Posamezna številka 1*20 K. PoStnina plačana v gotovini. ŠIBV. 140. V LlDMjiDl v Četrtek dne 23. janlla 1921. Leio XLIX. »SLOVENEC« velja pošti na ne strani Jago-alarlj« tn r LJnbl|anl: M oalo lato napraj. K 24 Kmetje, udeležite se občnega zbora lastne organizacije polnoštevilno! + Tudi »Kmetovalec« proti centrali-stom. Kmetijski minister Pucelj mešetari po Sloveniji za centralizem in pripoveduje, kako on kot centralist kmetom pomaga. Zadnji »Kmetovalec« je pa priložil temu prijatelju kmeta hudo klofuto, ker ostro napada centralizem. Pravi, da je naredba o kmetijskem kreditu, kakor jo je izdelala centralna vlada v Belgradu, preveč enostranska, da se ozira le na srbske kmetijske razmere in da slovenskim kmetom ne bo prav nič pomagala, ker ne upošteva visoko razvitega denarnega zadružništva v Sloveniji. Centralistična vlada je po nared-bi določila, da naj bi se kmetom dovoljevali krediti samo potom novoustanovljene »Direkcije za kmetijski kredit« v Belgradu. »Kmetovalec« pa dokazuje, da ta naredba nikakor ni umestna, ker je poslovanje po naredbi preveč dolgotrajno in ker slovenski kmetje lahko dobe kredita pri domačih posojilnicah mnogo ceneje. Tudi ni umestno, pravi, da naredba vali delo na župane, kajti potrebna je pomoč občine le v Srbiji, koder ne vedo, kaj je dobro urejena zemljiška kjniga. »Kmetovalec« je tedaj za avtonomijo Slovenije. List je prišel med »odmetnike«. Ker ima na čelu zapisano, da je uradno glasilo »Kmetijske družbe«, bo kmetijski minister družbo po novem zakonu »reda i rada« ukazal »raz-seliti«. To imajo samostojneži od svojega ministra! -f- Svojih predlogov se otresajo. »Jutro« se huduje nad tržaško »Edinostjo«, ker je poročala o predlogu slovenskih demokratov, da se Prekmurje odcepi od Slovenije in prideli kaki hrvatski upravni oblasti, ter imenuje to konstatacijo »Slovenče-vo« — laž. To je pristna metoda slovenskih demokratov, da se s svojimi predlogi skrivajo za hrbet drugih in pred javnostjo skušajo prikriti svoje očetovstvo. Že več kakor pred letom dni so zahtevali, da se Prekmurje odcepi od Slovenije, potem so se pa izgovarjali, da hoče izvesti to-le g. Pribičevič. Sedaj se ponavlja ista igra. Pa jim ne bo nič pomagalo! V vladi so in nosijo odgovornost. Stavimo, da bodo čez par tednov ravnotako tajili, da niso oni predlagali delitev Slovenije in da so jo — zakrivili — »klerikalci«. mur ne zaupamo. Ni čudo torej, če se je začelo godrnjanje v naši skupini, češ, da sta ta dva naša načelnika zlorabila naša pooblastila v to, da le sebe spravita na varno, za druge pa — kakor Bog da. Dr. Marušič se je lojalno opravičil in s svojo častno besedo odbil od sebe vsak dvom, češ da je svoj položaj načelnika skupine izrabil, da se sam vkrca. G. Krulej ni smatral za potrebno storiti isto. Vtihotapljanje. Nam sedaj ni preostajalo drugo kot vdati se v božjo voljo, ali pa se poslužiti — zvijače. Zvedeli smo, da neki Arnavt za dober denar in pod plaščem noči prevaža s čolnom ljudi na parnik. Kar je bilo petičnej-ših izmed nas, so se takoj oprijeli te rešilne slamnate bilke. Gg. Šorli in Peharec sta bila pooblaščena, da položaj diplomatsko pripravita. Vse je bilo dogovorjeno. V osamljenem bičju izven pristanišča in v nočni tišini naj bi se zbrale za pot pripravljene osebe ob 10. uri zvečer. Nikdo bi ne smel črhniti besedice o tem. Na kratek trikraten žvižg z morja bi vodja odgovoril na isti način. Čoln bi se nato približal obali in vsak udelcžnik bi izročil brez vsake besede sto srebrnih dinarčkov — prevozniku. Oh, kako sem celo popoldne premetaval iž roke v roko vse svoje denarno imetje, češ, morda pa se vendar kako oplodijo ti-le dinarčki. Premalo! No, s težavo pridobljeni čevlji in poročni prstan '+ 13 — nesrečna številka. Zagrebški »Hrvat« prinaša sledečo zanimivo statistiko: Srbija je imela od leta 1807, nič manj kot 12 ustav, od katerih se mnoge niso sploh ali pa le prav malo uveljavile v praksi, Po vrsti so to sledeče ustave: 1, Ro^ dofinikinovo Osnovanije praviteljstva serb-skago od 8. avgusta 1807 s podpisom K*-ragjorgjevim. Izvrševala se je le malo, ker so pričakovali potrdila carja Aleksandra, ki se pa ni izvršilo, A tudi Karagjorgj« sam je pozneje nastopil proti tej prvi ustavi, 2, Karagjorgjeva ustava od 8, avgust« 1808 objavljena z razpisi. Ta se je samo ▼ glavnem izvrševala radi opozicije mogočnih vojvod in radi neprestanih bojev, 3. Karagjorgjeva ustava od 8.—11. januarja 1811 izvrševana takoj. 4. Turški hatišerifi iz 1, 1830. in 1833. 5. Ustava Dim. Davido* viča iz 1. 1835. 6. Turška ustava iz 1, 1838, 7, Ustavni zakoni kneza Mihajla iz 1. 1861, 8. Nadomestna ustava iz 1. 1869. 9. Ustava kralja Mila na iz leta 1888. 10. Nadomestna ustava iz 1. 1869. obnovljena z ukazom od dra, oktroirana v dogovoru s političnimi dra, okroirana v dogovoru s političnimi vodji dne 6. aprila 1. 1901, 12, Ustava kralja Milana iz 1. 1888. vzpostavljena z odlo-lokom Velike Narodne Skupščine po smrti kralja Aleksandra z izpremembami od 5. junija 1903. 13. Pašičeva in Pribičevičeva ustava za kraljevino SHS, o kateri se sedaj glasuje v odsotnosti Hrvatov in Slovencev. — Torej 13. ustava po vrsti! Nesrečna številka! -f Demokratska sramežljivost. Najnovejše Pribičevičeve obznane *o redu in ra-du« je celo naše demokrate tako sram, da jo njihovi listi ali popolnoma zamolčujejo ali pa le tako mimogrede omenjajo, kakor da se ni nič posebnega zgodilo. Ta nežna sramežl ivost izvira sicer samo iz strahu, da ne bi ljudstvo delalo za Pribičevičev krvavi ukaz odgovorno demokratsko stranko. Pomagalo pa ne bo to demokratom čisto nič, ker nosi obznana na sebi pristni pečat demokratskega »državotvornega« mišljenja. To tudi »Jutro« dobro ve in •• zato sklicuje na neki ukaz na Francoskem, ki odreja izjemne kazni za antimilitaristič-no propagando. Samo da glasilo slovenskih policajdemokratov čisto pozablja, da na Francoskem niso izdali nobene obznane, marveč zgolj zakonski načrt, ki pride ie pred parlament in vrhtega kaznovanje an-timilitaristične propagande slejkoprej prepušča rednemu sodnemu postopanju, ne pa samovolji politične policijske uprave. Vr'.i-tega francoska vlada pušča tisk popolnoma pri miru kakor se tudi ne dotika desfSvsk« svobode in ne govori o kazenskih ekspi-dičijah zoper »državi nevarne« 'elementa. Pribičevič si je vzel za zgled ne fr&iicoski antimilitaristični načrt, ampak angleške izjemne postave zoper Irsko. Tam na podlagi podobnih obznan upepeljujejo cele vasi in razrušujejo hiše s topovi iz tankov, na kar je Pribičevič začuda v svoji obznani popolnoma pozabil. Samo da naša obznana metode angleškega glavnega armadnega stana na vsak način prekaša v tem, da dela za krivdo otrok odgovorne stariše, kar je Pribičevič posnel najbrže po kitajskem kazenskem zakoniku. Sicer pa se kitajski parlament ravnokar posvetuje o reformi kazenskega zakonika in bo na ta način naša obznana ostala vendarle rekord na polju reakcionarstva na celem svetu. Naši demokrati pa naj le odložijo svojo napačno sramežljivost; noben človek v Jugoslaviji ne bo iznenaden, če bosta »Narod« in »Ja-tro« zagovarjala najnovejši politični izum svojega velikega mojstra Pribičeviča. Tako se bomo, ko bomo praznovali sprejetje de* bi morda še rešili položaj. Po dobljenem pojasnilu pa je tudi ta up splaval po vodL Prenočišče. Začelo se je mračiti. Kar je bilo nas revežev Slovencev, smo se sešli v nekdanji krčmi iznad pristanišča. Pijače se j« le redkokdaj kaj dobilo. Toda Arnavt, črnogorski podanik, ki je zelo dobro govoril srbsko, si je znal pomagati k zaslužku tudi brez pijače in lastnega truda. Ob burji, ki je vila z morja, in ob hladnem nočnem času ni nikdo rad spal na prostem. Vsak, kdor je le mogel, je iskal zavetja v edinem javnem prostoru — v tej krčmi. Arnavt Ea vsakemu ni dovolil vstop, temveč je iz-iral med prosilci. Tudi tu so prišli na vrsto za ženskami najprej takozvani — boljši sloji. Podnarednik Janko Starbek je imel svoj šotor. V njem so našli ležišče gg. Šorli, Peharec in Mihelj. Nekaj jih je spalo ob ognju v pesku. V krčmi je prenočevalo glavno število Slovencev, T la, na katerih smo ležali, so bila do pičice podobna bel-grajskemu pouličnemu tlaku; okroglo kamenje je všje ali nižje štrlelo iz poteptan« zemlje. Pod sebe ni bilo kaj dati, za zglavje pa služila torba. Ker smo bili stlačeni kot žveplenke v škatljici, je bilo v zaprtem prostoru zelo soparno in — zaduhlo. Uši so se celo noč preseljevale z enega telesa na drugo. Čudno še, da sc ni pojavila kakšna kužna bolezen. In za vso to »udobnost« smo plačevali po en srebrn dinar za noč in osebo, Stev. 140 SLOVENEC, dne 23. (unija l$2f, Sfrnn 9 petek nastopi v Ljubljani prvič v večjem obsegu orkester gojencev. Sviralo bo 49 moči, izmed teh je 45 domačinov-Slovencev, gojencev konservato-rija in le 4 sodelujoči so poklicni glasbeniki. Uvajali bodo londonsko Haydnovo sinfonijo, orkeslral-ni stavek gojenca kompozicijskega oddelka P. K. Kolba in izvršili spremi jevan je klavirskega solo-nastopa. Orkester gojencev je v letošnjem šolskem letu sledeče sestavljen: 12 I. gosli, 9 II. gosli, 4 viole, 4 čeli, 2 kontrabasa, 2 flavti, 2 obi, 2 klarineta, 2 fagota, 2 rogova, 2 trompeti, 2 pozavni in J tolkali. Z dovoljenjem vojaških oblasli in kapelnika dr. Cerina se kot gojenci konservalorija vežbajo kadi vojaški elevi. Oni so in nastopajo kot gojenci konservatorija. Važnost in potreba gojitve in izobraŽevanja v orkestralni stroki leži na dlani. Gojitev komorne glasbe na konservatoriju pa se dokumentira z izvajanjem 2 stavkov Borodinoveg« kvarteta. O resnem delu in stremljenju konservatorija Glasbene Matice naj se občinstvo samo blagovoli prepričati. Uiltelfs&l vestnik. Vkljub terorizmu gospoda Luka Je-lenca se »Slomškova zveza* še drži in celo novi člani vstopajo vanjo. V podružničnih zborovanjih pa se vidi lepa živahnost in odločnost. Jelenčev terorizem je namreč rodil »Slomškovo zvezo*, sedaj jo pa čisti in utrjuje. Hvala mu! Ni dolgo tega, ko je zborovala na Brezjah gorenjska podružnica, kjer je nadučitelj F. Lužnr predaval o srbskih narodnih pesmih s posebnim ozirom na kraljeviča Marka. V Zagradcu so zborovali Dolenjci in razpravljali o otroških igrah. Izvolili so odsek, ki naj zbere primerne igre za otroške odre. V Kočevju so si ogledali tamkajšnji rudnik, razpravljali o šolskih in stanovskih zadevah ter sklenili, da hočejo imeti zborovanja vsak mesec. Tako so posledico Vašega terorizma, g. L. Jelene! Za počitnice pa pripravljamo skupen izlet; Dolenjei hočejo 16. julija na Zaplaz, 7. julija Gorenjci v Bohinj. Dalje se bomo udoleževali okrajnih katoliških shodov in z ljudstvom vred manifestirali za versko-nravno vzgojo in svobodo vesti. Ne mislite, g. Luka, da je med nami malodušnost radi Vašo nekulturne izjave! Nam je le žal, da se tekom 20 let še niste ničesar naučili. Učiteljstvo pa uvideva, da je ravno vsled Vaše teroristične politike trpelo, zato odklanja Vaše metode. Drži Vas le še trenutni režim, ki pa ga bo ljudstvo kmalu strlo in tedaj tudi Vam izvilo *bič, ki ste ga zavihteli po stanovskih tovariših. Tudi ne mislite, da Vam bo ves višji šolski svet pokorno sledil; mi poznamo v njem pametne člane, ki niso odvisni od Vas in tudi ne dovzetni za koruptni sistem, kakršnega ste proglasili z znano izjavo, ki se je, v kolikor smo informirani, sramujejo celo Vaši pristaši. 2e danes ima višji šolski svet priliko, da razpravlja o vlogi, ki jo je odbor poslal višj. šol. svetu v razpravo. V kratkem jo objavimo tudi javnosti. Nam ni za prerekanje po časopisih; toda bili smo izzvani in se moramo braniti proti neosnovanemu sumničenju, podtiko-vanju in denuneijaciji. Toliko za uvod. PodrnSnica Slomškov« Zveze za Radovljiški in Kranjski okraj priredi v četrtek 7. julija zborovanje v hotelu >Sv. Duh< ob Bohinjskem jezeru. Ob enem ogledamo tudi slap Savice. Da morem vse potrebno ukreniti glede vozov in kosila, prosim, da mi one. in oni, ki nameravajo v Bohinj, zanesljivo javijo po dopisniei svojo udeležbo vsaj do torka 5. jnllja. — Frane Silvester. Pred splošnim delavskim itraikom na Angleškem? V dopolnilo k današnjemu članku v »Slovencu«: Vlada ie stavla Zvezi rudarjev ul-timatum 24 ur, da sprejme vladni predlog, če ne, vlada ne izplača ponujenih 10 milijonov v svrho nadomestita k rudarskim plačam. Zveza je to odbila, vsled česar ni upati, da se spor reši še te dni, kakor je javnost splošno upala. Nasprotno, Zveza rudarjev namerava pozvati vae delavske organizacije v državi sploh, da se skliče konferenca, ki naj določi skupno postopanje delavstva nasproti pretečemu znižanju delavskih mezd. Delavstvo, ki bi bilo od te akcije prizadeto, znaša: 1,500.000 mehanikov, 1,000.000 poljedelskih delavcev, 500.000 predilniških delavcev in 250.000 delavcev, zaposlenih v volneni industriji, 125.000 dokerjev, 100.000 tiskarskih delavcev, 100.000 voznikov, 94.000 delavcev plinarske industrije, 70.000 tramvajskih uslužbencev in Je nekai manjših skupin, vsega skupaj okoli 3,800.000 delavcev. Delavstvo volnene ia tekstilne industriie na Angleškem stoji pred odločitvijo ali, da sprejme predlog delodajalcev, da se mezda zniža za tri šilinge od vsakega funta šterlinga za ■ dobo šestih mesecev ali da začne delavski boj | na celi črti. Sicer pa že zdaj predilnice po ve-Iki večini ne delajo. DtJaškS vastnlk. d Dijaški Orel v Ljubljani priredi 26. (unija na Rudniku pri Ljubljani iavno telovadbo spojeno z vrtno veselico. Nastopajo člani, članice, naraščaj s prostimi vajami, člani na orodju. — Bratski odseki, pridite v obilnem števi-vilul d Fantovski večer Dijaškega Orla se vrši danes ob pol 5. uri popoldne v čitalnici Jugoslov. tiskarne. Udeležite se ga vsi člani, ker so važne stvari na programu. (k) ptfldne, da se prijavijo k popoldanski tekmi. Teln me iz Zlate knjige, Poslovnika in petja so bodo, morda vršilo zvečer. Storite vse, da bo čimveč tek* movalcev v soboto popoldne in zvečer. Ti bodo zjutraj lahko počivali in hranili moči za popopot« danski nastop. — Načelstvo O. Z. Jesenic©. Vse bratske odseke, posebno gorenjske, še enkrat opozarjamo na prireditev ob prt« liki 15 letnice jeseniškega Orla 26. junija. Na taboru govori g. župnik Cuk, eden prvih borilcev za orlovsko misel. Izrečno vabimo tudi Ljubljančana na lep izlet na Gorenjsko. Nobenemu prijatelju naših organizacij ne bo žal za to pot. Orli ia Orliea pridite v krojih. Ceklje pri KrSkem. Dne 3. julija sa vrši orlovski tabor v Cerkljah pri Krškem, .a dan naj bo velika manifestacija orlovske ideje v dolenjskem Posavju, zato se vabijo vsi prijateljski orlovski odseki in vsa nasa društva, da se v obilnem številu udeleže prireditve, kolikor mogoče tudi z za« stavami. Udeležence prosimo, da prijavijo! svoj prihod najkasneje do 26. junija orlov, skemu odseku v Cerkljah, p. Krškavas. fn šport. Francoska no/cemeti-a reprezentanca je prti spela včeraj popoldne v Ljubljano. V moštvu je fl francoskih internacijonalcev. Današnja tekma proti Reprezentanci Slovenije je prva tekma s Franeozt v Jugoslaviji. Pričetek tekme je določen na pol T, uro, torej lako kasno, da ji bo vsakdo mogel prisostvovati. - Da ne bo pri blagajnah navala, sa priporoča, nabaviti vstopnice v predprodaji pri Kancu in Fevaleku v Židovski ulici. Blagajne na prostoru se otvorijo ob pol 18. uri. (K) _p""fen?tTene nogometne tekme 26. junija. (Službena objava L. N. P.) Trostor Sparle: ob 9. uri Jadran rez., Ilermes rez., ob 18. uri Svoboda rez., Primorje rez. - Prostor Ilirije: ob 17. uri Jadran, Hermes, ob 18. uri Sparta : Primorje. (K) UiHi, ,-l?MSke difke,- ljubljanska kolesarska' . ' razpisuje v nedel o 26. t. m veliko cestno dirko Ljubljana—Vransko--Ljublfana! 100 kilometrov, odprto vse člane klubov Š ove-nne Vozilo so bo v treh skupinah, seniorjL L n 'ka Sk"pins- Na«rade v kolajnah' m diplomah, prvim trem vsake skupine ozi£ sorazmerno mani v slučaju nezadostnih prijav, Start ,e pri km 1 na Dunajski cesti ob 13. uri. vrLt "i km 52- V splošnem veljajo ista določila kot prvič razpisana l,ne 10. julij* priredi Ilirija veliko cesta« dirko na progi LfnbHana- Maribor 138 km, odprto za vse člane klubov Jugoslov. Ko turške- SBVCf ft, me,tnn%2U j' dirk\ fiubljana-Novo Trlh "J m' ,st?ča™° z dirko Hrvatov Za-preb-Novo mesto in dirko Novomeščana« Gorisnce—Novo mesto, fk) ^ RORZA. LDU Znpreb, 22. junija. (ZNU) DoVize'. Berlin 209-210.50, Italija 72(5-734, London, izločilo 544—546, ček 452—544 New, York kabel 144.25—145.25, ček 142.25 dO Pa™ 1178-1182, Praga 200.23' dO 200.50, Švica 2445-2460, Dunaj 21.15 do 21.275, Bukarešta 59-61. — Valute: Dolar» ji 140—140.50, avstrijske krone 22—0, car*«, ski rublji 32—0, 20 kron v zlatu 462—464 napoleondori 463-465, nemške marke 213—215, romunski leji 224—226, italijanv ske lire 728-730, češkoslovaške kronš 200 do 0. g Ladjeplovna pojedba med Nemčija in Rusijo. V Nemčiji se je ustanovila »NemS sko-ruska transportna družba«, ki bo oskrt bovala lndjeplovbo med nemškimi in rifr skimi ter estonskimi in lefskimi pristani sči. Organizacijski kapital znaša zaenkrat 100.000 mark, se pa seveda v doglednem času poveča. Največ je udeležena pri tem bivša »Hamburg-Amerika Linie«. Ni pa res, kakor so poročali francoski listi, da bo ta družba imela monopol, ker bo ladje-, plovni promet za vse udeležene družba enako svoboden. Tudi ne dobi Rusija 80 odstotkov dobička, ampak se bo dobičeK med ruskimi in nemškimi družbami enako porazdelil. Nemci in Rusi so v upravi in nadzorstvenem svetu enako zastopani. g Padanje cen železa v Nemčiji. »Rhefr niseh Westfalischo Zeitung« poroča, da je sindikat nemških industrijcev z železom sklenil znižati prodajno ceno za železo od 2500 mark na 2300 mark za tono. Po božji previdnosti je bil odpoklican iz naše srede ljubljeni sinček, oziroma bratec in vnuk, naš Tonček v rani mladostni dobi 20 let, previden a tolažili svete vere, dne 18. junija 1921. Globoko žalujoča mamica Marjeta LeKfk mann; .vfrice:Mnrija, Metka, Jožira; bratec: Ciril. mokratske ustave, obenem spominjali obznane, ki je krona demokratskega ustavo-tvornega dela in venec na zgradbi jugoslovanskega osvobojenja, Čast, komur čast; v politiki skromnosti ni mesta. -j- Čigava bo obveljala? Včeraj smo poročali, da je ustavni odbor sklenil, da sme imeti vsaka oblast največ 800.000 prebivalcev, »Pravda« pa poroča iz seje ministrskega sveta z dne 21. t, m., da je v dolgotrajni debati o čl. 95 Pašič izjavil, da je čl. 95 zanj vprašanje kabineta ter bodo vsled tega smele imeti oblasti največ 700 tisoč prebivalcev. Namesto čl. 135 izide nova odredba, da zakonodajni odbor takoj izdela zakone o upravni razdelitvi in ustrojstvu oblasti, srezov in občin. Torej je odklonjeno, da bi današnja okrožja izvrševala funkcije oblasti. -j- Politično mešetarstvo. Vlada je spreejla vse zahteve muslimanskega kluba in sedaj se »s posebnimi simpatijami« raz-govaria s socialdemokrati, o katerih pričakuje, da bodo po uplivu »9 korektnih in državotvornih socialističnih poslancev« iz patriotskih razlogov glasovali za ustavo. Po naših informacijah so se socialistični poslanci z vlado prav resno pogajali, pa dosedanja pogajanja so ostala brezuspešna. -f- Vprašanje Prekmurja. »Obzor« obzirom na naš uvodnik o Prekmurju z dne 19. t. m. izjavlja, da Hrvatje nimajo niti najmanjše ambicije, odvzemati Slovencem remije in jim vsiljevati hrvatsko ime. 4- Avtonomističen pokret muslimanov. Med bosenskimi muslimani se je pojavil odpor proti oficielni politiki muslimanskega kluba. Disidenti so začeli izdajati svoj avtonomistični organ »Naša Pravda.« Š Rijavčev—Ličarjev večer v Gotzovi dvorani v Mariboru ki se je vršil snoči, je bil le srednje dobro obiskan. š Obsojen mesar. Mariborski mesar Jakob Strauss je prodajal kravje meso za vo-lovsko. Obsojen je bil na 7 dni zapora in zaplembo mesa. Radi goljufije pride še pred sodišče. š Mariborska porota, Novak Štefan, Čevljarski pomočnik iz Št. Lenarta v Slov. goricah je ob prevratu ukradel hranilno knjižico, glasečo se na 2000 K. V noči 28. febr. 1919 je na Ravni pri Pesnici v družbi vojakov ukradel Simonu Prahu večjo množino mesa, dva konja in voz. Udeležil se je tudi tatvine krave na Špičniku. Obsojen je bil ga,^ Je,ta težke ječe. — Matevž Breznik, ki se je udeležil tatvine na Ravni, je pobil i leto težke ječe. — Ivan Lasbacher, invalid z Radinskega vrha je ukradel svoji svakinji 20.000 K. Sel je v Ljubljano, kjer ga je policija prijela. Porota ga je obsodila na 18 mesecev težke ječe. Dnewne nmrSce. — Novo mesto. Kakor smo že poročali, je 21. t. m. dopoldne umrl frančiškan, p. Fortunat (Alojzij) Goli. Pokojnik je bil rojen v Ljubljani v Trnovem dne 7. junija 1882. V red je vstopil 27. nov. 1900 in bil posvečen v mašnika 14. julija 1907. Deloval je v Nazarju v Sav. dolini, v Pazinu, Brežicah, pri Sv. Trojici v Slov. goricah in v Kamniku. Umrl je vsled srčne hibe in vodenice, lepo pripravljen za pot v večnost. Blag mu spomin! — Mastni dohodki katehetov. Višji Šol. svet je plačal katehetu za pouk vero-nauka na približno 4 km oddaljeni šali za pol leta sledeči znesek: nagrada za verouk (tedenskih 6 ur) 157 K 50 v, pot-nina (enkratna pot na teden) 257 K 46 v, prehrana (dvakratno kosilo v tednu) 64K; torej skupaj za pol leta 478 K 96 v. Radovedni smo samo, kje dobivajo gospodje od višjega šol. sveta kosilo po 2 K. — Deco-ljubečemu občinstvu na deželi, Društvo za otroško varstvo in mladinsko skrb v Ljubljani in njegovo generalno varuštvo imata v svoji oskrbi veliko itevilo šoloobveznih otrok. V kratkem se konča šolsko leto in bi društveno vodstvo svojim malim gjencem rado oskrbeio telesnega okrepila in duševnega razvedrila na deželi. Vse zapušča mesto, da preživi poletne mesece na svežem zraku. Samo ti ubogi malčki nimajo nikogar na svetu, ki bi jih sprejel na počitnice. Društveno vodstvo se obrača do dobrotnikov na deželi s prošnjo, da sprejme črez počitnice v svojo oskrbo po enega ali več otrok v starosti od 6—14 let. Kdor čuti z osirotelo deco in je pripravljen sprejeti jo pod svojo streho, naj naznani svoj naslov Generalnemu, varuhu, Društva za otroško varstvo in mladinsko skrb v Ljubljani, sodna palača, vrata št. 16. — Tridesetletnico mature praznujejo 2. julija 1921 zvečer v Novemmestu abitu-rijenti novomeške gimnazije letnika 1890— 1891, Odhod vdeležnilkov iz Ljubljane dne 2. 7. 1921 ob 12. uri 46 minut (glavni kolodvor). — Imenovanja. Dr. Jak, Štefančič, dosedaj okrožni agrarni poverjenik v Borovljah, je imenovan za sekretarja II. razreda 6ri ljubljanski agrarni direkciji, Ernest ratuia, dosedaj sekretar pri županijskem agrarnem uradu v Borovljah pa za sekretarja III. razreda pri okrožnem agrarnem uradu v Ljubljani, — V Murski Soboti je imenovan za voditelja davčnega urada upravitelj Anton Dolenc, ker je dosedanji vodja Jurij Kranberger premeščen v Novo mesto. — Sokolski zlet v Osjeku. »Slov. Narod« poroča, da je železniška uprava dovolila, da plačajo Sokoli, ki gredo v Osjek, na vseh državnih železnicah samo eno četrtino vožne cene. — Uredba o draginjskih dokl&dah drl uslužbencev, upokojencev in upokojenk je izšla v »Uradnem listu« z dne 21. junija. Glasom te uredbe se povišajo osebne dra-ginjske doklade aktivnim ukaznim državnim uradnikom, ki službujejo v Srbiji in Črni gori in sicer v Belgradu za 45, v mestih za 30, v trgih in selih za 10 odstotkov. Neukaznim uslužbencem z višjo kvalifikacijo za 25, 15 in 5 odstotkov. Pravoslavna duhovščina dobi draginjske doklade po 16 dinarjev na dan. Isto velja za duhovščino drugih veroizpovedi. Aktivnim državnim uradnikom in uslužbencem, ki službujejo izven Srbije in Črne gore, kakor duhovščini se povišajo dosedanje osebne draginjske doklade za 10 odstotkov. Čl. 36. te uredbe se glasi: »Odločba ministrskega sveta z dne 12. junija 1920 o specialnih dokiadah uradnikov, ki službujejo v prejšnjih mejah južne Srbije in črne gore, velja še nadalje.« — Torej so za te kraje določene dvojne doklade. — Kranj se poveča. Deželna vlada je dovolila, da se veliki deli občine Stražišče priklopijo mestni občini Kranj. Mestna občina mora zato plačati občini Stražišče 100,000 K kot odškodnino za zmanjšano davčno moč. — Nevaren tat, Star nevaren tat Tomaž Čelik iz Cirkna, ki je bil že 30 krat kaznovan zaradi tatvine in goljufije se je zopet pojavil v Dražgošah. Vlomil jc pri posestniku Ivanu Lušinu in odnesel več moške in ženske obleke, površnik, suknjo in neka jperila v vrednosti čez 5000 K. — Zamenjava 1 in pol dinarskih bankovcev. Finančni minister jc odredil, da mora:o vse državne blagajne zamenjavati pokvarjene in obrabljene bankovce po 1 dinar in po pol dinarja za nove, nepokvarjene. Zamenjavati se morajo taki bankovci tudi, ako so raztrgani, zamazani, brez robu ali če jim kaj manjka. Ne smejo pa se zamenjavati bankovci, katerim manjka kar polovica. KJubllanske novice. lj Predavanje comte Begouena. Comte Begouen bo imel v petek, 24. t. m ob 20. v zbornici univerze (deželni dvorec) predavanje o prahistorični umetnosti. Predavanje je javno in za vsakega prosto. Vendar se občinstvo vabi, da si zagotovi prostor v dvorani, kjer so sedeži numerirani, v četrtek ali petek dopoldne (od 10,—12. ure) na univerzitetnem sekretarijatu. Za galerije ni potreba nobenih vstopnic. Kakor smo že poročali, je comte Begouen eden naših največjih prijateljev v tujini. Zato smo prepričani, da bo občinstvo v največjem številu poselilo njegovo velezanimivo predavanje. lj Pevski zbor Glasbene Matice. Člani pevskega zbora, ki še niso bili preizkušeni iz petja, naj pridejo zanesljivo danes, četrtek 23, t. m. ob pol 9. uri zvečer v dvorano št. 14. — Pevovodja. (K) lj Krščansko žensko društvo ima svojo sejo danes v četrtek ob 5. uri popoldne v Jugoslovanski tiskarni I. nadstropje. Pridite gotovo! — Predsednica. lj Stolna Elizahetna konferenca ima danes zvečer sejo ob pol 7. uri. lj 20—30.000 K — nese vsaka predstava v cirkusu Renlow na vstopnini. Iz tega se razvidi, koliko denarja imajo v Ljubljani nekateri ljudje odveč. Naj pride v Ljubljano še tako primitivno podjetje, pa ti odnese v par dneh težke tisočake seboj. Za slovo pa se naivnim Ljubljančanom — v pest smejet lj Policija, pozor na kolesarje! Neki nedorasli deček je podrl devetletno deklico, katera je pri tem poškodovana na levi roki in na nogah prav hudo. Ta kolesar je, ne da bi pozvonil, pridivjal iz hišne veže —Wolfove ulice št. 8, na ulico, kjer ga deklica ni videla. Po sunku je deček moral stopiti raz kolesa, toda hitro je zopet skočil na kolo in divjal naprej. On se je baje že preje dvakrat zaletel v ljudi. Deklica je iz hiše Gosposvetska cesta 10. Prosveta. pr Prvi nastop konserratoristov Glasbene Matice v Ljnbljani se vrši v petek, 24. t. m. ob 8. uri zvečer v Unionski dvorani. Letos pretečeta dve leti, odkar si je Glasbena Matica ustanovila svoj konservatorij, ki se bo sukcesivno — tekom let — v celoti izgradil.Nastavke za vse stroke in oddelke konservatorija že ima Ker traja konservatorijsko izobraženje po raznih strokah 6—10 let in se mora notranjemu delu posvečati največja pozornost, bodo smeli po sklepu konservalorijakega sklepa javno nastopati le gojenci zadnjega ev. še predzadnjega letnika in to iz razloga, ker morajo resne študije v internem in brez hrupa potekati. Vežbanju in nastopanju gojencev pa bo dana možnost in obveznost čim večkrat v letu nastopati v internih vajah in priredbah pred učiteljskim rborom ia gojenoi. V Orlovski vestnik. T GORENJSKI ORLOVSKI TABOR V KRANJU. T e k m o v a 1 e i t Odseki, ki še niso priglasili tekmovalcev, naj tekoj odpošljejo prijavno polo. Ob enem prosimo izjavo, kateri odseki bi mogli priti do 4. ure popoldne 2. julija v Kranj tekmovat, ker sicer ne bomo mogli dovršiti tekem vsled velikega števila tekmovalcev. Poživljamo zlasti odseke, ki lahko pridejo pefc ali pa z vlakom ob pol 8. uri po- Vsen«, ki so poznali dobrega in ki so tako globoko čutili s prizadeto Bru* žino, najsrčnejša zahvala. (Za dvakratno obiavo v tedna se računa 8 kron.) ATELIJE za ČRKOSLIKARSTVO. Pristou Filip, »Hotel Malic«. BARVNI TRAKOVI. ČRNILA. Car Fran, Ljubljana, Cankar, nabr. 3 FOTOGRAFSKI ATELIJE: Grabjec Franjo, Miklošičeva c. 6. IZDELOV. ČAJNEGA PECIVA. T. NoYotny, Opekarska cesta 26. JAVNA SKLADIŠČA »Balkan«, 1. Ljublj. javno sklad., Dunajska c. 33. (Tel. 366,) KLEPARJI Korn T„ Poljanska cesta 8, Remžgar & Smerkoi. flor. ul. 13. sEe oozUiii Mdzsrift ffiss: nih in cestnih del samo v Jugoslaviji. — Nastop po dogovoru. — Naslov pove upravništvo pod št. 2209. Priporočalo se sledeča domele tvrdke: KNJIGARNE Jugoslov. knjigarna, Pred škofijo. KNJIGOVEZNICE Knjigoveznica K. T. D., Kopitar-jeva ulica št. 6. KONFEKCIJSKE TRGOVINE Olup Josip, Pod frančo. LEKARNE »Pri Mariji Pomagaj«, Reslj. c. 1. MEHANIČNA DELAVNICA za pisalne stroje. Bar Fran, Ljubljana, Cankar, nabr. £ MODNI SALONI GolzI Marija, Židovska ul. 8 in 7. PISALNI STROJI. Bar Fran, Ljubljana, Cankar, nabr. 5 RAZMNOŽEV. APARATI. Bar Fran, Ljubljana, Cankar, nabr. 5 ŠPEDICIJSKA PODJETJA »Balkan«, Dunaj. c. 33. (Tel. 366.) Uher F- & A., Selenburgova ulica 4. (Tel. 117.) Ranzinger R., Cesta na južno železnico št. 7—9, STAVBENA PODJETJA Bren Pavel, mestni stavbenik, Novo mesto—Gradac. SOBNO SLIKARSTVO Košak Ivan, Bleiweisova cesta 15. Žuran Martiu, Mestni trg 12. TAPETNIŠKA DELAVNICA: Jager Franjo, Komenskega ul. 12 (Rokodelski dom). TOVARNA FURNIRJA, žaga in trgovina z lesom, Podrečje, p. Domžale. TRGOV. Z DEŽN. IN SOLNCN. Mikuš L, Mestni trg 15. I TRGOV. Z URAMI IN ZLATNINO Treo Viljem, arhitekt, mestni stav- Černe Lud., Woltova ulica 3. benik, Gosposvetska cesta 10, Pakiž Ivan, Stari trg št. 20. rneblovann ali prazna, za takoj ali • pozneje, se Išče proti dobremu plačilu. Ponudbe na upravn. pod »S. R.« Prvovrsten izar s sc. iK.ov dler, Ljubljana Sodna ul. U. ki zna nekoliko kuhati, tudi )t tudi stnrejio, sprejme takoj družina dr. Brecelj-a, Breg štev. 19. v Ljubljani. 2197 l mua niKkH enocevna. dobro ohran-LuVJIlll MUJiili, jena, se proda po nizki ceni, — Naslov pove uprava .Slovenca" pod štev. 2208, 400 K umk mladeqa, volčje pasme, sive barve. Kal-mič, Sv Petra c. 27. Inserirajte v Slovencu! J»fS lliva v Novem mestu na G!av-Uil JC lUuu nem trgu, posebno pripravna za gostilno, trgovino ali obrt, z velikim dvoriščem, lepimi stanovanji, pri- j PlaTkar,'LjuaiVana", DolYn>ska c 'škls. tiklinami, kopalno sobo, hlevi, remizo i. t. d. I —-—————-L--i__ Proda se tudi šupa v mestu. — Pojasnila J Proda se iz tukajšnje kleti: 1200 litrov daje lastnica Jlna Slane, Gradišče pri Bukovo oglje Prodam 10 vagonov bukovega oglja. Rav-notam se sprejme na samico zanesljiv Žagar za takojšnji nastop. Ponudbe prosi: Josip sladek in pristen rnzpošilia najceneje Industrija sadnih Izdelkov v Selnici ob Dravi. V ponedeljek 27. t. m. ob 9 uri dopoldan sc bodo prodajata razne • • v BSJI-------- 5*t. Jerneju, Dolenjsko. 12'4 močan, 17 letnik za v boltilke, 1600 kg kakao, 600 vreč od kave in riža. Pismena vprašanja pod »Ze!o poceni 21« upravi lista. kakor pis. miz«, pulti, registrator, stoli, obešalnik, biagajnn št. 3. peč in drugo pri družbi »Sad«, Ljubljana, Beethovnova uiica &tev. 10. (Za dvakratno obiavo v tedna ?e računa 8 kron.) TELOVADNE POTREBŠČINE. Kunovar Ivan, Stari tTg 10. TRGOVINE Z ŽELEZNINO IN CEMENTOM. Erjavec & Turk pri »zlati lopati«, Valvazorjev trg št. 7. Sušnik Alojzij, ZnloJka c