DELAVSKA POLITIKA Uredništvo in uprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22, telefon 2326. Podružnice: Ljubljana VII, Zadružni dom — Celje, Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Del. dom. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Izhaja vsako sredo In soboto. Naročnina za Jugoslavijo znaša mesečno 10 Din, za inozemstvo mesečno 15 Din. Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. Debelo tiskana beseda stane Din 1.—. Malih oglasov trgovskega značaja stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stane pe-titna enostolpna vrsta D. 1.50, Pri večjem številu objav popuet. Čekovni račun: 14.335. — Reklamacije ae ne frankirajo. Štev. 98. Sreda, 7. decembra 1932. Leto VII. Vladna politika in madžarski socialisti. Socialni demokrati za sporazum s sosedi. Beograjska »Politika« priobčuje dne 30. novembra t. 1. izjavo soc. dem. poslanca in bivšega ministra socialne politike in glavnega tajnika, Karla Payerja, v kateri pravi med drugim: Madžarska socialna demokracija je bila vedno zagovornik dobrih od-nošajev, gospodarskega sodelovanja in političnega prijateljstva s sosednimi državami. Dobre odnošaje in gospodarske zveze z Jugoslavijo je soc. dem. strankai vedno nagla-sala in podpirala. Prav te dni je eden naših voditeljev, s. Buchinger, zahteval v parlamentu, da naj gre gospod Gombos v Beograd namesto v Rim, ker imamo večje skupne interese z Jugoslavijo kakor z Italijo. Če bi med obema državama prišlo do izmene blaga, bi bilo to koristno za obe, toda potrebno je, da v sedanjih razmerah sosedne države Madžarske povedo, med njimi tudi Jugoslavija, iskreno, da resnično žele mir in demokratski sporazum ... Po mojem: mnenju se gospodarski interesi Madžarske in Jugoslavije dopolnjujejo. Zato bi bilo zbli-žanje za oba naroda koristno. Predvsem so potrebne neposredne prometne zveze, ki pocenjujejo zameno blaga. Madžarska kmetiška strojna industrija bi služila pomanjkanju te industrije v Jugoslaviji. Proizvodi Jugoslavije pa bi se prodajali na Madžarsko. Tudi za pol-fabrikate in njih izvoz bi bilo mogoče najti idealen izhod. Na žalost pa se sosednje države skušajo reševati z avtarkijo in medsebojno izolacijo, kar vse samo poslabšuje položaj nas vseh. Jasno je, da težnja po izolaciji nima samo gospodarskega zaledja, marveč tudi politično, ki ga povzroča z nezaupanjem prepojena nezadovoljnost povojne psihoze. Socialna demokracija se je vedno trudila, da se povrne iskrenost in zaupanje. Razumljivo pa je, da se to ne more zahtevati enostransko, marveč je potrebno, da delujeta v tem zrni slu obe državi, to je, s tem temeljnimi načelom. Socialna demokracija je nagla-šala in naglaša tudi danes potrebo, da se ustvarijo ozki gospodarski stiki med narodi, ki žive v podunav-ski kotlini. Toda ta naša zahteva ne sme biti izolirana. Tako spoznanje mora prodreti tudi v sosednjih državah in zlasti zunanja politika mora biti taka, da ustvarja ugodne predpogoje za ta veliki cilj, ki ima namen, da zbere vse moči narodov v podunavski kotlini v svrho odprave krize in blagodejnega razvoja. Velika je napaka, da narodi v podunavskem bazenu po štirinajstih letih po svetovni vojni še vedno žive v takih medsebojnih razmerah kakor bi bila še vedno vojna: vsi nervozni, brez zaupanja in v neplodnem1 romantizmu. Srednjeevropski narodi morajo najti pot iz tega stanja. Morajo postati stvarni in morajo uvideti jasno, kako je škodljivo in kako slabe posledice utegne imeti sovraštvo. Samo če premagajo to slabost, jim bo tudi uspelo, da ohranijo mjr, samo po tej poti se jim1 je mogoče osvoboditi težkih bremen dobe. Zborovanje delavskega parlamenta v Beogradu. V. kongres Delavskih zbornic. Dne 3. in 4. t. m. je v Beogradu zboroval V. kongres Delavskih zbornic, katerega so se udeležili zastopniki vseh Delavskih zbornic, kakor tudi vseh strokovnih organizacij v državi. Navzoči so bili tudi zastop^-niki vseh: važnejših ministrstev, BoK-ze dela, SUZQR-a, beograjske občine itd., ki so s svojo navzočnostjo potencirali važnost tega delavskega parlamenta. Točno ob določeni uri je centralni tajnik Delavskih zbornic s. dr. Ž. Topalovič otvoril kongres. V vzne-šenem govoru se je spominjal žrtev strašne rudarske nesreče v Hrastniku in zahteval strogo preiskavo, onemogočitev nadaljnjih človeških žrtev ter preskrbo svojcev povodom sedanje katastrofe v Hrastniku padlih rudarjev. Globoko v srce segajoča izvajanja so kongresisti stoje poslušali in pozdravili z vzklikom1: Slava jimi! Nadalje je s. Topalovič orisal važnost sedanjega kongresa z jozi-rorn na socijalni in gospodarski položaj delavcev in nameščencev, v državi. Zlasti je podčrtal važnost prve točke dnevnega reda — brezposelnost — kateremu vprašanju mora kongres posvetiti glavno paž-njo. Končno je pozdravil navzoče zastopnike raznih ministrstev in drugih korporacij ter predlagal, da naj kongres pošlje sožalno brzojavko družini pok. s. Thomasa in Mednarodnemu uradu dela radi smrti tega velikega soc. delavca in našega so-druga. Po končanem otvoritvenem1 govoru so kongres pozdravili g. načelnik Jeremič za g. ministra soc. politike in narodnega zdravja, g. Stojadinovič za beograjsko občino in g. dr. Hann, šefzdravnik v imenu Središnjega urada za zavarovanje delavcev. V predsedstvo kongresa so bili izvoljeni ss. Josip Petejan iz Maribora, Medič iz Sarajeva in Sarapa iz Zagreba; za tajnike so bili izvoljeni od vsake Delavske zbornice po eden. Za ljubljansko je bil izvoljen g. Žumer iz Ljubljane. V verifikacijski odbor in v komisije so bili izvoljeni od vsake Delavske zbornice po trije člani. K prvi točki dnevnega reda: Zavarovanje delavcev za slučaj brezposelnosti, je poročal s. Topalovič, ki je v temeljitem govoru in s poznanjem materije pojasnil neznosen položaj delavstva v državi ter začrtal pota, po katerih naj bi se tem nesrečnim žrtvam kapitalističnega sistema čim hitreje in najuspešneje pomagalo. Takoj po končanem referatu je predsednik otvoril diskuzijo k tej točki dnevnega reda, katere so se udeležili zastopniki svobodnih stro- kovnih organizacij iz cele države. Debato je otvoril zastopnik Zveze grafičnih delavcev s. Jošt iz Zagreba. ki je v temperamentnem1 govoru orisal položaj grafičnih delavcev ter .povdaril, da bo to leto Zveza grafičnih delavcev izplačala nad 9 milijonov dinarjev brezposelne podpore. Govornik je zahteval s strani državnih organov energične ukrepe za ublažitev brezposelnosti in za podpiranje brezposelnih. Ravno tako odločno je zahteval, da naj se z vladne strani ne podpira žuti pokret, ker so le mečne svobodne strokovne organizacije v stanu zaščititi interese delavstva in reda v državi. Za njim je govoril s. Jakomin iz Ljubljane, ki je ostro kritiziral poslovanje Javnih borz dela, zlasti pa nevzdržno birokracijo centralne borze dela, katera namenoma ubija vsako lokalno inicijativo ter odbija vsako pametno sodelovanje in predloge lokalnih uprav ter strokovnih organizacij. Kritiziral je službeno prag-matiko, s katero se onemogoča sprejemi uradnikov iz vrst delavstva,' ki so za to delo najbolj poklicani. Ravno tako je kritiziral v pragmatiki določene plače, ki se začnejo z Din 600 na mesec, ki se pa za višje uradnike povzpnejo na Din 8000 na mesec. Zahteval je izdatnejše podpiranje brezposelnih delavcev in nameščencev ter odklanjal vsako varčevanje na podporah v tem kritičnem času. V istem: smislu je še energičneje nastopil tudi s. Uratnik. Nadalje so govorili zastopnik iz Južne Srbije, zastopnik poljedelskih delavcev iz Vojvodine, zastopnik živilskih delavcev, pomorskih in luških delavcev ter zastopnik privatnih in bančnih nameščencev. Vsi govorniki so s številnimi podatki pokazali strašni položaj, v katerem* se nahajajo delavci in nameščenci v raznih delih države, kakor tudi v raznih strokah. Naravnost obupni so bili podatki o položaju delavcev v Južni Srbiji, poljedelskih delavcev v Vojvodini ter lesnih delavcev v Bosni. Splošna je bila obsodba sedanjega absolutističnega poslovanja centralne uprave Javnih! borz dela, ki je s svojim nezaslišanim birokratizmom in absolutizmom ubila vsak interes delavstva in delavskih organizacij do te institucije. Visoko in odločno je donela zahteva delegatov po takojšnji spremembi tega sistema. Mučen utis je napravila odsotnost glavnega faktorja — predsednika te institucije g. dr. Krmpotiča, ki je poslal zastopnika delodajalcev v tej ustajiovi g. Blaskoviča, ki je moral večji del iznešenih pritožb sam1 priznati. Debata v tem* vprašanju, ki je pokazala pravo sliko položaja, ka- Narava socialne demokracije zahteva, da vsako vprašanje presoja s stališča miru. To načelo jo navdušuje za sodelovanje med sosednimi narodi. Istotako se razume, da socialna demokracija tudi želi prav toplo, da se po vseh deželah odpravijo psihične zapreke, ki ovirajo pot do tega cilja. Vse to zahteva madžarska socialna demokracija v parlamentu, izvojevati hoče tam: ta princip. To bo zahtevala tudi dalje. Stranka je zahtevala to tudi takrat, ko si je s tem nakopala soVraštvo, a danes so vsaj gospodarski odnošaji, ki govore za to. Srednjeevropska gospodarska koncepcija, gospodarska konfederacija podunavskih držav, bi že pomenila znaten korak naprej v tem zmislu. Nikakor pa ni dovolj, če se samo ogrevamo za ta cilj, treba je problem1 tudi izvesti. To nas navdušuje za ta jugoslo-vansko-madžarski problem' odnoša-jev ter nas bi silno razveselilo, če bi bilo sprejeto to stališče tudi v Jugoslaviji. kor tudi način, po katerem naj se to stanje zboljša, se je zaključila ob 14. uri, nakar je s. Petejan zaključil prvo sejo in napovedal prihodnjo sejo za drugi dan ob 9. uri dopoldne. Popoldne so zborovale komisije za posamezne točke dnevnega reda, katerih delo je bilo vse popoldne zelo intenzivno ter se je v vs.eh vprašanjih dosegel popoln sporazum1 in vse resolucije so bile v komisijah soglasno stilizirane. Na drugi seji so poročali s. Uratnik o davčnem', Krekič o stanovanjskem vprašanju in Haramina o so-cijalnem zavarovanju. Vsi referenti so strokovno obdelali vsa vprašanja, ki so bila na dnevnem redu ter utemeljevali resolucije, ki so bile v komisijah sprejete. Vsi referati so bili po kratki debati soglasno sprejeti. Ravno tako so bile soglasno sprejete vse predložene resolucije, katere bomo objavili v prihodnjih številkah našega lista. Kongres, ki je bil prava manifestacija delavskih zahtev in res pravi delavski parlament ter je napravil na vso javnost v državi ogromen utis, je bil zaključen ob 13. uri s pozivonV predsednika na vse navzoče, da naj s konsolidacijo svobodnih strokovnih organizacij skušajo vse sprejete sklepe realizirati. Beograjski sodrugi so nam v soboto zvečer priredili lepo zabavno prireditev, s katero so nam: pokazali svoj ogromni napredek v socijalnem in kulturnem oziru, kakor tudi rapid-no konsolidacijo razrednega gibanja v Beogradu. Na prireditvi so nastopili pevski zbori »Abraševiča«, otroške skupine »Budučnost«, mogočni orkester »Grafike«, tamburaših zbor, kakor tudi dramatski odsek »Abraševiča«. Poleg teh smo slišali ljubke deklamacije, solospeve in recitacije. Bil je to res lep in sijajno obiskan kulturni večer. NemSki kancler general Schleicher. Reakcija jubilira. — Gosposki klub nadaljuje svoj eksperiment. Dne 3. t. m. je general Schleicher predložil predsedniku Hindenburgu listo nove vlade. Papenova vlada je oddala nato svoje posle in novi kancler je vodil prvo sejo, ki se je bavila v glavnem z razoro-žitvenim vprašanjem. Francija ne pričakuje od nove vlade izpremem-be zunanje politike, češ, da ima novi kancler namen, ublažiti predvsem notranje politične razmere. Vsekakor pa je general Schleicher član gosposkega kluba ter je tudi postal kancler na njegovo izrecno željo. Vse reakcijonarno meščansko časopisje slavi generala; gosposki klub je rekel ponovno, da je general Schleicher mož dejanj in da je prav on najprimernejša oseba za to mesto. Niti trenutek ne dvomimo, da bi ga gosposki klub in reakcija ne poznali, zato smo pa tembolj prepričani, da pričakujejo od njega ie — svojo rešitev. Novi kancler je vprašal tudi strokovne organizacije, kakšne zahteve imajo. Te so mu kategorično odgovorile, da zahtevajo predvsem ukinitev protidelavskih zasilnih odredb. Nacionalni socialisti in komunisti so obljubili predlagati na prvi seji nezaupnico novi vladi, ker se kancler doslej z narodnimi socialisti še ni sporazumel. Jako neverjetno je pa tudi, da bi nacionalni socialisti vodili skupno politiko s komunisti. Socialna demokratična stranka je pa pripravila za državni zbor za- \ konski načrt, ki naj določuje, kdaj in kako se sme uporabljati § 48. ustave, da se s tem prepreči zloraba te ustavne določbe. Nova nemška vlada je sestavljena v duhu, ki vodi sedanjo nemško politiko. Kancler in brambni minister general v. Schleicher, zunanji minister baron Neurath, notranji dr. Bracht, finančni grof Schwerin-Kroisgk, gospodarski dr. Warmbold, minister dela dr. Syrup, justični Giirtner, prehranjevalni baron Braun (?), poštni in prometni baron Eltz-Riibenach, brez naslova dr. Popitz in komisar za preskrbo dela dr. Gereke. Nova vlada se ne razlikuje mnogo po osebnostih od Papenove. vsekakor pa po izrazitosti tendence, ki jo zastopa »gosposki klub«. Kancler Schleicher tudi grozi z razpustom parlamenta. Kancler Schleicher zahteva, da ga nacionalni socialisti tolerirajo, to je, da ne glasujejo proti njemu v parlamentu, ker bi sicer parlament razpustil. Hitler je zopet prišel v Berlin, da se pogaja s kanclerjem1. Schleicher bi sprejel nekaj njegovih ljudi tudi v vlado. Kancler je k temu iž-hodu prisiljen, ker so socialni demokrati odklonili toleriranje nove vlade. Razpust bi se izvršil morda šele tekom1 januarja. Hitlerjev poraz na TurinSkem. Na Turinškem v Nemčiji so imeli v nedeljo občinske volitve. Pri teh občinskih volitvah so nacionalni socialisti dobili mnogo manj glasov, kakor pri državnozborskih. Tako so dobili v Weimarju, kjer so bili jako močni, 7000 glasov, pri državnozborskih pa 11.000. V Jeni so izgubili 2200 glasov. Na zastopstvu fašisti sicer niso izgubili, ali število glasov je padlo. Pogreb irtev. Sprevod z nad 8000 udeleženci — tisoči tvorijo špalir. Radi krvavih izgredov v Ženevi je bilo zadnje tedne več sto oseb, inozemcev, izgnanih radi suma komunizma. Iz istega razloga so bili iz državne službe odpuščeni vsi uslužbenci, o katerih je znano, da so simpatizirali z levičarsko radikalnimi organizacijami. Zimsko blago kupite najbolje in poceni samo v J. Trpinovem bazarju Kako globok čut pietete še vlada v našem delavstvu, so v najlepši meri pokazali naši rudarji in ostalo delavstvo na zadnji poti svojih tako tragično preminulih sotovarišev. V četrtek dopoldne so bili domovi žrtev oblegani od kropilcev. V prvih popoldanskih urah pa so se začele viti preko vrhov trboveljskih revirjev goste množice rudarjev iz Zagorja in Trbovelj, ki so šli, da spremijo svoje tovariše na zadnji poti. Nepopisni prizori so se odigravali že na domovih, kjer so vdovele žene, otroci, starši in sorodniki objokovali svoje drage. Bol, ki se je izražala na njih obrazih, je nepopisna. Ali višek, kar mora trgati človeku prsa, pa je bil dosežen, ko so ob 4. uri popoldne dvignili 6 krst izpred rudniške čakalnice, ko so sirene zatulile turobno pokojnim v slovo k zadnjemu počitku. Dvignili so se visoko v zrak delavski prapori. So-drug F. Pliberšek se je v imenu vseh rudarjev poslovil od žrtev in žalni sprevod se je začel pomikati. Pretresljiv je bil pogled na ta nepregledni sprevod množic. Onemeli, z boljo v srcu, v težke misli zatopljeni, so korakali tisoči rudarjev, za krstami. Na pokopališču so .potem položili žrtve v skupni grob. Še enkrat je obupen jok in krik svojcev pretrgal grobno tišino. Malček je obupno klical očeta, vdova moža, mati sina. Klonile so delavske zastave nad zevajočimi grobom. Tedaj je stopil s. J. Arh, tajnik ZRJ, pred zbrane množice, da se poslovi od žrtev dela v imenu rudarjev. Njegove besede so odmevale, kakor zvok jekla na nakovalu: Postati ste morali žrtve, da dvignete število Vaših bojevnikov, da iz grobov trohnobe pomagate dvigniti tumorne misli trpečega delovnega ljudstva, da mu vlijete prepričanje o vstajenju ponižanega razreda, ki bo veličalo Delo in odstranilo žig trpljenja iz naših čel, s katerim smo še danes zaznamovani —. Slava Vam, žrtve Dela! Temne slike v razvoju evropskega kapita< lizma. Piše S. Publicus, Berlin. Evropski kapitalizem preživlja v letošnjem letu najtežjo fazo svoje finančne krize. Neizprosna in neizbežna trenja gospodarskih interesov so pripeljala Evropo do sedanjega velikega kaosa, ki zna dati novim potem — najkritičnejšo in najznačilnejšo razvojno smer. Prišlo pa je v teh različnih stopnjah že tako daleč, da so že kar od kraja vse mase pričele verjeti v nemožnost kakršnekoli sanacije, bodisi v političnem, a še manj v — gospodarskem pogledu. Evropsko gospodarsko življenje je že po mišljenju nekaterih nacionalnih ekonomov in meščanskih gospodarskih strokovnjakov — velika anarhija. Nič več se ne da slepomišiti, češ, da posamezna gospodarstva v katerikoli državi niso tesno prepletena in združena v ozko interesno sfero. Točno se danes ve, da so simptomi današnjega katastrofalnega stanja evropskega kapitalizma skoro povsod eno in isto, da je gospodarski položaj več ali manj povsod sličen, da imajo vzroki kritičnega stanja eno in isto podlago, da so tudi sredstva za pobijanje te krize v vseh državah popolnoma enaka. Splošna anarhija v gospodarskem življenju pa je bolj kot kdaj poprej pokrenila različna politična in socialna stremljenja, dala zunanjepolitičnim dogodkom malo ugodne vtise ter razvila med evropskimi narodi splošno nervoznost in nestabilnost. Svetovna vojna je brez dvoma velik mejnik v razvoju evropskega kapitalizma. Križanje politično-go-spodarskih interesov je takrat po- vzročilo silne žrtve, pustošenja, razvaline itd. Toda gospodarskega vprašanja Evrope ta vojna ni rešila, posebno pa ni mogla obdržati razvojne poti evropskemu kapitalizmu. Novi vojni kaos, ki bo v bližnji bodočnosti pretresal družabne temelje Evrope, bo le nadaljevanje svetovne vojne 1. 1914—1918. Evropski kapitalizem se krepko maje. Dejstvo je, da smo obdani ob času, ko splošna produkcija ni nazadovala, nasprotno, ko je produkcija v industriji in poljedelstvu napredovala in se dvignila celo nad produkcijo pred svetovno vojno, od najtežjih in najhujših gospodarskih pretresljajev, katere je mogel evropski kapitalizem zabeležiti v svojem naglem razvoju. Opazujemo lahko velika industrijska središča, ki imajo na zalogi velikanske množine svojih produktov — v svoji najbližji soseščini pa gladuje brezštevilna množica brezposelnih delavcev. Isto vidimo tudi v poljedelstvu. Velike množine agrikulturnih pridelkov, katerih poljedelci ne morejo prodati za tolikšne cene, da bi mogli kupiti z izkupičkom industrijske produkte. Material na eni kakor na drugi strani leži neizrabljen, a mase gladujejo. Zanimivo je, kako nekateri meščanski krogi analizirajo vzroke evropske gospodarske krize. Pravijo: Vsi pojavi krize so mednarodnega značaja. Ne reševati lokalno, temveč v različnih zvezah, skupinah! (Namesto manjših interesnih sfer se združujejo v večje!) Glavni vzroki pa so: Posledice svetovne vojne, to je poslabšan položaj premaganih držav, reparacije, vojne odškodnine, nastanek novih držav (Jugoslavija, Čeho-slovaška, Poljska), posameznih držav, ki so se obdale z visokim carinskim zidovjem. Oviranje prometa v Evropi, delamržnost (!), nemiri, revolucije, boljševiška revolucija in ofenziva, zlasti standard, nadprodukcija, spremembe v konsumu, mehanizacija, racionalizacija, disproporcionaliteta itd. (Konec prihodnjič.) Doma in po svetu. Načrt zakona o samoupravi kme-tišklh občin je obravnavali dne 3. t. m. skupščinski odbor ter sklenil, da se vrne načrt ministrskemu svetu v izpopolnitev. V odboru so poslanci zahtevali razbremenitev občin za prenešeni delokrog, opustitev predpisov za občinske nameščence, razbremenitev glede plačevanja stanarin za učiteljstvo itd. Te naloge naj bi se prenesle.ali drugam ali pa naj občine same ukrepajo o njih po svojih razmerah. Pred občinskim; zakonom ali vsaj obenem! naj se izda zakon o široki samoupravi banovin in občin. Za tajno volilno pravico in proporčno zastopstvo v občinah se v odboru niso zavzemali, kakor je razvidno iz komunikeja. Kongres stanovanjskih najemnikov v Zagrebu. V nedeljo se je vršil v Zagrebu kongres stanovanjskih najemnikov iz vse države. Na kongresu je bila sprejeta daljša resolucija, ki jo je v pondeljek nesla posebna deputacija v Beograd, da jo predloži vladi in narodni skupščini. Resolucija zahteva stanovanjski zakon v varstvo šibkih najemnikov, maksimiranje najemnin ter strogo kontrolo nad veriženjem s stanovanji. V zimskem času od 1. novembra do 1. maja naj bodo deložacije nedopustne, nezaposlene naj se zaščiti, kakor so zaščitene banke z zakonom o zaščiti kmetov, dovoljujejo naj se dolgoročni državni krediti za gradbo stanovanj, znižanje stanarin, da ne bo potrebna samoobramba, z zakonom, v občinske uprave naj se imenujejo tudi najemniki, dokler ne bo izdan občinski zakon. Konferenca hišnih posestnikov v Zagrebu. V nedeljo se je vršila v Zagrebu tudi konferenca hišnih posestnikov. Hišni posestniki so rekli, da so se stanarine znižale v vsej drža- vi za 30 do 50 odstotkov, česar pa najemniki pač ne verujejo. Hišni posestniki naj to trditev kar dokažejo. Hišni posestniki so se na tej konferenci predvsem1 posvetovali o ustanovitvi zbornic hišnih posestnikov, ali kakšno drugo obliko obvezne organizacije. Program novega kluba v narodni skupščini. Novi klub, ki se sami imenuje »Jugoslovenski narodni klub«, ni sicer nič novega, ker ostanejo njegovi člani dalje člani stranke JRKD. Kljub temu so možje objavili kratek programi, ki v bistvu tudi ni nič novega, razen da zahteva tajno Jens Peter Jacobsen: Adam in Eva. (Iz zapuščine.) Razumeti treba, da Adam Eve ni ljubil. Trditi to, ni tako neresnično. Nasprotno je neresnično trditi, da je Adam Evo ljubil. Ni je ljubil. Eve ni mogel ljubiti. Ne tako, kakor ljubi oče svojo hči. Zakaj Eva ni bila njegova hči. Ni je ljubil tako, kakor ljubi brat svojo sestro. Zakaj Eva ni bila njegova sestra. Ne tako, kakor ljubi daljni sorodnik. Zakaj z Evo nista bila sorodnika. Tudi je ni ljubil tako, kakor se ljubi prijatelja. Zakaj z Evo si nista bila prijatelja. »... in Bog je ustvaril iz rebra, ki ga je vzel človeku, žensko bitje in ga pokazal Adamu... Bila sta oba naga, Adam in njegovo žensko bitje, in nista se sramovala ...« Adam je bil mož, popoln mož. Ali Eva ni bila ženska, popolna ženska. Eva ni bila lepa. Bila je krepka, močno razvita. Zakaj vzeta je bita iz moža. Nista se sramovala drug pred drugim. Zakaj poželenja drug po drugem nista imela. Ali poželi ženska sama sebe? Ali poljublja moški svojo lastno roko? Vsevedni Bog je pa vedel, da se bo zgodilo z njima tisto in bosta poželela drug drugega. Zakaj znan mu je bil Feuerbachov stavek: Človek je, kar on je. Zato je rekel: »Jejta!« Od različnih dreves sta smela jesti sadje, ker sta se s tem bolj razlikovala drug od drugega. Vendar sadja z drevesa Spoznanja, ki je bilo najslajše, nista smela jesti. Ker če bi jedla od tega drevesa, katerega sadje je najslajše, bi jedla vedno s tega drevesa in vedno tisto sadje. In Bog je povedal to obema. Kljub temu sta pa jedla od teg.a drevesa in pila iz tistega vira, mislila isto, videla isto in govorila isto... In sta se sramovala! Tako je prišel padec. Eva se je bolj kesala nego Adam. Zakaj ona ni le samo prelo- mila božje zapovedi, nego je k temu tudi zapeljala Adama. Adam se je kesal, ker je prelomil božjo zapoved ter se je jezil na samega sebe, zakaj se je dal zapeljati od Eve. In nista več mislila isto. Ogibala sta se drug drugega. Adam zato, da bi ne bil trd z Evo, Eva zato, da bi ji Adam ne očital. In Adam je premagoval samega sebe in se bal Eve. In oba sta se izogibala drug drugega. Nista več jedla z istega drevesa in ne pila iz istega vira in nista več bila eno in isto. Nastala je med njima razlika. »Tedaj so se njima odprle oči in sta spoznala, da sta naga. In naredila sta si predpasnike iz figovega listja.« Bog ni govoril enako k njima in tako je nastala med njima še večja razlika. Naredil jima je obleko iz kož in ju pognal iz raja. »In Adam je spoznal svojo ženo Evo.« Vendar do ljubezni ni prišlo nikdar. Zakaj vkljub vsemu se nista dovolj razlikovala drug od drugega... Čim dalje pa obstoja svet, čim več generacij je med Adamom' in Evo in sedaj živečimi, tem večja postaja ljubezen med moškim in žensko, tembolj lahkomiselno ju vleče skupaj. Moški pač ne bo bolj moški, ali ženska postaja bolj ženska. Vendar popolna ženska ne bo nikdar. Največja bo pri nji brezkončna privrženost. Ta brezkončna privrženost je rešiteljica ljubezni. Zakaj če bi postala ženska popolna ženska, bi ljubezen umrla. Radi razlike med popolnostjo in brezkončno privrženostjo nam je dana možnost, da najdemo pot k ženskemu srcu. Ta razlika je vez med moškim in žensko. Vendar ljubezen med moškim' in žensko ne bo nikdar popolna, nego bo ostala vedno brezkončna privrženost. In privrženost je lepa. Naj živi življenje! (I. V.) »Jugoslovanski Železnikar" pred Najvišjim sodištem. Sodba Stola sedmorice v Zagrebu. pornega društva žel. delavcev in Maribor, dne 2. decembra. Končno pride vse na dan. Ta ljudski pregovor se čudovito uveljavlja zadnje mesece v borbi naših neodvisnih železničarjev, ki so dolga leta pošteno in požrtvovalno delovali v korist vsega železničarskega stanu v raznih strokovnih in drugih socialnih organizacijah, posebno pod okriljem »Saveza Ujedinjenih Železničarjev Jugoslavije«. Ker nasprotniki z enakim delom niso mogli prodreti med železničarje in si priboriti ugleda ter pristašev z enakimi trajnimi in pozitivnimi uspehi, so skušali na vse načine oblatiti čast teh naših železničarskih prvoborite-ljev. Trebalo je težkega, dolgotrajnega, celo dolgoletnega boja na vse strani, mnogo žrtev in neskončno samozatajevanje, da so se vsi ti odkriti, še bolj pa zahrbtni napadi odbili, zlasti pa pred oblastmi, upravnimi in sodnimi. Celi kupi aktov proti našim železničarjem leže pri banski upravi, pri železniški direkciji v Ljubljani in generalni direkciji .v Beogradu. Nebroj kazenskih ovadb je bilo vloženih proti našimi železničarjem od majnika 1929 naprej, ko je začel boj proti »Podpornemu društvu žel. delavcev in uslužbencev«. Cim več pa je bilo ovadb in tožb sem in tja, tembolj se je izkazovala v^gledna poštenost naših železničarjev, pa tudi njihovi ogromni uspehi, ki so jih dosegli v teh kratkih letih po prevratu, ko so zbrali milijonsko premoženje za železničarske vdove in sirote. Vse te ovadbe so bile ustavljene, ker so se izkazale klevete kot izmišljene in neresnične. Razpust »Podpornega društva« dne 11. maja 1929 leži radi tega že četrto leto v zraku, pritožbe ne morejo rešiti, ker je bil razpust neupravičen. Zadoščenje pred zadnjo sodno inštanco. Ta teden je prišla končno sodba v znani tiskovni tožbi, katero je vložilo februarja 1930 proti uredniku »Jugoslovanskega Železničarja« g. Hrabroslavu Severju v Ljubljani 15 odbornikov razpuščenega Podpornega društva žel. del. in uslužbencev v Mariboru po odvetniku g. dr. Avg. Reismanu pri deželnem sodišču v Ljubljani. »Jugoslovanski Železničar« je namreč meseca decembra 1929 v posebni izdaji, ki so jo razdelili brezplačno v tisočih izvodih med železničarje, oklevetal odbornike Pod- — Končna in popolna zmaga odbornikov Pod-uslužbencev. — 3 letni tiskovni proces. pornega društva, da so potvorili vpis zneska Din 1000.— in da je neznano kam izginil znesek Din 8450.— itd. Urednik H. Sever je bil zaradi tega očitka decembra 1931 pred deželnim sodiščem obsojen na Din 3000.— kazni, oz. 50 dni zapora in v plačilo zasebne odškodnine Din 5000.— ter v plačilo stroškov. Proti tej sodbi se je obsojeni urednik »Jugoslovanskega Železničarja« pritožil na Stol sedmorice kot najvišje sodišče, a ta pritožba je bila sedaj v celoti zavrnjena m potrjena prva sodba. Obsodba ostane v celoti. Zadoščenje našim železničarjem. Tudi najvišje sodišče je ugotovilo, da se odbornikom Podpornega društva očitanih dejstev v nobenem oziru ne more očitati, da se obtožencu dokaz resnice absolutno ni posrečil. Tudi obe naloženi kazni po mnenju tega sodišča nikakor nista prestrogi in tudi prisojena odškodnina je primerna, ker gre za 12 zasebnih tožiteljev, ki so vsi v javni službi. Če je dalo sodišče po temeljitem, sko-ro triletnem pravdanju, najnatančnejši preiskavi vseh knjig po sodnih izvedencih in neštetih pričah, žaljenim odbornikom tako sijajno zadoščenje, menda tudi upravna oblast ne bo mogla iti preko tega ter še naprej zadrževati zopetne izročitve Podpornega društva iz rok komisarja preizkušenim poštenjakom, ki so iz nič ustvarili s svojo priprosto, a skromno in temeljito požrtvovalnostjo to večmilijonsko premoženje železničarjev. Pričakujemo torej čimprejšnje rešitve prizjva proti razpustu Podpornega društva, ki lčži že četrto leto pri banski upravi. * Med procesom je kosila tudi smrt... Ta triletni proces je imel tudi svojo žalostno stran: Neupravičene težke očitke si je gnal posebno k srcu predsednik Podpornega društva, sedaj že pokojni Franc Fišer, ki je med procesom umrl, predjio je bila izrečena prva sodba. Nadalje je umrl nedavno od tožiteljev tudi odbornik-že-lezničar Simon Jančar. Pa tudi zagovornika obtoženega, odvetnika in znanega pisatelja Franca Milčinskija, je pobrala smrt, predno je prišla iz Zagreba končna sodba. Slava njihovemu spominu! glasovanje za občinske in banovinske volitve, kakor tudi za volitve v narodno skupščino. Program! tega kluba se strinja s 6. januarjem 1929; preprečiti se mora, pravi dalje, uveljavljenje starega strankarskega in plemenskega ključa v vseh samoupravnih ustanovah, izdelati v ta namen primerne zakone, narodna skupščina mora trajno zborovati, da se napravijo zakoni v olajšanje krize ter izvesti zakonodajo v varstvo kmetov in pridobitnih slojev. Program priporoča dalje štednjo, odstranitev korumptivnih in nesposobnih uradnikov in nameščanje izključno jugoslovansko orientiranih uradnikov. Odpraviti se mora korupcija. Kandidirati in predlagati smejo kandidatne liste samo člani zakonito priznanih strank. Program zahteva obenem1 čim širšo občinsko in banovinsko samoupravo. — Klub pravi, da je narodna skupščina v enem letu premalo storila. Klub se je ustanovil zaraditega, da se bo svobodneje posvetoval o iniciativah, to je, da podpre tendenco sistema. Kako agitirajo nacionalni sindikati v Beogradu za svoje člane. Nacionalni sindikat je poslal dopis zvezi podjetniških zadrug, v katerem prosi, da zveza delodajalskih zadrug vpliva po svojih članih, da pristopijo pri njih zaposleni delavci v nacionalni sindikat. Podjetniki so vodstvu »delavske« organizacije hvaležni za ta poziv, ker vedo, da bo to koristilo njim, ker se bo s tem1 oviral razvoj svobodnih strokovnih organizacij. Vodstvo je rado ustreglo prošnji in je razposlalo okrožnico vsem zadrugam. Vse to pove dovolj jasno, komu služijo nacionalne organizacije. Pasivni okrožni uradi socialnega zavarovanja za delavce se ukinejo. V Zagrebu vršeča se seja Osrednjega urada za zavarovanje delavcev je sklenila, da se tedenski bolniško-zavarovalni prispevek zviša s 1. januarjem 1933 na 42 odst. enodnevne zavarovane mezde za vse okrožne urade ter prispevek le za trgovsko in bolniško podporno društvo v Ljubljani za 36 odst. enodnevne zavarovane mezde. To se je zgodilo zaraditega, ker utegne bolniško zavarovanje zaključiti s primanjkljajem do deset milijonov dinarjev. Seja je tudi ugotovila, da gre iz panoge za podporo članov bolniškega zavarovanja 70.36 odstotkov prejemkov in so zaraditega očitki, da gre mnogo preveč za upravo, neopravičeni. Če pride do reorganizacije okrožnih uradov, bodo ti formirani z ozirom na gospodarske razmere in prometne prilike s čim večjim delokrogom. Manjši in pasivni okrožni uradi se ukinejo. Novi okrožni uradi bi dobili več samouprave in večjo odgovornost. Uprava osrednjega urada je predloženi načrt statuta sprejela in bo stopil v veljavo dva meseca potem, ko ga odobri ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje. Govorimo in pišemo. Časopisje bi moralo biti informator in vzgojitelj javnosti. Tudi zabavo rabijo či-tatelji. Naše časopisje ima pa še prav izrečno nalogo, da v današnji družbi, o kateri vsa javnost govori, da jo preveva napačen gospodarski sistem1, naslika stvari in razna vprašanja tako, kakršna so in kako je treba gledati nanje, da plovemo k ugodni rešitvi. To je naloga delavskega časopisa, in sicer ne samo zaradi delavstva, ki trpi zaradi nereda v gospodarstvu, marveč mnogo bolj še zaradi splošnega razvoja. Cilj vsakega kulturnega človeka mora biti izpopolnitev in ureditev človeške družbe. Ta cilj je tudi naš. In delavstvo, ker ne pride nikjer do besede, bi rado vsaj v časopisju povedalo jasno in odkrito svoje mišljenje v interesu svojem' in splošnega 'razvoja. To je vzrok, da je po našem mnenju svobodna beseda v tisku in besedi vitalna javna zadeva, ne le razredov, ampak človeštva. Krščanski socialci bi tudi radi imeli svojo strokovno zvezo za celo državo. V ta namen so imeli dne 3. t. m', v Beogradu sejo zastopnikov iz Ljubljane, Zagreba in Splita. Izvolili so tudi svojo eksekutivo. Imenovali se bodo Zveza krščanskih socialnih delavskih strokovnih sindikatov kraljevine Jugoslavije. Tako je sedaj izvedeno ujedinjenje: narodni so v zvezi z znano podjetniško Stankovičevo skupino v Beogradu, krščanski pa s podpornimi društvi v Zagrebu in Splitu. — Mi pa imamo prej ko slej zedinjene svobodne delavske strokovne organizacije, ki so najmočnejše in neodvisne od tujih vplivov. Oficirja častne legije (francoske) sta postala ban dr. Marušič in pisatelj Oton Zupančič. Razorožitvena konferenca je v Ženevi zopet v krizi. Najmerodajnej-ših je pet velesil. In te se pogajajo. Posredujejo Macdonald, Herriot in drugi. Zastopnik Amerike je izjavil, da naj bi se konferenca še nekoliko — odgodila!! Študentovska politika. Na dan obletnice mirovne pogodbe v N‘eu-villu so rumunski dijaki v Kološu na Sedmograškem, ki je po tej pogodbi pripadla Rumuniji, česar pa Madžari nikakor ne morejo preboleti, priredili manifestacijo, pri kateri so dijaki na hiši, v kateri posluje ogrska komisija za izdajanje potnih listov in ogrski konzul in ki predstavlja ogrsko lastnino z eksterito-rialno pravico, sneli ogrsko zastavb, ki so jo zažgali in jo nadomestili z rumunsko ^astavo. Radi tega seveda protestna nota ogrske vlade in mučno opravičevanje rumunskega poslanika v Budimpešti. Za tem' pa cela vrsta dijaških protestnih manifestacij v Budimpešti in po ostali Ogrski. In tako se vije ta začaran krog nacionalistične nestrpnosti na- prej povsod pod drugim imenom; a povsod isti. Kaj, ko bi ga zamenjali enkrat s sporazumom mednarodne solidarnosti ? Eno milijardo dolarjev enkrat za vselej. Ameriški finančni strokovnjaki so predložili svoji vladi načrt o ureditvi vprašanja evropskih dolgov, ki ga nameravajo predložiti baje kongresu in senatu v odobritev. Po tem načrtu naj bi evropske države-dolžnice plačale Ameriki enkrat za vselej eno milijardo dolarjev v obliki posebnih trgovinskih bonov. Obenem bi morala Evropa nuditi Ameriki posebne trgovinske prednosti in omejiti svoje izdatke za oboroževanja. Uvoz žita na Čehoslovaško. Če- hoslovaški žitni sindikat je sklenil, da se sme žito iz podunavskib dežel uvažati samo s čehoslovaškimi bro-dovi. To velja za Jugoslavijo, Madžarsko in Rumunijo. Ljubljana. Ljubljanska »Svoboda« ustanavlja svoj delavski pevski zbor. So-drugi, ki imate veselje do petja in lepe pesmi, zglasite se v prostorih »Svobode«, Ljubljana, Delavska zbornica. Pesem je lepota, vzpodbuda in razvedrilo v mračnih dneh. Pesem je izraz ponosa človeka, ponosa njegove zavednosti, ponosa njegove organiziranosti in slika njegove srčne kulture. Zato, sodrugi, ne oklevajte, zglasite se, da bomo zapeli pesem naše moči. »Svobodaš«-pevec. III. (XV.) delavski prosvetni večer priredita »Svoboda« in »Zarja« v sredo, 14. decembra 1932, v dvorani Delavske zbornice ob 20. uri. Ta delavski prosvetni večer bo izredno bogat, pester in lep, ker bodo sodelovali »Grafičarji« s svojimi orkestrom in pevskim' zborom; koncertna pevka Štefanija Frankovska-Vukova in operni pevec. Predavanje pa bo posebno zanimivo. Natančneje bomo še poročali. Maribor. Nekaj, kar se priporoča tudi mariborskim okoličanom. Občinski svet predmestne občine Vrabče poleg Zagreba se je v nedeljo dopoldne sestal k izredni seji, na kateri je soglasno sklenil poslati k mestnemu načelstvu zagrebškemu posebno deputati jo z nujno prošnjo, da se na splošno željo vseh prebivalcev občine čimprej reši vprašanje priključitve občine Vrabče k mestu Zagrebu v pozitivnem smislu, ker že sedaj tvori občina Vrabče sestavni del mesta Zagreba. Visoke kazni bodo morali plačati nekateri trgovci, ker niso prijavili reklamnih napisov svojih tvrdk. Normalno znaša predpisana taksa Din 150.—. Nek trgovec pa bo moral sedaj baje plačati davčni upravi 650 Din kazni. Vsekakor je takšna kazen izredno visoka, ker se vendar ne more trditi, da bi prizadeti nameraval utajiti svoj reklamni napis, ki je javno razobešen, temveč se to lahko zgodi zgolj le radi nepoznanja tozadevnih predpisov. Nad 90 kaznjencev je dobilo te dni v jetnišnici okrožnega sodišča dopust, in sicer pogojno do 1. marca prihodnjega leta. Gospodarska kriza je očividno prodrla tudi do jet-nišnične blagajne. Nakazila drv mestnim ubožcem bo delil mestni socijalnopolitični urad do 15. t. m. Tozadevna nakazila bodo dobili le oni upravičenci, ki dobivajo od mestnega ubožnega sveta redne mesečne ubožne podpore. Radi pomanjkanja v smrt. Minulo nedeljo je skočil 33 letni natakar Alojzij Umek iz IV. nadstropja neke hiše v Maistrovi ulici na dvorišče, kjer je obležal s polomljenimi udi. Zadobil pa je tudi težke notranje telesne poškodbe. Rešilni oddelek ga je v nezavestnem stanju odpremil v splošno bolnico, kjer je čez nekaj ur podlegel zadobljenim poškodbam. Pokojni Umek je v poslednjem1 času trpel veliko pomanjkanje in bedo. Velike so žrtve, ki jih terja gospodarska kriza in krivična ureditev družbe. Zgodovinsko društvo v Mariboru bo imelo svoj redni letni občni zbor v nedeljo, dne 11. decembra ob 10. uri v čitalnici Študijske knjižnice. Kot vsako leto, bo tudi letos občni zbor ZDM revija mariborskih kulturnih delavcev. Javno kopališče in zavod za fizikalno lečenje v palači OUZD v Mariboru, Marijina ul. št. 13, nasproti sodišča, je odprto ob delavnikih od 8. do pol 19. ure, ob nedeljah in praznikih pa od 8. do 12. ure. Vi čistilnem kopališču globoko znižane cene. \fst, kae zabiii