Ice, Modern Woman in Big Man On Mulberry Street.
Upa Kop«
Zoloinlttvo ^	"^1 tiska Trst
(Jff) ru,
Mrp«l|«
Iskra TOZD Elaktroakustlks
Satana
/O
Glasovnica za Vročih 10
Ime in priimek:...........................................................
Naslov:...................................................................
Glasujem za:...............................................................
Moj predlog:...............................................................
Bralci Primorskega dnevnika ali Primorskih novic na Tržaškem in Goriškem naj pošljejo glasovnice na naslov: Primorski dnevnik, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst; bralci obeh časopisov v Sloveniji pa na naslov: Primorske novice, OF 12, 66000 Koper. Vsi naj pripišejo oznako »Vročih 10«.

r=i;=-=	„
c
RAI 1
RAI 2
D
RAI 3
ir RTV Ljubljana
1 |jP) TV Koper
10.00	Bari: Otvoritev sejma »50. fiera campionaria del levante« ■
11.30	Nanizanka: Un terribile cocco di mamma
12.00	Nadaljevanka: Jo Gaillard - L'af-fare Morel (10. del)
13.00	Balet: Maratona d'estate - Barys-hnikov danza Twyla Tharp (1. del)
13.30	Dnevnik
13.45	Film: Thrilling (kom., It. 1965, r. Scola, Polidoro, Lizzani, i. N. Manfredi, W. Chiari, A. Sordi)
15.45	Risanka: Grisii il draghetto
16.00	Nadaljevanka: II conte di Mon-tecristo (5. del)
17.00	Risanka: L isola del tesoro
18.05 Dokumentarec: Notizie dallo zoo
18.20 Trent anni della nostra storia
19.40	Almanah jutrišnjega dne
20.00	Dnevnik
20.30	Zabavni spored: Colosseum: I gi-ochi dei ragazzini
21.30	Dnevnik
21.40	Venditti e segreti - Antonello Venditti in concerto
23.45	Dnevnik in vremenske razmere
23.55 Ostia: Lahka atletika
12.00	Nanizanka: A passo di fuga -Časa di riposo
13.00	Dnevnik
13.15	Nanizanka: Saranno famosi
14.10	Mladinska oddaja: L avventura, vmes risanka Scooby Doo in nanizanka Rasmus e il vagabondo
16.50 Film: Il gorilla vi saluta cordial-mente (krim., Fr. 1958, r. B. Bor-derie, i. L. Ventura, C. Vanel)
18.20	Športna poročila
18.30	Nanizanka: Il commissario Kos-ter - Tentato omicidio
19.45	Dnevnik
20.20	Športne vesti
20.30	Film: La febbre del sabato sera (glasbeni, ZDA 1977, r. J. Bad-han, i. J. Travolta, K. Gorney)
'22.30 Dnevnik - večerne vesti
22.40	Nanizanka: Sguadriglia Top Secret - Morte di un presidente
23.30	Dokumentarec: Il diario ameri-cano
0.20 Dnevnik - zadnje vesti 0.30 Film: Le vergini di Roma (zgod., It. 1961, r. V. Cottafavi in C. L. Bragaglia, i. L. Jourdan, S. Syms)
11.10	Informativni oddaji: Materiali didattici, 11.40 Monografie
12.10	Glasbena oddaja: Di Gei mušica
13.10	Nadaljevanka: La vita di Dante (2. del)
14.25	Dokumentarec: Grandi mostre
15.00	Bari: Tennis
18.00	Glasbena oddaja: Dadaumpa
19.00	Dnevnik
19.25	La Roma di Annie Girardot
20.00	Dokumentarec: Il diario di Le-wis e Clark
20.30	Drama: Il principe di Homburg
22.10	Dnevnik
22.35 Glasbena oddaja: Concertone
23.15	Dokumentarec: Capital! cultura-li d'Europa
V komediji »Thrilling« bosta na RAI 1 nastopila tudi Alberto Sordi in Nino Manfredi
17.20	Poročila
17.25	Spored za otroke: Pesmi in zgodbe za vas
17.40	Modro poletje (10. del nadaljevanke)
18.15	Industrijsko oblikovanje, 1. del izobraževalne serije
18.45	Risanka
19.00	Danes: Obzornik ljubljanskega območja
19.30	Dnevnik in Vremenska napoved
20.00	Dokumentarna serija: Afrika -Obvladovanje celine (2, del)
21.05 Nanizanka: Derrick
22.10	Dnevnik
22.40	Vprašanje ljubezni (ameriški film)
RAI 2 spet predstavlja Johna Travol-to v filmu »Saturdy Nlght Feyer«
17.00	Otroški program
18.00	Nadaljevanka 18.55 TV novice
19.00	Odprta meja
V današnji Odprti meji bodo na sporedu tudi naslednji prispevki: TRST — Srečanje Jožeta Smoleta z enotno delegacijo
TRST — Protest delavcev tržaških tovarn
TRST — Ali bo odpadla sezona v operni hiši Verdi?
BOLJUNEC — Priprave na Kmetijske dneve
REPEN — Pogovor s predsednikom ŠZ Jadran pred začetkom košarkarskega prvenstva GORICA — Slovenska sekcija specializacije v informatiki
19.30	TVD Stičišče
19.45	Glasbena oddaja: Biljana Ristič
20.30	Film: Furia in Amazonke
22.00	TVD Vsedanes
22.10	Dokumentarec
23.15	Nanizanka: Lucy
M CANALES
8.30	Nanizanke: Una fa-miglia americana 9-20 Una vita da vivere
10.10	General Hospital
11.00	Aliče
11.30	Dalle nove alle cingue
12.00	Lou Grant
13.00	Znanstvena oddaja: Big Bang
13.30	Nadaljevanka: Sentie-ri
14.20	La valle dei pini, 15.10 Cosi gira il mondo
16.00	Dokumentarec:	Il
mondo intorno a noi
16.30	Nanizanke: Hazzard,
17.30	II mio amico Ric-ky, 18.00 Lalbero delle mele, 18.30 Kojak,
19.30	Love Boat
20.30	Festivalbar '86, vodita Claudio Cecchetto in Susanna Messaggio
22.30	Nanizanke: Lottery,
23.30	Sceriffo a New York, 1.00 Ironside
i ^ RETEOUATTRO
8.30	Nanizanki: Vegas, 9.20 Switch
810 Film: Mascherata al Messico (kom., 1949, r. M. Leisen, i. D. Lamo-ur, A. De Cordova)
12.00	Nanizanki: Mary Ty-ler Moore
12.30	Vicini troppo vicini
13.00	Otroški spored: Ciao ciao, vmes risanke Where's Huddles, VVheelie and the Chopper Bunch, Banana Splits, La valle dei donosauri
14.30	Nanizanka: La famig-lia Bradford
15.30	Film: Ouesta volta parliamo di uomini (kom., 1964, r. L. Wer-tmiiller, i. N. Manfredi, M. Vukotic)
17.20 Nanizanke: Con affet-to Sidney
17.50 Mary Benjamin
18.40 Maidiresi
19.30	Charlie s angels
20.30	Film: Torna a settem-bre (kom., 1961, r. R. Mulligan, i. R. Hudson, G. Lollobrigida)
22.30	Film:
Sono	innocente
(dram., 1937, r. F. Lang, i. H. Fonda)
24.00	Nanizanki: Vegas, 0.50 Switch
~H> irAtJAi
8.35 Nanizanki: Sanford & Son, 9.00 Daniel Boone 9.50 Film: I tre fuorilegge (Pust., 1957,)
11.10	Nanizanke: Sanford & Son
11.35 Lobo
12.30	Due onesti fuorilegge
13.30	T. J. Hooker
14.15	Glasbena oddaja: Dee-jay Television
15.00	Nanizanka: Fantasi-landia
16.00	Otroška oddaja: Bim, Bum, Bam, vmes risanke Tarzan, Thunder-birds, Lo specchio ma-gico
17.55 Nanizanke: La famig-lia Addams
18.15	StarTrek
19.15	I ragazzLdel Computer
20.00	Risanka: Magica, ma-gica Emi
20.30	Film: Poliziotto priva-to: un mestiere diffici-le (dram., 1977, r. R. Clouse, i. R. Mitchum, B. Dillman)
22.15	A tutto campo
23.15	BasketNBA 0.45 Le sorelle Snoop
TELEPAPOVA
15.00	Nadaljevanki: Anche i ricchi piangono, 16.00 Andrea Celeste
17.00	Risanka: Belle e Se-bastien
17.30	Risanke: Kimba
18.00	I predatori del tempo
18.30	Uomo tigre
19.00	Charlotte
19.30	Nanizanki: Mork e Mindy
20.30	Film:
Tre uomini in fuga (kom., 1966, r. G. Oury, i. Bourvil, L. De Funes, A. Parisy)
22.30	Eurocalcio - športni tednik
23.30	Film:
Il mercante della morte
1.00 Nanizanka: Missione impossibile
[ ^ TELEFR1ULI
13.00	Film: La spada nor-manna
14.30	Risanka: Hanna e Barbera
15.30	Glasbena oddaja
18.30	Nanizanka: Ironside
19.30	Dnevnik
20.00	Dokumentarec 20.40 Film:
Un americano a Eton
22.30	Dnevnik
23.30	Nanizanka: Scacco matfo
[	TELEOUATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje:
19.30	Fatti e commenti
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Radijski dnevnik;
8.00,	10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20-
8.00	Dobro jutro po naše: koledarček, narodnozabavna glasba; 8.10 Stoji učilna zidana (ponov.); 9.00-10.00 Glasbeni almanah (1. del); 10.10 Koncert; 11.30-13.00 Glasbeni almanah (2. del): Sestanek ob 12.00 - izleti v likovno umetnost; 13.20 Zborovsko tekmovanje Seghizzi; 13.40 Glasbeni almanah (zadnji del); 14.10-17.00 Poletni mozaik (1. del): plesna ura sede, iz filmskega sveta, beležka; 17.10 Klasični album; 18.00 Kulturni dogodki; 18.30 Poletni mozaik (zadnji del).
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	13.00, 14.00 Poročila; 4.30-8.00 Jutranji spored,- 8.05 Radijska šola za nižjo stopnjo; 8.35 Glasbena pravljica;
8.45	Naši umetniki mladim poslušalcem; 9.05 Z glasbo v dober dan; 9.35 Napotki za naše goste iz tujine; 10.05 Rezervirano za...; 11.05 Znano in priljubljeno; 12.10 Vedri zvoki; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti; 13.30 Od melodije do melodije; 14.05 "Hora Staccato" izbor popularne glasbe;14.30 Človek in zdravje; 14.40-15.25 Popoldanski mozaik;
15.30	Dogodki in odmevi; 16.00 Vrtiljak želja; 17.00 Studio ob 17.00; 18.00 Glasba starih mojstrov; 18.15 Gremo v kino; 19.00 Radijski dnevnik; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Pojemo in godemo; 20.00 To imamo radi; 21.05 Oddaja o morju in pomorščakih; 22.00
Našim po svetu; 22.25 Iz naših sporedov; 22.30-24.00 Iz glasbene skrinje; 22.50 Literarni nokturno.
RADIO KOPER
(slovenski program)
10.30,	12.30, 14.30, Poročila; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vreme; 6.30 Jutranjik; 7.00 Druga jutranja kronika;
7.20	Tržnice; 7.30 Jutranji servis; 8.00-
13.00	Val 202; 13.00-15.00 Mladi val radia Koper; 14.40 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Pogovor o...; 17.35 Tekmovanje pevskih zborov Seghizzi; 18.00 Zaključek programov.
RADIO KOPER
(italijanski program)
8.30,	10.30, 13.30, 17.30, Poročila; 7.15,
15.30,	19.30 Radijski dnevnik; 6.00 Glasba; 6.45 Koledarček; 7.00 Dobro jutro v glasbi; 8.00-12.00 Prisrčno vaši;
8.15	Flashback; 9.00 Po vaši izbiri; 9.15 Edig Galletti; 9.32 Dragi Luciano;
10.00	Popevka tedna; 10.35 Vstop prost; 11.00 Petkov kviz; 11.30 Na prvi strani; 12.00 Glasba po željah; 14.30-
20.00	Popoldanski glasbeni program;
15.00	Tednik o kulturi in umetnosti; 15.45-19.30 Glasbeni program: Splash;
16.00	Popevke; 16.33 Blitz; 17.45 Metal Health; 18.00 Pulj kliče Koper.
RADIO OPČINE
10.00	Glasbena matineja - v studiu Majda; 19.00 V svetu fantazije (otroška oddaja); 20.00 Mix time; 21.30 Nočni val - vodi Igor.
Pouk se bo redno pričel v četrtek
Iz Rima končno vest o odobritvi slovenske informatike na zavodu ITI
Slovenska sekcija tehničnega industrijskega zavoda Galileo Galilei v Gorici se bo letos obogatila s triletnim tečajem v informatiki. Dolgo pričakovana vest je včeraj prišla iz Rima. Zaenkrat je še neuradna, vendar zanesljiva. Na uradni telegram z dovoljenjem o odprtju triletnega nadaljevalnega tečaja s slovenskim poukom bo treba počakati še kak dan, vendar pouk bi se moral redno pričeti v četrtek, 18. t. m., tako kot na vseh drugih šolah.
Kot smo poročali v prejšnjih dneh, se je v začetku tedna pokrajinski odbornik za šolstvo dr. Mirko Špacapan odpravil v Rim, da bi poizvedel, kako je s postopkom za odprtje slovenskega tečaja. Pristojnost za predstavitev prošnje na ministrstvo ima namreč pokrajinska uprava, ki je dovoljenje za dopolnitev slovenske sekcije s triletjem informatike zaprosila že meseca maja. Kljub nekaterim zagotovilom visokih funkcionarjev od tedaj ni bilo novosti glede kakega konkretnega premika v postopku.
V ponedeljek je odbornika Špacapana, kot nam je povedal, čakalo presenečenje. Medtem ko je ministrstvo odobrilo dva eksperimentalna programa za italijanske sekcije s specializacijo v elektrotehniki in mahaniki, o prošnji za slovenski nadaljevalni tečaj ni bilo več sledu. Res čudna so pota rimske birokracije, da prošnja, v katero je bilo s strani vseh slovenskih dejavnikov, pa tudi pokrajinske uprave in ravnateljstva šole vloženih precej prizadevanj in o kateri je bil večkrat govor tudi v neposrednih stikih z rimskimi funkcionarji, kar tako preprosto izgine!
Odbornik Špacapan nam je povedal, da je v ponedeljek predstavil novo prošnjo, hkrati pa stopil v stik z vsemi politiki in funkcionarji, ki bi lahko pospešili rešitev vprašanja. Do te je prišlo že v sredo, ko je šolski minister Falcuccijeva podpisala dekret o odprtju slovenskega triletnega tečaja v informatiki na goriškem ITI Galilei. Tudi zadnje formalnosti bi morale biti opravljene v teku nekaj dni, kot je zagotovil ministrov osebni tajnik dr. Ru-binacci.
O vesti iz Rima je bil takoj sezna-njem ravnatelj industrijskega zavoda prof. Guadagni, ki nam je povedal, da se bo v slovenski sekciji pouk redno pričel 18. septembra. V tretjem razredu bo 10 dijakov, skupno pa šteje slovenska sekcija 40 dijakov (16 v prvem in 14 v drugem razredu). V začetku šolskega leta bodo imeli nekaj težav s prostori. Že pred dolgimi meseci, nam je povedal ravnatelj, je šola zaprosila
Pokrajino za ureditev petih novih učilnic, da bi tako bili kos večjim potrebam prostorov z odprtjem slovenske sekcije. Politična kriza in nato poletno obdobje sta zaustavila začetek del (za katera je že odobren načrt in dodeljena potrebna finančna sredstva),
ki bi se morala pričeti v prihodnjih dneh.
»Do ureditve novih razredov«, je še povedal ravnatelj Guadagni, »si bomo pomagali tako, da bomo dijake nekaterih razredov namestili v laboratorijih, tako da ne bo ovir pri rednem začetku pouka«.
Nepričakovana odločitev v Tržiču
Bivša komunistična odbornika Marin in De Marchi stopila v PSI
Sergio Marin, podžupan v zadnji levičarski upravi v Tržiču in Gianfranco De Marchi dolgoletni odbornik na tr-žiški občini, oba komunista, sta sklenila izstopiti iz KPI in vstopiti v socialistično stranko. Vest so sporočili včeraj opoldne, na tiskovni konferenci v Tržiču, ob prisotnosti najvišjih deželnih in pokrajinskih predstavnikov PSI in tudi poslanca De Carlija . Bila sta navzoča tudi De Marchi in Marin. Do odločitve je prišlo menda v zelo kratkem času, na skupščini članov PSI v Tržiču pa so o zadevi razpravljali v sredo zvečer. Vest je prišla nepričakovano, odločitev pa utegne imeti kar precej posledic na političnem in upravnem področju in to v trenutku, ko se spet zapletajo stvari tudi v drugih javnih ustanovah na Goriškem. De Marchi in Marin sta sicer napovedala, da prepuščata odločitev v zvezi s
funkcijami, ki sta jih imela kot predstavnika KPI socialistični stranki. Oba sta namreč, potem ko je prišlo do sestave drugačne večine v vodstvu tržiš-ke občine, ohranila mesto svetovalca. Utegne pa se zgoditi tudi to, da bosta svetovalsko mesto ohranila in v tem slučaju bi komunisti izgubili dve mesti v občinskem svetu, ki bi šli v korist socialistov. Sedanje razmerje sil je naslednje: KD 12 svetovalcev, KPI 12, PSI 5, PSDI 5, PRI 3, MSI 2 in zeleni 1. Trenutno vodi občino koalicija KD, PSDI, PRI, ki pa nima večine.
Bodo socialisti, ki so pred kratkim izgubili enega svetovalca, ki je prestopil k socialdemokratom, številčno okrepljeni vstopili v večino in zahtevali župana?.
Sinoči so tiskovno konferenco sklicali tudi komunisti, o čemer poročamo na prvi strani.
Obsežen požar opustošil picerijo v Marini Julii
Obsežen požar je včeraj v prvih jutranjih urah opustošil picerijo "Gabbia-no Azzurro" v Marini Julii. Gasilci so prejeli prvo obvestilo nekaj minut pred četrto uro zjutraj in takoj odšli na prizorišče z dvema ekipama, ki sta uspeli ogenj pogasiti šele nekaj po osmi uri. Po prvih ugotovitvah je ogenj povzročil veliko gmotno škodo zlasti na notranji opremi in pohištvu, v teku je cenitev škode in tudi preiskava o vzrokih požara. Menda preiskovalci razpolagajo z elementi, na podlagi katerih ni mogoče izključiti možnosti, da gre za namerno dejanje in da je bil torej ogenj podtaknjen. Lokal, ki je last Sergia Nalona iz Tržiča, v zadnjem času pa ga je upravljala 20-letna Maura Ballo iz Roviga; ob pomoči družinskih članov, je bil že dva dni zaprt zaradi dopusta. Po sicer nepotrjenih vesteh, naj bi ogenj izbruhnil na več mestih skoraj istočasno. Sam obseg požara, ki so ga s težavo ukrotili pa naj bi bil dodaten razlog za sum, da gre za požig.
V zadnjem obdobju je bilo na Tržiš-
kem in tudi v drugih krajih na Goriškem kar nekaj požarov, ki naj bi bili podtaknjeni. Najbolj zgovoren je vsekakor dogodek, pred kakšnim mesecem v Tržiču, kjer je zgorelo skladišče
različnega blaga, ki se prodaja v posebnih prodajalnah za pripadnike vojske. Požar je bil, kakor so takrat ugotovili, podtaknjen z molotovkami, škode pa je bilo za nad 200 milijono^.
Tovor plošč padel na lička Dve osebi izgubili življenje
Dve osebi sta izgubili življenje, ena pa je bila ranjena v prometni nesreči med Anhovim in Kanalom. Na kraju nesreče je umrla 56-letna Marija Burgar iz Podbrda, v bolnišnici pa 62-let-ni Jože Burgar, laže je bil ranjen 37-letni Franc Jug iz Anhovega.
Na avtomobil, v katerem sta se peljala zakonca Burgar so padle težke cementne plošče za kritine tovarniških hal in ga dobesedno pomečkale. Tovor je padel s tovornjaka, ki ga je v smeri Tolmina vozil 25-letni Egon
Klaut, nesreča pa se je zgodila v tor« dopoldne v ostrem ovinku v vasi R dež. Menda se je pretrgala jeklena vi s katero so bile plošče pritrjene in t: vor je padel na levo stran cestišč ravno ko je z nasprotne strani pripi Ijal fičko, v katerem sta bila zakon« Burger. V isti smeri in skoraj istočasr je vozil tudi mopedist Jug, ki pa c tovor na srečo ni oplazil. Za fičkom ~ pripeljal s tovornjakom tudi 30-leti Zdravko Gerbec, ki pa v nesreči ni h ranjen.
Do 20. septembra javiti število govedi, ovc in koz
Rejci oziroma lastniki goveda, ovc in koz morajo do 20. septembra javiti veterinarski službi svoj točen naslov, število in vrsto živali, ki jih je treba cepiti proti slinavki in parkljevki ter kraj, kjer se živali nahajajo. Rejci v občinah Tržič in Ronke naj te podatke sporočijo v uradu javnih klavnic, rejci iz Gorice in neposredne okolice v uradih KZE, v Ulici Roma 6 v Gorici, rejci v drugih občinah pa na pristojnih županstvih. Ukrep je 'v zvezi s preventivnimi ukrepi za preprečevanje širjenja parkljevke in slinavke. Žarišča te nevarne bolezni so, kakor smo že poročali, ugotovili tudi v naši deželi in sicer na območju pordenonske pokrajine. Bolezen se je v naši deželi pojavila prvič po dvajsetih letih. Edini uspešen način proti omejevanju širjenja je pravočasno preventivno cepljenje živali. Cepljenje je obvezno.
Canalettova razstava do 5. oktobra
Na gradu se z dokajšnjim uspehom nadaljuje razstava slikarjev Canalet-ta in Visentinija. Prav te dni so sklenili, da bodo razstavo, ki naj bi po začetnih napovedih bila odprta le do 21. t. m., podaljšali do 5. oktobra. To zaradi velikega dotoka občinstva in tudi turistov, ki se nadaljuje še v septembru, in da bi dali tudi šolam
možnost za skupinske oglede razstave.
Doslej si je slike na gradu ogledalo že več kot 32 tisoč obiskovalcev. Največji obisk beležijo ob nedeljah, ko je v enem dnevu prišlo na ogled celo do tisoč petsto obiskovalcev. Po teh podatkih gre torej za letos najbolj obiskano umetnostno razstavo v deželi. Prav tako veliko zanimanje kaže občinstvo za katalog, saj je na voljo le še nekaj sto od začetnih dva tisoč izvodov.
/jMfMI GLASBENA lilil MATICA ^■KSl GORICA
Vpisovanje v šolo GLASBENE MATICE v Gorici se zaključi danes.
Prijave sprejemajo samo še danes med 10. in 12. uro in med 16. in 18. uro na sedežu v Ulici della Croce 3.
čestitke
Včeraj je praznovala rojstni dan naša draga ALEKSIJA RAPOTEC. Vse najboljše, obilo sreče, zdravja in vsega, kar si sama želi, ji kličejo Alenka, Robert in mala Izabel, ki pošilja teti koš poljubčkov.
Zavrnili prošnjo po začasni prostosti
Caprara ostane v zaporu
Znani goriški avtoprevoznik, 53-let-ni Giancarlo Caprara ostane v zaporu. Tako je včeraj sklenilo sodišče svobode, ki je zavrnilo vlogo odvetnika Maja, da bi Caprari priznali izpustitev na začasno prostost. Caprara je bil upravitelj avtoprevoznega podjetja Cas-ped, v katerem je bilo zaposlenih 15 oseb in ki ga je sodišče postavilo v stečaj konec julija.
Podjetnika so prejšnji teden aretirali pod obtožbo, da je stečajni upravi izneveril del premoženja podjetja. Govor je menda o dveh tovornjakih, ki naj bi ju Caprara dal prepeljati čez mejo v Jugoslavijo, potem ko je že bilo podjetje v stečaju, ter o nekaterih drugih prekrških, ki naj bi jih zagrešil med stečajno upravo.
Po včerajšnji odločitvi bo torej avtoprevoznik v zaporu počakal na sodno obravnavo, do katere naj bi predvidoma prišlo že čez nekaj tednov.
Mariborčana obsojena zaradi hašiša
Na goriškem sodišču so včeraj po hitrem postopku sodili dvema mladima Mariborčanoma, ki so ju agenti obmejne policije v prejšnjih dneh aretirali na mejnem prehodu pri Rdeči hiši. Mladeniča, 23-letni Matjaž Kranjc in 20-letni Dejal Flašer, sta prihajala peš v Italijo. Med osebnim pregledom so jima agenti našli približno 41 gramov hašiša in ju prijavili sodstvu zaradi poskusa uvoza mamil.
Na obravnavi je državni pravdnik Mancuso zahteval obsodbo na leto in 4 mesece zapora ter plačilo 3 milijonov lir globe z utemeljitvijo, da za uvoz mamil ni predvidena kot oprostilna okoliščina posest manjših doz za osebno, uporabo. Drugačnega mnenja je bil zagovornik, ki je zaprosil za oprostitev, ker vrednost mamila ne dosega niti 400 tisoč lir.
Sodniki so sprejeli tolmačenje zakona, ki ga je predlagal tožilec in obsodili mladeniča na leto in 4 mesece zapora ter milijon 400 tisoč lir globe. Priznali so jima pogojno izpustitev na prostost ter odredili, da se kazen ne vpiše v kazenski list.
razna obvestila
Godba na pihala Kras iz Doberdoba obvešča, da vpisujejo v godbeni tečaj za 1986/87. Sprejemajo gojence za nadaljevalni tečaj in tudi začetnike. Z vajami bodo pričeli 23. septemnbra.
Občinska uprava v Sovodnjah namerava razpisati selektivno preizkušnjo za mesto knjižničarja. Prošnje z navedbo naslovov in dosedanjih delovnih izkušenj, poslati do 20. septembra na županstvo.
kino
Gorica
VERDI 18.00-22.00 »I cingue della sguad-ra d' assalto«. Prepovedan mladini pod 14. letom.
CORSO 18.00-22.00 »Scuola di polizia n. 3«.
VITTORIA 17.30-22.00 »Apparenze porno sessuali« Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
EXCELSIOR 18.00-22.00 »9 settimane e mezzo«.
COMUNALE Zaprto.
Nova Gorica in okolica
SOČA 18.00-20.00 »Morilčev dan«
DESKLE 19.30 »Honorarni konzul«
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Bassi Rita, Ul. Don Bosco 175, tel.
32515
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Rismondo, Ul. Enrico Toti 52, tel.
72701
ZAHVALA
Ob tolikih izrazih sočustvovanja ob tragični in nenadomestljivi izgubi našega sina, moža in očeta
Egona Trampuša
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam stali ob strani, z nami sočustvovali in dragega pokojnika pospremili na zadnji poti.
VSI NJEGOVI
Gorica, Rupa, 12. septembra 1986
Spet smo pregledali hrano in se spraševali, če bo zadostovala do konca reke. Za točnejši odgovor pa, smo menili, bo treba počakati na naslednji dan: če jutri pridemo do slapa, kot je zaznamovan na karti, bomo imeli nezgrešljivo točko za orientacijo tudi v naslednjih dneh.
Na plaži ob jezeru smo kljub rosenju zakurili velikanski kres, tako da smo se nekoliko posušili. Naše oči so počasi postale svinčeno težke in jih do naslednjega, oblačnega jutra nismo več odprli.
V ponedeljek, 30. junija, je pihal veter in čistil nebo. Preveslali smo približno 10 kilometrov po jezeru in spet nas je potegnil tok reke proti jugu. Od daleč smo lahko videli razgibano vodo. Odločili smo se, da ustavimo kanu-
ja in gremo pogledat peš. Bil je majhen slap. Na karti je pisalo, da je visok 15 metrov. Za nas je to pomenilo, da bo treba spet prenesti vso opremo in oba kanuja skozi gozd do toka reke pod slapom in šele tam spet spluti po reki.
Še preden sva se z Maurom lotila prenašanja opreme, je izza oblakov pokukalo sonce. Sedli smo na skalo tik nad slapom in občudovali padajočo vodo in trenutno mavrico, ki jo je prodirala. Močile so nas drobne kapljice, ki so v oblakih vstajale nad slapom. Bili smo še posebno veseli, ker smo končno ugotovili, kje točno smo. V šestih dneh plovbe po reki Mistassini smo torej preveslali približno 55 kilometrov.
Omeniti moram, da sva se tisti dan z Lauro na polnem kanuju prevrnila med spustom po brzicah. Zgodilo se je pač, ker sva zadela ob kamen, ki je komaj štrlel iz vode. Kanu se je nagnil in naenkrat sva se znašla v mrzlem toku. Takoj sva se oprijela našega prevrnjenega plovila in ga skušala povleči za seboj skozi visoke valove in deročo vodo proti desnemu bregu. Z nekoliko truda nam je to naposled uspelo.
Takoj sva začela z inventarjem, saj je bila na najinem kanuju zložena vsa hrana, kar smo je imeli s seboj. No,
priznati je treba, da nam je bila vsem štirim sreča tokrat res naklonjena: ne samo, da sva se razmeroma zlahka izvlekla iz nerodnega položaja, pač pa tudi nisva iz kanuja izgubila ničesar. Ves živež je bil dovolj trdno privezan k trupu plovila, tako da se je hrana samo namočila, druge hujše škode pa nismo utrpeli. Zvečer, v taboru ob slapu smo seveda morali razporediti ves živež okrog ognja in ga potrpežljivo posušiti.
Prenos obeh kanujev, opreme, hrane in drugega blaga do spodnjega dela slapa se je izkazal kot zelo naporna zadeva, saj je bilo treba skoraj vse prenesti v dveh: to je pomenilo prenos več kot 250 kilogramov vse opreme, medtem ko sta Rinaldo in Laura lahko prenašala le lastno osebno opremo. Trud pa se je izplačal, saj smo vse opravili še isti dan, tako da nam ne bi bilo treba prenašati opreme naslednji dan.
Zvečer je Rinaldo skuhal izvrstno juho, ki se ni zdela tako konservirana, kot je v resnici bila, ker je v juhi skuhal še zadnji kos salame, ki smo jo nosili s seboj. Kot vedno smo podkurili ogenj, tako da je trajal vsaj tja do treh zjutraj, nato pa se potuhnili v šotore in sladko zaspali ob hrumenju slapa.
Nov repertoar gledališča La Contrada
Ponudba, ki naj zadovolji širok krog gledalcev
Gledališče La Contrada stopa v svojo četrto sezono. Tudi letošnji repertoar izraža osnovni koncept tega gledališča, ki se želi približati in odgovarjati potrebam različnim plastem gledalcev. Obrača se na mlade, na otroke in tudi starejše, predstavlja nam nova dela, ki "krožijo" izven mreže tradicionalnih gledališč, pa tudi ljudske igre. Vsekakor so ti elementi združeni v neko celoto, ki daje Contradi dokaj markantno podobo.
Na ponedeljkovi tiskovni konferenci, na kateri je Contrada predstavila letošnji repertoar, se je Orazio Bobbio pritožil nad mestnimi politiki, ki gledališču niso dali zasluženega priznanja. Lahko bi dodali, da tudi tržaško občinstvo ni vedno primerno odgovorilo na izzive tega gledališča. Gledali smo na primer odlične igre, ki pa niso naletele na pravi odziv, čeprav je res, da je težko napolniti tako veliko in v bistvu za gledališče neprimerno dvorano, kot je dvorana v Cristallu.
Kakorkoli že, nam letošnji repertoar Cristalla ponuja precej zanimivosti. Že
16.	oktobra bo na vrsti prva predstava in sicer nov tekst znane dvojice Car-pinteri in Faraguna z naslovom "Par svilenih nogavic z Dunaja". Delo režira Francesco Macedonio, izvajali pa ga bodo igralci Contrade. Naslednja predstava bo "La famiglia del antigua-rio" (Družina starinarja) Carla Goldonija. Delo bo režiral Gianrico Tedes-chi, predstava bo od 27. do 30. novembra. Tretje delo v repertoarju bo zopet v domači produkciji; La Contrada bo tako uprizorila "Uro ljubezni" Josefa Topola. Premiera bo 11. decembra. Od 8. do 11. januarja bo gostovala skupina Teatro d' Arte iz Rima z Molierovim Tartuffom.
Gledališče Piccola Commenda iz Milana bo od 29. januarja do 1. februarja nastopila z delom Wodyja Allena "M". Mario Chiocchio bo od 12. do 15. februarja predstavil Feydeauovo komedijo "Gospod gre na lov". Znamenita skupina Attori e tecnici iz Rima se bo od 26. februarja do 1. marca predstavila z delom "La Nonna", ki ga je napisal italijanski avtor Roberto Cos-sa. Centro teatrale Bresciano bo od 26. do 29. marca odigral Schillerjeve Razbojnike". Teatro di Sardegna bo nastopil 9. aprila z delom Arthurja Millerja "Cena". Gledališko sezono bo zaključila skupina Compagnia deli’ Atto iz Rima, ki bo predstavila igro "Miseria e grandezza nel camerino n. 1". Delo je napisal Ghigo De Chiara.
Z omenjenim repertoarjem želi la Contrada razširiti krog svojih gledalcev. Tudi abonmaji bodo tako "razčlenjeni", da bodo lahko abonenti izbirali med različnimi predstavami. Vsekakor gre ob repertoarju zapisati vsaj dve ugotovitvi. La Contrada širi svojo samostojno produkcijo, oziroma postavlja na oder dokaj ambiciozna dela.
Drugič gre poudariti, da je izbira padla tudi na dela, ki so jih napisali italijanski avtorji. To je vsekakor zadovoljivo. V repertoarju so štiri dela sodobnih avtorjev, kar je za italijanska gledališča redkost. To pa dokazuje tudi to, da so v Italiji mladi talenti, vendar so bila do njih gledališča mačehovska, saj so se ravnala predvsem po tržnih načelih in uprizarjala predvsem klasike. Tudi Contrada se temu ne izogne (konec konec so klasiki vendar klasiki), toda to dela v sklopu večplastne ponudbe. Sedaj je seveda treba videti, kako bo s kvaliteto ponujenih del. To pa velja za vsa gledališča, teater je hočeš nočeš tveganje. Brez tveganja je gledališče pusta veselica.
Naj še zapišemo, da so tudi letos cene abonmajev povsem dostopne in tudi s tem si želi La Contrada približati širokemu občinstvu in ne biti gledališče za neko »elito«.
Grafična mapa Livia Cuccurina
V čitalnici izolske knjižnice je od 15. 9. do 30. 9. na ogled grafična mapa PARENTIUM, slikarja in grafika Livia Cuccurina.
Omenjena grafična mapa je tiskana v tehniki sitotiska in vsebuje osem grafičnih listov. Vsak grafični list je natisnjen v 50-tih izvodih, ki so nume-rirani z arabskimi številkami 1 - 50, v 20. izvodih numeriranih z rimskimi številkami 1 - XX in v petih poskusnih odtisih brez numeracije. Grafični listi so iz 185 gramskega papirja (format 375 x 350 mm).
Livio Cuccurin spada v mlajšo generacijo istrskih ustvarjalcev, zadnja leta pa se je afirmiral tudi onstran naših meja. Med drugim je leta 1985 prejel diplomo v Rovinju ("Grisia 1985") in leta 1986, drugo nagrado na natečaju "fstria nobilissima". V celi Istri zasledimo kontinuiteto življenja in ustvarjanja v prvi vrsti v rasti in razvoju naselbin.
Stavbarska dediščina številnih mestec ob obali in v zaledju istrskega polotoka, je odsev najglobljih ljudskih potreb in sposobnosti oblikovanja življenjskega prostora. Urbanistične tvorbe so nesmrtni spomeniki, v katerih so simbolično prisotne tudi najbolj skromne in najbolj vsakdanje
Nov Galebov dnevnik
Izšel je četrti Galebov šolski dnevnik za leto 1986-87, tokrat v še pestrejši izdaji, saj po dogovoru s šolniki in ravnatelji vsebuje nekaj dodatnih in koristnih razpredelnic, ki ga nedvomno izpopolnjujejo in bogatijo. Izdajo je omogočila Sekcija slovenskih denarnih zavodov v Italiji, v kateri so: Hranilnica in posojilnica z Opčin, Kmečka banka iz Gorice, Kmečka in obrtna hranilnica in posojilnica iz Nabrežine, Kmečko obrtna hranilnica iz Doberdoba, Kmečko delavska posojilnica iz Sovodenj in Tržaška kreditna banka, ki bodo ob priliki Dneva varčevanja poklonile dnevnik vsem učencem in dijakom slovenskih osnovnih in nižjih srednjih šol v Italiji. Predstavitev dnevnika bo v torek, 16. septembra, ob 16. uri v prostorih Tržaške knjigarne
manifestacije življenja. Urbana struktura določenega naselja je izraz človeka-ustvarjalca v določenem časovnem obdobju. Livio Cuccurin beleži pejsaže istrskih krajev na samosvoj način. Svoj osebni izraz odkriva v pi-toresknih motivih tipičnih istrskih mest in vasi. Spoštuje rigoroznost kompozicije ter nas nevsiljivo uvaja v globino prostora z iluzijo perspektive in sfumatom polmračnih ozkih ulic. Stavbe na Cuccurinovih grafikah niso le lepo razvrščene črte in oblike. V njihov harmonični red je umetnik razen užitka za oko vnesel svoja čustva in misel o naravi in družbi, v kateri živi. Ambientalne in lokalne značilnosti, ki so včasih tudi zelo grobe in rustikalne, se odlikujejo kot posebna vrednota in kot merilo okolja (sredine), oziroma kot znak usodne navezanosti prebivalstva na svojo zemljo. Tako kot na celem jadranskem področju se tudi na istrskem polotoku že zgodaj razvije sistem naselbin urbanega karakterja. Specifični geomorfo-loški elementi - relativno ozka litoral-na cona in pripadajoči ji otoki so pogojevali nastanek longitudinalnega sistema naselbin vzdolž jadranske obale.
Grafična mapa PARENTIUM ponazarja predvsem značilnosti Poreča, vendar podobne značilnosti zasledimo tudi pri mnogih drugih naseljih ob istrski obali. Vsako tako naselje je postalo središče večje ali manjše mik-roregije. Tako razvejan sistem naselbin je ustvaril zelo razvito vendar hrati tudi zelo nestabilno urbano strukturo. Tovrstna struktura se je ohranila vse do 19. stoletja. Odrejale so jo specifične zgodovinske silnice, predvsem nastanek politično teritorialnih organizacij, ki so onemogočile integracijski proces obale in zaledja (vpliv nekdanje metropole - Benetk). Devetnajsto stoletje lahko označimo kot obdobje vitalne krize malih istrskih mestec in polurbanih formacij -naselbin. Večina teh malih naselij je dolga stoletja obdržala funkcijo družbeno-gospodarskih središč v svojih mikroregijah, v katerih je bilo kmetijstvo dominantna odrednica razvoja. Novi proces urbanizacije, ki se je pričel proti koncu 19. stoletja in se nadaljeval v prvih desetletjih 20. stoletja in še posebej po drugi svetovni vojni, se manifestira predvsem v rasti manjšega števila starih urbanih središč - kot proces urbane koncentracije (primer: Pula).
Opazna je Cuccurinova težnja -ohraniti, oziroma trajno zabeležiti značilnosti urbanega razvoja Istre od srednjega veka dalje. Posebno pozornost namenja strukturi ulic, trgom, so-toportikom in ostalim elementom, ki so urbanistično oblikovali naselja. Že v antiki so urbanisti spoštovali estetski faktor (poleg principa trajnosti in funkcionalnosti, ali bolje rečeno princip genijalnega arhitekta Vitruvija (FIRMITAS, UTILITAS, VENUSTAS - t. j. trajnost, koristnost, lepota), ki je bil vzor v renesansi in klasicizmu. Na mesta davne preteklosti gledamo še danes skozi vizuro trajne vrednosti. Doživljamo jih kot monumentalne funkcionalne tvorbe, ki imajo v sebi
nekaj samosvojega, trajnega in kvalitetnega.
Mesta, oziroma urbani kompleksi lahko povzročijo najglobje vznemirjenje oziroma umetniško emocijo in navdih pri mnogih senzibilnih pesnikih, slikarjih, kiparjih, skladateljih ... Cuccurina privlači estetsko-funkcionalna plat "lepih" istrskih mest (npr. Poreč, Rovinj, Pula). To so mesta, ki plenijo s svojimi skladnimi in estetsko oblikovanimi elementi. Umetniško oblikovano mesto in umetniško oblikovana arhitektura, ki so v vsakdanjem kontaktu z vsemi prebivalci (v nasprotju z drugimi umetniškimi deli, kot npr.: književna, galerijska ali glasbena dela), nujno pogojujejo pozitivno regeneracijo in hkrati omogočajo razvoj umetniškega okusa širše družbe.
Estetski faktor v urbanizmu deluje na ljudske množice neposredneje in globlje, kot je to primer v drugih vejah umetniškega ustvarjanja. Cuccuri-nove risbe so dokumenti o življenju, dokumenti o preteklosti in sedanjosti ali z drugimi besedami - s svojimi deli se dotika časa in prostora, arhitekture in tradicije domačih krajev. Livio Cuccurin svoj likovni tekst posreduje z motivi, v katerih je vidna črta, točkice in oblika (stroge konture stavb), njegov likovni tekst je neposreden, intenziven in sprejemljiv tudi manj senzibilnemu očesu. Ko odkrijemo izvirnost Cuccurinove črte, odkrijemo hkrati izvirnost svetlobe in sence, katerih kontrast je umetnik omilil s povsod prisotnim sfumatom. Neki čudni srhljaj občutimo pred vsako razstavljeno risbo. Iz ozkih ulic, parkov, srednjevških portalov, oken in zvonikov veje skrivnostni duh preteklosti.
Cuccurin razume urbanizem in arhitekturo kot umetnost oblikovanja prostora, v katerem vse funkcije odražajo človekove potrebe v mestnem ambientu. V estetskem doživljanju urbanega prostora ni pomembna le celota mesta, temveč tudi mnogoštevilne posameznosti, ki jih srečujemo pri vsakem koraku in ki v skupnem seštevku omogočajo kompleksno doživetje določenega naselja (mesta).
SLAVKO GABERC
Življenjska pot Franca Borgie Sedeja (d
Med dokumenti, ki jih je 18. januarja 1906 dobil cesar Franc Jožef na pisalno mizo, je bilo tudi poročilo ministra za kult in prosveto barona von Bienertha. V njem sta bila predstavljana vladarju v odobritev dva predloga: imenovanje tržaškega škofa Nagla za tajnega svetnika in kanonika Sedeja za goriškega knezoškofa.
Seveda je večji del omenjenega dokumenta Posvečen temu vprašanju, saj je bila goriška nadškofija, zaradi svojega častnega položaja znotraj avstrijske cerkve, zaradi delikatne lege na obrobju monarhije in zapletenih narodnostnih raz-rner vredna vse pozornosti. Takoj po smrti knezoškofa Andreja Jordana je minister za kult naročil cesarskemu namestniku za Primorsko, knezu Konradu v. Hohenlohe, naj stopi v stik s suf-raganskimi škofi goriške metropolije - z ljubljanskim knezoškofom, s škofi iz Poreča, Krka in Trsta - in jih zaprosi za mnenje o najpri-ruernejšem nasledniku. Knezoškof Jeglič je imenoval v svojem odgovoru na prvem mestu dr. Antona Mahniča s Krka, na drugem kanonika Judeja, na tretjem pa - a s pridržkom - poreško-Puljskega škofa Flappa. Predvsem pa se je izrekel proti premestitvi škofa Nagla iz Trsta v Gori-c° (o kateri se je dosti govorilo), ker se mu je ta zdel nezamenljiv na mestu, ki ga je zasedal.
Poreško - puljski škof Flapp je kot primerne kandidate navedel vse tri svoje sobrate iz Ljubljane, Trsta in Krka, ne da bi izrazil kakšno preferenco. Anton Mahnič je najprej predlagal kanonika Adama Zanettija iz Pulja, nato pa škofa ■Jegliča in Flappa. Škof Nagi je menil, da je iz narodnostnih razlogov škof Flapp najprimernejši Kandidat, na drugo mesto je postavil kanonika . ohanna Wolfa iz Gorice, ki da je zelo aktiven in izkušen na gospodarskem področju, nazadnje pa Se dr. Sedeja. Ta uživa zaradi svoje izobrazbe veliko ugleda pri Slovencih in bi tudi pri Italija-nin ni naletel na resne ugovore.
. S svoje strani je bil cesarski namestnik mne-fJJa> da bi bil škof Nagel najzaslužnejši kandidat a nretropolitsko stolico v Gorici, vendar se ni ayzel za njegovo premestitev. Storili bi hudo Politično napako, če bi škofa Nagla, ki se je v rstu tako bleščeče izkazal, postavili na sicer l jsJe, a v bistvu manj pomembno mesto. Škofa iz Jubljane in Krka zaradi njune odločno slovan-Ke usmeritve se knezu Hohenloheu nista zdela Pnmerna kandidata za goriško škofijo, pa tudi Kofa Flappa ne, saj je veljal za vnetega Italijana, ako da bi njegovo imenovanje vzbudilo pri Slo-
vencih neprijetne odzive. Ker pa Slovenci sestavljajo dve tretjini celotnega prebivalstva škofije in se odlikujejo zaradi svoje patriotične zavesti, je treba še posebej upoštevati njihove želje. Zaradi tega je tržaški namestnik predlagal kot najprimernejšega kandidata stolnega kanonika in župnika dr. Sedeja. Ta je sicer Slovenec po rodu in zato na začetku ne bo užival simpatij Italijanov. Vendar ne gre izgubiti upanja, da si bo sčasoma zaradi svoje velike izobrazbe in zaradi svojega priljudnega značaja le pridobil italijanske vernike.
Minister za kult in prosveto von Bienerth se je pridružil priporočilu cesarskega namestnika in je v svojem predlogu poudaril, da je Sedej užival posebno zaupanje goriškega nadškofa in kardinala Missije. Sedej poleg tega tudi dobro pozna probleme in nuje svoje dežele, kar mu bo seveda v pomoč pri njegovem delovanju. Sedej je bil kot stolni župnik tudi v stalnem stiku z večinoma italijanskim prebivalstvom mesta Gorice, in proti njemu ni prišlo do nikakršnega nacionalnega nasprotovanja.
Kot je očitno iz poročila, ki smo ga navedli skoraj dobesedno zaradi njegovega ključnega omena pri imenovanju dr. Sedeja za goriškega nezoškofa, so pri tej odločitvi imeli pomemn-nejšo vlogo laiki kot kleriki. Nobeden od njeg-vih poznejših sobratov, ki so jih povprašali za svet, ni postavil njegovega imena v trojici kandidatov na prvo mesto. Pač pa sta se zanj zavzela tako cesarjev namestnik za Primorsko kot minister za kult in prosveto, ki je seveda, preden je poslal svoje poročilo cesarju, z njegovo vsebino seznanil tudi ministrski svet. Razlogi, ki so vodili te osebnosti pri njihovi izbiri, so bili predvsem političnega značaja. Treba je bilo zadovoljiti Slovence, obenem pa preprečiti, da bi Italijani ne razlagali imenovanja nacionalno preveč profiliranega človeka kot izziv in žalitev. Sedej je bil torej zaradi svojega mirnega značaja in zaradi ugleda, ki ga je užival kot znanstvenik, primeren človek za mesto goriškega metropolita.(l)
Cesar Franc Jožef se je povsem strinjal s svojimi svetovalci in je 20. januarja Sedeja povzdignil v knezoškofa. Vse ostalo je bilo nato samo formalnost. V naslednjih dneh je avstrijski zunanji minister grof Goluchowski obvestil o odločitvi papeževega nuncija na Dunaju in ta mu je že 26. januarja sporočil, da sv. stolica nima proti njej nobenega ugovora. (2)
Franc Borgia Sedej je bil ustoličen za goriškega knezoškofa v času velikih preobrazb znot-
raj avstrijske polovice habsburške dvojne monarhije. Pod pritiskom gospodarskega in kulturnega razvoja, ki je vedno bolj osveščal široke ljudske množice in jih vključeval v politično-nacionalni boj, je moral cesar Franc Jožef leta 1905 podeliti za dunajski parlament splošno volilno pravico. To v bistvu ni premaknilo težišča oblasti, saj je po ustavnem členu 14 vlada, ki jo je imenoval cesar lahko upravljala državo, ne da bi se ozirala na parlamentarno večino, je pa razgibalo politično življenje in pokazalo, kakšna so resnična razmerja sil znotraj zahodne polovice monarhije, Krščanske stranke, ki so se opirale na kmečke in malomeščanske sloje, so skoraj povsod dosegli večino in so se izkazali kot ena najbolj krepkih opor dinastije in države.
Odnos med cerkvijo in državo v Avstriji je 'poznal od reform Jožefa II, proti koncu 18. stoletja različne stopnje, od poskusa Habsburžanov, da spremene Cerkev v instrumentum regni do konkordata leta 1855, ki je bil najbolj ugodni sporazum za cerkev, kar ga je podpisala katerakoli država v 19. stoletju, pa do enostranske odpovedi te pogodbe, leta 1870, pod pritiskom zmagovitega liberalizma. Po tem dogodku je seveda cerkev kaj kmalu prešla v ofenzivo in se postavila v bran liberalizmu, ki ji je odtujil dobršen del meščanskih slojev in inteligence. Začela je s sistematično organizacijo ljudskih množic in oblikovala novo socialno politiko, ki je našla v encikliki Rerum novarum dovršeno formulacijo in končno potrditev. V zadnjih desetletjih habsburške monarhije se je zaradi katoliške reakcije poleg nacionalnega boja razvnel tudi izredno oster ideološki spopad, v katerega so se vključili tudi socialdemokrati, ki so se krepko vsidrali med vedno številnejšim mestnim proletariatom.
V teh razmerah, zaznamovanih od hudih notranjih nasprotij, ki jih državna oblast s Francem Jožefom na čelu ni bila več zmožna usklajevati in med njimi posredovati, se je oblikoval in nastopil svojo škofovsko poslanstvo Franc Borgia Sedej. Kako je gledal na razmere, v katerih mu je bilo usojeno delati, zgovorno pričajo njegova pastirska pisma, ki jih je vsako leto naslavljal na svoje vernike ob postnem času, nekajkrat pa tudi izven njega, če je posebna priložnost to zahtevala. Ne bo napačno, če pregledamo te tekste in si z njihovo pomočjo izdelamo jasnejšo podobo o miselnosti tega cerkvenega dostojanstvenika v letih, ki jih zaznamuje zaton in končni zlom habsburške monarhij e.(3)
Ob prebiranju Sedejevih pastirskih listov je na prvi pogled opazno, da so pisani v izjemno dobrem jeziku, ki je tako stilno kot besedno bogat, prožen, včasih celo literarno oblikovan. Če ga primerjamo s sodobnim časnikarskim jezikom, na primer iz goriške Soče, nas preseneča, v kolikšni meri je Sedejevo pisanje prosto arhaizmov, intelektualističnih poz in kako blizu je naši sedanji knjižni normi. Verjetno je k zadnji redakciji pastirskih pisem Sedej pritegnil tudi svoje sodelavce, tako da jih v določenem smislu lahko imamo za kolektivno delo. To pa nikakor ne okrne naše ugotovitve, da je bilo slišati v času njegovega dušnega pastirstva iz goriškega škofovskega dvorca nadvse kleno, čisto in izpiljeno slovensko besedo.
To dejstvo pa je pravzaprav edino presenečenje, ki ga prinaša analiza'Sedejevih pastirskih pisem med leti 1906 in 1919. Glede njihove vsebine bi rekel, da se povsem vključujejo v najbolj spodobno rutino in da so v sozvočju z glavnimi smernicami avstrijske cerkve v omenjenem obdobju. Cerkve, ki smatra habsubrško monarhijo kot hraniteljico ravnotežja sil v Srednji Evropi in branilko katoliške veroizpovedi pred pritiskom italijansko-francoskega laicizma, pruskega protestantizma, rusko-srbskega pravoslavja, judovskega in prostozidarskega liberalizma pa še socialističnega in komunističnega materializma. V prepričanju, da je habsburška dinastija od Previdnosti izbrana za to visoko "kulturno nalogo" (kakor jo sam imenuje), zapoje Sedej leta 1908 ob šestdesetletnici kronanja cesarja Franca Jožefa pravi slavospev temu povprečnemu uradniku na prestolu in ga označi kot zgled vladarja in kristjana. V Sedejevih besedah je zaznati čustveni pristop človeka, ki je živel na dvoru in je imel priliko izkusiti osebno naklonjenost vladarja, pa tudi seveda prepričanje bolj razumskega kova, da sta Avstrija in katoliška cerkev dve komplementarni instituciji, da iz njune zveze raste in se krepi status guo, ki ga je sicer mogoče izboljšati, ki pa bi ga bilo nespametno in nevarno porušiti ter zavreči.(4)
JOŽE PIRJEVEC
1)	Haus-Hof und Staatsarchiv, Dunaj, Kabinetskanzlei 1902/1906.
2)	HHStA, 34 F 26, Bischofe/Allgemein, 1870-1918.
3)	Albert Fuchs, Geistige Strbmungen in Osterreich 1867-1918, Dunaj, 1978, str. 43-82.
4)	Pastirsko pismo, 24. 10. 1908
Nogomet: kvalifikacije za EP
Prva presenečenja
Košarka: sinoči v Trstu v okviru turnirja Alpe-Adria
Zaslužena zmaga Stefanela
Stefanel - Segafredo 81:69 (37:38)
STEFANEL: Bobicchio 13	(7:9),
Gobbi, Fischetto 12, (5:6), Gatto 4, Ruaro, Just, Gambelli, Riva 10 (4:6), Vitez 21 (3:3), Jones 12 (6:6), Berto-lotti 10, Tasso.
SEGAFREDO: S. Mitchell 13 (3:4), Corpaci 2 (2:2), Marušič 5 (3:5), Gi-lardd 14 (6:10), Sala, Ardessi 19 (1:2), Lorenzi 1 (1:2), Devetti, Borsi 2, Stramaglia 4 (2:2), C. MitcKell 7 (1:3), Bullara 2.
SODNIKA: Deganutti in Hana iz Vidina. PON: Gatto (32), izključen C. Mitchell (39). 3 TOČKE: Fischetto, S. Mitchell 2, Ardessi 2.
Po izredno borbeni tekmi je Stefanel premagal v zadnji tekmi vzhodne skupine turnirja Alpe-Adria gorički Segafredo.
Obe ekipi sta pokazali že zadovoljivo pripravo za bližnje prvenstvo A-2 lige, kjer bosta prav gotovo odigrali vidno vlogo. V goriških vrstah
Boris Vitez
je Steve Mitchell igral dobro v prvem polčasu, v drugem polčasu pa preveč vztrajal v individualnih akcijah; Carl Mitchell pa ni posebno navdušil. Od ostalih gre omeniti obi-
čajnega Ardessija in pa Gilardija, ki se dobro bori pod košema.
Pri Stefanelu je ponovno zablestel Boris Vitez, ki je s Fischettom u-spešno izvedel nekaj protinapadov. Nosploh je igra Tanjevičeve ekipe veliko bolj dinamična kot tista, ki jo je predvajal Stefanel v lanski sezoni in videti je, da so igralci tudi bolje telesno pripravljeni. Seveda to ne velja za Earla Jonesa, ki komaj dva dni trenira s tržaško ekipo. Jones je sicer potrdil svoje kvalitete, telesno pa še ni pripravljen, da bi na igrišču vzdržal celih štirideset minut.
Kljub porazu se je Segafredo uvrstil v sklepni del turnirja, ki bo jutri in v nedeljo v Gorici. (M. Oblak)
Benetton — Giomo 81:76 (37:42)
Andries ubranil naslov
LONDON — Anglež Dennis Andries je z zmago proti rojaku Tonyju Sib-sonu s TKO v 9. krogu ubranil svetovni naslov v srednjetežki kategoriji.
V	sredo so odigrali prvi krog srečanj v okviru kvalifikacij za evropsko nogometno prvenstvo. In že so bila prva presenečenja!
V	skupini 1 je Romunija kar nadigrala reprezentanco Avstrije (4:0), v kateri je krepko razočaral Schach-ner. Glede na to, da v tej skupini nastopa tudi Španija, ki je favorit za prvo mesto, potem bi lahko bil ta poraz za Avstrijce že usoden. Prihodnja tekma: Avstrija - Albanija (15.10.).
Za veliko presenečenje je poskrbela Islandija v skupini 3, ki je doma prisilila na neodločen izid brez gola evropske prvake Francije, s katerimi pa ni igral Platini. Prihodnja tekma: Islandija - SZ (24. 9.).
Finska in Wales sta se v prvi tekmi' skupine 6 »zadovoljila« z delitvijo točk (1:1). Prihodnja tekma: ČSSR -Finska (15.10.).
V	skupini 7 so odigrali dve tekmi. V Glasgovvu je Bolgarija prisilila Škotsko na neodločen izid 0:0, v Bruslju
pa sta Belgija in Irska igrali z 2:2. Glavna junaka tega srečanja sta bila »Italijana« Scifo in Brady, ki sta tudi dosegla po en zadetek. Prihodnja tekma: Luksemburg - Belgija (15.10.).
Poleg tekme NDR - Danska (0:1) sta bili v sredo še dve prijateljski tekmi. Švedska je v Stockholmu z zadetkom novega Empolijevega nogometaša Ekstrema premagali Anglijo, v Pragi pa je ČSSR z golom Rnoflič-ka odpravila Nizozemsko.
UEFA potrdila izključitev
angleških enajsteric
PRAGA — Izvršni odbor evropske nogometne zveze je potrdil, da za angleške nogometne ekipe še vedno velja izključitev za nedoločen čas glede nastopanja v evropskih pokalih. Predsednik UEFA Jacques Geor-ges je dejal, da so po tragediji na bruseljskem stadionu za nedoločen čas izključili angleške ekipe, odtlej pa se položaj ni izboljšal.
Odbojka: danes na ženskem SP v ČSSR
Pričetek odločilnih bojev
PRAGA — Danes se v treh mestih ČSSR pričenjajo odločilni boji za končni vrstni red 10. ženskega svetovnega odbojkarskega prvenstva. Največje zanimanje seveda vlada za skupino v Pragi, ki bo igrala za končni vrsti red od L do 4. mesta. Tu bo spopad treh odbojkarskih šol: Kitajske, ki je že štiri leta pri svetovnem vrhu, saj brani naslov iz Peruja, in je pred dvema letoma v Los Angelesu dodala temu velikemu uspehu še osvojitev zlate olimpijske kolajne. Podoben koncept igre ima tudi Peru, katerega 12 let trenira južno-korejski trener. Potem sta še Kuba in NDR, ki pri konceptu igre imata nekaj enačic, a v bistvu precej raz-ličen pristop. V prvi popoldanski tekmi se bo Kuba spoprijela z NDR, ki bo kot edina država zastopala Evropo v četverici velikih. V drugem spopadu pa se obeta prava odbojkarska poslastica, saj bodo tako Kitaj-
ke kot tudi odlične Peruanke pokazale izjemno atraktivno in kombinatorno odbojko, katerih odlika pa je neverjetna obramba.
Izenačen boj bo tudi v skupini v Ostravi, ki bo pomerila moči za končni vrstni red od 5. do 8. mesta. Kljub temu, da Japonke v polfinalu niso pokazale najbolj zanesljive igre, so v srečanju z Brazilijo favoritihje, kot tudi Sovjetska zveza z Južno Korejo. Italijanke so z nastopom na 10. SP napravile precejšen kakovosten skok. Nastopile bodo v skupini, ki bo igrala za končni vrstni red od 9. do 12. mesta. V neposrednem obračunu z Bolgarijo lahko Italija računa na uspeh.
DANAŠNJI SPORED
PRAGA: Kuba - NDR, Peru - Kitajska. OSTRAVA: Brazilija - Japonska, Južna Koreja - SZ. ŽUJNA: Bolgarija - Italija, ČSSR - ZDA.
G. Furlanič
»Azzurri« pri predsedniku Cossigi
Italijanski šport je v tem poletju zabeležil velik uspeh, in to v panogah, ki niso najbolj popularne. Včeraj je tako predsednik republike Cossiga sprejel 76 tekmovalcev in 16 odbornikov atletike, veslanja, kolesarstva, biatlona, plavanja, vaterpola, peteroboja, boksa, sabljanja in streljanja. Na sliki: Cossiga pozdravlja zmagovalca na 10.000 m z EP v Stuttgartu Stefana Meija
Schachner sklenil dogovor z Avellinom
AVELLINO — Avstrijec Walter Schachner je drugi tujec pri Avelli-nu. Novica se je sinoči razširila v krogih Avellina, kjer so tudi pojasnili, da so predstavniki društva (prisoten je bil tudi predsednik Hse) dogovor sklenili v Rimu. Že danes naj* bi bil igralec na razpolago trenerju Viniciu.
Schachner je podpisal enoletno pogodbo, prejel pa naj bi 400 milijonov lir. Poleg tega mu je društvo dalo na razpolago vilo, kamor se bo preselil z ženo, ter dvajset letalskih kart od Neaplja do Dunaja.
Ekstrdm v Empoliju
MIT .AN — V Milan je včeraj dopotoval švedski napadalec Johnny Ekstrdm, ki naj hi že v drugi prvenstveni tekmi (proti Ascolijuj zaigral za Empoli. Sinoči se je Ekstrdm srečal z zastopniki Empolija, s katerimi se mora domeniti o podrobnostih svojega prestopa.
Ob ostrih polemikah, tožbah in protestih
Palermo v C-2 ligi?
V okviru 20-letnice ŠD Sokol
Košarkarski maraton
KOŠARKA: MEDCELINSKI POKAL
Cibona uspešna tudi v 2. kolu
BUENOS AIRES — Zagrebška Cibona je tudi v 2. kolu skupine A med-cehnskega pokala zmagala. Zagrebški košarkarji so v tem kolu premagali ameriško moštvo Coorf Players s 127:82, v drugem srečanju pa je Corinthias odpravil ekipo Sanitaria-sa s 126:84. LESTVICA: Cibona Zagreb (Jug.) 4; Obras Sanitarias (Arg.) in Corinthias (Braz.) 2; Coorf Players (ZDA) 0.
IZIDI 2. KOLA SKUPINE B: Fer-rocaril - Žaljgiris Kaunas 99:87; Ca-riduros - Monte Libano 81:75. LESTVICA: Ferrocaril (Arg.) 4; Žaljgiris Kaunas (SZ) in Cariduros (Por.) 2; Monte Libano (Braz.) 0.
Zadar četrti
REGGIO EMILIA — Moštvo Alli-berta iz Livorna je sinoči v malem finalu mednarodnega košarkarskega turnirja v Reggio Emilii premagal Zadar s 94:87 (47:49) in tako osvojil tretje mesto. Zadar je bil četrti.
RIM — Predsednik CONI in izredni komisar italijanske nogometne zveze Franco Carraro je včeraj izjavil, da bi Palermo v prihodnji sezoni lahko igral v C-2 ligi: v bistvu društvu ne nameravajo narediti nobenega »popusta« (po pravilih bi lahko nastopal v 3. amaterski ligi), ampak hočejo z izrednim postopkom anteipirati spremembo pravilnika zveze, ki naj bi Palermu omogočila, da ne začne prav vse znova. Carraro pa je pristavil, da morajo njegov predlog sprejeti najkasneje do torka (prvenstvo C lige se prične 21. t. m.), dotlej pa morajo rečiti kopico vprašanj, začenši s samimi igralci: »Palermo je sedaj izven nogometa, poln dolgov in brez igralcev. Treba končati s polemikami, ki ne vodijo nikamor,« je še pristavil Carraro.
Polemik in protestov pa ne manjka. Še včeraj so se predstavniki Palerma obrnili do pretorja v Milanu
in v samem Palermu, da bi odložila začetek prvenstva v B ligi, upravno osebje Palerma pa se je prav tako obrnilo do sodnih oblasti, ker so izgubili delovno mesto.
Med osebnostmi, ki se zavzemajo za ponoven vpis Palerma v B ligo, sta zlasti v ospredju župan Leoluca Orlando in minister Carlo Vizzini, ki sta se včeraj skupaj z načelniki svetovalskih skupin srečala z navijači. Tako Vizzini kot župan sta izrazila zadovoljstvo zaradi izjav predsednika vlade Craxija, ki je dejal, da se mu izključitev Palerma zdi prehuda.
Pinto v Boki Kotorski
BEOGRAD — Italijan Paolo Pinto je predvčerajšnjim preplaval Boko Kotorsko od Hercegnovega do Kotorja (14 milj). V vodi je bil skupno 11.41’.
Po uspešnem mednarodnem balinarskem turnirju, kd je bil na Sokolovem igrišču v nedeljo, organizira jutri nab,režimsko društvo 24 ur košarke. Tudi ta prireditev sodi v proslave 20-letnice ŠD Sokol.
Košarkarski maraton se bo pričel jutri, 13. t. m., ob 19. uri, na nabre-žinskem odprtem igrišču.
Tekma se bo odvijala med Sokolovo ekipo, ki jo bodo sestavljali košarkarji, ki so le kdaj branili barve tega društva, in združenim moštvom članov tržaškega Bora, goriškega Doma, Kontovela in openskega Poleta. Društva z onstran meje pa bo zastopala ekipa Kraškega zidarja iz Sežane.
Vsako ekipo bodo sestavljale štiri skupine po sedem igralcev. Prvo in zadnjo uro bo nastopilo vseh osem skupin, vsaka po 15 minut. Med preostalim časom si bodo sledila enourna srečanja med skupinami. Ob
koncu 24-umega truda bo predsednik društva podelil pokal najboljšemu igralcu in najuspešnejšemu strelcu. Tudi ostali bodo nagrajeni, saj bo za vse poskrbljena zakuska z domačo kapljico. Naj omenimo tudi, da se bodo izčrpani tekmovalci lahko odpočili v velešotoru, ki že stoji sredi travnika ob nabrežinskem igrišču.
Poleg vseh košarkarjev vabijo mladi organizatorji vse navijače in ljubitelje športa na rob igrišča, kjer bo tudi poskrbljeno za pijačo in prigrizek. Prihodnji konec tedna pa bo zaživela na novo prepleskana nabrežin-ska občinska telovadnica, saj bo prizorišče odbojkarskega turnirja, ki mu bo sledila osrednja proslava. (T. A.)
Francija boljša od Madžarske
REIMS — V prijateljskem nogometnem srečanju med reprezentancama »under 21« je Francija s 4:1 (2:1) premagala Madžarsko.
Jadran drevi v San Dona ju
Jadranovi košarkarji bodo drevi v okviru turnirja Alpe Adria igrali povratno srečanje proti moštvu Pulioverie, proti kateremu so v nedeljo izgubili v Repnu. Drevišnje srečanje v San Donaju se bo pričelo ob 21.00. (Na sliki: trenutek z nedeljske tekme v Repnu Jadran - Pulloveria)
_	V'	_
Nogomet: v finalu Pokala Z. Race
Primorje proti S. Giovanniju
S. Giovanni - S. Marco 6:5 po
enajstmetrovkah (1:1, 1:1)
STRELCA: v 17. min. Ridolfi, v 22. min. Franco.
SAN GIOVANNI: Ramani, Stiglia-ni, Colautti (Brugher), Germani (Mazzaroli), Busetti, Maracich, Fa-vento, Nonis, Gulin, Zurini, Franco.
SAN MARCO: Pavesi, Perich, Nor-bedo, Zullich (Verbi), Miorin, Apol-lonio, Leghissa, Codiglia, Ridolfi (Milič), Sanini, Chivella (Puntar)..
San Giovanni si je šele po streljanju enajstmetrovk prislužil veliki finale Pokala Ž. Race. Svetoivančani so namreč sinoči dobili pri San Marcu enakovrednega nasprotnika, ki je celo prvj povedel. San Giovanni je nato kmalu izenačil, njegovi nasprotniki pa v nadaljevanju niso popustili, čeprav so od 25. minute ostali zaradi izključitve enega izmed igralcev v desetih.
Srečanje je bilo dokaj dopadljivo, ekipi sta igrali napadalno in sta tudi imeli lepo število priložnosti za zadetek, ki pa jih niso izkoristili. Za določitev zmagovalca je bilo v tej tekmi tako potrebno izvajanje enajstmetrovk. Pri tem pa so bili priseb-nejši Svetoivančani.
S. Giovanni bo tako v četrtek, 18. t. m., ob 20.30 igral v velikem finalu proti Primorju, v torek, 16. t. m. (20.30), pa bo mali finale med Gajo in San Marcom. (M.Š.)
Dvojno slavje Sovjetov
SUHL — Sovjeti so včeraj na svetovnem prvenstvu v streljanju v Su-hlu s pištolo velikega kalibra dosegli pravo zmagoslavje. Med posamezniki so osvojili vsa tri odličja (Tkačev zlato, Kusmin srebro in Basinskinsi bron). Zmagali so seveda tudi v e-kipnem delu pred Švico in Avstrijo.
NOGOMET: MEDDEŽELNA LIGA
Gorizia v D skupini
RIM — Italijanska nogometna zveza je včeraj objavila uraden seznam 12 skupin nogometne meddeželne lige-
Gorizia bo igrala v skupini D, v kateri so še naslednje ekipe: Cone-gliano, Contarina, Fontanafredda, Mi-ranese, Opitergina, Pro Cervignano, Riccione, Rovigo, Russi, San Dona, S. Lazzaro, S. Marino, Santarcangio-lese, Unionclodia Sottomarina, Vitto-rio Veneto.
Tenis: italijansko prvenstvo
BARI — Na italijanskem teniškem prvenstvu so bila včeraj med moškimi na sporedu srečanja osmine finala, med ženskami pa četrtine finala. Nekaj izidov:
MOŠKI: Cancellotti - Calautti 6:3, 6:0; Aprili - Gasparini 7:5, 6:3; Pariš - Colombini 6:1, 6:4; Rocchi Narducci 7:6, 3:6, 7:5; Panatta - AL tobelli 6:2, 6:2; Colomho - Bassanelh 2:6, 7:5, 6:0; ŽENSKE: Garrone -Simmonds 6:4, 6:1; Bonsignori - A-'chia 6:3, 6:3.
MOTOCIKLIZEM: pestra dejavnost naših tekmovalcev
Hmeljak
Robi Hmeljak
V nedeljo bo na G robniku zadnja preizkušnja jugoslovanskega državnega motociklističnega prvenstva v kategoriji do 125 ccm, na kateri bo nastopil tudi zamejski tekmovalec Robi Hmeljak iz Repna, ki nastopa za ekipo Novega mesta. Hmeljak vodi na skupni lestvici po prvih treh tekmovanjih in ima torej stvarne možnosti, da si zagotovi naslov državnega prvaka. Naš tekmovalec ima namreč tri točke prednosti pred Janezom Pintarjem,
za naslov
kar je sicer relativno majhna prednost, vendar je tekmovalec, ki je v prvih treh preizkušnjah osvojil eno drugo in dve prvi mesti, optimistično razpoložen.
V nedeljo bo tudi v Misanu Adriaticu zaključna tekma Trofeje Grand Prix, katere se bodo udeležili tudi piloti zamejskega. Primotor kluba Danilo Štoka (suzuki mosport), Enzo Chiapel-lo (suzuki mosport) in Sergio Bertoc-chi (suzuki archimoto). Tekma bo dober trening za zadnjo dirko italijanskega motociklističnega prvenstva F 1, ki bo 5. oktobra v Vallelungi pri Rimu.
Vzporedno s temi tekmami pa pripravlja Primotor klub skupno z mo-toklubi Ronchi in Isontino iz Gorice ter z MK Nova Gorica in Motorradom team Carinthia iz Celovca motociklistično tekmovanje, ki bo spadalo v okvir sodelovanja med deželami Alpe - Adria. Prireditev bo 28. t. m. na Grobniku.
Sovodenjci bodo zastopani tudi med cicibani
Skupina sovodenjskih cicibanov, ki že nekoliko nestrpno pričakuje, kdaj bo pričela s treningom, še bolj pa, kdaj se bodo pričeli pravi boji za točke.
Konec meseca bodo tudi na Goriškem stekla mladinska nogometna prvenstva. Kot smo o tem že zapisali, bodo tudi v tej sezoni startale tri slovenske postave, dve iz Doberdoba, ena iz Sovodenj.
Po daljšem presledku so Sovodenjci tokrat začeli z najmlajšo ekipo, cicibani, ki je vključena v goriško skupino. Že pred dobrim mesecem sta Gianni Marson in Aleksander Kodrič, ki bo tudi trener ekipe, zbrala okoli sebe večjo skupino sovodenjskih malčkov, ki so pridno začeli s prvimi vajami.
Trenutno cicibani Sovodenj trenirajo na Peči in to do začetka prvenstva, ki bo 20. septembra.
Prvo srečanje bodo odigrali v Štra-žicah ob 15.30 proti ekipi Sanrocchese.
Skupina sovodenjskih cicibanov, ki že nekoliko nestrpno pričakuje, kdaj bo pričela s treningom, še bolj pa, kdaj se bodo pričeli pravi boji za točke.
Darujte v sklad
Mitje Čuka
Obisk pri naših košarkarskih ekipah promocijske lige
Več pomembnih novosti pri Poletu
Košarkarskega promocijskega prvenstva na Tržaškem se bodo letos udeležile kar štiri zamejske ekipe in sicer Breg, Kontovel, Bor in Polet. Medtem ko si je Breg prislužil napredovanje v lanskem prvenstvu, so se ostale tri ekipe tega zahtevnega prvenstva udeležile že lani. V tem obdobju se začenjajo priprave teh ekip, tako da smo se podali na Opčine, kjer so se zbrali na svojem prvem sestanku, prej kot treningu, Poletovi igralci. Prvi trener ekipe Sergij Tavčar je bil sicer odsoten zaradi službenih obveznosti, zato pa smo se o bližnji sezoni pogovorili z bivšim Jadranovim igralcem Andrejem Vremcem, ki bo letos branil Poletove barve. Ob odsotnosti Sergija Tavčarja vodi prav izkušeni Vremec, skupno z Adrijanom Sosičem, atletske priprave openske peterke, pogovor pa je stekel o ekipi na splošno in o novostih v skorajšnji sezoni.
Andrej Vremec
»Andrej, sedaj vodiš ti treninge...«
»Glede na to, da je Sergio zadržan, vodiva priprave jaz in novoporočeni Adrijan Sosič. Te atletske priprave bodo trajale približno tri tedne, ob začetku prvenstva pa bo prijel vajeti ekipe v svoje roke Tavčar, ki je seveda prvi in glavni trener. Jaz bom v glavnem igral.«
ekipe v svoje roke Tavčar, ki je seveda prvi in glavni trener. Jaz bom v glavnem igral.«
»Kaže, da bo v ekipi mnogo važnih novosti...«
»Prav gotovo. Takoj moram povedati, da bosta manjkala stebra naše ekipe lanske sezone Branko Hrovatin in Edi Kraus. Taka igralca je seveda težko nadomestiti, v ekipi pa bodo novi Dimitrij Vechiett, ki je doslej igral pri Boru, dva mladinca in sicer Štefan Persi, ki trenira z Jadranom ter Andrej Granier, Edi Sosič, ki je lani branil barve brega ter jaz, ki sem lani nastopal za Jadran in Kontovel.«
»Cilji tvoje ekipe...«
»Naši cilji so razumljivo minimalni. Konkretno se borimo za obstanek v ligi. Moči ostalih zamejskih ekip v tem prvenstvu, Bora, Kontovela in Brega pa ne morem oceniti, saj še ne vem natančno, s katerimi igralci bodo razpolagale.« (dj)
Šah: turnir obmejnih mest in krajev v Pliberku
Murska Sobota pred Celovcem
V odlični organizaciji Slovenske športne zveze Celovec in športnega društva Pliberk je bil v okviru letošnjega tekmovalnega programa Primorske šahovske zveze Koper v Vogr-čah pri Pliberku odigran 23. moštveni hitropotezni šahovski turnir obmejnih mest in krajev.
Turnirja se je udeležilo 14 štiričlanskih ekip iz slovenskega Primorja, avstrijske Koroške, Porabja (Madžarska) in dve ekipi iz Murske Sobote. Žal pa se tokrat turnirja niso udeležili šahisti iz dežele Furlanije-Julijske krajine. V imenu organizatorjev je šahiste pozdravil predsednik Slovenske športne zveze iz Celovca Danilo Prušnik, ki je med drugim poudaril pomen tradicionalnih srečanj šahistov štirih sosednjih dežel.
Po izredno zanimivih in izenačenih borbah med šahisti Radenske in Celovca so zmagali šahisti Radenske iz Murske Sobote, ki so v enajstih dvobojih zmagali in dvakrat igrali neodločeno ter zbrali 24 meč točk.
KONČNI VRSTNI RED EKIP: Radenska, Murska Sobota 24, SŠZ Celovec 23, Sarvar (Madžarska) 18, Koper 17, Idrija 16 (32), Piran 16 (30), Pomurje, Murska Sobota 14, Tolmin 12 (27,5), Nova Gorica 12 (25), Portorož 10, Ilirska Bistrica 9, Ankaran 5, Cerkno 3 in Monošter (Madžarska) 2.
Šest prvouvrščenih ekip je organizator nagradil s pokali, vse ekipe pa so prejele spominske diplome.
Po odigranih 23. turnirjih so med več kot 90 ekipami iz štirih dežel v vodstvu šahisti Kopra z 927,5 točkami iz 21 nastopov na turnirjih, slede: Trst 857,5 (16), Nova Gorica 849 (23), Idrija 807 (18), Piran 798 (20), Tolmin 714 (21) itd.
Med posamezniki je na turnirju v Vogrčah na prvi šahovnici najboljši rezultat dosegel šahovski mojster Branko Masleša (Koper) 12 točk, na drugi šahovnici Kovač (Radenska) 10,5, na tretji Žnidarčič (Piran) 11,5 in na četrti B. Hari (Radenska) 10,5 točke. Trije najboljši posamezniki na vsaki šahovnici so prejeli spominske medalje organizatorja. (S. Kovač)
f danes igra za vas - danes igra za vas
konjske dirke - konjske dirke
Rajko Petejan
totocalcio
Avellino - Fiorentina	1
Brescia - Napoli	X	2
Empoli - Inter	X
Milan - Ascoli	1
Roma - Como	1
Sampdoria - Atalanta	1
Torino - Verona	1	X
Udinese - Juventus	X	2
Arezzo - Cagliari	1	X
Cremonese - Triestina	1
Lecce - Campobasso	1
Messina - Bari	1X2
Parma - Lazio	1X2
Na dirki v Bologni je favoritov več: v skupini 1 je to Digione, v skupini 2 je soliden Chiola AS, v skupini X pa Duncan BI.
V	Montecatiniju bi se znal uveljaviti Coperchio (sk. 1), ki ima ugodno mesto na startu. Njegov najnevarnejši nasprotnik bi moral biti Dami-etta Sol, v skupini 2 pa je v dobri formi Adrilan.
Težavna je napoved za dirko v Montegiorgiu. Poskusili bi s skupino 1, v kateri je najsolidnejši Dingone, v skupini X je v najboljši formi Dob-letto, v skupini 2 pa je regularni Cim dTris..
Na dirki v Trstu je prav tako več favoritov za končno zmago. Odločili bi se za skupino 2, v kateri je Dar-kish Gar. V skupini X ne gre prezreti Beltara, v skupini 1 pa Talstara.
V	Milanu bi se moral uveljaviti hitri Spinkhill (sk. 1), v skupini 2 je regularni Ouercianella, v skupini X pa bi znal presenetiti Chere Bali.
Težka je napoved tudi za dirko v Rimu. Odločili bi se za skupino X z Delvinitom, v skupini 1 je še naj-
boljši Settesecoli, v skupini 2 pa Dongo.
DIRKA TRIS
Na startu dirke tris v Milanu bo sicer le petnajst konj, zato pa je napoved nič manj težavna, saj je favoritov več. Vsekakor naj bi za prvo mesto prišel v poštev Thafs Why (št. 7), za drugo Versing (št. 5), za tretje pa Sectarian (št. 2). Za sistemiste: Bo-nett (št. 6), Algovia (št. 14) in Dutch Harbor (št. 10).
_____________totip______________
1.	—	prvi	1
drugi	X	2
2.	—	prvi	1	X
drugi	2
3.	—	prvi	1
drugi	X	2
4.	—	prvi	2
drugi	X	1
5.	—	prvi	1	X
drugi	2	1
6.	—	prvi	X
drugi	1	2
obvestila
KK BOR
obvešča, da je sestanek odbora danes, 12. t. m., ob 20.30 na stadionu »Prvi maj« v Trstu.
SK DEVIN
obvešča vse člane in prijatelje smučanja, da bo v drugi polovici oktobra tečaj smučanja na plastični stezi v Nabrežini. Smučarji bodo imeli na razpolago priznane učitelje. Za datum začetka tečaja in za razne informacije ter pojasnila se zainteresirani lahko obrnejo na odbornike ali vsak torek, od 20.30 dalje, na društveni sedež v Praprotu (tel. 200236).
KOŠARKARSKI KLUB BOR
obvešča svoje mladince in člane, da bo zbor v ponedeljek, 15. t. m., ob
19.00	na stadionu »1. maj«.
ŠD POLET
obvešča, da se bo 15. t. m. pričel tečaj kotalkanja za začetnike. Informacije in prijave na kotalkališču, repentabrska ulica, vsak dan od 18. do 20. ure.
1980 pa je ponovno prestopil k odbojki, in sicer k Juventim, potem k Valu.
1
iz planinskega sveta - iz planinskega sveta
Izlet SPDT na Krn uspel
Dvodnevni izlet, ki ga je v soboto in nedeljo priredilo SPDT na Krn, je dobro uspel. Ob lepem vremenu se ga je udeležilo kakih 25 planincev, ki so vsi dosegli vrh te 2.245 m visoke gore nad Kobaridom. Edina temna točka je bilo spanje, saj so morali udeleženci Prebiti noč v bližnji pastirski staji.
Dan planincev 1986 pri Mozirski koči na Golteh
Letošnji Dan slovenskih planincev bo v nedeljo, 14. t. m., pri Mozirski Loči na Golteh (1.344 m). Osrednja Prireditev bo ob 11. uri na planinski lasi Morava v neposredni bližini Mozirske koče. Proslave se bodo udeleži-b tudi tržaški planinci, ki jih bo vodil Podpredsednik SPDT Ugo Margon. Kdor bi se rad udeležil tega planinskega slavja, naj se telefonsko javi Pri podpredsedniku ob večernih urah (‘el. 751617).
Bližnje delovanje SPD Gorica
Slovensko planinsko društvo iz Gorice vabi v nedeljo, 14. t. m., na izlet na Mangu (2.578 m). Prevoz bo z lastnimi sredstvi, odhod pa bo ob 7. uri s
Travnika. Vzpon je predviden z Man-grtskega sedla, do koder je možen pristop z avtomobilom. V primeru slabega vremena izleta ne bo.
Goriški planinci se bodo tudi udeležili Dneva planincev na Golteh. Interesenti dobijo informacije pri Ivu Berdonu.
Delovna akcija SPD Gorica
Člani SPDG so se v soboto in nedeljo podali na delovno akcijo za dograditev koče pri Krnskem jezeru. Vreme je bilo lepo, družba tudi, važno pa je tudi to, da je lepa skupina Goričanov opravila veliko dela. Vremenske razmere so priklicale tudi mnogo... »kopalcev«, kar pa ni v skladu s pravili poslovanja Triglavskega narodnega parka.
3000 pohodnikov na Nanosu
Dvanajsti tradicionalni pohod »Sto družin na Nanos« je bil letos rekorden: ob toplem in ne preveč vetrovnem vremenu se je pohoda udeležilo ...980 družin, kar je zneslo kakih 3000 planincev. Organizatorji PD Postojna bodo torej morali počasi misliti na
Marija Štremfelj
pobudo... »Tisoč družin na Nanos«. Tudi tega pohoda se je udeležilo lepo število zamejskih planincev.
Tržaški Meridiane o zamejskem alpinizmu
Tržaški tednik »11 Meridiana« piše v svoji zadnji številki o lepem uspehu slovenske alpinistične odprave v Ka-rakorum, katere se je udeležil tudi zamejski alpinist Dušan Jelinčič. Pisec reportaže Luciana Santin je intervjuja! prav slednjega, članek pa je prav gotovo prisevek k spoznanju slovenske stvarnosti v Trstu s strani italijanske večine.
Andrej Štremfelj
Messner na italijanski televiziji
»Nekronani kralj osemtisočakov« Reinhold Messner bo dokončno kronal svojo dolgo in uspešno alpinistično pot z osvojitvijo zadnjih dveh osemtisočakov, ki še manjkata v njegovi zbirki: 8.501 m visokega Lotseja in 8.481 m visokega Makaluja. Ta sta četrti oz. peti najvišji gori na svetu, osemtisočakov pa je skupno le štirinajst.
Messner se je, kot znano, že podal v Himalajo, kjer bo skušal opraviti oba
vzpona. Njegov trud je že (in še bo) snemala italijanska televizija, prvi film z Messnerjeve odprave pa bo prikazala že jutri ob 22.00 na prvem programu. Jasno je, da je oddaja komercialnega in propagandnega značaja, vendar pa je treba takoj dodati, da taka propaganda alpinizmu pravzaprav koristi, glede na to, da pri odpra-varstvui in himalajizmu postajajo sponzorji vse važnejši. »Kralj osemtisočakov« naj bi, če gre vse po sreči, dosegel vrh te dni, takoj nato pa se bo podal na Lotse.
Prva zakonca na osemtisočaku
»Prvi bračni par na 8.000 metara!«. Tak je naslov dolge reportaže, ki jo je pred kratkim objavil jugoslovanski vsedržavni športni časopis »Sportske novosti«, govori pa o osvojitvi Broad Peaka s strani zakoncev Andreja in Marije Štremfelj med odpravo Kara-korum 86. To je torej nadaljnji rekord, ki ga je postavila ta izredno uspešna odprava, sicer pa je Broad Peak že četrti Andrejev osemtisočak (po Gas-herbrumu 1, Everestu in Gasherbrumu II), medtem ko je Marija do sedaj stala najvišje na 7.495 m visokem Piku Komunizma.
Naročnina: mesečna 12.000 lir - celoletna 140.000 lir; v SFRJ številka 70.- din, naročnina za .zasebnike mesečno 350 - din, letno 3.500.-, za organizacije in podjetja mesečno 500.-, letno nedeljski 1.200.- din.
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348
Za SFRJ - žiro račun 50101-603-45361 ADIT - DZS 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 50.000 lir. Finančni in legalni oglasi 3.350 lir 'za mm višine v širini enega stolpca. Mali oglasi 650 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 775275, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
JL	dnevnik
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretto De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Izdaja in liska
L.
M™
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
12. septembra 1986
Opozorilo Svetovne zdravstvene organizacije
Vdihavanje cigaretnega dima škodljivo tudi za nekadilce
ŽENEVA — Kajenje tobaka je eden izmed najvažnejših vzrokov onesnaženja zraka v zaprtih prostorih, škodljivo ne samo za kadilce, ampak tudi za tiste, ki so prisiljeni živeti v zadimljenih prostorih.
Ta ugotovitev je zapisana v dokumentu Svetovne zdravstvene organizacije, ki so ga včeraj objavili v Ženevi. Raziskave zadnjih let so pokazale visok odstotek nikotina, ogljikovega monoksida in drugih strupenih snovi v krvi nekadilcev, ki vdihavajo tobakov dim kadilcev doma ali na delovnem mestu. Raziskave v raznih državah, posebno na Japonskem, v ZDA in Grčiji so dokazale visoko možnost raka pri ženskah nekadilkah, ki vdihujejo cigaretni dim. Po podatkih MZO so otroci kadilcev bolj kot otroci nekadilcev izpostavljeni boleznim dihal.
Mednarodna zdravstvena organizacija nadalje izjavlja, da zaradi nikotina in ogljikovega monoksida v krvi nosečnice, ki kadijo med nosečnostjo, poškodujejo plod. Posledica so prezgodnji porod, zmanjšana teža novorojenčka in večja možnost njegove umrljivosti med dojenjem.
Pomočnica nima pravice do gospodarjeve dediščine
GENOVA - Primer dedovanja velikega bogastva, ki ga je vdova po genovskem brodarju Ermenegilda Brughera zapustila svoji gospodinjski pomočnici, še ni razrešen. Državno pravdništvo se je pritožilo na prizivno sodišče (podobno je prejšnji mesec storil tudi namestnik državnega pravdnika), ker je nižjestopenjsko sodišče gospodinjski pomočnici prisodilo v oporoki zapisan znesek, več milijard lir. Zaradi novega priziva Maria Grazia Fresu, tako je gospodinjski pomočnici ime, še ni postala polnopravna dedinja.
Svojci Armenegilde Brughere, ki je umrla 1984. leta v starosti 89 let, so že 1978. leta tožili Mario Fresu. Pokojna Brughera je namreč še za časa svojega življenja jasno povedala, da zapušča svoje premoženje pomočnici, ki je prišla k njim kot kuharica, in se na takšen način oddolži za njeno pozornost.
Državni pravdnik je oprostilno razsodbo prvostopenjskega sodišča proglasil za "sugestivno in nezadostno". Dodal je, da je po zdravi pameti povsem nemogoče, da bi se nekdo, ko je še pri življenju, vsemu odpovedal v korist gospodinjske pomočnice.
Na tej podlagi je državni pravdnik ponovno tožil gospodinjsko pomočnico in njene sorodnike in zahteval spremembo razsodbe .
Zanimivi izsledki med Palestinci v izvedeni anketi
Palestinci hočejo svojo neodvisno državo
JERUZALEM Raziskava javnega mnenja med Palestinci, živečimi na zasedenem območju, v Cisjor-daniji in Gazi, izvedena po naročilu arabskega tednika Al Fajar v Jeruzalemu, ki podpira palestinsko osvobodilno fronto OLP), severnoameriškega dnevnika Newday in avstralske televizije, je pokazala, da 93 odstotkov prebivalstva vidi v OLP zakonitega predstavnika Palestincev, 71 odstotkov priznava Vassera Arafata za voditelja OLP in samo 3 odstotki so za voditelja izbrali jordanskega kralja Husseina. Oborožen boj odobrava 60 odstotkov anketirancev, večina, v različnih odstotkih, je opravičila napad na letališči v Rimu in na Dunaju in uničenje poveljstva ameriških marincev 1983. leta v Libanonu.
Ta raziskava, ki so jo na tiskovni konferenci predstavili javnosti, je pokazala, da 78 odstotkov Palestincev hoče neodvisno državo, ki bi obsegala ce-
lotno Palestino na zahodnem delu Jordana, vštevši Izrael. Začasno je 50 odstotkov anketirancev pripravljenih sprejeti palestinsko državo, ki bi obsegala Cisjordariijo in Gazo, medtem ko jih je 43 odstotkov pripravljenih nadaljevati oboroženi boj za dosego končnega cilja.
Kar zadeva značaj palestinske države, jih je 32 odstotkov za laično, demokratično in palestinsko državo, 26,5 odstotka se je opredelilo za državo na osnovi islamskega zakonika, 29,6 pa za državo, ki bi temeljila na arabskem in islamskem nacionalizmu. Samo 2 odstotka imata za vzor evropske države ali ZDA.
Za nadaljevanje oboroženega spopada se je odločilo 60 odstotkov, 20 pa za odločen odpor. Kar 73,9 odstotka jih ne verjame v pravično in mirno rešitev
palestinskega vprašanja z Izraelom, ne glede na vlado, ki jo ima.
Zelo visok odstotek (87) jih je opravičilo ugrabitev izraelskega avtobusa 1978. leta, ko je bilo na desetine mrtvih, 81,2 odstotka uničenje poveljstva marincev ZDA v Libanonu 1983. leta, 60 odstotkov atentate na letala Izraela in 37 odstotkov atentate na letališči v Rimu in na Dunaju decembra 1983. leta.
Med raziskavo so sprašali 1.024 oseb, 56 odstotkov jih je bilo starih od 15 do 30 let, 57 odstotkov je bilo moških, 24 odstotkov študentov in 12 odstotkov delavcev, 23 odstotkov svobodnih poklicev in trgovcev, 21 odstotkov gospodinj. Kar zadeva izobrazbo, je bilo 14 odstotkov nepismenih, 58 odstotkov z različno temeljno izobrazbo in 18,4 odstotka z univerzitetno izobrazbo.
Festival Unitd v Milanu
Socialna pravičnost za vse državljane
MILAN — Kakšne recepte je potrebno predpisati javni upravi, da bo vsem državljanom zajamčila dostojne storitve. To je bila tema okrogle mize na prazniku Unita v Milano, ob kateri so sedeli poslanec Rodota, Caroleo od federalističnega gibanja, predstavnik CGIL Torsello, predsednik INPS Mili-tello in član vsedržavnega vodstva Komunistične partije Italije Pellicani.
Vsi razpravljale! so bili mnenja, da je z racionalizacijo potrebno v temeljih spremeniti koncept socialne pravičnosti in vsem državljanom omogočiti, da so te pravičnosti deležni.
Poslanec Bogota je opozoril na razsodbo ustavnega sodišča, s katero je državi prisodilo skrb za tistega, ki oboli.
Torsella od CGIL je trdil, da v Italiji ne trošijo več za socialne storitve kot v ostalih zahodnoevropskih državah, pač pa je cena nepravično porazdeljena in celotno breme sloni na ramenih delavcev.
O tem vprašanju je govoril tudi predsednik INPS Militello, ki je obtožil protekcionizem v javni upravi.
Caroleo od federalističnega demokratičnega gibanja je zaželel dogovor med zdravim delom politične družbe in meščani, ki naj s prostovoljnim delom odpravijo pomanjkljivosti usta-
Posvet je sklenil član vodstva KPI Pellicani. Po njegovih besedah socialna država slabo deluje; za to ni kriv tisti, ki jo je predlagal, ampak oni, ki jo upravlja.
Italija postaja »stara« država
RIM - Na pragu leta 2000 bo Italija ena »najstarejših« držav na svetu. Tu je mišljena seveda starost državljanov, glede na katero Italija vodi skupno z Avstrijo, Belgijo, Dansko, Luksemburgom, Norveško, Zahodno Nemčijo, Švedsko in Švico. Napoved so izdelali izvedenci OZN na osnovi nekaterih podatkov v zadnjih letih. Ugotovili so namreč, da je izredno padlo število rojstev, saj se je v Italiji leta 1985 rodilo samo enajst otrok na tisoč prebivalcev, zvišala pa se je starost ob smrti, in sicer na 74 let. Leta 2000 bo v Italiji približno enako število starih nad 65 letom in otrok pod 15 letom starosti, v naslednjih 25 letih pa se bo razmerje spremenilo, tako da bo 20,7 odstotka prebivalstva starejšega od 65 let, samo 16,5 odstotka pa jih bo mlajših od 156 let. Na osnovi teh predvidevanj bo v Italiji 59 milijonov prebivalcev, leta 2025 pa le nekaj več kot 57 milijonov. Tako bo Italiji zdrsnila na lestvici najbolj naseljenih držav na svetu s 15. na 25. mesto.
Shod o bakteriološkem in kemičnem orožju
ŽENEVA — Na konferenci o izvajanju sporazuma o prepovedi izdelave in hranjenja bakteriološkega in kemičnega orožja so ZDA obtožile SZ, da krši ta dogovor. SZ je zavrnila to obtožbo in izjavila, da SZ strogo spoštuje njegova določila. Konference se udeležujejo predstavniki 103 držav. Med najbolj nevarno bakteriološko orožje sodi laboratorijska izdelava bacilov kuge, tifusa in podobnih bolezni.
Velikošmarna »minir evolucij a« v delovanju trgovskih obratov
RIM Prav veliki šmaren, ko je večina ljudi, ki si to lahko privoščijo, na počitnicah in so mesta malone prazna, je bil priložnost za »minirevo-lucijo« v delovanju trgovskih obratov, ki je šla mimo skoraj neopazno. Uradni list je namreč objavil 13. avgusta dolg in razčlenjen zakonski odlok ministra za industrijo in trgovino, ki korenito popravlja in dopolnjuje prejšnje izvršilne dekrete zakona št. 426 iz leta 1971, ki urejuje delovanje trgovin. Nova določila v bistvu »dohajajo« že vpeljane navade in zadevajo naslednja dopolnila za posamezne sektorje: RESTAVRACIJE: bodo smele prodajati hrano tudi »za domov«, kot že
velja za razne »grille« (ki pač skuhajo in pripravljajo hrano, a ne strežejo pri mizah).
LEKARNE: po dolgih polemikah o že zelo razširjenih prodajah »nezdra-vilnega« blaga vseh vrst, sedanji dekret pojasnjuje, da si morajo farmacisti priskrbeti posebno dovoljenje za prodajo obutve, igrač, oblačil ter parfumov in kozmetičnih sredstev, ki nimajo razkuževalnih lastnosti.
PEKARNE: novi ukrep uvaja posebno blagoznansko tabelo za obrtnike, ki nameravajo prodajati kruh in druge pekarske izdelke.
MESNICE: Izpit za vpis v seznam trgovskih podjetij bo zadeval samo meso, ne pa rib, ki jih smejo od nedavna prodajati, in za katere bo treba čakati na odločitve ministrstva za zdravstvo.
TRGOVINE Z OBLAČILI IN OBUTVIJO: smejo prodajati tudi »komplementarno blago«, to se pravi pasove, torbice in perilo, oziroma usnjeno galanterijo.
VIDEOKASETE: za trgovine s trakovi, ki reproducirajo kinematografska dela, bodo veljala ista določila, ki urejajo prodajo kinematografskih filmov.
PRODAJALNE, NAMENJENE OŽJEMU KROGU GOSTOV: prodaja y trgovinah pri bencinskih črpalkah na avtocestah s cestnino, na železniških postajah in letališčih ter prodaja knjig in videokaset ob predstavah v kinematografih in gledališčih bo deležna večjih olajšav, s pogojem, da gre za lokale, ki »niso odprti publiki«. Prav tako bodo veljala manj stroga določila glede dovoljenj za notranje prodajalne ustanov, podjetij in krožkov.
ES
OPREMA
a kam
T R S T - Ul. Flavia 53
Neponovljiva
senzacionalna
prodaja
400 dnevnih sob s 50 % popustom
Prodaja bo trajala SAMO NEKAJ DNI