352 Šolska kronika • 2–3 • 2021 Blaž Kocen – 200 Kartograf Blaž Kocen se je rodil 24. januarja 1821 v Hotunjah pri Ponikvi. Gi- mnazijo je obiskoval v Celju, licej pa v Gradcu. Bogoslovje je obiskoval v Celovcu, na fizikalnem zavodu dunajske univerze pa je leta 1853 opravil izpit iz prirodopisja, fizike in matematike. Služboval je kot du- hovnik v Šentrupertu nad Laškim, Šoštanju in Rogatcu. Po letu 1849 je prišlo do refor- me gimnazij, ko so potrebovali profesorje. Kocen je dve leti poučeval na gimnaziji v Ce- lju, nato pa v Ljubljani, Gorici in na nemški gimnaziji v Olomucu. Posebej ga je zanimala geografija, za katero je napisal številne učbe- nike za srednje in osnovne šole. Na Dunaju je pomagal pri ustanovitvi zasebnega kar- tografskega podjetja, kjer je začel izdajati atlase za osnovne, meščanske in srednje šole. Prevajali so jih v mnoge jezike in doživeli so številne ponatise. Atlas iz leta 1875 je vsebo- val karto slovenskih dežel. Kocenov zemljepis za narodne šole je prevedel v slovenščino učitelj Ivan La- pajne. Najprej je izhajal v reviji Slovenski učitelj, kjer je bil urednik, nato pa ga je Učiteljsko društvo za slovenski Štajer izdalo v knjižni obliki v Mariboru leta 1877. Drugi, popravljeni natis je izšel leta 1879 na Dunaju v založbi Eduarda Hölzla. Umrl je 29. maja 1871 na Dunaju. 16. oktobra 1898 so odkrili spominsko ploščo na šolskem poslopju na Ponikvi. Tatjana Hojan Ivan Macun – 200 Rojen je bil 23. januarja 1821 v Trnovcih. Na gimnazijo je hodil v Mariboru, kjer v šoli ni slišal slovenske besede. V Gradcu je štu- diral pravo in klasično filologijo, služboval pa na gimnazijah v Celju, Trstu, Zagrebu, Ljubljani in v Gradcu. Živahno je deloval tudi zunaj šole, pisal v tedanje revije in se zavzemal za pouk slovenščine, ki jo je ne- kaj časa tudi brezplačno poučeval. Zbiral je Blaž Kocen (dLib). Ivan Macun (dLib). 353Jubileji narodno blago ter v Trstu deloval v novoustanovljenem Slavjanskem društvu, v Ljubljani pa kot tajnik čitalnice. Njegova najpomembnejša dela so: Cvetje sloven- skiga pesničtva (1850), Književna zgodovina Slovenskega Štajerja (1883), Kratak pregled slovenske literature sa dodanim riečnikom za Slovence (1863) in Kratko krasoslovje o pesničtvu sa dodanim pregledom najglasovitiih pesnikah gerčkih, rimskih, romanskih, englezkih, nemačkih i slavenskih (1852). Poleg tega je napi- sal slovnici nemškega in grškega jezika ter prevedel slovnico ilirskega jezika. Ob njegovi smrti so v pedagoški reviji Popotnik zapisali, da je njegova knjiga Cvetje na mnogih gimnazijah služila za podlago, na kateri se je začela poučevati sloven- ščina. O njegovi književni zgodovini Štajerske pa so zapisali, da je izvirnik, ki ga bodo morali upoštevati vsi, ki bodo pisali o slovstveni zgodovini. Umrl je 27. oktobra 1883 v Gradcu. Tatjana Hojan Anton Dokler – 150 Rojen je bil 11. junija 1871 v Višnji vasi pri Celju. Gimnazijo je obiskoval v Celju in Novem mestu, na Dunaju pa študiral kla- sično filologijo. Služboval je na gimnaziji v Kranju in Ljubljani in postal leta 1918 rav- natelj učiteljišča v Ljubljani, kjer je ostal do upokojitve leta 1932. Izdal je Slovarček k izbranim Ovidi- jevim pesmim Sedlmayerjeve izdaje (1909) in Komentar k Ciceronovim govorom pro- ti Katilini (1909). S sodelavci je sestavil Grško-slovenski slovar (1915). Prevedel je Sa- lustijevo Vojno z Jugurto (1924). Deloval je v številnih društvih, bil član oblastnega šolskega odbora za ljubljansko oblast in član ožjega banovinskega šolskega odbora za Dravsko banovino. Nekaj časa je urejal revijo Dom in svet in sestavil Jubilej- no kazalo za vseh petdeset letnikov Doma in sveta (1938). Deloval je tudi na področju knjižničarstva. Uredil je knjižnico profesor- skega društva, vodil Ljudsko knjižnico Prosvetne zveze in sestavil Imenik knjig Ljudske knjižnice Prosvetne zveze v Ljubljani (1936). Umrl je 22. oktobra 1943 v Ljubljani. Tatjana Hojan Anton Dokler (dLib).