S t a n k o K o t n i k Mar ibor B R A L N A Z N A Č K A KOT E D I N S T V E N A M O Ž N O S T IN P O M E M B E N P O G O J ZA O R G A N I Z I R A N D V I G B R A L N E K U L T U R E V U S M E R J E N E M I Z O B R A Ž E V A N J U * Bra lna k u l t u r a v v sem svojem p o m e n u j e š irok pojem, za naš t ok ra tn i n a - m e n prerazsežen, zato m u m o r a m o ka r na zače tku obseg us t rezno omej i t i in področ je miš l jene de javnos t i ožje opredeli t i . S t em pa se bomo, se zdi, samo pribl ižal i p rece j ob iča jnemu p o j m o v a n j u b r a l n e ku l tu re . V misl ih n a m bo to re j b r a l n o s p r e j e m a n j e in čisto posebno u č i n k o v a n j e t ist ih besednih s tvar i tev , k i so obl ikovane z ume tn i ško težnjo, se p r av i leposlovnih kn j i ževn ih del, ob s t r a - ni pa puščamo poučna in in fo rmat ivna . V skladu s t akšno zamej i tv i jo po jma b r a l n e k u l t u r e bomo tud i pod b ra lno vzgojo kot po t jo do n j e določno razumel i eno od smer i es te tske vzgoje. Seveda pa j e le-ta, kako r vemo, z m e r a j večvalentna . Z n j o s ta n a m r e č tesno spojeni in p rep le ten i t ako m o r a l n a kot in te lek tua lna vzgoja h k r a t i z izobraževalno se- s tavino t e r n j e n i m i učinki . Ob u re sn i čevan ju es te tske vzgoje in i zobraževanja se v k l j u č u j e in razv i ja t ud i v r s ta r azumsk ih funkc i j , p redvsem pa es te tske vse- b ine zbuja jo , bogat i jo in u t r j u j e j o človekova et ična čustva ter m o r a l n e lastnosti . P o t e m t a k e m poteka tud i b ra lno k u l t i v i r a n j e v z n a m e n j u klas ičnega t r ip - t iha pedagoških smot rov : mater ia lnoizobrazbenega , fo rmalnoizobrazbenega ali funkc iona lnega in vzgojnega ali v rednos tnega . Z a d n j i j e po vp l ivu na uživalca l i t e r a tu re gotovo da n a j p o m e m b n e j š i in na jmočne j š i . P rvob i tn im človekovim umetn i škodož iv l j a j sk im p o t r e b a m pa se p r i s r ečevan ju z lepo kn j i ževnos t jo se- veda lahko iz las tnega ali nač r tno pr ivzgojenega zan iman ja v m a n j š i ali večj i m e r i p r id ruž i jo še posebni, umetn iškoraz iskovaln i nagibi , ko stopi v osp red je v p r a š a n j e obl ikovanost i umetn i škega sporočila. Vse n a k a z a n e smot re n a j d e m o kot na loge p r e d m e t a slovenski jezik in k n j i - ževnost navedene tud i v novem učnem n a č r t u skupne vzgojno- izobrazbene osnove v u s m e r j e n e m izobraževan ju (1979), to re j za p rv i dve let i pokl icnega šo lanja . Zas tav l j en i so z našega splošnega nače lnega družbenopol i t ičnega iz- hodišča, zagotovit i mlad in i v učno-vzgojnem procesu možnost i za vses t ranski r azvo j osebnosti v d u h u samoupravnega socializma. Omembe v r e d n o je, da obsegajo t i smot r i p o m e m b e n del — ka r polovico — od vseh p redv iden ih p r i p r e d m e t u slovenščina, zapisani pa so seveda v skopem, suho s t v a r n e m she- m a t s k e m slogu u r adn ih pedagoških dokumentov . Glasi jo se tako: * Referat na IX. kongresu Zveze slavističnih društev Jugoslavije oktobra 1979 na Bledu. — Učenci se usposabljajo za estetsko doživl janje ter za razumevanje in vrednotenje pomembnih del iz slovenske književnosti, iz književnosti naro- dov in narodnost i SFRJ in iz svetovne književnosti ; — si razvi ja jo miš l jenje in čustvovanje; — si obl ikujejo odnos do k u l t u r n i h vrednot, posebno do knj ige; — se n a v a j a j o na samostojno t r a j n o . . . slovstveno izobraževanje; — si uzaveščajo odnos do . . . besedne umetnosti . Poudar jeno je torej usposabljanje, razvi janje , uzaveščanje, n a v a j a n j e n a . . . Mogoče si bomo kda j med učno-vzgojnimi smernicami le upali zapi- sati tudi še enega od prvinskih namenov besedne umetnosti — tega namreč, da n a j mlademu človeku nudi estetski užitek. V slogu mladostnega žara in osebnega doživetja prevzetega mladega b ra l - ca pa lahko zazvenijo gornje pedagoške postavke zelo čustveno in miselno vzne- seno: »Knjiga se mi zdi kakor nov svet v našem vsakdanj iku. In k a j je lepšega, kakor da človek živi polno, zavedajoč se sebe in drugih in ve, da diha, čuti, se veseli, pa tudi joče. Knj iga me je učila tudi živeti, ne živeti t javdan, t em- več pokončno, sončno in bogato. In ravno zategadelj, ker vnaša sončnost, glo- bino in resnico v naše bivanje, je zame knj iga skorajda svetinja, ki jo spo- štujem, saj vem, da se za n jo skriva človek, ki je položil svoje srce, svoje znanje vanjo. Do neke mere je gotovo res, da se od knj ig in b r an j a ne da živeti, še bolj res pa je, da se brez knj ig živeti sploh ne da, da enostavno ne moreš mimo te zakladnice, ki te kliče in vabi s svojo razsežnostjo, globino, enkra tnos t jo misli, z resnico in toploto. Knj iga mi je razodela človeka z vso raznolikostjo dušev- nosti . . . razodela mi je s v e t . . . P r av zaradi tega me je tudi zmerom z ne- kakšno magično silo vabila, da sem obirala n j ene plodove, se ohranja la in rast la z n jeno pomočjo.« Tako izpovedno prežeto je označila svoj odnos do kn j ige gimnazijka. (Alenka Čretnik, gl. zbornik 10 let Prežihove bralne značke, str- 70.) S t rokovnjak za književnost pa je utemelj i tev, zakaj beremo leposlovna dela in kakšna je n j ihova družbena vloga, strnil v nas lednje misli: Niti najsrečnejš i človek ne more osebno v resničnosti doživeti takšnega življenjskega obilja, kot ga n a j d e v umetniškem doživetju knj iževnega dela. Močno književno delo dodaja posamičnemu ozko zamejenemu živl jenju to- likšno živl jenjsko obilje, mu odgovarja na najglobl ja vp rašan ja o človekovi usodi, kot tega ne more doseči niti ena človekova dejavnost . Zaradi tega ni p rave ku l tu re brez knj iževne kul ture , ne more biti p rave vzgoje mladine brez pr idobivanja knj iževne izobraženosti. (Po Zdenku Škrebu, gl. zbornik Uvod u književnost, Zagreb 1969, str. 20.) Tako smo na kra tko pregledali smotre bra lne ku l tu re in vzgoje v nazna- čenem smislu s stališča človekove osebne kot tudi družbene potrebe. Sodobna pedagogika poudar ja za estetsko vzgojo in izobraževanje tr i te- mel jne postavke: — da obstaja organska posameznikova in družbena potreba po estetskem oblikovanju živl jenja in po estetski kul tur i , — da so možnosti za razvoj in obl ikovanje estetskega smisla v vsakem človeku in ne samo v izbrancih, — da pa razvoj estetskih sposobnosti ne poteka sam od sebe in sta zato potrebna načr tna skrb ter sistematično prizadevanje, ka r posebej obvezuje ustanove, k j e r je vzgojno delo zasnovano na jbo l j organizirano, to je šole vseh vrst, in da se možnosti širijo zlasti z r azv i j an jem prostovoljnih dejavnosti učencev. (Prim. Enciklopedijski rječnik pedagogije, str. 234, in Pedagogika I, str. 542 si., 580.) Za bralno vzgojo mladine kot vejo estetske vzgoje lahko s poudarkom rečemo, da smo v Slovenij i poleg tradicionalnih rednih obveznih šolskih ob- lik razvili in uvel javi l i poseben in učinkovit sistem širšega načr tnega delo- vanja , ki po zamisli in izvedbi dodobra ustreza zgoraj navedenim osnovnim postulatom. To je naše znano tekmovanje za bralno značko ali k ra tko bralna značka, ki je p rav to jesen stopila v svoje dvajseto akcijsko leto. Gre za širo- kopotezno zastavl jeno in bu jno razvejano g iban je z zanimivim svojevrstnim dvojnim značajem organizacijskega modela: z neposredno operat ivno bazo v okviru šolskega sistema učno-vzgojnega dela po eni s t rani in z obliko samo- stojne področne zasnovanosti posameznih bra ln ih značk po drugi. Vključi tev akcije med interesne prostovol jne dejavnost i učencev na šolah n a j zagotovi čimvečji uspeh pr i p r i t egovanju mladih bralcev in pr i delu z nj imi, področna organiziranost s posebnimi odbori in zbori sodelavcev pa oh ran ja značkam samosvoj, »nešolski« značaj in j im omogoča plodnejšo samoupravno poveza- nost s širšim družbenim okoljem ter tudi medsebojno v okviru vse Slovenije. Letni potek t ekmovan j za bra lno značko je v osnovi t ak : razglasitev za- četka z objavo bra ln ih programov, pogojev in zahtev, pr idobivanje učencev za udeležbo, organizirani skupinski pogovori o prebran ih delih (v prostem času) in sklepna slovesna podelitev bralnih značk ter knj ižnih in spominskih pr iznanj . Programi, ki j ih ponudimo mladini, so sestavljeni iz kval i te tnih del predvsem sodobnih slovenskih in drugih jugoslovanskih pisatel jev in pesnikov in omogočajo deloma tudi izbiranje. Akci ja za z b u j a n j e bra lnega interesa pr i mladini je bila sprožena ob sa- m e m začetku reformiranega obveznega šolanja in zares v duhu novega peda- goškega ozračja. Ker j e bila spočeta v rodni deželici Prežihovega Voranca in po nekem nak l juč ju ravno ob desetletnici pisatel jeve smrti, je naravno, da je naša prva bra lna značka dobila ime po tem vel ikem ustvar ja lcu-revolucionar ju . V dvajset le tnem t r a j a n j u tega vseskozi smotrno razvijajočega se ku l tu r - novzgojnega pr izadevanja lahko ugotovimo dve razvojni obdobji: — Prvo desetletje od 1960 do 1970 je »mobilizacijsko« obdobje, Čas ozemelj- skega š i r j en ja bra lne značke in organizacijskega izgrajevanja . V teh letih uve- l j av l j an j a se je g ibanje razširilo iz t reh začetnih in v tem smislu pobudniških koroških občin (Ravne, Slovenj Gradec, Radl je; v dravograjski je tekmovanje zaživelo pozneje) na celotno Slovenijo in po zgledu Prežihove značke se je ro- dilo čez dvajset področnih bralnih značk, poimenovanih po slovenskih pesni- kih in pisateljih. Obenem je to čas pionirskega us tva r j an ja potrebne mater ia l - ne osnove za bralno akcijo, kronan z izidom prvih sto knj ig posebne zbirke Moja knjižnica. Pregled glavnega doga jan ja v prvem deset le t ju je skušal zajet i svojevrsten zbornik z naslovom 10 let Prežihove bralne značke (Mladinska kn j iga 1970, uredi l L. Suhodolčan), manifes ta t ivno pa ga je zaključil množičen shod s kul - tu rn im sporedom v Prežihovih Kot l jah juni ja 1970. — Drugo desetletje od 1970 do 1980 j e obdobje u t r j e v a n j a pozicij bralnega gibanja v zavesti naše skupnosti in čas vidnejšega družbenega po t r j evan ja po- mena ter dosežkov tekmovanja za bralno značko z vsemi spremljevalnimi de- javnostmi. P r i znan ja Zvezi bralnih značk Slovenije si sledijo tako: leta 1974 listina Zmajevih otroških iger iz Novega -Sada, 1975 kipec France ta Bevka za- ložbe Mladinska knjiga, 1977 odličje Svobode z zlatim listom Zveze kul turnih organizacij Slovenije in istega leta p laketa Zveze pr i ja te l jev mladine. Obenem je to obdobje prodora ideje bralne značke čez meje SR Slovenije. Na jp re j med zamejske rojake v Itali j i na Tržaškem (žal pa še ne na Goriškem), zatem med Korošce v Avstr i j i in p rav za dvajsetletnico še med porabske Slo- vence na Madžarskem, tako da se je znački posrečilo zajeti vse naše narodno- stno ozemlje, zakoreninja pa se tudi med zdomskimi rojaki v raznih evropskih državah. Bralna značka je postala del slovenske ku l tu rne in narodne zavesti in je svojo življenjsko silo potrdila nadvse prepričlj ivo. Poleg tega je n jen uspeh spodbudil zgledovanje še v nekater ih drugih naših republikah. Število značk se je ustalilo; kot pe t indvajse ta se je pridružila madžarska (imenovana po Ferencu Mora) na dvojezičnem ozemlju v P r e k m u r j u , nastala pa je tudi posebna mladinska značka (Borisa Kidriča) za družboslovno l i te- raturo. Usmer jevalna dejavnost Zveze bra ln ih značk se je v tem času izpopolnila z začetkom izda jan ja informat ivnih brošur z nasveti in navodili za izvedbo tekmovanj (Bralne značke danes, 1976; Bralne značke v osemnajstem letu, 1978). Rezultate in izkušnje dvajset le tnega dela množice izjemno požrtvovalnih organizatorjev, men to r j ev in podpornikov bralne akcije med mladino je na kratko mogoče podati samo v skopem sintetičnem orisu. Dragocena spoznanja so tako številna in raznovrstna, da j ih bom lahko le povzel ali nakazal. Faktor povečanja števila tekmovalcev je dosegel edinstveno velikost tisoč. Konkretno povedano — na mesto 120 organiziranih mladih bralcev v p rvem letu značke j ih stopi zda j v enem letu 120.000, kar je več kot polovica vseh na- ših šolskih obveznikov. Magično mejo sto tisoč smo presegli že t r ik ra t zapored in mislim, da se bo prav za dvajsetletnico število vseh udeležb v bralni akciji zaokrožilo na mili jon. Posebne pozornosti je vreden podatek, da se je učiteljem in vzgojiteljem posrečilo pri tegnit i tudi mladino, ki je kakorkoli prizadeta, te- lesno, duševno ali osebnostno razvojno (vzgojno). Upravičeno se lahko vprašujemo, kater i so odločilni vzroki za tako epohal- no rast t ekmovanj za bralno značko in za tolikšne količinske dosežke. Namesto nava j an j a bolj ali m a n j podprt ih razlogov bom ra je opozoril na nekatere izkri- stalizirane stalnice v naši akciji, ki se more jo razumeti tudi kot odgovori. Te uvel javl jene značilnosti so: prostovoljnost udeležbe, duh kolektivnosti in pr i - padnostna zavest, motivacijske organizacijske oblike z značko kot pomembnim povezovalnim simbolom, stopenjska zasnovanost po starosti z nerazvrščajočo tekmovalnostjo, širina možnosti in odprtost za pobude. Posebej glede na na- črtovalce in izvajalce akcij pa zraven še: poklicna zavest kul turnovzgojnega po- slanstva, iz n j e izvirajoča estetska in idejna usmerjenost programske politike, ki še posebej vk l jučuje dela s tematiko narodnoosvobodilnega boja, rast iz baze in plodna povezanost z družbenim okoljem ter visoka s topnja samoupravne orga- niziranosti z dosledno nehierarhičnost jo in neprofesionalnostjo. Zato je tembolj razumljivo, k a j vse se je ob bralni znački razvilo in kul- turno oplemenitilo naše življenje. Prikličimo si v spomin le važnejše sprožene 5 65 dejavnosti : srečanja s kul turn imi ustvar ja lc i in umetniškimi poustvarjalci , lite- ra rne ekskurzije, širokopotezne kul turne prireditve, proslave in manifestacije, besedno in likovno ustvar ja lnost učencev, pomembne založniške in knjižnične akcije ter kul turnospomeniške akcije. Kot enkra ten založniški pr imer n a j ome- nim dve izjemni leposlovni zbirki Mladinske knjige, ki ju je rodila značka in sta v k ra tkem času dosegli naklado več mili jonov izvodov: to sta t emel jna zbir- ka Moja knjižnica in z anke t i ran jem tekmovalcev dobljena zbirka zlatih knjig. P r i slednji gre torej za neposreden vpliv mladih bralcev na programsko dejavnost. V tej zvezi se mi misel ustavl ja pri častnem pr iznanju Zveze bralnih značk in Mladinske knj ige »zlata knjiga« (plaketa z diplomo), ki bi se moralo kot po- membno potrdilo in vodilo dosledneje uveljavit i . Pa ob neuspešnem prizadeva- n ju za poseben knjižni klub mladih bralcev, ki bi jih na j zdaj vsaj nastali klub za odrasle (Svet knjige) načr tneje upošteval. Silnice bralne značke učinkujejo torej v širokem polju, n j ihov vpliv se pokaže zdaj tu zdaj tam, kot npr. tudi v uspešni bralni akciji med odraslimi v radgonski občini ali v zbirki najlepših knj ig po izbiri odraslih. K l jub vsem zares velikim dosežkom dvajset le tnih pr izadevanj za pribli- žanje dobre knjige mladini pa se nam poleg skrbi za nenehno kakovostno iz- popolnjevanje delovnih oblik in programske politike kot zelo žgoč odkriva po- seben problem: šibek odziv na bralno akcijo na šolah druge stopnje, kar je v tem t renutku gotovo središčni problem našega gibanja. V minulem šolskem letu 1978/79 se je v poklicnih šolah, št ir i letnih strokov- nih šolah in v gimnazi jah v Sloveniji izobraževalo čez 80.000 učencev, med tek- movalci za bralno značko pa jih je bilo samo kakih tisoč. Ali je po ustrezni p r imer jav i statističnih podatkov resnično mogoče soditi, da bralni interes pri srednješolcih tako strahovito skokoma upade in se nenadoma pokaže v razmer ju 1 : 20 glede na zanimanje v osnovni šoli? To se nam zdi preprosto nemogoče. Pa tudi izsledki pedagoške raziskave o prostem času šolske mladine, ki jo je opravil leta 1974 Rudi Lešnik (gl. Otrok in knjiga 4, Maribor 1976), takšnega sklepanja niti malo ne dopuščajo. Iz anketnih odgovorov namreč izhaja, da je b ran je povesti in romanov — tako se je glasilo vprašanje — med 15. in 19. le- tom zelo pri l jubljeno, saj je s 47,5 °/o zaivzelo med številnimi dejavnostmi v pro- stem času prvo mesto. Pr i tem je poučno, da ni pri bralnem interesu pomemb- nih razlik niti glede na leta starosti v omenjenem razponu niti med dobrimi in slabimi učenci. Po drugi s trani pa so nam v opozorilo sicer nekoliko pričakovani kazalci odnosa do knj ige glede na socialno okolje in poklicno usmeritev. Na j - nižji interes je bil ugotovljen pri učencih v gospodarstvu, p r imer ja lna faktorska lestvica pa je takšna: učenci v gospodarstvu 1 (kot izhodišče) — osnovnošolci 1,23 (anketa leta 1970; gl. Otrok in knjiga 1, 1972) — učenci s trokovnih šol 1,43 — gimnazijci 1,92. V pr ikazanem razmer ju je za naš problem zanimivo še nekaj : da po teh sicer neistočasnih podatkih učenci strokovnih šol in gimnazijci z že- ljo po b ran ju celo občutno prekašajo osnovnošolce. Rudi Lešnik ugotavlja, da pr ide okoli 14. leta do drugega prelomnega obdobja v pozitivnem odnosu do knjige, ko mladi »že globlje obračajo pozornost vase in jih poleg socialnih za- čenja jo zanimati psihološka vprašanja , odnosi med spoloma, n ravna vprašanja , hk ra t i pa se že vneto spogledujejo z vzori, ki j ih iščejo v živl jenju in v romanih« (Otrok in knjiga 4, str. 49). Tu se nam zastavl jata dve vprašanj i . Prvo: Ali teh spontanih bralcev na srednj ih šolah zares ni mogoče pridobit i za vključi tev v načr tno »kolektivno« akcijo bralne značke, ki nudi kul turnovzgojno nedvomno širše in globlje mož- nosti kot le posamično priložnostno poseganje po knjigi? In drugo: Na kak način potem ogreti za b r an j e tistih skoraj 40°Zo učencev s podeželja in blizu 2 0 % mestnih, ki sami od sebe nikoli ne na jde jo poti do leposlovnegea dela? Pri tegnit i moramo mnen ju navedenega raziskovalca, »da je potrebno bra l - ce vzgajat i pravočasno in jih tudi vz t ra jno negovati, da se potreba po b r an ju razvija in krepi, ne pa zaradi kakšnih drugih vplivov usahne ali poplitvi, da se zadovoljuje z man jv redn im branjem«. In nadalje, da se bo treba, če hočemo doseči višjo raven bran ja , »še močneje organizirati dovolj zgodaj, da bo knj iga ne samo dostopna vsej mladini, temveč potreba, ki jo bodo zadovoljevali radi ob vsaki ustrezni priložnosti, ko bi j ih morebit i ogrožalo dolgočasje ali brez- delna praznina« v neugodnem socialnem okolju. (Knj iga — zaželena prijateljica, Otrok in knjiga 4, str. 52 in 53.) Mimogrede: resnično škoda, da anketni vpra - šalnik učencev s rednj ih in poklicnih šol ni povprašal o stališču do bralne značke. Posamezni pedagoški delavci namreč že vrsto let radi načenja jo zdaj tu zdaj t am nekakšno »akademsko« debato, ali je tekmovanje za bralno značko na šolah druge s topnje pr imerna vzgojna oblika ali pa bi ga ti nekoliko starejši učenci odločno odklonili. V resnici za naše načelne dvomljivce dileme sploh ni, ker so vnapre j in nepreklicno prepričani, da je l juba bra lna značka lahko samo preprosta pionirska zadevščina, ki so ji mladostniki urast l i (a ka r — seveda — spet nikakor ne vel ja za vse bolj pospeševano navadno zbiranje vsakršnih značk . . . ) . In ko zagovar ja jo svoje nazore s sklicevanjem na de janske praznine, zamenju je jo posledice z vzroki. Pr i tem vede ali nevede spregledujejo dvoje važnih dejstev: prvič — da smo prav takšne ugovore, da je bra lna značka ne- primerna, dolgo poslušali tudi za mestne osnovne šole nasproti podeželskim in smo jih morali zavračati , dokler jih ni sam razvoj značke v Mariboru in L jub- l jani s t r ičetr t insko udeležbo pošteno ovrgel; in drugič, da je vendar le tudi vrs ta srednj ih šol — zlasti še gimnazij — ki so bralni znački zaupale in zato dosegle lepe uspehe, večkrat p rav zavidljive (npr. stiška gimnazija, neka j časa kočevska; celjska, vseh dvajset let ravenska). Zdi se mi potrebno opozoriti, da sta bili dve posebni s topnji bralne značke namenjeni poklicnim in s rednj im šolam že od vsega začetka in da prvi s ta tut ni predvideval n ikakršnega ločevanja razen seveda programskega in glede zah- tevnosti. Vse je bilo zastavljeno enotno — od odbora bralne značke pa do skupne manifesta t ivne sklepne proslave. In tako je na nekater ih področjih tudi sedaj. Drugod pa je bila naravna pot žal presekana in prišlo je do enostranskega razvoja z omejevanjem tekmovanj na osnovne šole. To je bila napaka, ki smo se je sicer zgodaj zavedeli in jo skušali odpraviti , nismo pa pr i reševanju proble- ma dovolj upoštevali nujnost i odločnega prehoda od načelnega razprav l jan ja v prakso, v načr tne in povezane akcije. Skra tka — ker se nismo zadosti posvetili u s tva r j an ju pozitivnega razpoloženja na vseh f ron tah in nismo mobilizacijsko izkoristili posameznih vidnih uspehov, smo namesto aktivnih žarišč dobivali otočke, ki so nam tu in tam celo potonili. Moč premalo opaženih ali vase za- prt ih zgledov namreč rada uplahne. Položaj so gotovo oteževale tudi neka te re objekt ivne okoliščine. Društva pr i ja te l jev mladine, ki so mars ik je z veliko vnemo prevzela pr i bralni znački pobudo, so imela za svoje področje delo s pionirji , ne pa z mladino- Sla- visti šol druge s topnje pogosto niso bili poklicno zadosti povezani in so bili po- 5* 67 nekod tudi v podre jenem položaju ali se niso znali ustrezno uveljavit i . Zavze- tost posameznega učitelja je namreč za uspeh odločilna, to so potrdile izkušnje. Posebno v večjih mestih s koncentracijo poklicnih in strokovnih šol je zaviralno učinkovala nj ihova raznolikost. Drugod je slonelo delo z bralno značko na enem samem človeku in z n jegovim odhodom je zamrla še značka. Cokla so lahko bile premalo razvite srednješolske knjižnice in posledica je bil umik namesto boja za nj ihov razvoj z značko na praporu. Povrh je centralizirana pedagoška nadzorno-svetovalna služba posvečala bra ln im akci jam vse m a n j pozornosti. Tako smo nu jno prišli do s tanja , kakršno se zrcali iz besed ene izmed or- ganizatork značke: »Mnogo mladih vzt ra ja pr i t ekmovanju za bralno značko osemkrat neprekinjeno od 1. do 8. razreda. Marsikater i bi želel nadal jevat i v s rednj i šoli, a žal se v teh šolah ta oblika b r an j a še ni dovolj razvila.« (Zvonka Jedlovčnik, Obzorja, Metalurgova ku l tu rna priloga, Slov. Bistrica 1978). Dodaj- mo, da so v te j občini v Cankar jevem letu zase našli rešitev: n j ihova poklicna kovinarska in lesna šola je pr i prvem tekmovanju pri tegnila sicer le 12 mla- dincev, pr i drugem pa že 38. Učenec zadnjega le tnika je svoje sodelovanje u te- melj i l tako: »Letos t ekmujem za bralno značko devetič. Za b r an j e in tekmo- van je sem se odločil skupa j s svojimi sošolci, ki p rav tako radi segajo po dobri in lepi knjigi. Ob tem pa se ne zmenimo za posmeh nekaterih, češ da v poklicni šoli b r a n j e ni več potrebno. Iz izkušenj vem, da je za nas mlade kn j iga čudovita pri jatel j ica, učiteljica in vzgojiteljica.« (Vladimir Ganzitti, om. Obzorja 1978. — Pr ipomba: mladi kovinar si je zaradi takšne ku l tu rne usmerjenost i po vstopu v tovarno pridobil ugled tudi med svojimi novimi sodelavci, kakor je poročala delegatka bra lne značke na zboru novembra 1979 v Ljubljani.) Nepretrganost organiziranega prostovoljnega branja je torej ob resni volji mogoče ohraniti. P r i tem ne mislimo na priložnostne, bolj manifes ta t ivne ude- ležbe posameznih šol, s kater imi so ponekod jubi le jno počastili na p r imer Can- ka r j ev spomin, temveč na zrele odločitve iz lastne pobude in s t ra jne j šo veljavo, kot je bila na pr imer vkl juči tev celjske gimnazije: v letošnjem dvana j s tem letu rednih tekmovanj bo n j ihov letopis zabeležil že blizu tisoč uspešnih udeležb skupno in mars ikater i učenec sodeluje v vsakem razredu. Če bi š tudijsko obde- lali in osvetlili vsa takšna pr izadevanja na našin s rednj ih in poklicnih šolah, bi se izkazalo, da je bralna značka tudi na te j s topnj i po t r j ena možnost in pomem- ben pogoj za uspeh plodnejše knj iževne vzgoje, k l jub temu da še ni množičen pojav. Videti je t reba bistvo in pravočasno spoznati ovire, da bi j ih lahko obvladali. Predvsem pa to: zavedati se moramo, da je p rav sedanji t r enu tek odločilen in da smo v tem smislu na prelomnici. Čas bl ižnje korenite preosnove šolskega sistema usmerjenega izobraževanja z dvoletno skupno programsko osnovo je za našo akcijo resnično ugoden tako v pedagoškem kot družbenopolit ičnem po- gledu. Samo — biti moramo osveščeni, p r ipravl jen i psihološko, moralno in or- ganizacijsko. S preroki čakan ja na umir jen i tek reformiranega šolanja bi ostali na bregu. Z zagovorniki vsakršnih individualističnih oblik ne bomo prodrl i v širino in ustvari l i t radicije. Z vso resnostjo, odgovornostjo in vnemo moramo začeti us tvar ja t i akcijska jedra in jih načrtno povezovati v t rdno mrežo. Edina realno kvalif icirana subjekt ivna sila, ki je ta t renu tek sposobna prevzeti zahtev- no pobudniško, načr tovalno in usklajevalno nalogo, je naše republiško Slavi- stično društvo skupa j z društvi po posameznih področjih Slovenije. Na pomoč bodo seveda morali priskočiti številni drugi — od Zveze bralnih značk, Zveze ku l tu rn ih organizacij, ku l tu rn ih in izobraževalnih skupnosti, mladinske orga- nizacije, šolskih vodstev in s amoupravn ih organov, zavoda za šolstvo i tn. do vsakogar , ki m u j e resnično za zdrav k u l t u r n i razvoj naše mlad ine . Delovna telesa in komisi je od os redn j ih do področnih čaka t emel j i t p re t res mnogih vp rašan j , o ka t e r ih smo sicer že večkra t r azprav l j a l i in o ka te r ih p r e - miš l ja ali j ih n a k a z u j e tud i M a r j a n a Kobe v svojem r e f e r a t u Pogledi na tek- movanje za bralne značke na šolah druge stopnje, ob j av l j enem v mar iborsk i re - vi j i Otrok in knjiga 6 le ta 1977 (vprašan je knj iževnos t i za mlados tn ika , us t rez- n ih zbirk, odzivnosti m lad ih idr.). P r i t e m delu bo lahko v dobrodošlo pomoč razvid uve l j av l j en ih oblik, uspešnih p r i j e m o v in dobr ih reš i tev dva j se t l e tne t r a - dicije, pa n a j g re za vsebinska, estetska, i de jna ali založniška v p r a š a n j a b ra ln ih programov, za nač in pogovorov o kn j igah , za čimbolj tvo rno v k l j u č e v a n j e mlad ih v soodločanje p r i š tevi lnih zadevah, za poživl jeno vlogo šolskih knj ižnic ali k a j drugega. Venda r : m o r a m o se varova t i g ledan ja , kakor da so za uve l j av i t ev b r a l - ne akci je med osnovnošolci bile že v n a p r e j znane vse pos tavke in bili izpolnjeni vsi g lavni pogoji, m e d t e m ko n a j bi bilo s t a n j e na nas ledn j i s topn j i povsem raz- lično. Tak pr is top k v p r a š a n j e m in p rob lemom ni ust rezen, ke r v resnici p r e - mika izhodišča. Navsezadn je bo umes tno preg leda t i tudi, koliko se kandida t i za uč i te l je ma te r inšč ine med svoj im š tud i j sk im usposab l j an j em s reča jo in sezna- ni jo s to p rob lemat iko in k a j se da storiti . Začetek t r e t j ega dese t le t j a b ra lne značke v Sloveni j i n a j bi bil to re j za- znamovan z resn imi skupn imi p r i zadevan j i za nač r ten dvig b r a l n e ku l tu re v s r edn j em u s m e r j e n e m izobraževanju , pot pa n a j n a m kaže b r a l n a značka, pojav, k i je zanimiv in i z j emen v pedagoškem, psihološkem, k u l t u r n e m in sociolo- škem pogledu. Z u s a m m e n f a s s u n g Der Beitrag aktualisiert das Bedürfnis nach einem planvollen Aufschwung der Lesekultur unter der Jugend auf der Stufe der Berufs- und Mittelschulen und zeigt begründet das Leseabzeichen als die motiviert einzigartige, aber leider zurück- gesetzte Möglichkeit. Der Wettbewerb um das Leseabzeichen ist eine besondere, nach Altersstufen organisierte Form des Angewöhnens an das Buch und der literarischästhetischen Erziehung der Jugend, die durch folgende Haupteigenheiten charakterisiert wird: Freiwilligkeit der Beteiligung im Geiste des Kollektivismus und ohne Erfolgsabstufun- gen, Führung durch einen Mentor, ausgewählte Programme aus der gegenwärtigen Literatur, Gespräche über die Werke und feierliche Verteilung der Leseabzeichen sowie der Bücher- oder anderer Zuerkennungen. Die Aktion bereichern noch Begleittätigkeiten wie Begegnungen mit Schrift- stellern, Kulturveranstaltungen, literarische Exkursionen und anderes, aber ihre einflussreiche Kraft kommt auch im breiteren gesellschaftlichen Lebenskreis zur Geltung, so in der Verlagstätigkeit (Anregung zu neuen Sammlungen mit hohen Auf- lagen), in den Bibliotheken (Bereicherung der Bücherbestände) und sogar in der Errichtung von kulturellen Gedenkstätten, was dem Leseabzeichen den Charakter einer bedeutungsvollen kulturellen Bewegung verleiht. Das erste Leseabzeichen, nach Prezihov Voranc genannt, wurde im Jahre 1960/61 auf den Schulen in den Gemeinden Ravne na Koroskem, Slovenj Gradec und Radlje ins Leben gerufen. Nach seinem Vorbild entstanden in den folgenden Jahren zahl- reiche Leseabzeichen mit dem Namen der einheimischen Dichter und Schriftsteller in der ganzen Sozialistischen Republik Slowenien. In seinem zweiten Jahrzehnt hat es sich in dem kulturellen und nationalen Bewusstsein befestigt und verbreitete sich auch unter die Slowenen ausserhalb der Mutterheimat. Das Zahlwachstum der mit diesem Symbol verbundenen jungen Leser war aussergewöhnlich und es nehmen jetzt jährlich schon über 120.000 (mehr als die Hälfte der Schulpflichtigen) daran teil, die Summe aller Teilnehmer in den zwanzig Jahren aber nähert sich einer Million. Im zweiten Teil des Beitrages setzt der Autor besonders das Problem der kar- gen Verbreitung des Leseabzeichens auf den Mittelschulen trotz dem festgestellten Interesse der Jugend aus. Beim Andeuten einiger objektiven und subjektiven Ur- sachen für die unbefriedigende Lage weist er die Meinung ab, dass die Motivierung mit dem Leseabzeichen auf dieser Stufe unangemessen sei, und macht auf die Er- folge einiger Gymnasien bei der Erziehung bewusster Leser aufmerksam. Zuletzt be- tont der Autor das entscheidende Moment der gegenwärtigen Umformung des Berufs- und Mittelschulwesens zu einer einheitlich entworfenen gerichteten Bildung für die planmässige Einführung des Leseabzeichens auch für diese Jugend, damit sie in der Möglichkeit einer umfangreicheren kulturellen Beteiligung und Formung nicht beeinträchtigt wäre. Als bedeutende Anreger und fachliche Berater bei der Orga- nisierung von Wettbewerben müssten sich dieser Tätigkeit vor allem die slavistischen Vereine anschliessen.