[z&NEDHJO sutt Denedikt Spominskl dan 21. marec. Ceravno je živel pred davnim Łasom n v oddaljenih krajih, ]« vendar sv. 3enedikt svetnik, ki je ˇ rvezl tudl z mšim ljudstvom In sicer po svojl uata mvi, po benediktinskem redu. Naro- lil se j« kot sin stare plemenite rodbi- le v mestu Nurziji leta 480. Radl 8o- anja »o ga starši poslali v Rim. Tam 8 bilo v tistih Časih življenje, posebno '• med mladino silno skvarjeno. To ;ivljenje se je mladeniču, ki ni bil ple- nenit samo po rodu, temveč še veliko >olj po svojem srcu, studilo in bal sea tudi, da še njega samega ne bi pre-notilo. Zato je natihem zbežal iz Rima i jc šel v samoto blizu mesta Sabi- iho. Ko je blodil po samoti, je naletel naaeniha Romana, katnreirm je razodel,o kaj je prišel v tisti kraj. Roman mu okažo visoko gori v gorah skrito vot- no. To si izvoli Benedikt za svoje bi- sališčc. Monih Roman mu je donašal ob gotovih C&sih brano, drugače pa ni vedel nihče zanj. Tako ]e preživel tri leta. Ta čas pa ga je našel nek tuj duhovnlk In pastlrji. Ni bllo dolgo, ko se je o Benediktu zvedelo daleč na okoli. Od Tseh strani so prihajall ljudje, da bi Jlm bll Benedikt uCitelj duhovnega življenja. A, ko so ga drugi obCudova11, ko so ga hotell lmeti za svojega učitelja, se je pa on sam še tudi moral boritl t razniml težavaml in skušnjavaml, ki jih je pa junaško premagal. Ko Je v nekem bližnjem samostanu umrl opat, so tamkajšnji menihl prosili Benedikta, da bi bil njihov opat. Benedikt, ki je vedel, da pri teh menihih nl bilo veliko gorečnosti in reda, se je branil, češ, da se njegovo življenje ne ujema z njihovim. A ker niso mirovali, je slednjič privolil in postal njihov predstojnik. Kmalu se je pokazalo veliko nesoglasje in menihi so ob žalovali, da so hoteli imeti strogega Benedikta za opata. Hoteli so se ga iznebiti in so pomešali v kupico vina strupa in nesli Bencdiktu. Ta pa je na redil po svoji riavadi nad kupico križ, kupica sc je zdrobila na drobne kosce in Benedikt je spoznal, kaj jo bilo v kupici. Benedikt je sklical brate, iim mirno povedal njihov greh, potem pa ae je zopet povrnil v svojo samoto. Kmalu pa je prišla za njim cela mno žina takih, ki so hoteli biti njegovi i»čenci. Pobožni Rimljani so mu izročali tudi svoje sinove v vzgojo. Za ta svoje učence je Benedikt zgradil okoli svoje votline 12 malih samostanov, kl jih je vodil z očetovsko ljubeznijo tet, modrostjo. A tudi tukaj zavistneži niso mirovali. Njega so mislili zastrupfti, a učence njegove pokvariti, da bl tako uničili njegovo delo. Benedikt ja sklenil, da se bo umaknil v oddaljeni kraj In res se je z nekaterimi menihi umaknil proti jugu. Na potu je prišel do gore Monte Kasino in to je leta 529, torej ravno pred 1400 leti, izbral, da je na njej pozidal svoj samostan. Tukaj je tudi sestavil pravila za svo je menibe. Natančno je uredil dnevni red. Ob petelinjem petju ao vstajali in se zbirali v cerkvi k skupni molitvi. Nato so šli na delo, ki ga je rodovno pravilo zahtevalo od vsakega brata, razen če je bil zelo slaboten in bolan. Opravljali so menibi vsa dela v hiši, na polju, trebili so trnje in so ledine pretvarjali v rodovitne njive. Po delu je bil čas za čitanje pobožnih knjig in za učenje, potem pa obed, za tem za kratek počitek in zopet za molitev. — Pravila, ki jih je sestavil sv. Benedikt za svoje meniiie, so bila tako primer, na in modra, da so jih polagoma sprejeli tudi dvugi samostani in so nekaj stoletij vsi menihi v zapadnih deželah živeli po teh pravilih in je tako sv. Benedikt očo zapadnih redovnikov. Sv. Benedikt pa ni posvečaval samo sebe in vodil svojo redovno družino, temveč je živel nekako za vse ljudi. Nepreglodne množice ljudi so prihajale na goro Monte Kasino, tem je z ve liko vnemo oznanjal božjo besedo. Z veliko ljubeznijo je vzgajal mlade ljudi, ki so mu jih pošiljali s,tarši, skrbel je za reveže in siromake daleč na okoIL Umrl je leta 543 častitljive smrti, tned molitvijo, stoječ in podpiran od svojih redovnih sobratov. Po njegovi smrti se je red, ki nosi po njem ime, naglo razširil. Povsod, kamor so prišli, 80 bili benediktinci vneti duSni pastirji, kl so ljudi podučevali v krščanskih resnicah in jih na vajali k krščanskemu življenju. V samostanih so imeli pa tudi šole, v katerih so učili mladino potrebnega znanja, učili so ljudi prav obdelovati poIje, jim kazali sadjerejo in tako skrbell za njihovo časno dobrobit. Z naSimi kraji so bili v zvezi posebno trijd benediktinski samostani. Samostana Admont in Sv. Lambreht, pod katerega spada tudi znamenita božja pot Ma rija Leh, sta bila v zvezi s kraji v Slo« venskih goricah, kjer sta imela velika' posestva in sta pomagala zidati cerkve in ustanavljati župnije, tako n. pr, cerkev pri Sv. Benediktu v SIov. gor« Dravska dolina pa je bila v zvezi s samostanom Št. Pavel v Labudski dolint na Koroškem. Nek opat tega samostana je pozidal veliko romarsko cerkev, Device Marije v Puščavi. Velik blagoslov za vse naše življenje pa bi bil, če bi se ohranila v našem živ. licnju lepa stara benediktinska nava^ da, ki se je tako lepo ravnala po geslu: »Moli in delaj«, ki je znala tako lepo družiti delo z molitvijo. Ali ni bilo lepo tudi po naših krajih, ko je delo prerpletala molitev, ko so naši predniki opoldne, ko je zvonilo angelsko češčeiaje, prenehali z delom in sc z molitvijjo spomnili na Boga in na svoje duše, ko so se zvečer ob večni luči z molit,vijo na ustnicah vračali od svojega 'dela, ko se je glasila po našib. poljih in travnikih lepa, pobožna pesem. Da bi ibilo v naših srcih toliko vernosti, da ta navada ne bi izginila, temveč na novo oživela. Kako povzdignjeno je delo, ki je združeno z molitvijo. Kako se človek pri takem delu zaveda, da je ;v vsem odvisen od Boga, svojega stvar nika. Kako se zave, da naj bi tudi njegovo delo bilo služba božja. Kako molitev, združena z delom, vzame delu prokletsvo in težo, nevoljo in nepotrpežljivost, kako nauči človeka delo posmatrati za pokoro, pa ob enem opravIjati z njim dobra dela. Daj Bog, da bi bilo med nami veliko takega od molitve ožarjenega dela! Ekisijani po dejanjn. Pri velikih vojaških orožnih vajah je stotnik izgubil gumb na suknji in je komandiral: Kro jjač, nastopiti! In iskali so krojača in ko so ga našli, so ga pripeljali pred gospGda stotnika. Ta je ukazal: Gumb prišiti! Tu pa je vojak, ki je stal pred njim, z vso spoštljivostjo povedal: Jaz se samo pišem Krojač, v resnici pa niscm! — Žalibog, da morajo tudi nekateri kristjani priznati: »Mi se samo le amenujemo kristjani, pa nismo. Nismo, ker ne izpolnujemo, kar vera zahteva ©d nas.« Sedaj ob velikonočnem času Cerkev nekako pregleduje in ceni svoje čete, svoje prave vernike. Sedaj je povelje: »K spovednicinastopiti! iK ofchajilni mizi nastopiti!« Kdor je kristjan po dejanju, to povelje tudi vcstno izpolni. Vzgoja brez Boga. Na Dunaju je bogat oče vzel domačo učiteljico za svofjega fanta, Ko je prišla v hišo, ji je zaibičal: »Enkrat za vselej vam povem, Tda mojemu otroku ne govorite nikdar nič o verskih stvareh!« Črez nekaj let jje tožil isti oče: »Meni se zdi, da postaija moj fant bolj žival kot človek!« Ali se to danes ne ponavlja tolikokrat? Kaj dela verna mladisa. V Braziliji Bo priredili velik mladinski kongres. 11000 mladinskib. organizacij se ga je [udeležilo po svojih odposlancih. Glavnemu zborovanju pred stolnico v meBtu San Pavlo je prisostvovalo 20 tisoč .iudeležencev z godbami in zastavami. iRazen čisto verskib. prireditev, kakor skupnih sv. obhajil, skupnega češčenja Najsvetejšega, so imeli še razna eborovanja in posvetovanja, na kat»rih so se posvetovali o vzgoji k čistosti Sn o pobijanju brezverstva na javnfh šolah, o odporu proti umazanosti po časnUcih, kinih in gledališčih, o podpiranju krščanskega tiska, o duhovnih vajah itd. Tako dobiva dobra stvar vedno novih pristašev in borcev. Cetkev za delavce. Na Francoskem Imajo posamezne škofije vsako leto Bkofijska zborovanja odposlancev krSčanskih organizacij. Na letošnjem zborovanju pariške škofije se je poseb no povdarjalo, da morajo vse katoliške organizacije in vsak pravi katoličan pripomoči, da se pomaga delavcem, kl predvsem v Parizu živijo v silno bed- nib. razmerah.