Leto XVII. V Celju, dne 16. januarju 1907. Štev. 7. DOMOVINA J« M 8UW.rt.vl uM H. 3. - Dopb, bU«mlit« (T.B-BrMI, rokopt«! .e ne vnžjs: K™1 S! ".i*?- ™*k 1» pMtulTM>a I ' tadSE, «i™«-3 Deeeee D Eno*. Z. AoJrtko I .e pUtuje od vulie peM-mU^o' 30 rturie. . n>- £.! .KT l^lA01?"" P0*^' ■ l«» « kron I kokm: £ ven je stranka koristila sicer sebi, ne pa oelema slov živi ju •u Spod Štajerskem Živo pa potrebujemo organizurijo, k: bo kot vrbovua narodna instanc*, delovala, odločevala in reševala edino »e strogo-narodna vprašanja, ker le-ta »padajo v delokrog take vrhovne nar «rganizaotom organizacije, ki je izven strank in v kateri so zastopani vsi sloji ter činitelji. ki so ■»erodajni v narodnem in političnem V prvi vrati pridejo polit, stranke in potkično časopisje. V pošto vat i pa je treba tadi razne važne stanovske organizacije, zlasti neodvisoe, aato- nomne urade, občine, stanovska društva in vse slovenske organizacije, ki so po svojem delokrogu razširjene po celi Sloveniji. Da se mora narodno obrambnim društvom odmeriti primerno zastopstvo, tega ni potrebno posebno omeniti -češki nar. svet vodi n. pr. glavno agitacijo za češko ..Osrednjo šolsko matico". Kar se tiče delokrog .< nar. sveta, moramo omeniti, da bodi ta omejen edino le na specifično narodna vprašani«. ki morajo biti skupna vsem strankam. V poštev pride, ravnopravnost našega jezika v šoli iu uradu, ohra-uitev nar. manjšin, primerna razdelitev nar. davka, pospeševanje in podpiranje teženj obrambnih društev in reprezen-tacija na zunaj. Z volitvami nima nar. svet opraviti ničesar, zato zahtevamo, da se rešite na zaupnem shoda v Mariboru točki: — narodni svet — osrednji volilni odbor — ločeno. Ustrojbo nar. sveta moramo prikrojiti popolnoma staj. razmeram; slepo red pirati po češkem vzorcu ue smemo. Glavni orgau nar. sveta je občni zbor, ki se sestane večkrat v letu v svrho rešitve važnih vprašanj. Med tem časom opravlja posle izvrševalni odbor, katerega voli občni zbor. Občni (glavni) zbor volijo popolnoma za se razne narodne sknpine. ki odpošljejo v tu namen svoje delegate. V naslednjem hočemo podati kratko sliko občnega zbora prikrojeno šujerskim I. skupina: polit, stranke: narodna: 5. katoliška: 5 deleg. skupaj: 10 del. II. skupim: časnikarstvo: .Domovina". .Narodni list". .Slov. Gospodar". .N. Slov. Štajerc". .Pos. Straža" po 1 delegata skupaj. 5 del. III. skupina: polit, in stanovske organizacije: staj. slov. dež. odbornik I del., štaj. slov. dež. poslanci 1 del., štaj. slov. drž poslanci I del. kmetaka zveza I deL. slov. trgi 1 deL, odvetniško društvo 1 del., učiteljuko društvo 1 del., štaj. odsek prol. društva 1 del. podružnice c. kr. kmetijske dražbe za Štajersko l del., zadružna zveza 1 del. skupaj: io deL IV. skupina: važne uaiodne institucijo in obrambna di-uštva: štaj. podružnice dr. sv. Cir. in Met. l del. štaj. sokoNka društva I deL, štaj. kr*. soe. zveza t del., štaj. podr Prosvete I del., štaj. podr. slov plan društva I delegata, skupaj: 5 del. članov 30 V. skupina: vsi predsHniki krajnih odborov narjpveta w> obenem odborniki ob«'-, zbora. Toiej bi Ste! . bčni zbor okrog 50 članov V narodno eksponiranih krajih; v mestih in trgih se snujejo krajni odbori n. pr. Maribor. Celje. Ptuj. Ormož. Brežice. Šoštanj. Slov. Gradec itd. Krajne odbore volijo tumošnja narodna društva in nar organizacije, oziroma podjetja: kakor. .Sokol". .Čitalnica", -Izobr. društvo". .Pevsko društvo", .Podružnica družb«- sv. Cir. in Met,", tamošnje trgovsko, učiteljsko društvo, župan, oziroma obč. odbornik, č« je občina slovenska itd. Ti krajni odbori se po svoje konstituirajo, lakor n. pr. | podružnice družbe sv. Cirila in Metoda, in volijo svojega predsednika, ki je ob enem odbornik občnega i glavnega) zbora. Končno bodi še povedano, da ima lahko vsak odbornik, bodisi pri občnem zboru ali krajnem odbora svojega namestnika, ki sme prisostvovati vsem sejam, na katerih pa ima naiao posvetovalno pravico. 1. SvetoTDo-polittfni pregled. Poravnava s Ogrsko. Prvo čitunje to poravnave je zvršeno. V tem so se menjali samo nazori o celem kompleksu spornih vprašanj. Stanje j« brezupno na eni in na drugi strani. O vprašanjih, ki so le majhne, postranske veljave, ločijo nas le male zapreke, v glavnik in načelnih vprašanjih stoje pa poravnavi nepremagljive zapreke ua polt Avstrijci je na slabšem, ker stoji neupogljivo na stališču politične in gospodarske edinosti, dočim stoje Madžari trdno na stališču svoje popolne neod-vianosti, katero bodo tadi dosegli, č« prej ne. pa 1917, ko potečejo vse trgovinske pogodbe s tujimi državami. Do te dobe ostane Ogrsko v razmerju reciprocitete. kar je za njo v finančnem oziru jako ugodno, potem pa se bode politično in gospodarsko osamosvojilo Ako bi se Avstrija dane« postavila na stališče popolne ločitve, bi nam Madžari morali to ločitev plačati in bi jo radi plačali, 1917 L jim pade samo-stalnoct kakor zrelo jabolko v naročje brez najmanjše žrtve. LISTEK. Oiogen. loiMi t«f»»Ai Af|»S šeaua. rrv»r nir skrbel za lo. de bode um vuakega i>gisk<-g.i državljana veljal« načelu, da ir ua Ogrskem Madžar gospod. Učiteljem, kateri se temu načelu ne bodo pokorili, vlada ae samo ne pfcvtta plače, appak je sploh spravi ia služb) I.Adstl shod planinskih Neacev. katerata k bilk sklicala nemila ljudska suanka dne I*.t*, v IJabao na Zgornjem štajerskem, le bila pomenljiva maaiie»t*clja nemško naprednih strank: udeležili to se shoda tudi za-Stofdkl prijateljskih strank iz drugih kraaavia, kakor tali ministra dr. Dcr-srkatta in Prade. davim j« aaueni uil-nrter Marcbet poslal zhorovalcem tele-gratčno svoj pozdrav in soglasje s dtlepi in nameni shoda Prvi in glavni govornik na shodu je Ml posl. dr. Hearle. ki je v svojem govoru poudarjal, da je z uvedbo splošne iu enake volilne pravice nastala v Avstriji nova doba. v kateri postane nas parlament šele v resnici ljudsko zastopstvo, katero hude imelo tadi moč ukazovati, ae «aa« svetovati. Te moči ts»de parlamentu potreba, ker treba kontčno uredili gospodarsko in politično razmerje med Avstrijo i« Ogrsko, razmerje me i državo in posa-aičaimi deželami, sanirati deželne in občinske tloance itd. Novi volilni zeVoa bo nplival vzgojevalno na mase in te treba vzbuditi iz apanja in ravnodnš-noati. da se bodo začele zavedati svojih političnih pravic in dolžnosti. V Nemcih treba vzhnditi voljo do aoči (VVille zar Maehtl. da bodo hoteli iaeti svoj delež na vladi. To bode pa mogoče le s tem. da se vsi nemško čuteči i« si svojega moštvu svesti poslanci zdnižiio v veliko. mogočno in dobro disciplinirano stranko. Da ae to doseže, je odvisno od volilcev; ti morajo zahtevati od svojih poslancev, naj tirajo renlno politiko v teta siaialu. da je vrabec v roki boljši nego golob na strehi Za svojo politiko, za svoje uspehe ia ne-aapehe pa so poslanci odgovorni. Cspebe bode dosegli samo v veliki stranki. Ideala velike, mogočne nemške stranke Moji nasproti ideal mogočne katoliške stranke, katero u prizadevajo klerikald ustvariti Klerikalizem bode sieer pri prihodnjih volitvah pridobil aaogo mandatov, zgubil bole pa na notranji moči. Klerikalci bodo taago-vali. ker imajo bolj delavne Ia požrtvovalne voditelje in boljšo organizacijo, do ts moč ae kode trajna. Tadi aoci-jalne deaokracije ae napredni Nemci a* boje in ne kodo trpele aeMaaake stranke radi njih niknke škode, ako ae zedinijo vsi napredno mialeči volile! ter gredo v boj t idejo la voljo vatva-riti veliko straako. ki bode v bodočem partaaentn odločilnega pomena. V tem saiala predlaga tadi reaolucijo. ki je bila sprejeta 1'oUnec Doheraig predlaga raaolneijo. naj ae izdajejo poljudne brošure in letaki, pitani v na-pradaea in svobodomiaeloea smisla. Mininter Prade je imel kratek gmr. v katerem je navdnševal zboro-rovalce k skupnemu poatopaaju ia k volji, priboriti ai političao moč. Dejnl je. da je vse svoje življenja zastopal načelo, da bodo mogli Nemci, samo ako bodo edini, spreaeniti - vse svoje knl-turno. duševno in materijalno delo v politično moč. Dr. Chiari je poudarjal, da morajo izkoristiti vse, da dosežejo politično moč. znaesti vsako mesto, ki jim je douežno Govorili so zastopniki iz Kranjskega in Trata. Tržaški zastopnik Pogatschnik je rekel, da tržaški Nemci ne vedo ie, ali bodo poeta vili .Zlhlkandidata". gotovo bodo pa glasovali proti irredenti. Poudarjal je potrebo nemške banke v Trst« Splošno pa se je poudarjala potreba složnoati in brezpogojno enotnega postopanja v v-eh narodni), ipra.anjih in realne nemške politike v velikem stila, katera jim bode osigursla odločilen vpliv ua notranjo in .uanio politiko države iu delež na vladi *a«||a Mata. — ftanUk. Stelipin je v pogovor« z dopisnikom .'hmesa' izjavil, da se ruska vlada drli strogo načela, da sta minntrstvo in dama bitna dela vlade, da pa ministri zahtevajo, naj je doma posluša Zanikal je vest. da namerava vlada tudi bodočo dumo razpnatlU ter poudarjal, da buče s pomočjo dame uničiti MroluatiOni tjue* Vlada tata imela kmalu priliko t dejanji dokazati, koliko resnice je na teh besedah. — Hrhlja je sklenila trgovinsko pogodbo z Italijo. — Vmčlja. Državni tajnik za kolonije je imel II. t. m. pred zastopniki veletrgovine, veleobiti. ministri, državniki iu aristokrati govor, v katerem je naglašal potrebo kolonij za nemško trgovino in obrt. l'> Nemčija opusti ali zgubi kolonije, je gospodarski polom neizogiben, kajti kolonije bodo v kratkem nje edini odjemalci. Anglija lio v kratkem monopolizirala vso trgovino s svojimi kolonijami, z drage strani postaja severoamerikanska konkurenca nepremagljiva v .Inž. Ameriki. Japonsko si bode v kratkem osvojilo vse vzhodnoazijske trge. če torej Nemčija ne poskrbi za gospodarski razvoj svojih kolonij mora vsa njena industrija propasti, l.ovor je napravil velik ntis. Volilno gibanje je neizmerno živahno po celi državi Vse stranke ae pripravljajo za u volilni boj. ki bode morda odločilnega pomena za nadaljni notranji politični razvoj nemške države Slovenske novice. — Lj»4aka knjižnica celjske čitalnice ne prav lepo razvija. Zanimanje raste vedno bolj Po 80—30 izposoje valeev se ogla™ v eni nradni nri. Posebno mladina, ki je izstopila iz Ijndske tole, sega leljno po knjigah in marsikateri mladenič, ki bi sicer ob nedeljah upravljal čas in denar po krčmah, ima boljšo zabavo pri dobrih knjigah. Rodoljubi po deželi. ne držite krilom rok in snnjte ljudske knjižnice! — -Belo reduto4* pripravljajo celjski samci mesto običajne maskarade .Celjskega Sokola" Natančnejše podatke o tej prireditvi izdajo celjski samci v prihodnji številki. — fue narodne dane In go-apiie, ki ae sanimajo za .Belo re-duto" in telijo sodelovati pri skupinah, vabijo .Celjski samci" k sestanku dne 16. L n v gostilno .Narodnega doma" ob 8. nri zvečer. — Iz Celja. Umrl je hišni posestnik in stragar Ferdinand Stadler. — Poštni asistent Martin Oratz je prestavljen iz Celja v Gradec, Štefan Wirth iz Selztala v Celje. Postni ofi-cijal Edvard Urban v Zidanem mostu je imenovan vodjem kolodvorske pošte na Pragerskem. — C. kr. okrolni radarski urad celjski je podelil Albertu Dnbu. rudniškemu posestniku na Dunaju. pravico rndosledbe v celjskem okrožju do 83. grudna 1907. — Oskrbovalno sprejetišče je obiskalo zadnje četrtletje 190« 550 potujočih. Prenovo jih je 487. Razdalo se je 487 zajutrkov. 63 obedov in 487 večerij. Dela se je sposredovalo 6 osebam, stroški so zna-teli 226 K 40 v. — Celjski dopisnik „Marb. Zeit." sumi „vahtaricok. da se v svoji sodbi preveč prilagojs ..Slov. Narodu". Cisti preostanek douia.v plesne j i veselice v ..Skalni kleti" v zn<-skn ! K 10— se je izročil za .Dijaško ku-I hinjo v Celju g. ler-ganz, doma gotovo iz nemške Ribnice na Kranjskem, je dejal, da nočejo več novih udov, da bi se ne .vtihotapili" v društvo .Slovenci. Teg i on kot avstrijski patrijot in pošten Nemec ne j more pripuščati Kimali in prrtn**v«li so vsi ti častiti .Nemci" in odborniki v društvu MihelitHrh. >peglitsch, Oo-spodaritacb. Cvetauovitsch. Kalischnigg. Orndischerr. NVretscher, Kardiual, Mih t nak in drogovi vsi pošteni avatiijaki patri jot i in trdi Nemci. Heil' Hišnika in pod roko gostilničarja iščejo celjski Nemci za svoj .Dentsches llaus" Oostilnitar bo plačeval ua leto *«mo — 10000 K najemnine. Imenovanje. NameHuiškim kancclistom je imenovan Fran Babic, doslužen uareilnik iz l-venijenčni postavi — le štatiatični podatki gospoda poslanca so bili iui-pačni Kriva je pač prav netočna vladna statistika čudno ie pač. da ima poljedelsko ministrstvo danes podatke. ki so bili mogoče pred §6. leti pravilni. Inlormirali naj bi se pač poslanci pri hmeljarjih iu hmeljarskemu društvu. Vsaj odpovedati bi ne bilo treba informacij — V Petrtivtah je trospod Kricdrich poprosil g. poslane*, kako stališče zavzema v različnih vprašanjih, ki se tičejo slovenskega kmeta Povdarjal je. da bi bilo pač dobro, da bi se naši poslanci več zanimali za svoje volilce in njih teftnje - poslušajo naj njih zahteve V Žalcu je pa g. Zupane, tajnik Žalske občine, ki je vodil predsedstvo smatral za primerno, da je ogromni večini navzočih predbacival neizobraženoat iu neolikanost — in nobenemu, rszun par članov drnštva ni bils dana beseda Da je tako nasilje šlo se je veudar za strogo stvarni' -nolitično kmetijsko vprašanje nosii »dpor v vrstah hmeljarjev je pač . uoobsebi ninevno V splošnem razburjenju, ki so ga izvabili sklicatelji s svojim strankarskim nastopanjem, se je zaključilo .podučno zborovanje". Več o tem prihodnjih. — Na (tamilskem vršil se je občni zbor .Bralnega dmštva" ob številni udeležbi. V odbor so bili izvoljeni: Anton Virant. Jožef Košenina. Ivan Zotter. ('akala Maks. Franc Boldin in Anton Lobnikar. zadnji kot zastopnik Grajske vasi. Društvena knjižnica šteje sedaj nad 150 knjig. Preteklo leto se je izposodilo čez 500 knjig. Pristopilo je drnštvn dokaj novih udov. Z ozirom na kaj ugoden nspeh zadnje glednliške predstave, sklene se po možnosti tudi letos prirediti kako gledališko igro Preostanek v blagajni znaša 47 K Udnina ozir. letnina oetane tudi za-naprej 3 K. Živega ■etalj« nam i« poslala v crvdaiHvo gospdč. Berta Brence- v Veienj« V letošnji bna bi pa mi -amo radi Ijabe sloge mimo poslušali kaj. vse se zahteva za nemške -o«c in hi se ne oglaaili za iate pravioe za naie šole. bi se pač sami najhuj«- obsodili. [k^bro bo. če se oglasijo tudi druga društva in posamezaiki z isto zahte*" PoJpr. Gorelo je zopec v .Urveajegvflitkf tovarni za l*sne izdelke. J. A Hiegl in sin. Pogorela je dela v-uica. kljočavničarija ia večja zaloga .ar^vA Ker so ogenj opazili pravočasno. >e doAla takoj raestnu požarna or&mU in zabranihi večjo nesrečo (.'mrla je v Dobovi pri Bre-ZK-aft trgovčeva vdova in posestnica M ari Vi Zeckner. roj. Trohic v 60. letu ivo;**.* življenja. Kila je zelo priljubil na m*«I uudotuim prebivalstvom. Ia Trbovelj. V soboto, due lf» prvinca 1°07 priredijo naši iuteli iikrtantj« ua novem odru v salonu f K'»rtej* gledališko predstavo . Cigani' Opozarjati moramo «>b tej priliki »I občinstvo sosednih krajev kakor Zagorčaae, Hraatničane, Dolane. LaAcan«. Litijčane. Zid. mošcane. Celjan«- iM. na okusno urejen anion pri g. Forteju. ki ga j«- stal brez odra m.d K*Xi K. in ki se da primerjati sa?v«»čji tn na|fiue)*>i dvorani velikih iik-i V dvorani stoji gledališki oder. •j katerem lahko smelo trdimo, da mu ja m kmalu para v velikosti ia umetnosti m deieh Že ime znanega umetnika. akademičnega slikarja Kramaršiča iz L;obljaBe. ki je sestavil. uredil in »likal kuha«', kakor je sploh ven oder njegova imeaitaa izvirna ideja, je lalko porok za fini okus vsega aranžma. .Cigani" sto s*- dosedaj igrali le ua u.-rth večjih mestnih odrih, kjer je igraMi-mn oaobjn na razpolago vse, kar ura v to svrbo srce poželi. Na de8*<'i -i moramo vse potrebno preskrbeti /. velikimi težavami in žrtvami. Naroč-n* »»• tndi za ta večer ciganska jtvdba na lok. Z napeto ueetrpnostjo pričakujemo tega več. ra. Vztrajnim. auvOar^nim iu nekaj drznim diletan--om želimo največ moralnega, kakor tudi gmotnega vspeha. zadnjega -osebno radi teg «. ker ječisti dohodek a n iu en i .1 za obleko čast® nhogim Sol. otrokom. Slavno občinstvo imenovanih iu drugih krajev «e Ae enkrat opozarja na užitek, ki se nam obeta ta večer. Zakaj bi tudi mi zapuščeni deželani ne imeli enkrat .lep večer- in zakaj bi se ue divili T;.tim duševnim zabavam, ki jih imajo m«'Sčani v obilici in katerih mi tak<> krvavo in nesrečno pogrešamo! Shod je imel v Trbovljah v nedeljo 13. t m. dr. Krek iz Ljubljane. Shoda «0 s«- udeležili tudi socijalni demokrati iu prišlo jo do par burnih pri m rov Središče. Na Silvestrov večer in na Novo leto je priredilo sredi*ko bralno društvo .Kdinost" tri gledališke igre: .Fotograf in kmet". „Pol vina — pol vode" ia .Črevljar". Igralo ne je v obče dobro-, poaebno ae je izkazal mojster črevljar, ki smo ga ie videli prejšnja leU na odra. Želeli bi. da bi se večkrat igralo kakor prejinja leta. Gostov iz okolice ue bo manjkalo nikdar. - Prodaja. Gospa Mraz je prodala kito c pekarijo. ki stoji na najboljšem prostoru v Brežicah. Slovencem Preseli ae v Sevnico, kjer je kupila gostilno. Zavoljo te prodaje juvka zadnja številka .vahtarice" v imait brežiških Jtagcer. psu je seveda omenjeno gospo Mraz in priznava, da je ta prodaja breiiiko uemStvo hudo zadela. - Varitor. Zadajo nedeljo so naredili nekateri mariborski Stoveuci izlet v Kaže. Na korolkem kolodvoru so zahtevali vozae listke po slovensko in sicer izrecuo do Rai. plačali tudi voznino do tja ia nazaj ter aiti opazili niso. da jim je dal aradaik vozne Ihnfee le do Bistrice, to je eno postajo pred Rnšaiai. Plačati so morali ie enkrat od Bistrice do Ruš voznino ter še globo povrh. Ne vemo. ali je dotičai uradnik storil to pomotoma ali ne, a čudno je vendar, da so oni. ki so zahtevali vozne listke v nemškem jeziku. dobili pravilae. Iz tega se da marsikaj sklepati. Če pa uradnik ni zmoien slovenščine. pa naj prosi, da pa prestavijo kam na Gornje štajersko. Radovedni amo. kak uspeh bode imela pritožba.^ ki se je vpisala v pritožno knjigo. - Občina Studenci pri Maribora j*- odbila prošnjo Sddmarkinega vrtca za podporo. Nemškonaeijoualni člani obč. odbora bi radi dali aekaj dtse-takov. morda tadi stotakov. pa ostali člani niso hoteli v to privoliti dasi so tudi Nemci. Naročajte, priporočajte In širite med ljudstvom za pravice in veljavo slovenskega jezika se boreči list .Novi Slovenski Štajerc" v Ljubljani. Kdor je v pretečenem leta vestno ta list prebiral, mora priznati, da je njegov glavni naawa: odločen in neustrašen boj proti nemškemu nasilju in aovraiaim nakanam. Takega lista je za naie prosto Ijadstvo neobhodno potreba. Ni se toraj čaditi, da se štajerski Nemci tega lista boje in bi ga radi zatrli. Po poslanca Wastiaau so v državnem stara zahtevali da vlada list prepove. Ko tega niso dosegli. nahujskalo se je ljubljansko državno pravdništvo. da list zapleai vselej, kadar bi imel prinesti kako za Nemce nečastno poročilo. To se je tudi dvakrat zgodilo. .Novi Slov. Stajerc" se teh pretenj ni ustrašil. Lotil se je veliko bolj brežiškega glavarja pl Vistarinija ter mu s poročilom o njegovi krivični razdelitvi deielae podpore slovenskim kmetom izpod nesel za vselej glavarski stol. Vse to kaže. da je ta list vreden, da se nanj naroči vsak zavedni »lovenec, ker ima tudi za slovensko inteligenco često pre-potrebna navodila v narodnem oziru. Zdaj se vrše pO mestih, trgih in vaseh zabavni sestanki, večeri. Tu je prilike dovolj, da se nabirajo naslovi, naročniki in naročnina. Posnemajmo v tem svoje nasprotnike Nemce in pokažimo v dejanjn. da smo uarodni! Zlasti bi si ta list naj v inuogem številu naro-čevala narodna društva za svoje člane, kar se radi nizke uaroeuine — staue le £ kroni lahko zgodi iu to tem bolj. ker list ne goji nikakega stran-karstva, ampak se zavzema le za narodno stvar ..Novemu Slov Štajercu" pa želimo, da bi v svoji odločnosti v narodnem boju vstrajal in dosegel bode Se sijajnejših uspehov! — Sprejem gojencev v e. te kr. vojno aMrnarleo. Ker se šola mor-narakih gojeaoev v ftibenika poveča s tem. da ae priklopi draga ladja za aaataojenje. vabi pristaniški admiralat v Palja mladeniče, naj vstopijo v to šolo ter razglaša: V c. in kr. vojno mornarico se sprejemajo gojenci kot mladi mornarji ie so avstroograki driavljani. ie 15 in ie ne 17 let stari telesno sposobni, za svojo starost dovolj krepki, zdravi, imajo dober vid ia se morejo izkazati s spričevalom lepega vedenja. Sprejem se odkloni ako manjka le en pogoj. Proinja za sprejem je brez koleka. V poslati jo je na c. in kr. admiralat pristaniiča v Palja potom najbliijega dopolnjevalnega povelj-ništva. Dokler ni število gojencev popolno. jih sprejemajo tndi med letom, splošno pa meseca jabja. l*rošaji se mora priloiiti: . I. domovinski list; 2. spričevalo o telesni sposobnosti; 3. rojstni in krstni list; 4. spričevalo lepega vedenja; 5. raverz; 6. odhodno spričevalo katerekoli iole; 7. družinski list ali spričevalo o gmotnih razmerah prosilčevih. — Umri je bivii minister za ak in bogočastje dr. Viljem vitez Hartel. Rojen je bil I. 1839. v Dvorca na Moravskem. postal pozneje profesor klasične filologije na dunajskem vseučilišča in bil pozneje naačni minister pod KOrberjem in Gaatachem. — Kartel ielesatenrjev, kateri odira driavno mornarico nn najnesram-nejši način ter jej račuaa vse 25% dražje* nego privatnim odjemalcem, protestira proti tej izjavi poveljaik« mornarice v delegacijah in taji svoje oderuško postopanje. To ni nič novega, tako delajo vsi zločinci Da U kartel „oe odira" driave, kaže nam en sum izgled. Poveljaik mornarice je izjavil v delegacijah, da je uprava mornarice plačala tema kartela za železne deske za eno samo novo vojno ladijo za 9,4 50.000 K več, kakor če bi bila ta deske naročila v Ameriki V Ameriki je življenje mnogo dražje n7. pešpolku Ivan Knutz. sin Iomega trgovca iz Braka ob Muri. Zadel se je v levo stran prsi in je nekaj ar pozneje v vojaški bolnišnici izdihnil. Vzrok samomora je baje šikaniranje v vojnški sin t bi. leaaka telovadno društvo ho astaaovili v Šiški pri Ljabljaai dae ts. t. m ljnbljsal je daroval neimenovan rodo-Ijab &0 kron z tel jo. dn se astaaovi kad na iubratevanje domačega igralskega naraščaja. — Tatvina v meaUI knjltalel v Trata. Laški list .Indipondente" in andnik lista .Šole" Cnttin. trdita, da jo mestna knjižnica trtnlka. katere arhivar je drtavni poslanec Attilio Bortis. tako zanemarjena in brez varstva. da so izginile med dragim iz njo mestne listine iz leta 1048 ia autograf nttsgs bnmaniata Trlačama. pepela Eseja flihrija Piccolomina. Trdijo, da jo to vaiae listine kdo akradel ali pa prodal za drag denar eni ali dragi kaJiMci. — It IiiiIm sladke. Ceaar je imamoval taančsega svetnika Pavla Baričeviča višjim finančnim svetnikom za okoliš Saančnega ravnate)jstvs v Trsta. — Šolska Itaaii^t O. Henrik Lahna, e. kr. prov. ačitalj ia voditelj na pripravnici na Proaaka je imenovan dal ačiteljem aa e. kr. pripravaici ta sreda* tata r Trata; aa ajcgom mesto aa Proseka je i men ovsa gospod JaatU Arhar, doslej snplent na c kr. pripravnici v Trsta Pri občinskih volitvah v BeUtajaa. ki je imal doslej slovenski občinski odbor, ao zasagali nomlkatarji v dveh razredih Slovenci so se preveč zanesli na tvoje aavideano popolnoma trdne poatojaako. — ,Vsšlkl Celovec*. Kakor se je raaširila mtataa občina Beljak s tem, da to to pridralUi mesta okoliški kraji, hočejo sedaj Udi Celovčani aatvariti .Veliki Celovoe" s tem. da ar pridrniijo meatn občine St Kape rt, 8t Pater ia Smaitin, katera no le sedaj takorekoč predmestja mestu Celovca. Dno 16. t m. se vrši na celovškem magistrata prvo tozadevno posvetovanje, katerega se udeležijo zastopniki mesta Celovca, okoliških imenovanih občio in deželne vlade. •S tem bi se znatno ojačil slovenski živelj v Celovcu, ker je v imenovanih občinah precej Slovencev, samo da so ti Slovenci precej narodno zaspani: st.vriši Se govore med seboj slovenski, otroci pa so te trdi Nemci. Vlžlea. V Milici se je ustanovilo na Novo leto novo društvo: Krščansko - socijalno pevsko in izobraževalno Irušlvo O. Zdravko Ferlič je sestavil v kratkem časn pevski zbor in se potem tndi trudil za ustanovitev društva. Na ustanovnem shodo je povdarjal govornik iz Celovca, da je prepotrebna združitev radarjev na krščanski podlagi, kar je podjetnikom Ijnbše kakor če se pridružijo socijnlni demokraciji. V Prevaljab nameravajo prirediti domači tantje v nedeljo, dne 27. janearja t. 1. pustno veselico, pri kateri bodo uprizorili Saloigro .Čevljar" — V Greklajhkem Kloštrn, jako veliki občini, je zopet izvoljen inpanom vrl Slovenec ter spreten in delaven mol gosp. Cvetko Kllersdorler p. dom Pikš. V Spodaj- Roda odpaščajo Nemci poštene in pridne slovenske delavce, samo radi tega, ker ne trobijo v nemškoancijotuini rog Znto tivi tam zlasti mnogo mladih matov na-ravnost v snlnosti; šekihniti slovenski ne smejo, dn jih Nemec gmotno De aaiči. In taki Ijadje se imenujejo nn Koroškem .kulturne in napredke*. - St. Tomaž. V Trnji vasi bodo rabili električno luč za razsvetljavo po hišah ia opekarnar dr. pL Vest v svoji opekarni. Hočejo se pridraliti tadi Šenttomsševčaai — Borov IJe. V nedeljo, dne I«, septembra 1906. so sedeli gg. visoko-šfiri Fr. Mišic, .los, Wies«r in R. Ravaik ter g. Iga. Ravnik, pnškar na Trati pri GUnjab. popolnoma mirno v kavarni Prešernovi v Borovljah. Govorili so mod seboj slovenski in si tndi na-pijall slovenski. To je navioče .Nemce", predvsem nekega Maka, učitelja aa Žikpoljah in troje boroveljiikih puš-karjev tako razkačilo. dn so začeli nabijati in obkladati mirno sedeč« sloveaake goste t nemi mogočimi priimki. Slovenci na niso umaknili temveč mino obsedeli, in to j« šele razkačilo izsiv«če, tako da ko povzročili takle« škandal, da je moral kavaraar poslati po orohike. da ok rotijo nemške razgrajače. Ia čadno! .Nemci" so označili orolnikom Slovence kot itzivnče ia v tem smisla jih je tndi ovndil atratmojeter Ojd pri r. kr. okrajnem glavarstvu v Celovcu. To je bilo pa te preveč! Viaokošolci ao vlolili odvetnika dr. Brejcu v Celovcu toibo radi rnztaljenjr. časti — in po treh obravnavah se j« navzlic vsem naporom nasprotnikov dokazalo, kdo so bili .izzivači" in oni, ki so psovali. Vsi štirje .Nemci" so bili obaojeai in aicor pnlkarja Cinkovc in Grabnar nn 40 K globe, oziroma d dni zapora, pnškar Pagic u 10 K globe, oziroma S dni zapora in ačitelj Mak na 10 K globe, oziroma 1 da« zapora. .Mir' je bil zaradi te zadeve koalseiran; in sicer zaradi poročila o sodni razpravi. Tn kontiakacija dokazuje, kaki ptički so ti .Nemci" in kako skrbao jik brani __ _ — j. 1'ooptMnioMMin.m OVADITA <■ »>»•» r>*"|k » bi AniLUs (ea potoni Tanke« »vari® naj ji or pi-ojsjcjo »p v denarja ■Iti t blago 40 2 I mtwnr in p iMat priporoča ia plesne veselice ^o/, plesnih čeTljei ter mnogovrstne zimske čsvije po najnižjih cenah. (s" Naprodaj je novozldana v hatersj Je gostilna. -----_ , poalopjl. poleg je velik vrl. dva tnvalka ta ban« I'o-~<.o leti v Kaplji vari |rri 6t. Pavi«. Por;' «e tvrdo . Kaplji v0.1 II. 30 U B- i prodajalko za zalogo moke v l>lju, taJJme, ki enak po«el 2e opravljale, isajo prednost Sprejme ne t odi a « PETER HUDIČ, putalii t Celju Zahvala. Dne grudna 1!'06 okoli 4. ure zjutraj nastal je v najinem gospodarskem poslopju požar. ki je pretil ugonobiti vso najino isa-tp. Pa pa se je preteča nevarnost omejila, zahvaljujeva se v prvi vrsti .Proet voljni požarni hrambi pri Sv. Frančišku Ks.', katera je edina prihitela takoj na prostor požara, ter je vkljub hudi zimi in mrazu i zborno Morala. Temu delovanju in pomoči prebivnlcev iz Radomirja in iz .luvaaja «e imava »hvaliti, da se požar ni razširil na hišo in na druga najina go-spodnrskn poslopja. V Hadomirji pri Ljubne«. dne 15. prosinca 1907 Karol Mo^er Marija Moner. Dnstrovani narodni koledar za leto 1907 je iiid t uMbi Zteae takim t Cdja. — C«n broi 11'-, dgjmjMjjj^jMMji nL VIZITKE pripmit Zvezna tiskarna Poskusite in priporočite = izdelhe = 17ydmpe tonarne hranil o Pragi VIII. CenoniiliAistMj. i,kraptu ■ faSk !g5p5S Prfiyib|jaMtaiTe- LJUBLJANA lih igalnica toe Prataja ta Mgijaal- t«ltrals|a is Cst|e ts akallst trt jaatPU ■ •TlC«, uaMuieci Lastnik: Konzordj liata .Domovina" Tink .Zvezne tiskane" v Celja Odgovorni urednik in izdajatelj Ljnderit Fnrlaai.