MO. 92
Ameriška Domovi ima
TMl/ae Wg/%IU—HOIW1E

. ' ■ e vi ru ri.
60R6ŽGNTN LANGUAOG ONLY	National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, TUESDAY MORNING, MAY 10, 1966
MORNING N€W$PAP€R
STEV. LXIV — VOL. LXIV
Konvencija SOZ sprejela že važne sklepe
CLEVELAND, O. — Včeraj dopoldne se je začela v Slov. nar. domu na Stanley Avenue na Maple Heights 16. redna konvencija Slovenske dobrodelne
vala v angleščini American Mutual Life Association, novo slovensko ime pa še ni določeno.
2. Glavni odbor je dobil od konvencije pooblastilo za nakup
Za svojega predsednika 'stavbišča ali poslopja in preure-
zveze.
si je izvolila Johna Sušnika, za podpredsednika Josepha Trebča in Williama Starka, za tajnika Johna Kodriča, za zapisnikarici pa Josephine Petrič in Darinko Debevec.
Odbori so včeraj že v dobrem delu končali svoje poročanje in
ditev ali graditev stavbe za svoj glavni urad.
3. Konvencija je sklenila pokloniti Domu za ostarele na Neff Rd. v Clevelandu $500.
Jutri zvečer bo v SND na Maple Heights banket, v četrtek pa bo po vsem sodeč konvencija že konvencija je sprejela že tudi končana, ker poteka njeno delo nekaj važnih sklepov.	naglo in gladko.
1. V bodoče se bo SDZ imeno-!
S. L.
Novi grobovi
John Komara
V nedeljo je umrl v Polyclinic bolnici 83 let stari John Komara z 1081 E. 171 St., rojen v Češkoslovaški republiki, od koder je prišel sem 1. 1905. Bil je vdovec po Katherini, roj. Griger, oče Johna, Elizabethe, Andrewa, Mrs. Anthony Missus in Margaret, 13-krat stari oče in praoče, brat pok. Mary Martov, John a Musnak, Elizabgthe Walzak in Alice Sika. Pogreb bo iz Grditi o vega pogreb, zavoda na Lake Shore Blvd. v četrtek ob devetih, v cerkev sv. Andreja ob desetih, nato na Kalvarijo.
Charles F. Krall
Včeraj je umrl zadet od srčne kapi v Euclid Glenville' bolnici 58 let stari Charles F. Krall z 18801 Arrowhead Ave., mož Mary, roj. Sirola, oče Charlesa J., stari oče Charlesa L., Nore in Ellen, brat Johna, Williama, Josepha, Ann Vaughan, Katherine Hartman in pok. Florence Murphy. Pokojnik je bil rojen v Clevelandu in je bil zaposlen pri Gas Atmospheres, Inc. 30 let. Eogreb bo jutri ob 1.30 pop. h Zelotovega pogreb, zavoda na E. 152 St. na Lakeview pokopališče.
Frances Salmick
Pri Sv. Jožefu v St. Mark Hursing Home je umrla včeraj 18 let stara Frances Salmick 193 E. 156 St., roj, Paulin v Ra-čevu, fara Sv. Trije kralji nad Žirmi, kjer je zapustila sestro Eavlo in odkoder je prišla v Ameriko pred 59 leti. Od leta 1947, ko ji je umrl mož Frank, je bila vdova. Bila je mati pok. Erances Prostor, Franka, Irene Hočevar (Mich.), Jean Urac (Calif.), Alice Kapel, Adjusta M Geralda, stara mati 10, pramati 12, sestra pok. Jennie Hribar in pok. Mary Svetlek. Bila je med prvimi farankami pri Mariji Vncbovzeti in je tam organizirala Oltarno društvo in Hruštvo sv. rožnega venca. Bila je članica Društva Mir št. 142 SNPJ, Društva sv. Helene št. 193 KSKJ in Podr. št. 10 SŽZ. Eogreb bo v četrtek ob 8.15 iz Želetovega pogreb, zavoda na E. 152 St. v cerkev Marije Vneibov-2ete, kjer bo ob devetih pogrebca sv. maša, nato na Kalvarijo.
Frances Fay Sever Sinoči je umrla v Euclid Glenville bolnici, kamor je bila prepeljana, ko jo je doma zadela srčna kap, 56 let stara Frances Fay Sever z 19051 Pas-now Avenue, rojena v Clevelandu, žena Franka, mati Franka, Jamesa in Susane, sestra Mary Kepic, Franka, Edwarda (Calif.), pok. Alberta in pok. Johna. Pogreb bo iz Grdinovega pogreb, zavoda na Lake Shore Blvd. v petek. Čas še ni določen. Na mrtvaški oder bo položena jutri ob dveh popoldne.
Castro namerava zaseči vso kmetsko zemljo
HAVANA, Kuba. — Že sedaj je 70% vse zemlje, ki je bila kdaj last zasebnih kmetov, razlaščene vprid državnih posestvom, ki pa naravno ne znajo gospodariti. V racijonalnem kmetijstvu se ne morejo kosati s privatnimi kmeti, kar jih seveda ne postavlja v lepo luč. Da ne bo mogoče več primerjati delo na farmah z delom zasebnih kmetov, bo sedaj Castrov režim “odkupil” vso kmetsko zemljo po cenah, ki jih bodo določile njegove komisije. Kmetje bodo imeli le to pravico, da se odločijo ali za enkratno odškodnino, ali pa za skromno pokojnino. Poljedelskih zadrug pa na Kubi nimajo; Castro pravi, da niso tako strogo komunistične kot državne farme. So pravi izraz duha
Rodezijsko zaslopslvo se v Londonu pogaja
Razgovori so se začeli včeraj v precej hladnem in napetem ozračju.
LONDON, Vel. Brit. — V nedeljo so prišli sem trije zastopniki rodezijske vlade iz Afrike, da pretehtajo, ali obstoji kaka možnost dogovora z Veliko Britanijo glede priznanja rodezijske neodvisnosti. Rodezija se je, kot znano, lani v novembru proglasila za neodvisno republiko proti volji Velike Britanije. Ta je izjavila, da bo priznala Rodeziji neodvisnost šele, ko bodo črni prebivalci dobili enakopravnost z belci in s tem dejansko v svoje roke vlado in upravo vse dežele.
Bela vlada dotedanje samoupravne kolonije je oklicala enostavno neodvisnost in izjavila, da trenutno ne bo dala črncem enakopravnosti, ker za njo še niso “zreli”. Predvidela pa je, da bodo do političnih pravic prišli postopno v 20 do 50 letih.
Velika Britanija skuša uporne belce v Rodeziji ukrotiti s političnim in gospodarskim pritiskom, med tem ko afriške države s podporo nekaterih azijskih pritiskajo k oboroženemu nastopu proti Rodeziji. Angleška vlada je te predloge pretekli teden ponovno zavrnila in se odločila za neposredne razgovore z rodezijsko vlado. Razlika med stališči Londona in Salys^urija je tolikšna, da skoraj ni videti možnosti kakega dogovora, priznati na je treba istočasno tudi, da staro načelo “Kjer je volja, tam je pot” še vedno velja.
------o------
(z s/ou. naselbin SEN. FRANK J. LAUSCHE
BRANIL RUSKA V SENATU
Detroit, Mich. — Preteklo nedeljo, 8. maja, je umrl Joseph Jaklič, star 50 let. V Clevelandu je zapustil žalujočo mater Frances Jaklič, 13612 Asp inwall Ave., v Detroitu ženo Elm-yro, sinove Dennisa, Kennetha, Josepha ml., hčerko Sandro, por. Pronek, pet vnukov in vnukinj. Pogreb bo v sredo v Detroitu, Michigan.
Lcmont, 111. — Iz Slovenije je prišlo kratko sporočilo, da je 27. aprila 1966 umrl Alojzij Novak. Pokojni je prišel v ZDA leta 1950 in je dobrih 12 let delal v Lemontu na samostanski farmi. Pred tremi leti se je vrnil domov v Žužemberk na Dolenjskem. Mnogi rojaki so ga poznali in ga obiskovali, kadar so prišli v Lem on t.
V Angoli so odkrili lezisca olja
LIZBONA, Port. — V portu galski Angoli v zahodni Afriki nekako 93 milj južno od Luande so odkrili večja ležišča petroleja. Prva vrtina že daje surovo olje. Dejanski obsega odkritega petrolejskega polja in njegove zaloge še niso ugotovljene.
marksizma-leninizma, druge niso.
kar
Nemci svare potnike v Rusijo pred izsiljevanji
BONN, Zah. Nem. — Vlada Zahodne Nemčije je vse one, ki mislijo potovati v Sovjetsko zvezo, opozorila, da se izpostavljajo nevarnosti izsiljevanja za vohunjenje za Sovjetsko zvezo, če ne bodo v vsem skrajno pazljivi..
Hoteli, gostilne, prenočišča za tujce imajo prisluškovalne naprave, skrite fotokamere in drugo, da preskrbe vse potrebno proti onim, ki niso dovolj previdni. Nemška vlada opozarja še posebej na nevarnost obtožb “črno borzo z valutami” in ednose z Rusinjami. Tiste, iščejo stike s tujci, so največ pripadnice ruske vohunske mreže. Tujce hočejo zaplesti v nedovoljene spolne odnose, ki jih skrite fotokamere posnamejo. Take fotografije služijo potem za izsi ljevanje.
s
na
ki
odbora pa jo v različnem obsegu odobravajo in podpirajo.
Indonezijke se poteguje io za svojo čast
DŽAKARTA, Indonez. — Akcijska fronta indonezijskih volivk je postavila zahtevo, da morajo priti pred sodišče vse tiste filmske zvezde in podobne “umetnice”, ki so bile v pretesnih zvezah s člani bivših ministrskih kabinetov.
Na teh procesih naj bo indonezijskemu ženskemu svetu dana možnost, da “brani dostojanstvo ženskega rodu”.
Včeraj sta bila povabljena pred senatni zunanjepolitični odbor državni tajnik Rusk in direktor zvezne agencije za mednarodni razvoj David E. Bell v zvezi z zasliševanji o pomoči tujini. O tej je bilo med tem v odboru malo govora, zato pa je prišlo do ostre debate o vladni politiki v Vietnamu.
WASHINGTON, D.C. — Državni tajnik Dean Rusk je trdno utemeljil pravno stran posega Združenih držav v vojno v Južnem Vietnamu. Obrazložil je začetek in zgodovino ameriških obvez v tem delu sveta vse od leta 1947, ko je vlada Združenih držav izjavila podporo Franciji v njeni politiki v Indokini, preko ustanovitve SEATO in skupne obrambe pred napadom. Komaj je državni tajnik končal svojo izjavo, se je oglasil sen. Morse in jo ostro napadel kot ‘ goljufivo”, v nasprotju z vestjo in v nasprotju z mednarodnimi pogodbami in zakoni. To je razburilo sen. Franka J. Lauscheta, da je protestiral proti temu, da skušata sen. Morse in sen. Fulbright napraviti na javnost vtis, kot da je za njima v pogledu vietnamske politike ves odbor, ko dejansko njegova trdna večina stoji v tem pogledu na strani vlade. Načelnik odbora sen. Fulbright je sen. F. J. Lauscheta prekinil, nakar je ta zahteval čas, da pove svoje stališče.
Razprava v odboru je bila neobičajno ostra, kar je bila posledica tega, da je bila prena-šana preko televizije v ameriške domove. Sen. Morse je to odkrito povedal. Ko se je oglasil sen. F. J. Lausche v obrambo državnega tajnika in vladne politike, ga je načelnik odbora Fulbright prekinil: “Bo senator za trenutek obmolknil?” Sen.
F. J. Lausche je to moral storiti, ker je načelnik sam dalje govoril. Nato je sen. Lausche zahteval čas za obrazložitev svojega stališča.
Se ostrejši je bil načelnik odbora Fulbright proti novemu članu odbora sen. G. McGee iz Wyominga. Ko je ta dejal, da skušajo kritiki vladne politike postaviti državnega tajnika Ruska pred odborom na sodbo, je pripomnil W. Fulbright: “Veseli smo, da ste nam prišli dajat navodila!”
Sen. Morse je zahteval javno razpravo o zakonitosti ameriškega posega v Vietnam.
Vladno politiko v Vietnamu kritizira v glavnem poleg Ful-brighta in Morsa v zunanjepolitičnem odboru senata še sen.
Gruening iz Aljaske, ostali člani
Poljski narod pokazal spoštovanje kardinalu
Indijska kongresna stranka revidira svoj socijaliiem?
FAIR ♦ cot*
V remenski prerok pravi:
Jasno in hladno. Najvišja temperatura 45. — Danes zju-lrai ob 6.15 je kazal v cleve-Mndu termometer 24.7 F., kar Je naj nižja temperatura, kar so kdaj v mesecu maju tu zabeležili.
CLEVELAND, O. — Indijska kongresna stranka, ki je še zmeraj vsemogočen faktor v indijski politiki, je duhovno dete angleških socijalistov. Ne samo Gandi in Nehru, tudi vsi sedanji strankini voditelji so hodili, nekateri že pred desetletji, v politično šolo pri angleški delavski stranki. Kot angleški socijalisti, so tudi oni razcepljeni na levico in desnico. Levica je bolj zaverovana v nekatera socijalistična nečela, ki pa niso zmeraj v zvezi z marksizmom, desnica se pa bolj ravna po potrebah vsakdanjega političnega in gospodarskega življenja.
Dokler sta bila Gandi in Nehru nesporna gospodarja v stranki, se razlika med levico in desnico ni čutila. Nehru in Gandi sta bila politično premočna, da bi morala dovoliti spore med o-bema strujama. Šastri je bil premalo časa na krmilu stranke, da bi mogel pokazati svojo politično moč. Obe struji sta takrat imeli premalo časa, da bi se spoprijeli. Tako je kongresna stranka imela praktično tak socijali-zem, kot ga je naj prej e zamislil Gandi, za njim pa prakticiral Nehru. Ni bil pa socijalizem za oba indijska voditelja le beseda
na koncu jezika. V kar sta verjela, to sta skušala uveljaviti tudi v praktični politiki. Zato je bilo in je v Indiji veliko več so-cijalizma kot v katerikoli evropski državi, ki v njej vladajo socijalisti. Ne more se pa indijski socijalizem tako uveljavljati kot v Evropi. Indija je prevelika država, njena uprava pa še premlada, da bi lahko sistematično izvajala socijalistična načela, kot to delajo na primer skandinavske države.
Vendar je pa socijalizem kongresne stranke močno vplival na indijsko gospodarstvo. Izražal se je največ v državnih investicijah, posebno v industriji, in v precejšnji kontroli domače in zunanje trgovine, njegov vpliv se je seveda poznal tudi v indijski socijalni politiki. Kot rečeno, je pa dežela prevelika, da bi se bili vsi socijalistični poskusi hitro obnesli.
S tem pa ni bila zadovoljna naša zunanja politika, ki je največ prispevala k financiranju vseh treh indijskih gospodarskih planov, ki se pa noben med njimi ni obnesel. Naša administracija je morala ugotoviti ne enkrat, da je veliko ameriške pod-
pore čisto navadno izginilo v ponesrečene investicije. Zato je zmeraj bolj zahtevala, naj tudi zasebni kapital dobi pravico do udejstvovanja. Washington je to svoje stališče od leta do leta o-streje poudarjal. Ker je to stališče moralo roditi diplomatska trenja med Ameriko in Indijo, je sedaj naša administracija spremenila taktiko. Svojih nasvetov ne daje več kar naravnost. Ta posel opravlja sedaj Menarodna banka, ki njenim strokovnjakom indijski ekonomisti niso kos. Na vse to je pa ravno sedaj zaključen tretji petletni plan z neuspehom in razočaranjem.
Kongresna stranka ima pripravljen že nov petletni plan in pa zopet pričakuje izdatno ameriško pomoč. Brez nje se bo zopet ponesrečil, o tem nihče dvomi.
V takih razmerah je Mrs. Gandi prevzela vodstvo indijske politike in indijskega gospodarstva. Mrs. Gandi je bolj nagnjena k stvarnosti kot njen oče Nehru, zato je videla, da Indija ne more več z glavo skozi zid Dočim je preje še kar vneto simpatizirala z levico v kongresni stranki, se je sedaj začela od nje
odmikati. Ni se postavila na stran desnega krila stranke, zmeraj bolj pa vpošteva desničarske ideje.
To je rodilo jezo pri znanem indijskem levičarju Krišni Me-nonu, ki so ga nekateri svoje dni smatrali za naslednika pokojnega Nehruja. Menon je pa kot vojni minister tako zavozil indijsko narodno obrambo, da je s tem pokopal tudi svoj političen ugled. Sedaj misli, da je njegova ura zopet prišla. Je precej brezobzirno napadel Mrs. Gandi in njeno gospodarsko politiko, ki ji očita, da je začela kapitulirati pred kapitalizmom. Mrs. Indira Gandi mu ne bo ostala dolžna odgovora. Tako se bosta desnica in levica v kongresni stranki začeli pogovarjati o temeljih strankine politike. Kakšen bo ta razgovor, si indijski politični o-pazovalci ne morejo predstavljati. Nekateri celo mislijo, da ga bo Mrs. Gandi porabila za geslo za nove volitve.
Vsekakor pa drži, da Indija ne bo več tako sumljivo gledala na zasebne investicije kot je do sedaj. 2e to bo Indiji gotovo več koristilo kot škodovalo, čeprav se bo radi tega razburjala indijska politika.
Poljskega primasa kardinala Wyszynsk'ega je v Krakovu preteklo nedeljo sprejelo in pozdravilo nad pol milijona Poljakov.
KRAKOV, Polj. — Varšavski nadškof Štefan, kardinal Wy-szynski je preteklo nedeljo vodil v nekdanjem poljskem prestolnem mestu Krakovu veličastno procesijo ob proslavi tisočletnice sprejema krščanstva na Poljskem. Sprejelo in pozdravljalo ga je navdušeno preko pol milijona ljudi. Množice so pokazale jasno, da zavračajo obdolžitve rdeče poljske vlade proti kardinalu, izrazile so mu zaupanje in ljubezen kot nobenemu drugemu živečemu Poljaku.
Kardinal je skupno z večino 68 poljskih škofov bral sv. mašo pred vhodom v starodavno cerkev Skalka. V pridigi je bil u-mirjen in pomirljiv, pa vendar slovesno mogočen. Prav takega se je pokazal tudi v procesiji, na čelu katere so nosili posnetek slavne čenstohovske “Črne Marije”. Množice so spremljale vsak njegov korak, vsako njegovo kretnjo z neverjetno pazljivostjo in očitnim spoštovanjem.
Oblasti, ki so preje ponovno skušale ljudi ovirati pri udeležbi takih slavij, so bile tokrat precej zadržane. Policije skoraj ni bilo nikjer • videti. V kolikor je bila navzoča, se je držala v ozadju, kar je bilo pri ogromnih množi cah častilcev kardinala edino možno in pametno. Sama policija je cenila pri slavnosti v nedeljo množico na okoli pol milijona. Ko je govoril v soboto ob 21. obletnici konca druge svetovne vojne predsednik vlade Cyran-kiewicz, naj bi se te slavnosti po uradni cenitvi udeležilo 150,000 ljudi. Razlika v številkah je o-čitnejša in pove več kot vse besede.
Iz Clevelanda \ in okolice
K molitvi—
Članice Podr. št. 10 SŽZ so vabljene jutri zvečer ob sedmih v Želetov pogrebni zavod na E. 152 St. k molitvi za pok. Frances Salmick.
Članice Oltarnega društva fare Marije Vnebovzete so vabljene jutri, v sredo, ob osmih zvečer v Želetov pogrebni zavod k molitvi za pok. Frances Salmick.
Iz bolnice—
Mrs. Rose Strumble s 15618 Huntmere Avenue se je vrnila iz bolnice in se zahvaljuje za obiske, cvetlice, druge darove in pozdrave.
Zadušnica—
Jutri ob 7.30 bo v cerkvi sv. Kristine sv. maša za pok. Antona Jagodnik ob 9. obletnici smrti.
Sedaj je čas—
Rojak Tony Kristavnik, 1171 E. 61 St., strokovno prebarva niše zunaj in znotraj po zmerni ceni, hitro in solidno. — Več v oglasu!
Vlomilci v uradu K. Turka—
Preko nedeljo so prišli vlomilci v odvetniško pisarno mestnega odbornika 23. varde Ed-munda J. Turka in odnesli tri čeke, $20, nekaj vstopnic za baseball in aktovko. Vlomili so v razne predale in v miznico.
vendar drugega niso odnesli.
Muslimani na Filipinih
Okoli 80% prebivalstva otoka Mindanao, poleg Luzona, največjega v Filipinih, je muslimanske
vere.
Cela pokrajina bolna na trahomu
NEW DELHI, Ind. — Otroški sklad Združenih narodov je preiskal zdravstveno stanje indijskih otrok. Pri tem je dognal, da je v državi Pundžab 79% vsega podeželskega prebivalstva okuženo s trahomom, nalezljivo o-česno boleznijo.
Zadnje vesti
KONG KONG. — Načelnik Kitajske komunistične partije Mao-Tsctung, o katerem so
trdili, da je bolan ali celo mrtev, se je pokazal na banketu za albansko delegacijo, ki je že dalj časa na obisku v Pei-pingu.
KAIRO, Egipt. — Danes je prišel sem na 8-dncvni obisk predsednik vlade Sovjetske zveza A. Kosigin. Spremljata ga zunanji minister Gromiko in poveljnik sovjetske vojne mornarice adm. Gorškov.
SAIGON. J. Viet. — Ko je eksplodirala v bližini ameriškega vojaškega bivališča mina, ki so jo postavili tam rdeči saboterji, je prišlo do streljanja med stražami. Pri tem jc bilo 5 oseb mrtvih in več ranjenih, med njimi 8 Amcrikanccv.
BUKAREŠTA, Rcm. — Tu je bilo objavljeno, da bosta prišla v kratkem sem na obisk predsednik kitajske vlade Cu-Enlaj in glavni tajnik Sovjetske Komunistične partije tSrcžnjev. Vsak bosta prišla
po svojih opravih, toda trdijo, da se utegneta sestati in govoriti o sporu med Moskvo in Peipingom.
WASHINGTON, D C. — Danes se vrne sem iz Teksasa predsednik Johnson. Na razgovor z njim čakata ameriški poslanik v Saigonu H. C. Lodge in ameriški poslanik v Varšavi na Poljskem Gronouski.
NEW YORK, N.Y. — Včeraj je newyorška borza doživela svoj “črni dan”, ko so vrednostni papirji padli za 16.03 točk, največ od dneva Kcn-ncdyjevcga umora v Dallasu novembra 1963. Padanje jc sprožila vest o omejitvi produkcije avtomobilov pri Ford Motor Co.
till? St. Clair Ave.
^M^gqtjraglKP7t>->
HlCndersoa 1-0628 — Cleveland, Onio 44103
National and International Circulation
-'ublished daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
Za Združene države:
$16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 na 3 mesece t a Kanado in dežele izven Združenih držav;
$18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months ^anada and Foreign Countries:
$18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year
Posnetek Titovih skrbi bi bil tale: Gospodarstvo je na tleh, treba bo delati cela leta, da se popravi, režim pa nima ljudi za taka opravila. Ga razjeda vse, celo razredni sovražnik.	*	1
Delovni ljudje vse to sami vedo; vedo pa tudi, da jih čakajo leta trpljenja in razočaranj, kot je vse to napovedano v Titovih besedah, nekaj naravnost nekaj po ovinkih.
Da vse to lahko radi politične posledice, o tem so govorili drugi tovariši na zasedanju. Prve posledice se pa že vidijo: vpliv javne uprave je razkroju. Federacija, republike in občine, vsakdo gospodari po svoje, veže jih samo boj za dinar in dolar. Režim se pa mora zmeraj bolj opirati na policijo in vojaščino. Njegov moralni ugled hitro peša, kar ga sploh še je.
Tak je začetek suhih let. Kakšen bo pa konec?
I

Second Class postage paid at Cleveland, Ohio
No. 92 Tuesday, May 10, 1966
BESEDA IZ NARODA
Sbwssslce materinske nroslatf® v Clevelandu
“Lenariti je najlepše!”
ki je bil po vrstnem redu že 19., je naštudiral sedanji zborovni pevovodja F. Vauter; pred njim pa je zbor dolga leta vadil in vodil rajni Tone šubelj. Pevce je spremljal na klavirju Charles Loucka.
Po vsem tem pregledu naših nedeljskih kulturnih prireditev mi kar sama od sebe sili pod pero misel, ki da jo moram zapisati, namreč ta, da z našo mladino vendar ni tako hudo, kot se do- Pa le dobro’ da §re človek v stikrat sliši, in da nikakor ni svet; Med mladino. Boš prišel na
prav, če- je kdo razočaran nad ^av*n ve^er?______________________
njo. Vem, da ni vsaka nedelja j
Pravilno!
časa
•d
tako priznanja polna in častna'niem vesoljne Cerkve. Zato mu
za našo mladino, kot je bila pre- §re P° Pravici naslov APOSTOL
SLOVENCEV, “drugi Metod” in
celo “oče slovenske Cerkve”.
Pri tolikšnem delu za Sloven-pa Slomšek ni pozabil pere-
tekla, toda to, kar je pokazala in že storila v letošnji sezoni — mimogrede naj spomnim na njeno nedavno telovadno in folklorno prireditev ter na krvno akcijo Slovenskega športnega kluba,
Titova mršava leta
Mislimo, da bo kmalu minulo — če že ni — 20 let, odkar je Tito v svojem govoru o prvem petletnem gospodarskem planu nagrmadil toliko baharij in laži kot redkokdaj preje in pozneje, ko so mu navdušena budala pritrjevala s tako ihto kot nikoli preje. Pa so se časi že takrat hitro spreminjali. Prva njegova petletka je začela hirati že po 1-2 letih, potem pa tako hitro omagala, da je režim šele nekaj let po njenem koncu povedal, da je ni več in da je vsemu kriv Stalinov režim. Ljudem se je kmalu po objavi petletke začelo goditi veliko slabše, kot se jim je med vojno. Teror je bil pa tak, da so morali poveličevati to, kar so na tihem preklinjali. Seveda ne pade sedaj v glavo ne Titu ne njegovim sodelavcem, da bi se vsaj z besedo spomnili tega “jubileja” in vseh drugih “pridobitev narodno-osvobodilnih bojev”, ki jih je Jugoslavija postala takrat deležna. Niso iedki med nami, ki so jih osebno čutili na lastni koži.
Časi so se pa spremenili, kot rečeno, in Tito je imel zopet priliko, ki se zanjo ni potegoval, da govori — seveda samo mimogrede — o novem gospodarskem planu na srednji rok, ki naj traja do 1. 1970. Ve pa, da nima več budal pred seboj in da celo njegovi vdani pristaši ne verjamejo, kar pripoveduje in napoveduje. Zato je postal previden in ni več napovedoval dobrih časov, ampak slabe!
Zgodilo se je namreč, da zasedanje glavnega odbora Zveze komunistov Jugoslavije, ki se je vršilo v februarju in marcu, ni moglo obravnavati drugega kot težave, ki jih je rodila zadnja režimska gospodarska reforma. Težav je pa bilo toliko, da so radi njih lahko tarnali vsi govorniki na zasedanju in si radi javnosti dajali pogum, ki pa vanj ni nihče verjel. Tito je govori! ob začetku in koncu zasedanja. Vsi so mislili, da bo razkrinkal uradno vsaj krivce za vse težave, ki jih pozna vsa Jugoslavija, če ne preje, pa vsaj na koncu zasedanja.
Pa Tito ni imel toliko poguma, zopet se je ognil temu, kar so vsi pričakovali, zato pa naslika! ne 'ravno svetlo bodočnost za prihodnja leta. “Ko smo začeli lani izvajati gospodarsko reformo, smo rekli, da bo najteže letos,” tako je izjavil in nadaljeval: “To je točno. Vendar pa tudi prihodnje leto ne bo lahko, kajti gospodarske reforme ni mogoče v celoti uresničiti v dveh ali treh letih. Morda bo izvajanje reforme trajalo celo nekaj dlje. Zato ne bi smeli našim delovnim ljudem poudarjati, kar ni realno, temveč jim obenem pokazati tudi na vse težave, ki so danes pred nami.”
“Dobil sem vtis, da je pri nas preveč pričakovanja, kako bo sedaj nenadoma vse šlo gladko. Ta pričakovanja me po malem skrbijo, kajti zdi se mi, da naši ljudje ne vidijo vseh težav, ki so pred nami.”
Tito je svoje skrbi tudi utemeljil. Vidi jih v “objektivnih elementih”, ki že sedaj ob začetku nove petletke delajo težave. Tako spadajo mednje zamrznjene cene, ki so ohromile vso gospodarsko življenje. Mednje spada tudi pomanjkanje kapitala za modernizacijo jugoslovanske industrije. “Jasno je, da denarja za modernizacijo ni mogoče dobiti v mesecu, dveh ali treh in da v tovarnah novi stroji takoj ne stečejo. Da bi industrijo lahko modernizirali, potrebujemo dve ali pa tudi tri leta. Kajti naša industrija je precej izropana (!), jemali smo ji amortizacijo in za modernizacijo bodo potrebna velikanska sredstva,” Iz drugih Titovih besedi se da sklepati, da ni ravno prepričan, da bi se denar dal tako hitro dobiti.
Tita skrbijo po njegovem lastnem priznanju tudi druge težave, kot na primer: razlika v dohodkih delovnih ljudi, zapostavljanje strokovnjakov, beg delovne sile na tuje, prenatrpanost pisarn z nepotrebnimi in nesposobnimi uradniki, ki imajo večje dohodke kot strokovni delavci. “To revolti ra ne le tiste, ki so najslabše plačani, temveč tudi vse ljudi nasoloh. V glavnem gre tu za kadre na raznih vodilnih položajih. Tito je s tem priznal, da je njegov razred preveč bogato plačan, čeprav ni v njem sposobnih ljudi.
Pa ne samo to, da niso sposobni, med njimi je tudi vse polno lumpov in barab. “Samo v eni republiki je nekaj tisoč ljudi, ki so bili obsojeni radi kriminala, sedaj pa sedijo zopet na vodilnih mestih. Takih primerov je pa dosti v vseh republikah. In ti ljudje, ki so Lili že kaznovani radi kriminala, po protekciji prihajajo na vodilna mesta in pogosto delajo naprej po starem. Naši kolektivi se pa radi Vega negodujejo ... Tiste, ki zares nimajo nobenih moralnih kvalifikacij, je treba odstraniti: Mar lahko kriminalec izvaja politiko naše Zveze?” (Če bo Tito tako dalje govoril, bo kmalu lahko pisal uvodnike v AD!)
Tito je končno privlekel na dan “razrednega sovražnika”. Pravi, da fizično še ni izginil, je samo razlaščen. Stike ima z vsemi mogočimi činitelji razrednega sovražnika v tujini in je deležen njene podpore. “Tega smo krivi mi, ker nismo dosti čuječi.”
In V on no tudi ti nesrečni “nacijonalizmi”; tudi ti skrbijo Tita.
Cleveland, O. — V slovenskem materinsko proslavo našim ma-kulturnem prireditvenem pogle- j teram. Tudi v Collinwoodu je du je bila pretekla clevelandska tamkajšnja slovenska š o 1 s k a i k* Je še v teku da popolnoma nedelja nekaj posebnega. Naj- mladina nastopila po popoldan- upravičeno zapišem, da je v njej prej to: Preteklo nedeljo ni bilo skl šmarnični pobožnosti v šol- še veliko idealizma. Zato pa: slovenske naselbine v velikem s ki dvorani s čestitkami in vošči- Bog živi takšno mladino! In ji Clevelandu, ki ne bi mela svo- li, s petjem in rajanjem in s še kličem k še lepšim in večjim
je posebne slovenske priredtve. mnogo drugim, kar je bil pri-Drugo: vse zadnje nedeljske slo- ! pravil z učenci in učenkami nji-venske prireditve v našem me-; hove Slovenske šole požrtvoval-stu so bile posvečene slovenski ni njen učitelj in vzgojitelj Rudi materi. In tretje: Razen na eni Knez; seveda ob izdatni pomoči od nedeljskih prireditev je bila tudi drugega collinwoodskega naša slovenska mladina tista, ki, slovenskega učiteljstva.
Euclidska slovenska naselbina
V Euclidu živi zelo veliko Slovencev; največ je to starejši clevelandski slovenski rod, odnosno tudi že prvi in drugi tu rojeni. Ta naselbina še vedno raste
in sicer največ na račun osred-cati vseslovenski družinski praz- •	,	,	.
__;__„„ __ ________nje slovenske naselbine.
Tudi v Euclidu so imeli preteklo nedeljo lepo slovensko ma-
.. v ,.	.	.	terinsko proslavo, in sicer pod
tudi očetje m drugi družinski , ...	,	....	,
J	okriljem tamkajšnjega sloven-
skega M 1 a d i n skega pevskega zbora. Pod vodstvom svoje učiteljice in pevovodkinje Cecilije
uspehom!
je na vseh ta dan tako ali drugače nastopila na odru in se uveljavila. Ter končno: Vse zadnje nedeljske prireditve so bile dobro, celo zelo dobro, obiskane. Po obisku sodeč zadnja nedelja ni bila samo slovenska materinska nedelja, marveč prav prav-
nik. Vseh prireditev so se namreč korporativno udeležile ne samo matere, marveč večinoma
udje.
St. Clairska naselbina
Srce te slovenske naselbine je
župnija sv. Vida in danes Bara-1 Valenčič je zbor poln mladost-gov dom na St. Clair aveniji, ki neSa ognja podal mladinski kon
cert, posvečen slovenski materi. Na klavirju je z vso spretnostjo spremljala mladinski zbor (od 5-15 let starosti) Josipina Terček. Koncert je bil v dvorani Slovenskega društvenega doma na Recher aveniji. Poleg pev skih točk je bilo na sporedu tudi nekaj slovenskih plesnih in ra-jalnih točk, ki jih je z mladino naštudirala Olga Petek. Ves zbor — fantički in deklice — so nastopili v slovenslkih narodnih nošah, kar velja gotovo tudi posebej pohvaliti.
Newburska slovenska naselbina
V Newburghu je še precej slovenskega življa, posebno starejšega rodu. Slovenski Newburgh letos ni imel posebne zunanje slovenske materinske proslave; zato pa tem bolj lepo cerkveno. Ob desetih dopoldne je bila v tamkajšnji cerkvi sv. Lov-renca slovesna slovenska sv. maša “v počast slovenskim materam”. Za slovenske župljane Sv. Lovrenca je bilo to gotovo — kakor je čisto pravilno zapisal g. Jakob Resnik v AD od 3. t. m. nekaj posebnega, ko so namesto “Gloria in excelsis Deo” slišali “Slava Bogu na višavah”. Tudi vse pesmi pri tej sv. maši so bile slovenske.
Slovenska naselbina v zapad-nem delu Clevelanda
Tudi v zapadnem delu velikega Clevelanda je številna slovenska naselbina, ki ima kar dva slovenska narodna doma: enega na 7001 Denison aveniji in drugega na 130 W. cesti. Edino slovensko kulturno društvo, ki povezuje te rojake v eno skupnost, je mešani slovenski pevski zbor Triglav. Ta zbor je imel preteklo nedeljo ob pol štirih popoldne v tamkajšnjem nemškem Sach-senheimu pomladanski koncert, ki je bil delno posvečen slovenskim materam. V nemškem Saškem domu nastopa zbor s svoja v našem mestu, t. j. ki se zbi-1 jimi koncerti že vsa leta zatega-ra okrog župnije Marije Vnebo- j dej j, ker Slovenski narodni dom vzete na Holmes aveniji. Tudi na Denison aveniji ni za pevske collinwopdska sobotna Sloven- odn. odrske nastope žal princeska šola je. pripravila preteklo ren.
nedeljo posebno, zelo ljubko ‘ Nedeljski Triglavov koncert,
sider ni tako velik kot drugi SND vis-a-vis na isti cesti, zato pa tudi vedno pretesen, medtem ko oni drugi služi vedno bolj le še družabnim namenom, kar je gotovo velika škoda. Vendar materinska proslava v tej naši naselbini zadnjo nedeljo ni bila ne v prvem ne v drugem narodnem domu, marveč v novi dvorani vi-dovske župnijske osnovne šole. Proslavo je pripravil učiteljski bor vidovske sobotne Slovenske šole. Obstajala je iz dveh delov. V prvem delu smo slišali najprej voščilo materam najmlajših: Maruške Pogačnikove in Rudija Kristavčnikovega; oba sta bila opravljena v narodno nošo. Za njunim voščilom so zapeli učen-ri in učenke nižjih dveh razredov dve srčkani pesmici svojim ljubim mamicam”. Tudi male cevke in pevci so bili vsi v na-rodnih nošah. Ta del proslave je zaključila zborna deklamacija 'estih dijakinj naj višjega razreda Slovenske šole. Podale so doboko Pregljevo “Zdrava, Marija Goriška!”
V drugem delu pa smo videli dr. Jana Malika pravljično igri-o “Žogica nogica”. Kot dedek se ie v njej postavil Milan Goren-šek, kot babica pa Rožica Dolinar, Žogico-nogico pa je igrala Martina Košnik. Vsem trem se rožna, da niso bili prvič na odru.
1'ohvalil bi rad poleg lepe njihove igre tudi njih zelo lepo izreko. Druge igralke in igralce bom samo naštel. Bili so to: Marija Kocjan, Katka Likozar, Barbara Strancer in Anica Žakelj er Silvo Kodrin, Tomaž Goren-šek, Martin Sfiligoj, Janez Sršen. Jernej ček Slak, Jože Vogel, Tonček Vogel in Peter Žnidaršič. Obisk ie bil zelo dober, enako tudi uspeh.
Collmvvoodska slovenska naselbina
Številčno je danes collinwood-ska slovenska naselbina naj ve č-
J. S.
seji pa bo prosta zabava s pijačo in jedačo v počast novih članov in članic, ki so bili zadnjič sprejeti, ter za one, ki bodo sprejeti na prihodnji seji.
Vsi člani in članice vabljeni na sejo. Pripeljite s seboj nove člane in članice.
Na svidenje!
John Terček, taj.
Slomšek - aposf©!
S;@y3i!336V
Cleveland, O. — V težkih, vi-larnih časih sredi prejšnjega stoletja nam je dal Bog v Slomšku moža, ki je v takratni narodni prerod vključil še versko prenovo ter se je s svetniško gorečnostjo trudil za božji red tudi na kulturnem, socialnem in političnem področju.
Versko vzgojo je Slomšek oprl na splošno izobrazbo:	“Certkev
je mati šole in brez nje biti ne more.” Zato je posvetil prvo skrb mladini in njenim vzgojiteljem, učiteljem in duhovnikom. Duhovnikovo delo v šoli je imel za pravo dušnopastirsko delo. Sam je napisal devet šolskih knjig, od katekizma do pesmarice, da so mu rekli “vzgojitelj slovenskega naroda”.
Po šoli naj bi sc ljudje še naprej izobraževali s ceneno knjigo in v društvih: Slomšek je začetnik društvenega 'življenja pri nas in ustanovitelj Mohorjeve družbe, ki ima sedaj okoli 90,000 naročnikov.
V	škofovem pastirovanju se je ravnal po načelu: “Za svoj apostolski poklic živeti in umreti.”
V	dušnem pastirstvu je poudarjal osebni stik, ustanavljanje bratovščin in verskih ter dobrodelnih društev, sv. misijone, ki jih je velikokrat sam vodil. Poudarjal je tudi važnost cerkvenega ljudskega petja, za katerega je sam pisal in skladal nesmi. Prava posebnost so njegovi prisrčni, stvarni, preprosti in jasni pastirski listi, ki imajo tudi leposlovno vrednost. Za vzgojo ženske mladine so po njegovi zaslugi prišle v Maribor šolske sestre.
Za Cerkev na Slovenskem najvažnejše dejanje škofa Slomška je prenos škofijskega sedeža iz Labodske doline v Maribor in združitev vseh štajerskih Slovencev v eni škofiji. S tem jim je zagotovil enotno dušnopastir-stvo v domačem jeziku ter sedež škofije postavil v njihovo sredo.
V	revolucionarnih dogodkih 1. 1848 je Slomšek dokazal izredno bistrovidnost in uravnovešenost. Razumel je svoj čas in je dosledno priznal upravičene socialne in narodnostne zahteve; bil je prijatelj napredka v dobrem, obenem pa je odločno obsodil vsako nasilje in “divjo svobodo”.
Slomškov vpliv na vseh področjih je kmalu presegel meje lavantinske škofije. Njegov sodobnik je zapisal o njem: “Slom šek je bil mož, ki je v svojem velikodušnem srcu nosil ves slovenski narod, katerega ime pa so tudi vsi Slovenci kakor drago svetinjo v srcu nosili.”
Na kratko moremo reči, da je Slomšek prvi verski voditelj vseh Slovencev, ker jih je v pastirski skrbi združil v duhovno enoto. Dal je Cerkvi na Slovenskem slovenski obraz in jo tesno
čih vprašanj vesoljne Cerkve. Vneto je podpiral misijone. U-stanovil je Bratovščino sv. Cirila in Metoda in tako postal eden glavnih predhodnikov unionističnega gibanja za zedinjenje z vzhodnimi ločenimi brati.
Po vsem tem je utemeljena sodba sodobnega cerkvenega zgodovinarja dr. Dolinarja: “Zatorej Slomšek-svetnik pomeni Slovencem več kot kateri drugi svetnik slovenskega rodu. Če v prvem slovenskem svetniku slovenski narod doseže svojo zrelost v Cerkvi, v svetniku-Slom-šku slovenska Cerkev dobi svojo posvetitev.”
Slovenski ljudje doma in po svetu se tega dobro zavedajo, zato s svojimi molitvami in darovi hočejo pomagati, da bo prišel Slomšek čim prej na oltar. Za kritje stroškov procesa za beatifikacijo so v zadnjem času zopet darovali:
$100: Rev. Joseph F e r k u 1 j , Quincy, 111.; $75: Mr. in Mrs. Joseph Gorkos, Cleveland; $60: Leo Kristanc, El Cerrito, Cal.; $50: Rev. dr. Emil Hodnik, Almond, Wis. (skupno $100); $30: ga. Amalia Povirk, Euclid; po $25: Rev. Milan Kopušar, Choy-nice, Nebr., Rev. Joseph Celes-nik, Euclid, Ohio; po $20: Theresa Narobe, Cleveland, Tone Nemec, Cleveland, Mrs. Kosem in hčerka Zofi, Cleveland; $15: Mrs. Kurilič, Fontana, Calif.
Po $10: Rev. I. Beran, Koeltz-town, Mo.; Rev. L. Jenko, New York; Rev. J. Lavrih, Liberal, Kansas; Rev. A. Breznik, Union-town, Wash.; John Semen, Cleveland; KSKJ podružnica Sv. Družina, Maple Heights, Cleveland, g. Lojze Ambrožič, st., Toronto, Ont.
Po $5: Ivana Okorn, Brooklyn, N.Y.; Ludvik Stanich, Indianapolis; Rev. A. Gnidovec, Rock Springs, Wy.; Dorothy Ferra, Cleveland; Mary Wolf, Cleveland; Podr. Slov. ženske zveze št. 32, Euclid, Ohio.
Po $2: Anton Sernel, Euclid; Mary Strukei, Calif.
Po $1: Frances Muhich, Peoria, 111.; Anne Terlep, Peoria, 111.; Neimenovana iz Clevelanda. Rev. Jože Varga, vicepostulator 11607 Hontydale Ave. Cleveland, Ohio 44120
Upokojenci vojfip kampanje n mu člziHshro
Cleveland, O. — Klub slov. u-pokojencev na Holmes Avenue vodi sedaj kampanjo za 100 novih članov. Kako naj bi bilo to izvedljivo? Vsak član in vsaka članico naj pripelje enega novega, oziroma novo na prihodnjo sejo jutri popoldne ob dveh v Slovenskem domu na Holmes Avenue. Ta seja bo v čast novih članov in članic.
Samo en dolar stane pristop: nristopnina, knjižica in članarina za en mesec! Potem je mesečna članarina le 25 centov. Sprejemamo moške stare nad .62 let, žensk pa po letih nič ne vprašujemo. Čim mlajše so, raj-še jih imamo. Imalo lepo blagajno, vsak dobi čez leto več nazaj, kot plača vanjo članarine. Po vsaki seji imamo zabavo. Zadnjič je Mr. John DeVitto
povezal s prenovitvenim giba- kazal lepe slike. Na prihodnji
Planiški paleti
LETHBRIDGE, Alta. — Vršili so se koncem letošnjega marca. Prireditev se je vršila v proslavo 30-letnice prvega poleta čez 100 m, ki ga je izvedel 1. 1936 Avstrijec Sepp (Bubi) Bradi, ki je kot prvi človek poletel 101 m na smučeh v slovenski Planici.
•
Še narava sama je poskrbela za čim bolj svečan okvir letošnji planiški prireditvi. Dosti snega in lepi dnevi so pripomogli k praznovanju zgodovinskega dogodka. Kot sem že omenil, so vremenske prilike že leta glodale ogrodje planiške velikanke. Letos so jo pod vodstvom bratov inženirjev Goriškov za silo popravili in na njej priredili v nekako slovo ponovno mednarodne polete. Zbralo se je v Planici vse, kar v smuških skokih in poletih na svetu kaj pomeni. Tako je bilo tam nad 40 tujih in deseterica domačih skakačev. Treningi in zaključni poleti na zadnjo marčevo nedeljo so bili nekak višek zimsko-športnega u-dejstvovanja v Sloveniji, nekak zgodovinski višek slovenske smučarije ...
Treninge je gledalo nekako 50,000 gledalcev, nato pa je nedelja sama zbrala 50,000 gledalcev na zaključnih poletih, športniki cele Evrope in več s tostran oceana so poleg domačinov uživali lepote smuških poletov, videli res najboljše skakače sveta. Ne le to. Videli so nov rekord planiške skakalnice (Čeh Raška je poletel 130 m, 129 m in 123 m, Slovenca Eržen 118 m in Zajc 119 m, kar je nov slovenski rekord v Planici. (Pred petimi leti je v Obersdorfu skočil Jože Šlibar 141 m in bil nekaj časa svetovni rekorder.)
Kako je bilo v Planici, naj pove le nekaj številk. Ljudi je navozilo v Planico: 4,000 avtomobilov, 573 avtobusov in 7 posebnih vlakov. Nekaj izrednega za slovenske razmere, mar ne?
»
Posebno pomembno je bilo, da so bili kot častni gostje povabljeni v Planico poleg Bradla tudi vsi vidnejši skakači minulih prireditev, ki so obujali spomine mlajših dni in občudovali sodobne junake ... Kot omenjeno, je bil prvi Čeh Raška, 8. mesto pa je s solidnimi skoki dosegel med to svetovno elito Slovenec Peter Eržen (ki je pred dnevi z odliko položil univerzitetne izpite in postal inženir elektrotehnike.) Dvoje vzporednih karier za mladega slovenskega športnika. Spotoma naj tudi omenim, da je postal te dni inženir gozdarstva bivši svetovni rekorder v smuških poletih Jože Šlibar.
•
Z letošnjimi poleti je bilo zaključeno prvo in res slavno obdobje slovenske Planice, kjer se je začela 30-letna borba za priznanje nove smuške discipline — smuški poleti —, ki je vpraV zadnja leta žela po Evropi neza-brisne uspehe in rasto zdaj cele v deželah, ki so ji doslej najbolj nasprotovale, nove skakal-nice-velikanke in gotovo ni daleč, ko bo tudi uradno prišlo v zgodovinske p u k v e smuškega športa ime Planice in njenih junakov ter neumornih početnikov te: inž. Stanka Bloudka in enega najboljših in evropsko najbolj p o z n anih organizatorjev smuškega športa, posebej pa še Planice, Ljubljančana Joža Gorca. Doipa predvsem opevajo le prvega. Zasluženo in upravičeno! Ni pa prav, da o drugem molče, ukazano in namerno, čeprav Joi brez njega- (njegovega poznanstva mednarodnih smučarskih zvez, osebnih poznan-(Dalje na 3. strani)
ANADSHd DOMOV
Iz slovenskega Toronta
Kolumbovi vitezi pri sv. maši vzhodnega obreda
Vsako leto spomladi ima tonski koncil Kolumbovih vite-z°v skupno nedeljsko mašo in SV' obhajilo. Letos je bila ta složnost, na katero člani-očetje speljejo tudi svoje sinove, v sdeljo, 1. maja. Po ogromni u-ekžbi članstva in po lepem ?r°gramu bo to nedeljsko slavje
0	v zgodovino koncila.
Skupna sv. maša je bila v cer-vi luršlce Matere Božje na herbourne St. Maševal je slo-Žki škof vzhodnega obreda ^evzv. Mihael Rusnak. Vse je *1° vzhodnega obreda: mašna o-, aoila, maša, sv. obhajilo pod o-
podobama in vse molitve. evina navzočih še nikdar ni jMsostvovala maši vzhodnega o-(reda. Beseda prisostvovati, ali pri maši” pa v tem primeru 1,1 na mestu, ker je v resnici vsa Žkev, po besedah samega ško-8’ somaševala, tako z molitva-2 odgovori in pri obhajilu Utlanji znaki tega sodelovanja ^ škofovi maši so kazali na to a je vzhodni obred navzočim samo ugajal, napravil je na-močan vtis. Za vse je bilo to Osebno doživetje duhovne poži-vitve.
v sv. maši so se vsi skupaj j:°fom zbrali v veliki dvorani °lumbovih vitezov k zajtrku. 2 skupne pojedine je nato na-žl odličen in mogočen sestanek ^ katerem je gl. govornik ob-|avnaval sodobno snov o “kato-*^ki akciji”. Predavatelj, kanad-7® generalni konzul iz Bostona
1	U.S.A., Mr. M.R.M. Dale ^•G., P.C., je govoril skoraj ?a° uro o današnjem pomenu poljske akcije in o dolžnostih
atoliških laikov, ki hočejo ve-za kristjane, konec je spregovoril Mihael Rusniak. Zahvali
nih delov. Podpiši pogodbo šele, bo boš točno vedel, kaj podpisu-, ješ. Ne podpiši, dokler si nisi v VII. Slovenski dan ! vsem na jasnem. Povprašaj ad-Vsaj po koledarju je zima že vokata, ki ti more prihraniti do-vzela slovo. Poletje se naglo pri-! sti stroškov in še več glavobola, bližuje. Sredi poletja bomo zo- Kako boš pa plačal avtomobil, o
škof
se
za priliko, da je mogel pri
ffted Kolumbove viteze. Nac. Senb kar je doživel med njimi je videl in slišal, je bil zelo
kar
pet prazno vali SLOVENSKI NARODNI DAN.
VII. SLOVENSKI DAN v Kanadi bo — kakor vsako leto — prvo nedeljo v avgustu. Brez maja in junija se začrtavajo pota, ki bodo v juliju in avgustu vodila v naravo. Naj nihče ne pozabi, da je prva avgustova nedelja rezervirana za VII. SLOVENSKI DAN, ki bo na slovenskem letovišču.
O VII. Slovenskem dnevu bomo še veliko pisali. Letošnji bo imel še posebno oznako (vsako eto bi jo moral imeti!). Na prav poseben način bo posvečen tebi, draga Slovenka, in tebi, dragi Slovenec, v Kanadi in v domovini. Spominjali se bomo obletnice, ko je izšel važen dokument, ki za nas pomeni življenje.
Prvo nedeljo v avgustu se bomo torej srečali na VII. Slovenskem dnevu. Praznovali bomo, da bomo potem kos novim naporom.	P- M.
Na majski banket v Slovenski dom
Ko družina odraste, gredo njeni, člani vsak na svoje. Čeprav imajo vsak svoje delo in vsak svoje skrbi ter delajo vsak na svojem področju, vendar Skušajo vsaj nekajkrat na leto priti skupaj. Vsedejo se okrog iste mize in se tako rekoč nasitijo iz iste sklede.
Tako nekako odbor Društva Slovenski dom pojmuje svoje bankete. Da razkropljena slovenska družina pride vsaj par-krat na leto skupaj. Saj za to je dom. Skupaj se vsede k mizi in skupaj obeduje. Skupen obed nima samo želodčnega pomena, ima tudi psihološkega. Skupen obed je znak, da se imajo ljudje radi, ali da bi se vsaj radi zbližali. In temu naj služi tudi majski banket v Slovenskem domu na 864 Pape A ve., ki bo v soboto, 14. maja, zvečer.
Vstopnice se dobijo pri vseh odbornikih in tudi v slovenski pisarni na 618 Manning Ave. pri I —» m anti v vem, ivm vv« g. L. Ponikvarju ml. Na svide-e^eti beremo iz knjig. Premalo ^nje pri skupnem obedu v skupaj §remo med ljudi, zato prema- nom Slovenskem domu, v krogu P°znamo njih potrebe in aspi- velike slovenske družine.
^c’.ie in zato jim ne govorimo iz lv1-jenja.” Za to priznanje je žel avdušene ovacije.
tem pa drugič. (Iz skušenj in Everebody’s Money).
“Vestnik” na 64 straneh
Prišla mi je v roke druga številka “Vestnika” v letu 1966, v kateri so združene št. 3, 4 in 5. Na 64 straneh je veliko koristnega, zanimivega, poučnega branja. Da vse te visokodoneče besede niso kaka propaganda, ki se ji navadno ne verjame, se bo lahko vsakdo sam prepričal, ko bo “Vestnik” prišel v njegove roke.
Kar daje temu branju še poseben prikupen ton, je umirjenost v idejni jasnoti. Nihče iz prav nikalkšnega tabora ne more biti zaradi tega poučnega branja na 64 straneh užaljen, prizadet in kaj podobnega, še ena izredno važna oznaka je v tem pisanju SAMOKRITIKA in to konstruktivna, ki izzveni bolj nasvet kot kritika. Tako more pisati in o javnih zadevah razpravljati samo tisti, ki si je svest prave poti.	K. S.
možje in fantje iz Hamiltona in Toronta, potem bodo torontski pevci sami odpeli dve pesmi in prav tako haipiltonski pevci. Vsega skupaj bo program obsegal okrog 13 izbranih pesmi, ki bodo vse zaradi lepe melodičnosti gotovo našle pot V srca poslušalcev. Zato že sedaj opozarjamo slovensko javnost na ta skupen nastop torontskih in hamil-tonskih pevcev, ki bodo 28. maja ob 7.30 zvečer v Slovenskem domu na 864 Pape Ave.
Po koncertu pa bo Društvo Slovenski dom” poskrbelo za družabni del večera, pripravilo jedačo in različne pijače in seveda tudi poskočne muzike za ples ne bo manjkalo. Ker bo to
1 Sprostitev svobodnega ustvarjanja umetnika je našla svoja kri- doselilo
] Prebivalstvo New Yorka se je ustalilo
NEW YORK, N.Y. — Iz zadnjega popisa prebivalstva v New Yorku je razvidno, da se je iz mesta izselilo okroglo pol milijona belih prebivalcev, zato pa kakih 400,000 črncev, la in dala iz sebe dokaj pristno jPortorikancev in drugih ne-individualnega izraza. Tu se je belih prišlekov. Mesto je imelo sprostilo aktualno osrednje vpra- 1. i960 še 7,706,000 prebivalcev, šanje: najprej kako in potem še- štiri leta pozneje pa samo 7,558,-le kaj, je jo svojem načinu ob- 000.
ravnavanja predmeta s 1 e d i 1 a j Beli prebivalci so se umaknili podrejena vsebina. Abstrakcija v predmestja. Preseljevanje je raznih elementov je tu dobila pa tudi veliko v okviru mestnih polni razmah. Motivi iz svetega mej, pri čemur gosto naseljeni pisma so bili v raznovrstnih va- predeli zgubljajo na številu pre-riantah najčešče obravnavani, bivalcev. Bronx je na primer In simbolika iz prastarih krščan- zgubil 17r/i prebivalstva. Iz sre-
hotne divizije je priznalo, da je njegovo topništvo streljajo preko meje v Kambodžo, da umolkne rdeče strojnice, ki so od tam tolkle po ameriških četah preko meje v Vietnam. Kamboška vlada je izjavila, da to niso bile rdeče vietnamske, ampak njene lastne čete.
skih elementov je tu ponovno prišla do pravega izraza.
V pogledu plastike bi kot najmočnejše lahko imenovali Svetega moža od Elze Mayhew, Rešitelja od Patricije Fulford, da-
pred poletno sezono, je nikar ne zamudite.	O. M.
-------O--------
ena zadnjih takih prireditev lije Zelenega serafa od Raymon-
da Spirsa ter končno Kultni objekt od Yversa Trudeau-a.
Umetnost cerkvene liturgije je posrečeno dobila oddelek zase. Po izbiri in kakovosti del so si sledili vezenine paramentov, kadilnice, svečniki, kelihi, škropilnik, večna luč 1. p. Tudi poslikana okna so prišla do svojega izraza.
Celotni vtis zlasti tega oddelka je bil vrnitev človeka umet-
PLANIŠKI POLETI
(Nadaljevanje z 2. strani)
štev in romanj preko širne Evrope na vse , pomembne smuške prireditve, kjer je z osebnimi vplivi in vabili dosegel, da so se poletov v Planici udeležili na vseh p r e d v o j nih prireditvah kvalitetno res najboljši); Planica težko bi bila to, kar je tekom let dokazala: zibelka smuških poletov. Osebno sem dolga leta z obema sodeloval, o obeh imam pripravljen članek, ki bo ob prvi priložnosti objavljen v tem listu.
v Kanadi
WINDSOR, Ont. — Nedavno je priletela sem iz Jugoslavije zadnja hčerka rojaka Mihaela Lesnike iz Dolenje vasi pri Ribnici z družino. Očeta že ni videla 21 let, vse od konca druge svetovne vojne. Nepopisno je bilo veselje po tolikih letih ločitve. Sedaj je vsa družina v Kanadi, le sin Vinko je v Argentini. Vsi so zadovoljni in veseli življenja v svobodi, kot jo poznamo v Kanadi.
Lesnikova mama so bili pred leti na obisku v Sloveniji in so tako imeli priložnost pregledati tamkajšnje razmere in se srečati in pozdraviti s starimi znankami.
Lesnikovi pozdravljajo vse svoje prijatelje in znance po A-meriki in Kanadi.
D. C.
j^dušen. Rekel je, da bi morasti navzočih več duhovnikov.
1,
J^esedno je izjavil:
Paniki vsako nedeljo govorimo ™dem jn sicer o tem, kar čez
‘Mi du-
Odbor
.Kako dobro de sprememba! a'ko koristno je, da človek vsaj tasih zadiha duhovno svežino.
^fužabni večer borcev
. i mogoče, da bi tudi samo re-^triral vse različne družabne Gcere, ki jih prirejajo razne or-^a9izacije po različnih dvora-, • Eni so malo bolje obiskani, malo slabše. Na splošno se Paza, Ja slovenske veselice ne Meče
v v sJo več. Verjetno jih je pre-^ ali pa so preveč enostavne, soboto, 30. aprila, so imeli
bi
čer
°i družabni večer borci. Od-°r Društva SPB je pripravil ve-v Slovenskem domu. Komaj dobilo društvo prazen večer, va i® prišlo na vrsto. Tudi ta ve-,6r ni bil najbolje obiskan, brez ,. sPeha pa le ni bil. Prišli
Vi iz
Pri trgovcu z avtomobili
Kakor rečeno in zapisano: Preden stopiš k trgovcu, da si kupiš nov avtomobil, si moraš biti na jasnem, koliko si pripravljen plačati zanj. Nato pa poizveduj da najdeš poštenega trgovca, tem pogledu ti bo lahko mnogo nasvetoval “Better Business Bu reau”. Ko si boš preskrbel vse te informacije, potem pa pusti ob zir doma in začni od trgovca do trgovca toliko časa, da dobiš pravega in ceno, ki jo boš plačal.
Dokler se s trgovcem nista domenila glede cene, ne omenjaj odplačevanja na obroke in ne ponujaj svojega starega avtomobila v zameno. Najprej se pogajaj samo za ceno. Ko je ta sprejeta od obeh, potem bosta govorila o načinu plačila ali odplačevanja. Ne poslušaj sladkega in laskavega govorjenja, ki te hoče
Prvo obdobje Planice je torej zgodovina. Sedanjo velikanko bodo podrli, zob časa je trdovratne j ši od želja in možnosti.
a doma ne nameravajo odnehati. Zrisani so novi načrti (menda spet brata inženirja Goriška), izbrana nova prirodna strmina malo dlje od sedanje velikanke, v smeri proti Tamarju, ki jo bodo obdelali in naj nje zgradili novo velikanko, ki naj bi dovo-j e vala polete do 160 m Doma trdijo, da če pojde vse po načrtih, utegnemo dočakati 1. 1969, ko naj bi bila v Planici tej novi skakalnici-letalnici
dine mesta se pa seli vse brez razlike na barvo in raso.
Kamboške čete
SAIGON, J. Viet. — Trditev, da so ameriške čete streljale preko meje v Kambodžo na kamboške in ne na rdeče vietnamske oddelke, jemljejo tu na znanje z velikim dvomom.
Poveljstvo 1. ameriške pe-
nika k pristnim praelementom, j v katerih izžareva religiozna u-1 metnost v novi luči.
France Gorše
na
prva prireditev in kdo ve, če ne bo vprav Planici dano zapisati novo stran športne zgodovine s ponovnim svetovnim rekordom. Želimo in upamo ...
Fak
.	— obeh župnij. S seboj so
Peljali tudi najnovejše nase- preslepiti, da bos na ceno poza-
rekli bi naj mlajše. Prav
tatice
so večer obiskali staronase-in celo njihovi otroci, ki jn !e ^ko veliki, da radi plešejo v Sg toliko zavedni, da pridejo tovenski dom. Vsi so preživeli61' v prijetni zastopnosti.
0i_ ružabni večer, če je dobro ^ ganiziran, je res nekaj lepega. ,^ara prijateljstva se utrjujejo n°va se sklepajo. Celo stare p ^ere se ugladijo. Medsebojna p^nvanstva se širijo. Veselo raz-k °Zenje je pa itak najboljši vi-'^in za človeško sožitje.
Pevski koleri
Toronto, Ont.— Ni dolgo, kar sem zapisal, da so z odprtjem novega Slovenskega doma v Torontu tudi pevci pričeli misliti na moški pevski zbor, ki bi gojil zgolj slovenske narodne in umet-
Razsfava sodobne religiozne umetaostl v Torontu
RIDGEWOOD, N.Y. — V kolegiju — jezuitskem semenišču v Torontu je bila od 12. aprila do 2. maja letos pomembna kulturna prireditev, razstava sodobne cerkvene umetnosti. Na njej je sodelovalo povabljenih 77 kanadskih umetnikov. Predstavili so se s 126 deli v različnih tehnikah plastike, slikarstva, grafike in dekorativnih predmetov v tkaninah.
Te vrste razstava je bila letos že druga na istem kraju in v istem pomenu. Prva je bila pred dvemi leti v enakem obsegu.
V kanadski javnosti je vzbudila dokaj pozornosti in so se o njej razpisali The Globe and Mail in The New York Times.
Podpisani sem si jo dvakrat ogledal in moram reči, da je v večih pogledih zanimiva in da pomeni obogatitev v kanadskem kulturnem življenju. Človeku pa je dala mnogo misliti.
Prva obletnica blagoslovitve slovenske cerkve m doma v tešita
HAMILTON, Ont. — Lansko leto 22. maja je hamiltonski škof prevzv. J. F. Ryan blagoslovil našo začasno cerkev in dvorano ter opravil v njej prvo sv. mašo. Spomin na ta tako važen dogodek v zgodovini slovenske občine v Hamiltonu bomo obhajali vsako leto s posebnimi slavnostmi.
V soboto, 14. maja, se bomo zbrali na velik družabni večer v naši novi dvorani, da oživimo spomine na trude in žrtve, ki smo jih doprinesli, ko smo nabirali, gradili in delali, da si ustvarimo lasten dom in cerkev.
Vabimo na to prvo proslavo osem dni pred obletnico kakor lansko leto vse naše sosede in prijatelje iz Toronta, St. Catharines, Kitchenerja in drugih sosednjih mest. Morda jih bo nekaj prišlo tudi iz Clevelanda.
Lansko leto se je bila zbrala o-gromna množica, da je bila drugače prostorna dvorana premajhna. Pridite letos za prvo obletnico ponovno, ker bo spet lepo in veselo, ko bomo bratje in sestre istega jezika in krvi skupaj.
V nedeljo, 22. maja, na samo obletnico, bo glavna proslava v cerkvi. Prva maša bo ob 9. dop. Druga, glavna maša bo pa ob
Celotna razstava razodeva res- 10.30 dop. Povabili bomo slavnostnega celebranta m govorni-
CLEVELAND, O Moški dobijo delo
šiMii
za STOŽČASTE
stružnice mmm
(Zmaji m imirasji)
Prva in druga izmena.
V naši tovarni se govore razni jeziki: nemško, poljsko, madžarsko, litvansko, češko.
Dobra plača, stalno delo dodatne koristi.
Pridite k nam, da se pogovorimo! Vprašajte za g. Alexa Hutnika.
immi in, m p.
4310 Carnegie Ave. telefon: 431-1043
Po 6. uri zvečer kličite: 384-8757
(95)
CLEVELAND, O.
Ženske dobijo delo
Delo za ženske
Iščemo ženske za delo na šivalnem stroju. Izkušene ali pripravljene se učiti in zaslužiti. Stalno delo. Prijazen prostor; visoka plača od ure in od kosa. Več koristi; plačani prazniiti, počitnice, bolniško in živi jensko zavarovanje, uniforme.
WORK WEAR CORP.
1768 E. 25 St.
(95)
IŠČEMO ŠIVILJO Izkušeno za izdelovanje zaves in draperij. Stalno delo. Govorimo slovensko. Kličite VU 3-5775.
FRAN’S DRAPERY SHOP 3515 E. 93 St.
(95)
Wanted
Waitress — days SOKN’S RESTAURANT 6036 St. Clair Ave.
MAU OU1A53
Gostilna naprodaj
Dolgo obstoječa gostilna je naprodaj. Kličite KE 1-8463.
(92)
Lastnik prodaja
Da se uredi zapuščina, dvo-aružinska hiša, 4-4, dvojna garaža, Grovewood okolica. Kličite 261-1815 ali IV 1-9787.
(92)
MACHINISTS
THE CLEVELAND PNEUMATIC Teol Gs.
3784 E. 78 St. 341-1700
A Subsidiary of PNEUMO-DYNAMICS Corp.
6E01MTS
TO WORK ON AERO SPACE MISSILE and Aircraft Components
keller - mmm
Contouring and profiling Machines
horizontal
mm mm
Hiša naprodaj
5912-14 Prosser Ave., 4 stanovanja, 2 plinska furneza, novi vodni grelniki, polna klet, seži-galnik. Kličite podnevi 943-4496 ali zvečer RE 2-7272.	(94)
Lastnik prodaja
Na področju Euclid-Green je naprodaj 2-stanovanjska hiša, 5-5, urejeno podstrešje, moderni kuhinji in kopalnici, preproge od stene do stene, zavese, klimatske naprave, garaža za dva voza. Cena izpod $25,000.
(95)
ne napore prirediteljev, ki so se prizadevali, da bi povabljene kanadske umetnike opogumili z n e n a r e kovanimi religioznimi
bil. Vsedi se za volan in pojdi avtomobilom na cesto. Ne odloči se za prvi avto, ki ti je na prvi pogled všeč. Ko se pogajaš za ceno, pripravi trgovca do tega, da on najprej omeni oz. ponudi ce-1 no, šele nato ti ponudiš svojo, seveda nekoliko nižjo, kot si pripravljen dati, da imaš tako “prostor” za pogajanja.
Šele, ko sta se točno pogodila
ne pesmi. Ti pevci so se zadnje j motivi za svobodno ustvarjanje mesece vestno zbirali v novi na polju cerkvene umetnosti, dvorani in pod vodstvom g. Na- Dali so jim tudi velikodušno svo-ceta Križmana vneto vadili svo- bodo izbire del brez umetnost-je glasove za svojo prvo priredi-'nega razsodišča. Tako se je tu tev, oziroma koncert. Povabili zgodilo, da je nekaj del dobilo pa so k sodelovanju tudi pevce iz Hamiltona. Ti so se radi odzvali vabilu, ker pojejo pod vodstvom istega učitelja kot torontski pevci. Že v tem bo prednost skupnega nastopa. Interpretacija pesmi ostane ista in potrebno je le nekaj skupnih vaj, da tak zbor potem lahko harmonično zapoje. Hamiltonskim pevcem bodo pevci iz Toronta vrnili u-slugo s tem, da bodo sodelovali na pevskem koncertu v Hamiltonu. To je lep način sodelovanja in škoda je, da takega sodelova-
UTHES
Olepšajte svoje domove sedaj!
Za strokovno barvanje vaše hiše zunaj in znotraj pokličite strokovnjaka
TONY KRISTAVNIK
Painting & Decorating
1171 E. 61 St.
HE 1-0965.
Brezplačen preračuni	Delo zajamčeno!
ka in na koncu iz srca zapeli zahvalno pesem.
Popoldne isti dan bo v gornji dvorani koncert našega cerkvenega zbora. Že od pretekle jeseni se vadijo in učijo, hodijo k vajam od daleč skozi sneg in dež pevci in pevke. Pod spretnim in taktnim vodstvom g. Ignaca j svoje mesto, ki zaradi svoje ne- Križmana iz New xoroi > ’ t. odo , okusnosti motijo ubranost osta- pripravljeni za pr\ i javen na-. lib del na razstavi.	stop v nedeijo, 2z. maja, ob tren
Že na prvi pogled oci daleč je: popoldne. Glasov e imajo jako bilo opaziti, da je prevladovala |dobre, so sami mladi ljudje, tako monumentalna plastika, ki je bi- pravi vsak, ki jih sliši, da ne bo-la skoraj večinoma razstavljena
TIT"
« 'i«.- .
GAP UMEč
EME LmES
na odprtem prostoru zunaj na vrtu pred poslopjem zavoda. Ponoči je imela učinkovito razsvetljavo. Ostala dela so bila razmeščena v spodnjih prostorih poslopja
Ko se je gledalec približal razstavljenim stvaritvam ter zajel celotno sliko razstave, je začutil
za ceno, naj se napravi pismena nja ni med nami v večji meri. pogodbo, ki mora vsebovati .yse:	Spored koncei ta je pester in
avto, njegove oznake, dodatne vsebuje petje mešanega zbora,
točk bodo zapeli skupaj revolucijo- od zunaj na vznoter.
dele (extras) ceno in čepe dodat- nekaj
ste mislili, da se sami hvalimo.
Gotovo bo koncert pravi užitek za vsako slovensko uho in srce. Zbor je sklenil, naj bi čisti dohodek od vstopnic za koncert šel v sklad kot prvi prispevek za pabavo cerkvenih orgel.
Torej ne pozabite tako domači, kakor sosedje in pridite na prvi obletni družabni večer dne
MILLING itO'ffliS
mmi mm
NUMERICAL
CONTROLLED
MACHINES
Blizu sv. Kristine
2U351 G oiler Ave., stanovanje s trgovskim poslopjem, 3 spalne sobe zgoraj, kuhinja, stanovanjska soba, 1 spalna soba, kopalnica, klet, garaža’ se proda z dodatnim letom zraven.
STREKAL REALTY 405 E. 200 St.
IV 1-1100
(93)
Lastnik prodaja
Nottingham okolica, velik zidan bungalow, 6 sob spodaj, 4 zgoraj, ekstra stanovanje, dvoj-
neko nedoločeno dogajanje. Re-J14. mjija -in na cei kveni koncert kel b' duhovno preusmeritev — dne 22. maja ob treh popoldne.
Fr. L. T.
DOBRA PLAČA OD URE IN DRUGE UGODNOSTI
Predstavite se osebno od 8.15 dop. do 5. pop. ali kličite 341-1700
za čas sestanka An Equal Opportunity Employer
-.«•»j." :*", j
..-i

>•«»
„ '•" . ^ * %
• ‘ ‘X?
..' >«&2 ■’4,,. Si
<l>

&PP
.


TRYGVE GULBRANSSEN
In večno šume gozdovi
V Ade-
lajdinih nežnih rokah bi se vse stare govorice sesule v prah, moč Bjomdala bi se povečala daleč preko naselbine — in morda bi zatemnila celo Borgi an d, njen Borgland. In to naj bi se zgodilo, dokler še ona živi? Je bila to kazen za njeno objestnost — in za vse, kar je bila zlega storila v svojem življenju?
To se nikoli ne sme zgoditi! Toda kako naj vse skupaj prepreči? Elizabeta je bila predlagala svojemu očetu, naj zaradi Barrejevih povabi tudi Bjorn-dalce. Polkovnik je bil zelo presenečen, toda kaj hitro se je udal. Elizabeta sicer še ni imela načrta, toda; čas prinese svet.
Zdaj je bil večer tu, toda vse je bilo drugače, kot pa si je bila gospodična Elizabeta predsta vljala. Predvsem se je na smrt prestrašila, ker je bil Dag tako zelo podoben svojemu bratu; samo da se ji je zdel še lepši — bil je postaven orjak — in lepo se
CHICAGO, ILL
MALE HELP
je vedel; in bil je zelo resen, kar njegov brat ni bil. Neprestano ga je skrivaj pogledavala, in končno je pozabila na bolečino, ki jo je bil povzročil njegov brat. Danes zvečer se ni znala obvladati, zanemarjala je svoje gostiteljske dolžnosti, in vsem je na vprašanja nekam čudno odgovarjala. Ves večer je naporno razmišljala. Videla je, da ne pleše; prav tak je bil tudi njegov brat — in morda se Dag in Adelajda nočeta skupaj javno kazati. Gotovo sta bila zaljubljena drug v drugega. In tako se je zgodilo, da se je osrčila in ga poiskala. Saj je bila gostiteljica — imela je pravico do enega plesa in potem bo že videla kako in kaj...
Za ta večer se je Adelajda posebno skrbno nalepotičila, da bi bila ona lepa Adelajda, ki kamor koli pride, privlačuje poglede vseh. Da, danes je hotela biti še več — zanj, samo zanj! V damski sobi se je bila ogledovala v ogledalu in prvikrat v teh božičnih dneh je spet začutila v sebi ono staro moč, katere učinka si je bila s vest a, ki pa se je doslej še ni poslužila, ker še ni srečala onega, pri katerem bi jo hotela uporabiti. In potem je videla v veži Daga —
Immediate Job Opportunities In
Union, New Jersey
The Garden State
RADIAL DRILL PRESS OPERATOR
POWER PRESS OPERATORS
TOOL & DIE MAKERS
Steady work for experienced men with liberal employee benefits
Top Dollar For Top Men
WRITE — CALL OR WIRE
R7D DEVIL, INO.
2400 Vaux Hall Rd.,
.Union, New Jersey
An Equal Opportunity Employer
(93)
CHICAGO, ILL
HELP WANTED
TRAINEES FOR LABORATORY Experienced in light factory work or small assembly work helpful. Male or Female. Nation wide company. Loop location. Excellent salary and working conditions plus many company benefits.
Apply 37 S. Wabash, 9th Floor
PLASTIC CONTACT LENZ
(93)
HOUSEHOLD HELP
Woman for General Housework and Child Care. 2 children. Pref. Mature woman. Family Privileges. Live in LaGrange. Mother Employed. 354-0810.	(93)
MALE HELP
REFRIGERATION ENGINEER and BOILER OPERATOR
1st class license preferred. City of Detroit permit or eligible for permit. New improved wage plan. Liberal employee benefits. Bonus vacation days. Paid Blue Cross and other benefits.
Call or Apply — Personnel Dept. 875-2900
HENRY FORD HOSPITAL
West Grand Blvd. at John Lodge Detroit, Michigan
AN EQUAL OPPORTUNITY EMPLOYER FOUNDED 1915
(92)
ČE SE SELITE
Izpolnite ta odrezek in ga nam takoj poSljite. Ni potrebno, da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko. Navedba starega naslova je nujna.
AMERIŠKA DOMOVINA
6117 St Clair Ave.	Cleveland 3. Ohio
Moj stari naslov:
novi naslov: .
Moj
MOJE IME: --------------------
PROSIMO. PIŠITE RAZLOČNO
tudi svečano oblečenega — in znova ji je ob njem upadel pogum, in veselo razpoloženje v njej je ugasnilo. Veselila se je bila, da bo, pa čeprav samo za en večer, priklenila njegove poglede; zdaj pa je bil on tisti, ki je privlačeval njene.
Adelajda sprva ni posebno rada plesala — oh, kako daleč je bilo- njeno srce od plesa in smehljajev! On kje je ostal Dag? Nikjer ga ni videla. O ne, — le kaj je njemu pomenil ples? Vedno znova je morala v dvorano; stari in novi znanci so hoteli plesati z njo. Ko so potekale ure in še vedno ni zagledala Daga, ji je postalo zmerom težje. Torej si je le utvarjala, ko je mislila, da je bila opazila v njegovem pogledu toplino. Ničesar ni pomenila zanj. Ko se je po večerji znova pričel ples, jo je; obšla pijanost. Zdelo se ji je, kot da se s to zabavo poslavlja od veselja in življenja; zabava je bila njena zadnja. Zakaj, nikoli več se ne bo za ples z veseljem ole-potičila, danes se je bilo to zgodilo poslednjič. Zato je nenadoma vzplamtela. Če se že mora posloviti — no, prav — potem smehljaje; nihče ne bo imel prilike videti, da bi upognila glavo. In kot kraljica plesa — je poslednjič — plavala med smehljaji in občudujočimi pogledi.
Adelajda je plesala — brez misli; kajti vsa njena življenjska radost je bila mrtva. Tedaj jo je nenadoma spreletelo, vid in misel sta se ji spet povrnila — zagledala je bila — Daga, ki je plesal — in z njim Elizabeta, ki so se ji oči nevarno smehljale. Bil je kot ustvarjen za ples, bil je lahkonog n okreten kot žival. Adelajdo je zabolelo — to je bilo najhujše, kar jo je moglo doleteti. Njena poslednja, uboga tolažba je bila, da ni plesal z nobeno.
Zaslišala je šepet in videla, kako so ljudje okrenili glave. In tisti, o komer so si šepetali, je bil on, in on je bil tudi tisti, ki so ga vsi gledali.
Torej je čakal le na ono, ki jo je ljubil — na Elizabeto. Le kako je mogla biti tako slepa! Zakaj še nikoli ni bila pomislila na to? Oba že vse življenje živita v istem kraju; zato torej jo je bila Elizabeta, ki sta se zadnjikrat srečali, tako hladno pozdravila...
Med plesom je bil premor in podajali so punč in sladkarije. Adelajdo so njeni plesalci spremili k stolu in ji ponujali okrepčila, ki si jih je želela. Naslonila se je nazaj in mir in toplota kozarca sta jo nekoliko pomirila; govorila je in opazovala. Toliko volje je bilo v njej, ko je bila prišla na Bjorndal — hotela se je boriti, hotela je biti nedostopna vsem, samo njemu ne. Hotela je, da bi jo videl, dobro in mehko kot žensko. — In zdaj je prišel ples in noč je že skoraj prešla, ne da bi si upala samo enkrat poseči v vezi, ki jih je spletala usoda. Godba je znova zaigrala in Adelajda je neprestano plesala — niti enega plesa ni izpustila — in njene oči so morale gledati, kako pleše Dag
—	ples za plesom, z Elizabeto. Vedno znova je morala videti, kako se mu s svojim zapeljivim pogledom smehlja naravnost v obraz, in kako njena usta šepetajo prikupne, lepe besede, videla je, kako so se Dagu, kadar ji je odgovarjal — kakor v opoju — zableščali zobje.
Prišel je ples z meči.
Vsi častniki, od starega pol-kovnila do naj mlaj šega poročnika, so se postavili s prekrižanimi sabljami v vrsto, drug drugemu nasproti.
"Medtem ko so se postavljali v vrsto, so se luči svečnikov lesketale v mrzli kovini in se bleščale v svilenih oblekah lepih gospa.
Najlepša, katera bo med najlepšimi najlepša? Katera bo kraljica plesa? Klicali so imena
—	eno, dve, več imen — med njimi tudi ime gospodične Elizabete — toda vedno več jih je klicalo, in končno so zaklicali
vsi: “Adelajda Barrejeva!” Stopila je naprej, bleda kot sneg, ki je ležal tam zunaj — in kot prva šla s kraljevsko držo pod obokom iz sabelj — poslednjič. In potem so napravili okoli nje krog in zaplesali — in v borglandski veliki dvorani — so zadoneli glasovi stare pesmi. Godba je poslednjič zaigrala
—zadnji ples. Adelajdo sta spreletavala mraz in vročina, in bila je zelo žalostna. Poročnik poleg nje je bil rahlo okajen in je žarel od veselja. Prav tako kot vsi njeni pesalci, ji je tudi on šepetal vroče besede. Danes zvečer je tako pogosto plesal s kraljico večera — da si je bil svest uspeha. Za poslednji ples je niti
5iiiHiiimnmiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimimiiiuiimmuiiiiiiiimmmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiify
c ^ K !
kr lilF 1!
IX	J I
AMERIŠKA SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDNOTA |
(K. S. K. J.)
nudi ljubeznivo bratsko pomoč svojim članom in članicam, vdovam in sirotam v slučaju bolezni, nesreče ali smrti.
AMERIŠKA SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDNOTA
sprejema moške in ženske od 16. do 60. leta; otroke pa takoj po rojstvu.
E • izdaja najmodernejše vrste zavarovalnin za odrasle in za mladino: | \ e od $509.00 do $15,000.00 posmrtnine I • za onemoglost, poškodbe in operacije do vsote $600.00 I • za odrasle člane bolniško podporo po $1.00 ali $2.00 na dan;
1	• članom posodi denar po 5% obresti za nakup doma.	|
i K.S.KJ. je najstarejša slovenska podporna organizacija v Averiki. |
1 Premoženje--------------------------------$16,300,000.00 |
1 Članov - 45,000 ___________________Certifikatov - 47,500 |
| Veljavna zavarovalnina____________________$39,700,000.00 |
Solventnost - 118.99%
Za seznam in pojasnila o tajniku ali tajnici v vaši okolici izpolnite | izrezek in pošljite na glavni urad K.S.K.J.
ni več prosil, kajti danes zvečer je bila njegova .. .
V sobi v kotu pa je še vedno sedel Dag Bjorndal. Ta dan je bil eden naj hujših v njegovem življenju; toda zdaj se je na-plesal — in pil je več kot običajno; zdaj je imel pogum. Zaplesala je bila mimo njega vsak ples posebej. Eden
nje — in ona je plesala z njinlM Moral bi vedeti — niti enkra* se mu ni približala. Ves čas •" samo častniki. Elizabeta Gall°va je bila z njim prijazna, da, ta ° nekam čudno je bila govorila1 njim. Kaj naj si o vsem skupaj misli? Vrag naj jo vzame "JI vse njene prikupne besede, vrag naj vzame častnike — ^ '
drugim so polagali roko okoli nes zvečer bo tudi on še plesal-
(K. S, K. J.)
AMERICAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION 351-353 No. Chicago St.
Joliet, Illinois 60431
Radi bi več pojasnila o K.S.K.J. ter ime in naslov tajnika(ice) v naši okolici.
[ME
NASLOV
MESTO .............................
DRŽAVA ....................... CODE
^iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiimiimiiiiiiiiimiiiimiiiimmiiiiimmimmiiiiiiiiiiimiiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiMmiiik.'
KRALJICA CVETOČIH ČEŠENJ — Hisako Nakahara, 20 let staro dekle, je bila v Tokiu na Japonskem kronana za kraljico cvetočih češenj.
ČRNE PTICE _______ Strategične bombnike B-52 so spodaj pobarvali s črno barvo, da jih je težje opaziti s tal.
Na sliki vidimo eno teh letal na letališču Guam.
SAMO ŠE RAZVALINE — Nedaleč od glavnega mesta Indije New Delhi so ostanki Tughlaqabada in stare utrdbe Tughlaq Shah. Čas je uničil zgradbe, ko se ni nihče več brigal za nje. Ostale so le še razvaline, v katere redko zaide kak radoveden popotnik. Modema Indija in njeno življenje ne teče mimo.