MartbdPa Cena 1 Din Leto III. (X.), štev. 122 Maribor, sobota 1. junija 1929 Izhaja razun nedelja in praznikov vsak dan ob 16. uri R»iun pri poitnem e«k.uv, v Ljubljani St. 11.409 VelJ« mM*6no, prtjeman v upravi ali po poiti 10 Din, dostavljen na dom pa 12 Din Tel »fon: Uredn. 440 Uprava 465 »IVTRA« Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrov* ceatait.13 Oglaai po tarlfu Oglaaa aprajama tudi eglaanl eddalak Jutra" v Ljubljani, Prtftraota allea M,« Tudi na Češkoslovaškem sc vedtio globlje zajeda pojav, ki ga opazujemo skoro po vsem svetu: kriza parlamentarizma. Še nedavno tega je madžarski poslanec v češkoslovaškem parlamentu dr. Geza SzillS ostro napadel češkoslovaški parlamentarizem, češ, da se parlament ne sklicuje in ne sestaja, da ne dela in da melje na prazno. Gotovo je, da napad ne izvira iz najčistejših motivov, vendar ni mogoče prikrivati resnice, da je tudi Češkoslovaški parlament podlegel neki vrsti krize. To je dokazal tudi nedavni kongres najmočnejše in vodilne češkoslovaške stranke, republikanske (agrarne), na katerem so padale o-stre besede na račun parlamentarnih prilik. Tudi poslanico strankinega voditelja dr. Švehle, ki je bila na kongresu preči-tana in o kateri smo poročali, je treba razumevati iz tega vidika. Opazovati je v češkoslovaškem parlamentarnem življenju proces kristalizacije, ki kulminira v stremljenju po koncentraciji političnih strank. V vsem parlamentarnem delu zadnjih let, zlasti še tudi v zakonodajnem odboru, se je težko občutila prevelika razcepljenost političnih strank v različne frakcije. Veliko število strank je eden izmed glavnih vzrokov, da parlament ne funkcijonira, kakor bi moral. To pa radi tega, ker se ie treba vedno ozirati na razne male strankarske interese m se tako vse delo izčrpava v neprestanem iskanju kompromisov. Resnica je sicer, da število strank in strančic tudi v ČSR stalno pada. Saj je bilo v prvi volilni perijodi 51 strank (17 čeških, 11 nemških, 10 madžarskih, 5 židovskih itd.); pri volitvah I. 1925 je nastopilo samo še 29 strank, od katerih jih 13 sploh ni dobilo mandatov; danes pa je v čsl. parlamentu zastopanih 16 strank v 14 klubih. Po vseh državah opažamo stremljenje po koncentraciji političnih strank: v angleškem parlamentu že skozi dolgo dobo obstojajo samo 3 stranke. V Franciji vidimo v velikih konturah samo 4 močne politične skupine: blok konservativne in katoliške desnice, blok bivše narodne koncentracije, blok bivšega levega kartela in socijalistični blok. V Nemčiji je pri zadnjih volitvah kandidiralo 11 strank. V Italiji je danes samo fašistična stranka. Edino Poljska ima relativno še večjo razcepljenost (od 92 strank, ki so nastopile pri zadnjih volitvah, je v parlamentu zastopanih 32). Na Češkoslovaškem uvldevaio razsodni možje naroda, da je treba preveliki politični razcepljenosti napraviti konec, in vse češkoslovaško Časopisje pledira za »novo rcgulacijo političnih strank« za »melioracijo političnega življenja«! Veliki bloki parlamentarnih strank so Plod politično zdravega naroda. Cim zre-l«iša je država politično, tem manj je strank v parlamentu, čim manj je strank, Tem več konsolidacije je v kulturnem, verskem in gospodarskem pogledu dr-,u' Zlastl obe velik! državotvorni socialistični stranki, čsl. narodno-socljali- V soboto razsodba DEVETURNI GOVOR BRANITELJA DR. LJUBIČA IZ KNINA. - GOVORI BRANITELJEV BODO TRAJALI ŠE TRI DNI. BEOGRAD, 1. junija. Govori braniteljev. ki so se pričeli včeraj, bodo trajali najbrže še tri dni. Po ljubljanskem odvetniku dr, Vinku Z o r c u je prišel, kakor že poročano, na vrsto dr. Kordič, nato pa odvetnik dr. L j u-b i t iz Knina, ki je govoril s presledki skupno 9 ur in končal svoj govor šele danes opoldne. Sestavljal ga je šest mesecev in spisal tudi celo knjigo o tem procesu, razpravljajoč pri tem tudi o zgodovinskem postanku kraljevine SHS. Po njegovem mnenju je ravnal glavni obtoženec Pnniša Račič v silobranu. Ko je videl, da je dr. Pernar segel v žep. je mislil, da gre za življenje in smrt V silobranu je stre«1al tudi na druge, ki so takrat navalili nanj. Dr. Ljubič ie končno izjavil, da sodišče ni kompetentno za razsodbo \ tem procesu, ker gre v tem slučaju za političen in ne navaden zločin. Puni-ša Račič je smatral kot znan in raz-borit patrijot za potrebno, da nastopi v obrambo države in naroda, ki sta se mu zdela ogrožena. Pozabiti se tudi ne sme, da je bilo na galeriji več Črnogorcev, radi katerih psovke opozicije ni smel pustiti nekaznovane. Dr. Ljubič je zaključil svoj govor s pripombo, da sloni moč države na ramenih domoljubov. Puniša Račič je ravnal v neodgovornem stanju in v silobranu. Za njim je dobil besedo dr. N o v a-k o v i č, ki je opoldne še govoril. Po govorih braniteljev bo sledila tridnevna pavza. Razsodba bo proglašena prihodnjo soboto, ob 11. dopoldne. Jutri, v nedeljo, se razprava ne bo nadaljevala. /estava novega kabineta v Angliji odložena DELAVSKA STRANKA SI JE PRIBORILA RELATIVNO, NE PA ABSOLUTNO VEČINO. — TEŽKOCE NOVEGA REŽIMA. LONDON, 1. junija. Izvzemši Škotske, kjer bodo izidi znani Šele v dveh dneh, je rezultat volitev sledeči: Od 596 mandatov so dobili: delavska stranka 289, konservativci 250, liberalci 52. 5 mandatov pa je neopredeljenih. Manjka še 19 rezultatov, kar pa splošne slike nikakor ne more iz-premeniti. Konservativci so zgubili 137 mandatov, delavska stranka pa sl je priborila 125 novih mandatov, čeprav so liberalci pričakovali, da bodo oni porastli na stroške konservativcev. Za konservativce je glasovalo skupno 8,449.429, za delavsko stranko 8,265.183, za liberalce pa 5,155.333 vo-lilcev. Časooisje obširno razpravlja o novo nastalem položaju. Splošno se na-glaša, da delavska stranka ni dosegla absolutne večine. 308 mandatov. Nasprotja med konservativci in liberalci pa so se tako poostrila, da na kako sodelovanje teh dveh meščanskih strank ni misliti. Na drugi strani pa Je tudi dvomljivo, da bi liberalci podpirali delavsko stranko. Lloyd George in Maedonald sta že sporazumno izjavila, da je najbolje, da vodi sedanja vlada do nadaljnega še naprej vladne posle. Odločitev o sestavi nove vlade bo padla 23. junija, ko bodo končane ministrske počitnic?. LONDON. 1. junija. Uspeh delavske stranke pri volitvah v spodnjo zbor- nico je tako zelo vplival na tukajšnjo borzo, da je tečaj državnih papirjev znatno padel. Isto velja tudi za akcije železne industrije. Dalje je pričakovati, da bodo padli tudi še razni drugi industrijski papirji. Najdaljša šahovska partija Pred nekaj dnevi je bila, kakor poročajo »Sundav Times«, končana najdaljša in najdražja šahovska partija na svetu in sicer med Robertsonom v Newyorku in Kaystonejem v Melbournu v Avstraliji. Partija je trajala nič manj kot šest let. Igralca sta si poročala poteze pismeno, pri čemur je pošiljal Ainerikanec svoja pisma preko Evrope in Sueškega prekopa, Avstralec pa si je izbral pot preko Tihega morja in Amerike. Po petletni igri je Amerikanec izrazil željo, da bi se končala igra brzojavnim potom. Avstralski šahist je predlog sprejel. Partija pa se je kljub temu zavlekla še za eno leto. Končno je končala z zmago Avstralca. Američan pa ima sedaj čast, da plača stroške za brzojave v znesku 6.000 dolarjev. Presenečenje. »Moj mož mi je obljubil, da me bo silno presenetil, ako se naučim kulnti.kar sem tudi storila.« »No, in v čem je obstojalo to presenečenje?« »Odpustil je potem kuharico.« stična in čsl. socijalno-demokratska stranka, že delj časa nastopata skupno na parlamentarnem polju, dasi v dnevni politični praksi še pride med njima do nesoglasij. Zadnji čas pa obe stranki tudi javno razpravljate o še tesnejši kolaboraciji in upate na ta način odvrniti delavstvo od romantično-pustolovsklh fantazij komunistov, ki s svojimi poslanci v parlamentu zelo slabe akcijo socija-Hstičnih strank. Organ narodno-socijali-stlčne stranke, >Česk6 Slovo«, pravi v svoji rekapitulaciji dasedanje diskusije o polltICnih blokih: Bloki se pripravljajo in diskusija o blokih dokazuje, da se trna« Koncert pevskega društue ,.Hlahol Uinohradsky‘* Historijat tega 471etnega pevskega društva je v glavnih potezah sličen marsikateremu naših pevskih zborov. Iz skromnih začetkov, ko mu je bila glavna naloga probuja narodne zavesti, se je »Hlahol« ne brez kriz razvil v ugledno pevsko skupino, kakršno smo spoznali na koncertu v Unionski dvorani dne 29. maja, in se bavl zdaj večinoma s kompozicijami modernih čeških mojstrov in z narodno pesmijo. »Hlahol« nam je zapustil vtis popolnoma vpete pevske enote, ki nas je prijetno presenetila s svojo razvito pevsko tehniko in s Čisto intonacijo. Zbor ne razpolaga s pevci posebnih kvalitet, a vendar zvoni polno in jasno, ker ima dobro šolo in kar je glavno; resno voljo: Najizdatnejši so basi, ki niso bili vsiljivi v višjih tonih in segajo v precejšnje globine; tenorji se odlikujejo po svetli barvi, dasi Jim primanjkuje bleska; alt zvoni dokaj ugodno, sopran pa je prožen in gladek, a brez dramatične sile. Splošno smo opazili, da je Hlaholova moč v mešanem zboru, kvečjemu še v ženskemu, dočim so ona mesta, v katerih je pel samo moški zbor, pomanjkljiva na izrazitosti. V celoti pa je »Hlahol« elastičen, sledi svojemu dirigentu kar najpazljiveje in absolvira svoj prav nič lahek repertoar z lahkoto. Program večera se je delil v dva de la: prvi nam je prinesel razne moderne češke komponiste, drugi pa narodne pesmi v umetniški obdelavi. Ugajali sta v prvem delu predvsem Jar. Kričkova tragikepolna »Krajina« in V. Novakova fantastična »Magična polnoč«, zastopana pa je bila tudi zlasti znana glasbena osebnost Jos. Suk-Narodne pesmi (maloruske, češke, lu-žiSke. moravske), ki so se skoraj vse morale ponoviti, in druge, ki jih je dodalo društvo na koncu programa, so p?, bile za občinstvo najhvaležnejša hrana, zlasti ker se odlikujejo po finejšem oblikovanju boljših komponistov (Kfička, Krejčl, Alm) in vsebujejo polno preračunjenih glasbenih In tehničnih efektov sicer bolj zunanjf vrednosti. »Hlahol« je imel pri nas navdušen sprejem in žel viharne aplav zc, tako da je bila ločitev od koncerta že težka. Občinstvo je bilo žal le srednje zastopano, tako da je zopet lep del Mariborčanov prišel ob lep umetniški užitek. V. M. trajo potrebnim. Vidimo, da povsod, kjer začenja prevladovati treznost in politična prevdar-nost, vodi razvoj h koncentraciji političnega življenja. Nadejamo se, da bo sedanji brezparlamentarni interregnum v naši državi Iztreznil in izpametoval tudi naš narod In njegove takozvane voditelje, in da bomo stopili v novo parlamentarno dobo — pa naj pride kadarkoli — politično konsolidirani, razdeljeni ne v partije in frakcij© po osebnih In lokalnih vidikih, ampak v velike bloke po kulturnih, socialnih in gospodarskih interesih. Boj na življenje in smrt V Erfurtu v Nemčiji se je odigral pnvd kratkim krvav rodbinski boj. Dve rr4-bini sta živeli radi nekega zemljišča žt dolgo v hudem sovraštvu. Ponovno je prišlo med njima do prepirov in p.ete-pov in so bili nekateri člani radi gasilstva tudi aretirani in zaprti. Te dni -.a so Člani ene od obeh rodbin, oboroženi s sekirami, lopatami in vilami, navalili na sosedovo posestvo v vasi Wiederhausen. Posledica je seveda bila. da je prišlo med obema rodbinama do pravcate bitke. V vasi je nastala panika in so vaščani takoj poklicali orožnike na pomoč. 2e od daleč je bilo slišati vpitje pobesnelih ljudi In stokanje ranjencev. Na bojišču ie obležala ena oseba mrtva, deset pa jih je bilo težje ali lažje ranjenih. Orožnikom se je le s težavo posrečilo napraviti red, nakar so aretirali poglavarje o-beh družin in jih izročili sodišču. Slran % Mariborski V ? C F J? V T V Infra * V MarMSert;, 3ne t. ¥!. l9?P. Mariborski in dnevni drob š [maribors*°glečališee K desetletnic! Sokola u Studencih! Parola sokolskega in sokolstvu naklo njenega Maribora za jutri popoldne so Studenci. Zakaj? Studenški Sokol slavi namreč jutri prvo desetletnico svojega tihega, a neumornega in uspešnega dela. To delo ni bilo lahko v početku pred desetimi leti posebno ne v Studencih, kjer je .vladal med strnjeno organiziranim delavstvom po zaslugi voditeljev delavstva iz prejšnje dobe, bolj izrazit protinaroden in tudi protidržaven, duh, kakor kjerkoli drugod v našem mestu, ali pa v njegovi okolici. To delo ni bilo lahko ker ni bilo — razen par izjem — intiligentnih sokolskih delavcev, ki bi bili zmožni in voljni prevzeti vzvišeno idejo sokolstva v takih razmerah in jo voditi po trnjevi poti k zmagi. Zakaj kdor se je v prvih letih pridružil sokolskim vrstam, je zadel pri zaslepljeni masi na odpor. In vendar! Kljub vsem neprilikam je studenški Sokol oral trdo ledino in s: pridobival s svojim smotrenim in premišljenim delom na tem vročem terenu ta od leta do leta. Članstvo je naraščalo, dasi se je in se še danes rekrutira skoro izključno iz delavskih vrst, rastlo pa je tudi število prijateljev sokolstva v kraju samem. Sokolska četa v Studencih je ra-stla na zunaj in se krepila na znotraj. Dolga je njena vrsta tehničnih, prosvetnih in zabavnih prireditev v teh desetih letih. Številni so nastopi telovadne vrste studenškega Sokola skoro pri vseh telovadnih nastopih društev mariborske župe. In dapcs po desetih letih je Sokol v Studencih krepak in čvrst, kakor malokateri v naši oblasti. In vse to je ustvaril sam iz sebe, brez izdatne tuje pomoči v najtežavnejših razmerah! — Tudi naš Maribor ga ni v preteklem desetletju moralno podpiral tako, kakor bi ga bil moral, kakor bi ga bil lahko podpiral. Zato je dolžnost Maribora, da se vsaj slav-Ija desetletnice udeleži v čim večjem številu. Po možnosti naj se Mariborčani priključijo sokolski povorki, ki odhaja z godbo izpred Narodnega doma v Studence, da pokažemo tudi na zunaj moč Sokolstva in svoje simpatije do vrlega društva ter damo članstvu pobudo za na-daljno uspešno delo! Iz mestne veterinarske službe. Bivši višji mestni veterinarski svotnik g. Hugon Hinterlechner, ki je bil nedavno reaktiviran, je s 1. junijem zopet prevzel svoje posle. Mestni višji veterinar g. Franc Lužar je prestavljen od tržnega nadzorstva k mestni klavnici kot drugi živinozdravnik. — Šolska vodstva pozor! Šolska vodstva, posebno ona na deželi, naproša uprava ljubljanskega velesejma, da naj svoje irijske izlete urede tako, da sl bo mladina v zvezi z izletom mogla ogledati tudi velesejem. Na velesejmu bo zbrano vse, kar more zanimati tudi mladino in dvigati njen narodni ponos. Kajti večina razstavljenih predmetov :e ustvarila slovenska roka in slovenski um. Razlaga pod vodstvom strokovnega učiteljstva bo mladini v največjo korist. Velesejmu je priključena razstava slovenskih meščanskih šol, ki kompaktno sodelujejo. Nekaj tako impozantnega naša mladina še ni videla. Odbor Mariborskega novinarskega kluba za poslovno leto 1929—1930, ki jc bil izvoljen na včerajšnjem občnem zboru, je sestavljen tako-le: Predsednik-Udo Kasper, podpredsednik: Viktor Eržen tajnik: Friderik Golob, blagajnik: Josip Dolanc, revizor: Robert j ohar, razsodnika: Vekoslav Spind-Franjo 2ebot ter delegata za R“d0,f Qolo"h ln lHI,. fovratek »Hlahola«. Pragi iuIt nohr^ad,sky* sc vrača v orineHe 7 ^delio' 2- iunija In se ob 15 ud v Mb,,?unskim brzovlakom nnrirnvl T^^anb0r* Wer ga Zopet P? i? ? m JCJlKa- Ker stoji ta brzo-vlak v Mariborui nad * ure, se vabijo gani m zlasti odborniki JC lige, Soko-taito Pevskih društev, da pridejo po-*dravlt »Hlaholašc«. Ljubljanski visokošolcl, člani Akademskega pevskega zbora, prispejo v nedeljo, dne 2. junija z vlakom ob 22.16 uri iz Celja v Maribor, kjer imajo v nedeljo popoldan kon-zert. Na kolodvoru jih sprejmejo zastopniki tukajšnjih pevskih in akadem skih društev. V pondeljek po koncertu priredijo mariborska akademična društva gostom skupno večerjo v brezalkoholni restavraciji »Zvezda«, po večerji, torej okog 23. ure pa sc zberejo akademiki k družabnemu sestanku v kavarni »Astoriji«. Občinstvo uljudno vabljeno. — Delovanje rešilne postaje v maju. Tukajšnji rešilni oddelek je v proš-lem mesecu posredoval v 186 slučajih, od katerih odpade na obolenja, oz. prevoze bolnikov 76 slučajev; na poškodbe pri delu in na cesti pa 89 slučajev; v 3 primerih se je posredovalo pri poskusu samomora, a IS interven cij se nanaša na razne slučaje. — Če tudi smo tekom meseca poročali o rekordnih dnevih po 11 in 19 intervencij na dan, odpade povprečno na dan 6 slučajev. Vredno je tudi pripomniti, da ni meseca maja nikjer gorelo. Gasilcem ni bilo treba niti pri običajnih dozdevnih požarih oz. alarmih posredovati. Prihod kozakov v Maribor. Slavni zbor donskih kozakov prispe v Maribor v nedeljo opoldne ob 11.52 z zagrebškim osebnim vlakom, na kar opozarjamo občinstvo. Zaprta ulica. Vsled preureditve hotela »Črni orel« se zapre iz varnostnih ozirov za vsak promet od 1. junija za nekaj dni Volkmarjeva ulica med Grajskim Argom in Gosposko ulico. Nedeljeno uradovanje v mestnih uradih. v vseh mestnih uradih se uraduie ob delavnikih razen sobote od 3. junija do 31. avgusta od ^S. do 1-1. ure, ob sobotah pa od ^8. do 12. ure. Proslava lOletnice osvoboditve Mežiške doline. Spored proslave desetletnice osvobo-enja Mežiške doline in smrti Malgaja, Armenca in Zapundžiča, ki se bo vršila ne 9. junija, je sledeči: 1. Sprejem gostov pri vlakih ob X na 8. in 10. dop. 2. Poklonitev padlim junakom, pokopanim na guštanjskem pokopališču. 3. Povorka z godbo. 4. Slovesna služba božja na prostem. 5. Pohod k Malgajevemu spomeniku. 6. Obed. 7. Ob 3. uri popoldne koncert vojaške godbe in pevskih zborov. 8. Ob 4. tombola. Za proslavo je dovoljena polovična vožnja na vseli železnicah v Sloveniji. Udeleženci naj kupijo cel vozni listek do Guštanja. Listka v Guštanju ne smejo oCJati, ker velja za nazaj. Odbor bo izdajal legitimacije, na podlagi katerih bodo veljali kupljeni vozni listki tudi za nazaj. Generalna direkcija državnih železnic ni ugodila prošnji za poseben vlak iz Savinjske doline. Sla-vinjčane vabimo, da pohite radi tega v Guštanj že prejšnji dan. Prenočišča so preskrbljena. Sv. Lenart v Slov. goricah. Pretekla nedelja je bil dan radosti za našo sokolsko dcco in naraščaj. Izleteli smo 7. našimi mladimi Sokoliči in Soko-; icami k Mariji Snežni. Tu se je vršil1 cratek telovaden nastop, ki je privabil mnogo gledalccv. Po nastopu je bila de-ca pogoščena, nakar se je razvila animirana zabava. Mladež je pod vodstvom svojih vaditeljev Izvajala najrazličnejše igre. To je bilo smeha in krika. Vmes je udarjala vesele komade godba na pihala, ki smo jo pripeljali s seboj. Izlet, ki se ga je udeležilo okoli 130 oseb, Članstvo in prijatelji Sokolstva, je potekel v vzornem redu. V prvem mraku jc bila razigrana sokolska družina s svojim vrlim starostom br. dr. Goriškom zopet doma. — V petek.se je predvajal pri nas propagandni film Jadranske Straže »Potovanje po Jugoslaviji«. Predstava, ki jo je organiziral g. v, Rom, učitelj na tukajšnji meščanski šoli, s pomočjo svojih kolegov, je uspela v vsakem oziru. Sličnih prireditev sl želimo *e več. — Ali ste 2e član Ljudske samopomoči? Ako ne, zahtevajte takoj pristopno iz-iavo. - j 2% REPERTOAR: Sobota, 1. junija ob 20. uri »Oča Boštjan« ab. B. Kuponi. Gostovanje g. Daneša. Nedelja, 2. junija. Zaprto. Gostovanje g. Daneša v ganljivi in zelo simpatično sprejeti ljudski igri »Oča Boštjan« se ponovi danes, 1. junija. Sodobna slouenska pesem V svrho globjega umevanja skladb, ki jih bo v pondeljek izvajal v Mariboru Akademski pevski zbor, podajamo kratek opis poedinih zborov. Zdravica (E. Adamič) je pevski moto, namenjen Zvezi slovenskih pevskih zborov. Končuje v mogočni koral. Kvišku plava (O. Dev) in Pesem o kapetanu (I. Pavčič) sta skladbi impresionistične smeri. Prva romantično zamišljena, druga realistično. Besedilo tvarja s skladbo neločljivo enoto. Breza In hrast (A. Lajovic) je skladateljev najjačji zbor. Doslej še neizvajan. Forma je dvostavni kanon z vmeznimi govorniškimi recitetivi, Na več mestih ima atonalno zveneče harmonije. Kadar kriknemo (E. Adamič) je izraz kolektivističnega stremljenja. Melodija se razvija v vsakem glasu brez ozira na nastajajoče harmonije, zato nastajajo atonalne kakofonije. Napitnica (E. Adamič). Kontrastni pen-dant k prejšnji skladbi. Kam si šla mladost in Solnce v cenitu (J. Ravnik) sta moderni impresionistični skladbi, ki sta dobili pri objavi (v Zborih) prvo in drugo nagrado. Narodna (M. Kogoj). Po Golarjevih besedah inspirirani skladatelj je ustvaril samostojno glasbeno kva iteto ekspresionistične tendence, ki je neodvisna glasbena zamisel. Stil je vse prej kot vokalen in zahteva točno obdelavo, kar se tiče ritmične preciznosti in intonacijske sigurnosti. Requiem istega skladatelja je gotovo najpomembnejša in kvalitativno najjačja skladba na vsporedu. Posebnost Kogojevega stila je nagibanje h groteskim, poli-ritmičnim in politonalno zamišljenim koncertom. V njem je videti največ modernega hotenja. Od solospevov je na-glašati Prcmrlovi skladbi, (»Beg« in »Skrivnosti«) v katerih je dosegla slovenska religijozna lirika višek. Ostrčeva »Solnce v zavesah« z močnim klavirskim partom in zlasti najjačja skladba Ukmarja, »Starka za vasjo« ste glede sloga in strukture docela sodobni kompoziciji. Mestne šole in okoliška deca. Včeraj popoldne se je vršila seja krajevnega šolskega sveta, na kateri se je ponovno obravnavalo vprašanje razširjenja nujno potrebnih šolskih prostorov. Oblastni šolski odbor je ponovno odklonil odobrenje za uporabo prostorov Mestne hranilnice v šolske svrhe, radi česar je odpadla možnost, da bi se moglo s prihodnjim šolskim letom število šolskih prostorov povečati, čeprav je razširjenje šolskih prostorov nujno potrebno. Krajevni šolski svet pa je z ozirom na stališče oblastnega šolskega odbora nato sklenil, da bo v prihodnjem šolskem letu odklonil vse učence, ki niso doma v mestu. Izjemoma bodo smeli obiskovati šole le otroci onih starišev. ki so zaposleni v Mariboru, morajo pa radi pomanjkanja stanovanj bivati izven mesta. S tem bodo zlasti prizadete meščanske šole. — Opozoriti moramo, da radi tega okrog 300 otrok tie bo moglo obiskovati mariborskih šol. Za plesni večer Iiede Pečnikove v tukajšnjem gledališču dne 5. t. m. vlada vsestransko zanimanje. Vstopnico se dobe v predprodaji pri gledališki dnevni blagajni. Promenadni koncert vojaške godbe v parku se bo vršil v nedeljo s sledečim sporedom: 1. Kozaki, ruska koračnica, 2. Suppč: uvertira »TannhUu-ser«, 3. DvoFak: fantazije iz opere »Dl initrij«, 4. GJjnka. finale iz opere »Življenje za carja«, 5. Parma: fantazija iz opere »Ksenija«, 6. Varjak in Korejec: ruska koračnica. Glasbena Matica. Moški zbor ima jutri, v nedeljo, ob [pol 11. uri pevsko vajo. Odbor Trgovskega gremija prosi mariborsko trgovstvo, da se v mno gobrojnem številu udeleži pogreba gospe Antonije Weixl, soproge našega načelnika, ki se bo vršil v nedeljo ob pol 16. uri na Pobrežju. Nadaljne aretacije v zvezi z goljufijam' Amerikanca Lušina. Kakor smo že poročali v sredo, je sleparski Amerikanec Franc Lušin v torek 28. maja pobegnil pri Svečini čez mejo. Pripeljal se je do Svečine z avtom v družbi še štirih oseb: svojega brata, publicista Žvana, ki se je v Svečini izdajal za urednika »Slovenca«, nekega Cerarja in svečinskega rojaka Frica Judarja, delavca iz Maribora. Izstopili so v gostilni Arh, kjer so nastopali zelo samozavestno in grozili celo gostilničarju, da ga bo »Slovenčev« urednik raztrgal v listu, ker so našli na mizi samo »Jutro«. Šli so tudi v cerkev in baje spustili v puščice milodare. Obiskali so še znanega veleposestnika Dreisiebnerja na Špičniku, ki ima vinotoč in ki jih je gostoljubno pogostil. Obljubili so mu, da ga bodo v »Slovencu« radi njegove gostoljubnosti toplo priporočili. Popoldne so se (Cerar, Lušinov brat in Judar vračali preko Sv. Jurja proti Mariboru, Žvan pa je s Francetom Lušinom izginil po skrivnih potih peš (ni se odpeljal, kakor piše »Slove-Inec«!) čez mejo*v Gradec. Včeraj, v r-e-tek, proti večeru pa je zopet stal pred Arhovo gostilno v Svečini avto, ki je nekoga pričakoval. Finančna straža je slutila nekaj in podvojila pozornost. O* krog pol 10. zvečer je na cesti od meje proti Svečini zapazila dve sumljivi osebi. Ustavila ju je in peljala na stražnico, [kjer se je izkazalo, da je napravila dober lov: bila sta »publicist« Bolči Žvan in svečinski rojak Fric Judar, ki je Ivana očividno pričakoval na meji ob njegovem povratku iz Gradca. Pri zaslišanju, ki je trajalo deloma pri finančni straži v Svečini deloma na orožniški postaji y Zg. Kungoti do danes ob 5. zjutraj, j« Žvan izpovedal, da je Franceta Lušina oddal v bolnici usmiljenih bratov v Grad cu. Zjutraj je orožništvo oba prepeljaloi v Maribor in izročilo policijskim oblastim. Ukradeno dvokolo. Včeraj dopoldne je neznan uzmovič u-kradel delavcu Ivanu Marohu 600—700 dinarjev vredno dvokolo iz veže Bolniške blagajne na Slomškovem trgu. Surov napad posuroveie mladine. Včeraj smo objavili notico, da so štirje [mladeniči brez povoda napadli 20-letne« ga dijaka P. V. v Smetanovi ulici in ga neusmiljeno pretepli. Poročilo odgovarja dejstvu. Mladeničem se je pridružil še neki železniški uradnik. Vsi so dijaka klofutali in ga obdelavah celo z latami, ki so jih odtrgali od bližnjega plota. Svakinja železniškega uradnika pa je napa* denemu dijaku vrgla celo kamen v rebra. Napadalci se izgovarjajo, da so slišali besedo »nemčur«, kar pa ne odgovarja resnici. Vsekakor gre samo za dr« ezn akt podivjanosti in posurovelosti. | Zadevo bo obravnavalo sodišče. NE IZOGIBAJTE SE SREČE! Milijon lahko zadenete na srečko državne razredne loterije V. razreda 17. kola pri žrebanju ki traja do 6. junija. — Uprava »Jutra« tn »Večernika« na Aleksandrovi cesti 13 Ima še srečke na raz. polago In si Jih vsak čas lahko nabavite. Pevsko društvo »Luna« priredi v nedeljo, dne 2. junija v nov! gostilni Kekec (nekdaj Bruhl) pod Meljskim hribom — Žovca vrtno vc-sclico s petjem, godbo, šaljivo pošto in kegljanjem. Začetek ob 15. uri. 1260 Zobozdravnik dr. Viktor Kac se jc vrnil ter zopet redno ordinira. 129? Pri utrujenosti, razdraženosti, tesnobi, nespanju, srčnih nadlogah, tesnobi v prsih, poživi naravna »Franc Jožef \a« grenčica trajno obtok krvi v trebuhu in učinkuje pomirjevalno na njegovo v ’0-vanje. Profesorji za bolezni prebavil izjavljajo, da sc »Franc Jožefova« y0da pri pojavih, ki imajo svoj izvor v za-strupljenju želodčnega črevesnega kanala, obnese kot izborno sredstvo. Dobi se v vseh lekarnah, drogerijah in Špecerijskih treovinah. «»098 V w a r \ 6 6 ‘r n, m T. vr. T5397 MafffiflMI V F C F T? N T K1 Tu?f? 51^ ?. nanii:_------— i i i ir~i—111 ini—TT—i—Tm—TITT——nrnnn»nw i«—ubi iinii»iiiiniimin—iiwnmiiiBui iwmiu_mll_-iiin i in ■ 11 n nnmm«—-mn«—i ............................................. 1 ■ ™ —— ZJUTPAJ za izkuhavanje šchichtovo TERPENTINOV« MILO : • ■ ” -! - * • ' " Pismo iz koncertne čuorane Spoštovana gospodična? Sedeli ste menda ob moji srčni strani in se mi je zdelo, čeprav Vas še nikoli videl nisem, da ste mi blizuzelo, zelo blizu.,; Bolj blizu od boljše polovice mojega zakonskega življenja, ki se še danes, po dvajsetih letih, ne more spraviti v gladke tire absolutne harmonije, kar najbrž nikakor ne bo po božjih postavah! Bili ste mi blizu zastran mladosti in zaljubljenih oči... in zastran opominov na moje nekdanje dni, ki so prav tako cveteli, prešerno in toplo, meni enkrat, kakor sta Vam, spoštovana gospodična, sinoči žarela na ustnah smeh in mlada beseda! Bili ste mi blizu, to pov-darjam nalašč še posebej, zastran svetosti razpoloženja, ki je plalo od srca do srca tisti večer, ter jih vezalo v en sam plamen ljubezni, hrepeneče po blagoslovljeni pesmi iz bratske »zlate Prahe«... Kajti je pesem, lijoča iz ubranih človeških grl najlepša stvaritev, ki jo je postavila ined nas, bedne ljudi, v najvišjem navdihnjenju Modrost božja! — In io mi, to pesem, pijemo iz ur njenega sproščenja, kot da li.’e iz naših najglobljih globnVžiV vrelec duha spoznanja, ke¥ nezavedno slutimo nekje v sebi, da je i nam spet enkrat odbila ura očiščenja du-. še, te nerazrešljive zagonetke božjega stvarstva. In jo pijemo, ker smo poklicani, da klečimo kot ministranti ob oltarju, kjer se darujejo najtišje daritve večni Lepoti in Dobroti... V tistem večeru sem se jaz, večni nergač, sam sebi zdel, da sem v duhu postavljen pred sam božji stol, in mi je bilo tako toplo in mehko pri srcu, ko malokrat v življenju. Pred mano sam božji oltar... Kraj mene pa Vaša mladost, poljana ... ki je za pomlad še ni zoral iliv-Ijenja plug! In sem sedel jaz, starec na-dložni po letih in mislih... in ste craj mene sedeli še Vi, življenja poezija, kakor da' čakata dva, samo dva edina na svetu, kdaj ju zveže v akord harmonije zvok bratske melodije! Pa mi je vendar zdaj. ko to pišem, grenko ob misli, da je bila vprav Vaša mladost, nerazcvetona ženskost, ki me je v tistem večeru ogolju fala za sadež spoznanja. Kajti ta sadež je tak. da ga užiješ v vsej sočnosti, sladki in trpki, le v duševnem miru... A miru ni bil6! Ni bil6 Ka kraj mene, ob moji srčni strani zastran zaljubljenih oči, ki so kar same žgale, in zastran smejočih se usten, ki so utehe iskale — ne pravim, da v zvokih prelepe pesmi iz »zlate Prahe!« — temveč edino le v zapeljivem sladkanju mladostnega Adama, ki sl je bil odbral v tistem večeru za pohujšanja raj vprav kraj med mano in Vami na sredi koncertne dvorane! Vem, da se Vam bo zdela moja beseda — ljubosumje! Priznam: bilo je ljubosumje! Da, res — lju...bo...sum...je! Vendar ljubosumje zastran ukradenega miru, ki sta mi v tistem večeru Vi, gospodična... in Vaš mladi Adam jemala iz duše dosledno vsak čas, kojeraz oder v dvorano najtišje zvenela pesem pevcev, poslancev božjih iz »zlate Prahe«. Fn sem bil jaz vprav zastran njih stopil iz svoje samote, da sl ob božji mizi očistim * trpljenju utrujeno dušol In ste prišli 1 Mariborska pokrajina v prazgodovini PODRAVSKI DILUVIJALNI ČLOVEK. — SLEDOVI NEOLITSKE DOBE. OD KOPAŠTVA K POLJEDELSTVU. — KULTURA BRONASTE DOBE. Pred stotisoč let, ko je bila površina zemlje že bistveno izoblikovana v današnjih oblikah, takrat se je temperatura znižala tako, da je bila povprečno za 3° C nižja od današnje povprečne letne temperature. Prejšnje tercijerno podnebje, ki ni poznalo ne snega in ne leda, je zamenjala vsled znižanja temperature in obilnih padavin ledena doba, to je doba, ko je imelo naše Podravje podnebje kot ga ima današnja Srednja in Severna Skandinavija. V tej dobi živi pri nas. človek predvsem v .špiljah. O diluvijalnem, to je o človeku, ki je živel v našem Po-dravlju v ledeni dobi, torej v času,- ko je Drava nanašala prod pod Pekrsko goro in valila svoje motne valove skozi StraŽun, nimamo nobenih podatkov. Jamski medved, katerega so našli na Kozjaku in Remšniku, nam o diluvijalnem človeku ne izpričuje ničesar. Samo po dejstvu, da je človek v .tej dobi živel v lirvatskem Zagorju (Krapina), v. gornji Savinjski dolini (Potočka zijalka) in v Srednji ŠtajersRNPeggau) lahko sklepamo na podravskega diluvijalnega človeka, ki je, živeč se od raznih sadov in od lova živel svoje težko življenje tudi v mariborskem ozemlju. Edini prijateljski tovariš mu je bil pes, edina kulturna dobrina ogenj, vse orodje, ki pa je bilo hkrati tudi obrambno in napadalno orožje, je bilo iz kosti in kamenja. Nabiranje sadov, jagod itd. ga je privedlo do spoznanja in uvaževanja gotovih koristnih rastlin, iz česar se je razvilo inicijativno pridelovanje travnatih žit. S tem.se pa najstarejša kulturna doba takozvana starokamena ali paleolitska že bistveno loči Od mladokamene ali neolitske dobe, ki je stvorila podlage današnji kulturi in civilizaciji. Poljedelsko nastojanjc neolitskega človeka je podpiralo vedno toplejše in glede padavin umerjenejše podnebje. Vsled tega je polagoma posadil zemljo z njemu koristnimi rastlinami, potem ko jo je najprej zrahljal z kamenitim, kolčem. Gozd sta krčila zmanjšanje padavin in ogenj, kar je omogočalo, nastoj lazov. S tem je človek postal od nabiralca sadov in rastlin poljedelec, in to najprimitivnej-ši obdelovalec zemlje, kopač. Mlado kameno dobo predstavljajo v mariborski pokrajini na Teznem in Hompošu najdene široke, lopataste sekire, s katerimi je takratni kratko- in okroglogiavec s sred-nje-veliko, čokato postavo, temnimi lasmi in sivimi očmi, rahljal zemljo. Od kopanja, okopavanja zemlje do o-ranja miselno ni daleč. Vprašanje, ki nastopa, je vprašanje, kako pridobi silo, ki omogoča oranje. Prvotno predstavlja to silo človek sam, pozneje žival. Neolitska doba predstavlja čas, ko je človek izvršil gigantsko delo, ko si je ukrotil govedo in prilagodil ovco in kozo. Na Dravskem polju so odkrili neolitski plug, ki prikazuje razvoj poljedelstva od kopa-štva k poljedelstvu s plugom. Z razvojem poljedelstva in živinoreje pa je nujno zvezana stalna naselitev. V ravnem glinastem svetu je neolitski človek v zemljo vkopane jame v obliki pol-krogle prekril z vejevjem in to zopet z ilovico, tako da so mladokamena bivališča izgledala kot velike krtine. Sigurna neolitska selišča so Kamnica in Hompoš, splošno pa vse vznožje Pohorja, Haloz in Slovenskih goric; poleg vznožja pa so vsled toplega podnebja poseljene tudi pohorske višine n. pr. Sv. Areh. Neolitski človek je že uporabljal orodja iz serpentina in nelrita, iz dveh hribin, katere še ne nahajajo v mariborski okolici. Posledica tega je bil na eni strani konservatrvizem, ki se je vsled ne-možnosti priti v posest serpentina ali ne-frita zadovoljeval s kremenastimi, roženimi ih koščenimi izdelki, na drugi strani pa razvoj najpfimitivnejše izmenje-valne trgovine. Ta pa je zopet radi trgovine same povzročila finejšo izdelavo, lepo brušenje, gladko izdolbenost i. t. d. Bolj kot tu pa se je človek povzpel do višjih estetskih, do umetniških pojmov v lončarstvu, odkoder je v keramiki pridobljene estetske pojme prenesel v obdelavo kamenja in v na podlagi poljedelstva se razvijajoče tkalstvo. Z vsem tem, nadalje pa s sigurno domnevano socijalno in politično organizacijo ter s temelji verskega življenja je ustvaril v času 5000—2500 pr. Kr. neolitski človek podlago današnji kulturi in civilizaciji. V neolitski dobi je suho podnebje krčilo v poledeniški dobi razvite prago--zdove s tem, da je z zmanjševanjem padavin onemogočilo razvoj lianam in man-grovskim rastlinam sličnih bilk. To je omogočilo v neolitiku razvoj kopaštva v gozdnih lazih, ki so nastali neposredno vsled požigalništva, ki ga je vsaj že deloma vodil človek, Redčenje gozdov pa je povzročilo propadanje divjačine, kar je človeka zopet navajalo na poljedelsko in živinorejsko gospodarsko udejstvovanje in na podlagi česar se je razvila trgovina. Obdelovanje hribin pa je dovedlo človeka do iskanja lahko obdelava-jočih snovi, ki bi tvorile sigurno sredstvo za izdelovanje orodja. V Srednjem Podonavju se jc razvilo predelovanje bakra in na podlagi livarstva izdelovanje bakrenih izdelkov. Bakrena kultura na- Vi tja (tak6 vsaj sodim!) da sl ko mlada poljana ujamete od zrnec semena duha za daritve življenja! Pa je vendar stopila med naju hudoba mesa v podobi mladostnega Adama in je raztrgala vez notranjih globin, ki so v naju hotele zapeti... A zdaj, ko Vam pišem, ne vem še, kdo pravi je krivec? Ali moja čemerna starost, ki je šla iz du- hovne samote... ali Vaša mladost, po ljubezni meseni hlepeča? — To misel - vprašanje polagam v srce Vam, ko to pismo sklepam, da si danes ali jutri, kadar koli že, daste nanjo kar sami na tihem odgovor! Seveda: ne meni v povračilo — le sebi v potreben pouk in svarilo! Vaš Janez Nergač, Maribor, koncem maja 1929. šemu Podravju manjka, pri nas se Iz neolitske razvije pod helenskimi vplivi Iz Balkana in etruskimi vplivi iz Italije v dobi 2500—1000 pr. Kr. bronasta kultura. V Magdalenskem predmestju so našli, kot nam poroča W. Schmidt, ki se je poleg F. Kovačiča, A. Premersteina in A, Skrabarja največ bavft z našo prazgodovino, bat ali sekiro, ki ima oprijem na ročajih prikrojen za leseno toporišče. še bolj jasno pa predstavljajo bronasto-dobno kulturo srp s pravokotno nasajenim ročajem, sulica z listnato obliko, predvsem pa grobišča pri Radvanjih. Na posodah iz te dobe imamo polumesčaste geometrične in spiralaste oblike, katere so se razvile iz neolitskih valujočih linij. Posode nam kažejo grobovi, V položne jame je postavil človek žare, jih zastavil z grobimi kamni in pokril, v limbuških grobovih z gnasasto ploščo. V trebušaste žare je dal manjše vrče in skodelice kot sestav treh do petih posod z bakrenimi ali bronastimi kipiČi. Žare so na zunaj okrašene s horicontalnimi slk-sak črtami, s točkami v kotih in z me-topami. Orožja v naših grobovih pod Pohorjem ni; v njih so v prvi vrsti Igle, fibule, zaponke, v ženskih pa dišeča smola in vretena. Mrliče je prazgodovinski prebivalec mariborskega ozemlja sežigal na grmadah iz lipovega, smrekovega in bukovega lesa, zraven tega pa jih je polil s smolo, da je truplo raje gorelo. Po podpohorskih ostankih bronaste kulture, ki prehaja v Rušah v železno-dobno, v hallstattsko pa lahko presodimo še drugo: ustvarjati zlitine bakra in kositra ni mogel vsak, ampak samo tisti, ki je posedoval baker in 'islter in ki je znal z obema ravnati. Z drugo besedo, v bronasti dobi se rodi obrt, v socijolo-škem oziru pa obrtni stan; s tem pa se razvije trgovina v mnogo močnejši meri kot v neolitiku. Če se je bronasti izdelek polomil, se je dal preliti in predelati. To delo je vršil ali navadni obrtnik, ali pa tudi tovarniški obrat. Iz teh obratov pa je odhajalo tudi novo blago na vse strani. Že v stanove razviti človek si ukroti še konja, ustvari novo tehnično čudo voz in odkrije alkoholne pijače. Dvoje govori za poznavanje vinske pijače: Pri Sv. Jurju ob Ščavnici so izkopali okamenell list vinske trte; foraminiferski lapor pa predstavlja formacijo, na kateri ne uspevajo ugodno nobene kulture razen vinske trte, tako da je lapor Piramide pedološka podlaga pri nas prastare vinske trte. V religiji prehaja bronastodobni človek od neolitskih duhov, od duš pokojnikov preko fatišizma in totemizma k panteizmu in k personifikaciji moralnih pojmov, kar se pa defirtitivno razvije pri nas šele v hallstattski in latenski železni kulturi. V gospodarsko naprednejših zemljah se v tej dobi razvija pravcati imperijali* zem. Pod vplivom močnih osebnosti nastanejo močno organizirane države na ta način, da podvrže ena zadružna ali ple* menica organizacija drugo in jo prisili da vrši za njo delo ter ji prideluje kruh, sama pa zavlada nad njo kot stan, ki predstavlja vladajočo upravo in vojaško plast in katere predstavnik-vladar izraža tudi vrhovno cerkveno avtoriteto. To je torej doba, ki jc ekvivalentna mikenski kulturi, oziroma homerskemu grškemu srednjemu veku. >Job. *mx ' MarlSeFstt V E C E R N 1 K JuTrtf V M a r; b’ o.r u, 3ne 1. VI. 'n?\ Amundsen se ne povrne SPOMINI VSTAJAJO. — POLARNA EKSPEDICIJA IZ LETA 1925. — »NORGE« NAD SEVERNIM TEČAJEM. — GROB V VEČNEM LEDU. Zadnja žalostna poročila, ki zanesljivo domnevajo, da je usoda odličnega polarnega raziskovalca Amundsena zapečatena, so vzbudila zopet spomin na njegove polarne polete 1. 1925. in 1926. Tudi takrat je svet dolgo čakal na njegov povratek, toda Amundsen se je vkljub bojazni njegovih prijateljev in rojakov vrnil zdrav med svojce. Ekspedicija 1. 1925. je bila skrbno pripravljena. Dolgoletne izkušnje in razočaranja so jemala slehernemu pogum, le Amundsen ni odnehal. Z lastnimi sredstvi in s podporo norveškega zrako-plovnega društva je pripravil vse potrebno za polarni polet. Znatno pa je njegovo akcijo podprl ameriški milijonar Lincoln Ellsworth, Člani ekspedicije so se na dveh letalih Dornier Wal dvignili dne 21 maja 1925. Polet so močno ovirale megle, po 8. uri pa se je nebo zjasnilo in smeli letalci so ugledali pod sabo pro-. strane ledne ravnine. Naslednjega jutra sta letali krožili več sto kilometrov za-padno od svojega izhodišča in pristali na ledu 87 stopinj 33 minut severne širine in 10 stopinj 20 minut vshodne dolžine. Pri pristajanju sta se stroja aparatov deloma pokvarila in treba ju je bilo skrbno popraviti. Kljub marljivosti mehanikov so dela napredovala le počasi. Maj je minul in že se je bližala druga polovica junija. Ekspedicija pa je še vedno tičala v . objemu večnega ledu. Šele osmi poizkus starta je uspel in ekspedicija je pristala na severovzhodnem delu Spitzber-gov. Mala ribiška ladjica pa je raziskovalce z letali vred prepeljala na jug, kjer se je nahajalo njih glavno taborišče. Doma na Norveškem so računali, da se bodo letalci vrnili na Spitzberge že naslednjega dne po poletu. Toda, ko je minulo več dni in ko so minuli tudi tedni, sta Norveška in Amerika pričeli pripravljati rešilne ekspedicije. Izgledi na povratek odličnih raziskovalcev so se manjšali z vsakim dnem, razpoloženje na Spitzbergih ostavljenih tovarišev pa je bilo vedno obupnejše. Dne 18. junija 1925 ob enih po polnoči pa je v taborišče prišel mož, ki je napovedal, da se A-mundsen vrača. Njegovi. tovariši niso verjeli besedam neznanca, toda v naslednjem trenutku so uvideli, da je govoril resnico. Nepopisno je bilo veselje in navdušenje, ko so na obali ugledali tovariše — šest umazanih in bednih ljudi, ki so se vrnili živi ih zdravi. »Božali in ob jemali smo« — pravi novinar Ramm »izmučene raziskovalce; med smeh in ra dost sreče pa so se mešale solze,« Tako je bila srečno zaključena letalska eks pedicija !. 1925. Takoj po povratku je Amundsen za čel pripravljati novo ekspedicijo, toda tokrat z vodljivim zrakoplovom »Nor ge«, ker so se letala izkazala kot nepri pravna za polarne pokrajine. Izkušnje so napotile smelega. Amundsena, da se je odločil za vodljivi, zrakoplov Nobilove konštrukcije, ki je poletel 11. maja 1926 proti severnemu tečaju. Vodji drznega podjetja sta bila Amundsen in Elsworth zračni ladji pa je zapovedoval polkovnik Nobile. Dne 12. maja ob enih zjutraj je »Norge« preletela tečaj. Tri zastave so spustili na večni led in sicer: naprej nor veško, nato amerikansko in za njima italijansko. Ko je v vetru zaplapolal nac Severnim tečajem norveški prapor, je Amundsen s solzami v očeh stisnil desnico starega tovariša Wistinga, s katerim sta 14. decembra 1911. leta zasadila norveško zastavo tudi na Južnem tečaju. Z roko v roki st.a stala edina moža ki sta z lastnimi očmi videla obe skrajn: točki našega planeta. Nadalievanje poleta je bilo manj ugodno, do šeste ure popoldne so se nad večnim ledom podile goste megle, čim pa-je zračna ladja do segla Aljasko, jo je presenetil vihar. " -n-dar je dne 14. maja zjutraj zrakoplov pristal brez nesreče v bližini vasi Teller, 90 kilometrov od Rome. Poleti: Spitz-bergi—Ailjaska, severnozapadna pasaža Južnega tečaja, severovzhodna pasaža Spitzbergov in polet Severni tečaj—Aljaska, so glavne etape Amundsenovega znanstvenega raziskovanja. Njegovo dolgoletno delo dokazuje, da je Amundsen storil mnogo, ne le za svojo domovino, ampak za vse človeštvo. Njegova volja in požrtvovalnost sta bili nenadkriljivi. Brez' pomislekov in brez predsodkov je hotel pomagati tudi ponesrečencem »lta-, lije«. Pri tem pa seveda ni računal, da rešuje Nobila, ki se je dal prvi rešiti. Tildi ni računal s tem, da bo njegovega tovariša Malmgreena, po zaslugi drugih; doletela tako strašna smrt. Amundsen je izginil za vedno. Bela žena ga je sprejela v svoje naročje. Večni led, čegar skrivnosti je spoznaval vse življenje, mu je postal, zadnje zavetišče. Odkritje grškega gledališča v Rpuliji Pri kopanju temeljev za neko stavbo v Leccl v Apuliji so zadeli v globočini 4.15 m na neobsekane skale, na veMk steber iz afriškega marmorja in dva čudovito lepa odlomka iz belega marmorja, ki sta predstavljala mlado deklico. Kipa izvirata iz 4. stoletja pred Kristo-vim rojstvom in sta grško delo. Pri na-daljnem kopanju so zadeli na ostanke starodavnega grškega gledališča. Dose-daj so izkopane že krasne in dobro o-hranjene stopnice, ki so vodile k orkestru. Domneva se, da gre tu za odkritje posebno stare stavbe. Novo odkrito gledališče je namreč neprimerno starejše od rimskega amfiteatra in izvira najbrže iz 4. stoletja pred Kristovim rojstvom. mladost in Siuljenje 'Josipini Lucipi v Newyorku je njena mati ukazala, da mora biti kljub temu, da je stara že 18 let, vsak dan najkasneje do 10. ure zvečer doma. Predpisala ji je dalje dolga krila in prepovedala vsako lepotičenje obraza. Končno je tudi namignila, naj si Čimprej izbere svojega izvoljenca in se poroči. To pa mladi, lepi in živahni Josipini ni nič kaj ugajalo. Zato je lepega dne zbežala k svoji teti, ki je imela več smisla za mladbst in življenje. Ker se kljub prošnjam in grožnjam matere nikakor ni hotela vrniti domov, se je razjarjena mati obrnila na sodišče, ki naj bi se zavzelo za materinsko avtoriteto. Bila pa je silno razočaraha. Sodnik namreč ni hotel storiti tega, kar je ona pričakovala, temveč je po zaslišanju o-beb strank odredil, da ima Josipina pravico, da živi, kakor smatra sama za prav, ker je že dovolj stara. Premagana mati je zmajala z glavo in zapustila so dno dovrano, ne da bi pogledala svojo neubogljivo hčerko, ta pa je objela svojo teto, ki ima več smisla za življenje in odšla zopet ž njo. Iz kaznilnice na županski sedež ■ Ameriško mesto Atlanta se more ponašati, da je gotovo edino mesto na svetu, ki je spravilo svojega župana, na županski sedež direktno iz kaznilnice. Pri zadnjih županskih volitvah je bil soglasno izvoljen za župana Johnson Ros-well, ki so ga šele nekaj dni pred izvolitvijo izpustili iz kaznilnice, kjer je moral presedeti radi tihotapljenja alkoholnih pijač leto dni. V očeh občanov Atlante, ki ne spadajo med »suhe«, je postal zato Rosvvell mučenik. Saj je sedel radi dobre in pravične stvari. Ko je prišel iz kaznilnice, so ga slovesno in z viharnimi ovacijami odpeljali v mesto ter ga potem v protest proti temu, da je bil po »nedolžnem«, zaprt, izvolili sogla:no za župana. Najstarejši inserat Pri izkopavanjih, ki so jih izvršili zadnja leta na ozemlju nekdaj tako slavne Kartagine, so našli tudi inserat, ki je nedvomno najstarejši na svetu. V našem jeziku bi se besedilo tega oglasa glasilo: »Prosim kupite naše svetiljke. So najboljše in veljajo samo 1 Din.« Razen tega je poleg inserata tudi ime Izdelovalca svetiljk. Vrh tega je imel lastnik'te tvrdke tudi očivldno mnogo smisla za originalnost, kajti njegov inserat je vzorec blaga samega, vtisnjen v svetiljko. Tekme v korist olimpijskega fonda TURNIR MARIBORSKIH KLUBOV. — ZANIMIVA PREIZKUŠNJA KVALITET. Jutri popoldne bodo mariborska moštva odigrala turnir v korist olimpijskega fonda. Tekme med posameznimi moštvi bodo trajale po 45 minut. V prvi nastopita Rapid. in, Svoboda, v drugi Maribor in Železničar, v finalu pa zmagovalca iz gorenjih tekem. V slučaju neodločnega izida se podaljša tekma 2X10 minut in končno odloča žreb. SK Rapid : SK Svoboda. V tekmah za olimpijski fond nastopita v prvi rundi SK Rapid in SK Svoboda. »Rapid« velja za sigurnega favorita in bo »Svobodo« brez dvoma odpravil z visoko razliko, vendar bo srečanje značilno z ozirom na koristnost Rapidove igre proti šibkejšim protivnikom. »Svoboda« je bila za »Maribor« vedno moštvo, pri katerem prvak ni mogel uveljaviti svojih kvalitet v razmerju, ki bi odgovarjalo močem nasprotnikov, docim je »Rapid« iz vseh srečanj *7Šel kot siguren zmagovalec z zavidanja vrednimi rezultati. Način in taktika Rapidovega moštva v-tekmah proti 'šibkejšim moštvom sta se vedno sijajno obnesla. »Rapid« je mojster v tem in se nam bo jutri zopet nudila prilika občudovati taktične poteze in odločnost njegovega moštva. Tekmo bo sodil g. Nemec. Pričetek ob 15. na igrišču ISSK Maribora v Ljudskem vrtu. ISSK Maribor : SK Železničar. Nato se bosta merili odlični moštvi ISSK Maribora in SK Železničarja, ki sta v letošnji sezoni ob priliki prvenstvene tekme zaigrala najlepši nogomet. Čeprav je- moštvo »Železničarjev« podleglo z občutno razliko 5:1; je vendar treba priznati, da je tako po fairnesi, kakor tudi po kvaliteti igre spjošno -zadovoljilo in zapustilo najboljši ?t?tis. Za .»Maribor« pa je bila tekma proti.,»Železničarjem«naj-.boljše jzpriČ£j$lo soIj.dnosti moštva, kajti bila je nailepša igra, v kateri-so prišle vse kvalitete: posameznikov in celote^ popolnoma,•da veljave. Takih tekem, kot sta jo predvedla pred tedni> jutrišnja kon-curenta, bi se športna publika nikdar ne riayeli2ala,^|ibb. so, bila doslej vsa srebanja med obema moštvoma izredno zanimiva, tako da >,je, tu# interes za jutrišnjo tekmo docela upravičen. Obe moštvi bosta-nastopili 2, najmočnejšima postavama, '■»Maribor* sicer 2 dvema rezervama, kar pa v bistvu ne bo znatno oslabilo njegovega teama, ker so se rezerve doslej, še vedno zadovoljivo obnesle. Jamstvo, da bo tekma v vsakem oziru zadovoljila, je tudi sodnik g. dr. Planin- šek. Pričetek ob pol 17. na igrišču ISSK Maribora. I. Otroška športna olimpijada. V nedeljo 9. t. m. se bo vršila v mestnem parku za naše malčke zanimiva športna prireditev, ki bo nudila udeležencem, kakor tudi gledalcem mnogo prisrčnega razvedrila. Deca od 3.—12. leta bo tekmovala na dvokolesih, na triciklih, na holenderjih in skirojih, z obroči in v vrečah ter v tekih na kratke razdalje. Veliko deško olimpijado, ki je prva in zelo originalna prireditev, prireja ISSK Maribor, ki je z vsemi dosedanjimi otroškimi prireditvami vzbudil pozornost in naklonjenost s strani starišev, deci pa nudil obilo prisrčne zabave. Po tekmovanjih se bo vršil majniški korzo, med posameznimi nastopi pa bo igrala godba. V svrho točnejše evidence naprošamo stariše, da prijavijo za posamezne konkurence svojo deco v trgovini Sport-Roglič. Službeno iz MO Tekme za pokal LNP-a odpadejo, vršil pa se bo turnir za olimpijski fond. Ob 15.30 nastopita RapidiSvoboda, ob 16.20 MariboriŽelezničar in končno zmagovalca prvih srečanj. Igra se samo po 45 minut V slučaju neodločnega rezultata se igra 2X10 minut, po ponovnem .neodločenem izidu pa odloča žreb. \ PMEETtll NAJNIŽJE CENE MARIBOR 19 KOROŠKA CESTA 10 ■ - .. -7 :» / \ Sokolstvo Sokolsko društvo v Mariboru poziva ponovno vse svoje članovo, da se ude eži v kroju jutri v neaeljo 2. junija proslave Sokolskega* društva v Studencih. Proslave se.udeležijo tudi druga bližnja društva, in.mi kot najbližji sosedne smemo zaostati. Zbiramo ,se ob 14. (2. popoldne) v Narodnem domu, odkoder gre povorka točilo ob ^15. v Studence. Zdravo:! . ! 1- -: Bhandi obupuje Veliki duševni vodja Indijcev, Mahat-ma Ghandi, opisuje v svojem listu svojo obupno tragedijo, ki jo že dalj časa preživlja radi prestopkov njegove žene, brata in enega njegovih učencev, ki vsi zrabljajo, njegovo ime. Kot moralen Človek je prišel Ghandi do spoznanja, da so ostale vse njegove prepovedi brez uspeha. Vsi njegovi pristaši so ga pre-varili, samo da bi prišli čimprej do čim večjega bogastva. Njegov brat si je z nekimi goljufivimi kombinacijami pridobil velikp premoženje in ga samo ime Ghandi rešuje od preganjanja oblasti, udi pri svoji ženi je našel Ghandi velite vsote denarja. Denar je imela všit v posamezftih delih svojih oblek, da bi ga tem lažje skrila pred njim. Ghandi pa ne ve, na kak način je prišla njegova žena do takega premoženja. Eden njegovih najbolj zvestih in najbolj vdanih prista- šev ter učenec pa je celo odvedel svojemu najboljšemu prijatelju ženo. Vse to je Ghandija tako ogorčilo, da je sklenil, da se popolnoma umakne iz javnega življenja. Ženski policijski načelnik in zakoni Pristaši omejevanja rojstev so dosegli te dni velik uspeh. Dve newyorški zdravnici in tri bolničarke, ki so bile obtožene, da so dajale nedovoljene informacije o kontroli rojstev, so bile namreč oproščene in- sicer z utemeljitvijo, da niso prekoračile svojih pooblastil. Na zatožno klop ie prišlo vseh pet dam le po zvijači policijske oblasti. Šef ženske policije je poslal na kliniko, kjer sta bili zaposleni obe zdravnici in vse tri bolničarke, poročeno policijsko mamico v civilni obleki, ki je navidezno prosila za podatke o kontroli rojstev, ki jih je tudi dobila. Nato pa je sledila ovadba. Sodnik se je postavil na stran obtoženih dam in je ugotovil, da se oženjenim damam P° zakonu lahko dajo take informacije, ako je to v interesu zdravja stranke, ki bi im rada imela. To pa je bilo tudi v tem slučaju. Za ženskega policijskega Šefa pa je imela stvar nato precej neprijetne posledice. Bila je namreč radi nepoznavanja zakonov odstavliena. Spominjajte se CMD V MarlSstui' 3ne T. Vf. '192& Mariborski V E Č t tč N 1K Mr~š Stran s. Mihael Zevaco Beneška ljubimca Zgadavlnskl raman iz starih Banetk 81 Roland je pomeril orjaka z globokim pogledom ter ga vprašal, namesto da bi mu odgovoril: »Pa če bi ti jaz rekel, da je ne smeš več videti! Če bi bila zdaj prišla ura, da zapustiva domovino! Če bi ti dejal: Skalabrino, preveč hudo trpim v Benetkah. Treba je, da odidem na konec sveta; treba mi je zve« stega prijatelja, kakršen si ti, ki mi bo branil prekli* njati človeštvo, in bo tolažil mojo žalost, ki je bo ko' nec šele v trenotku moje smrti! Da, če bi ti dejal, da odideva še nocoj, in da naju ladja že Čaka... Daj, Skalabrino, odgovori po svojem srcu, in izberi si v popolni svobodi...« Skalabrino je prebledel. Toda odgovoril je brez o-bo ta vi jan ja: »Gospod, vi ste tisti, ki je napravil mene človeka. Moje življenje je vaša last. In tiste nature nisem, da bi si premišljal ter se daroval dvakrat, zdaj sem, zdaj tja. Ukazujte. Pripravljen sem vam slediti.« Napor, s katerim se je orjak premagoval, da ne bi zaihtel, je bil očividen. Roland ga je prijel za roko ter mu dejal s tistim nežnim glasom, ki je segal človeku v dno srca: »Dober prijatelj si in zvest tovariš. Ti vsaj me ne boš nikdar izdal. In, prisegam ti, ta zavest je v tem trenotku moj največji ponos, moja moč in moj pogum... Ljubi svojo hčer. Videl jo boš in še... In tudi ona te bo vzljubila. Kajti zdi se mi, da sem spoznal dušo tega otroka. In spoznal sem, kak zaklad dobrote se skriva za bleskom te lepote.« Skalabrino je srebal te besede. Roland pa je bridko dodal, ne da bi ga orjak razumel. »To je izjema, nič drugega. So na svetu ženske, ki so lepe in čiste. Vse je v tem, da jih najdeš. In ta sreča meni ni bila namenjena — to je vse... Tvoja hči,« je povzel ter stresel glavo, kakor da bi hotel pregnati morečo žalost, ki ga je obhajala, »tvoja hči je pri mojem očetu in pri Juani. Kolikokrat jo boš želel videti, boš lahko odšel... in to do tistega dne, ko ne bova imela v Benetkah nobenega opravka več, in ko vaju ne bo nič več ločilo na svetu...» Skalabrino je vzkriknil od veselja; Roland pa mu je prijateljsko pokimal ter odšel. pol ure kasneje je bil na otoku Olivolskem ter je Korakal proti Dandolovi hiši. Danes jo je prvikrat zopet videl ob belem dnevu. Toda če so navalila na nje- govo srce razburjena čuvstva in so vstajali ob njegovih korakih kruti spomini, ko je stopil v zapuščeni vrt, vendar ni nobeno zunanje znamenje razodevalo teže, ki mu je morila dušo. Starec mu je prišel naproti ter pozdravil elegantnega tujega gospoda, čigar obraz in obleko si je bil Roland nadel. Gost je spoznal starega Filipa, služabnika, ki mu je bil ponoči odprl vrata — v tisti strašni noči, ko je prišel. Roland je vprašal: »Ali ste vi gospodar te hiše? ...« »Ne, gospod,« je odgovoril starec, »samo njen čuvaj sem.« Tuji gospod se je zdel zelo neprijetno iznenaden. »Toda«, je povzel služabnik, »če vam je všeč, pa bodite nekoliko tu; moj žlahtni gospodar, gospod Dan-dolo, bo srečen in zadovoljen, da' sem izpolnil proti vam dolžnosti gostoljubja.« Roland je zadovoljno pokimal, vstopil in sedel, do-čim je Filipo obstal pred njim. »Lepa hiša!« je povzel Roland. »In obdana z vrtom, kakršni so redki v Benetkah.« »Zelo redki. V vsem mestu je komaj par vrtov, in naš je brez dvoma najlepši med njimi.« »Zakaj ne skrbite bolje zanj, če je tako?« »Takšna so povelja mojega gospodarja, ali bolje rečeno, njegove hčere, gospe Altierijeve...« »Ah, res? Čudne reči si izmišljajo ženske...« »Gospodična Leonora... pardon! gospa Altierijeva je hotela, da naj vse ostane v takšnem stanju, v kakršnem je bilo, bilo tisti dan, ko je zapustila hišo in se preselila v hišo generalnega kapitana Altierija, s katerim se je poročila.« Roland je naglo vstal ter šel odpirat visoko okno, kakor, da bi se mu hotelo razgleda po vrtu. »Da, to je škoda!« je povzel stari Filipo. niajaje z glavo. »Toda ona hoče tako, in se pride celo večkrat prepričat, da se nisem dotaknil ničesar, niti na vrtu, niti v hiši!« Roland je stisnil pesti. Hropenje se mu je iztrgalo iz grla. Toda ukrotil je to razburjenost ter odgovoril z gotovim in brezbrižnim glasom: »Tako? Tu žlahtna dama noče niti tega, da se dotaknete te hiše?« »Ne, gospod. Vsaka najmanjša stvar mora ostati na svojem mestu, ki ga je zavzemala nekdanje dni... Takrat, ko je bila ona še srečna,« je zaključil starec mrmraje. »Kaj pravite?« je dejal Roland. »Nič... to so stare rodbinske zgodbe, ki mi nehote prihajajo na um...« Roland je utrdil svoj glas, skušaje govoriti kolikor mogoče mirno, ter je vprašal: »In vi pravite, da prihaja vaša gospa včasih semkaj?« »Da, gospod, ponoči! pride in sede tam doli, pod tisto cedro, ki jo vidite odtod; o polnoči pa odide... Toda to vas gotovo ne zanima posebno...« »Res je,« je dejal Roland in zakašljal. Nastal je molk, ki je trajal nekaj minut. Stari Filipo bi se bil prestrašil, če bi bil videl, kakšen je bil izraz tujčevega lica. Toda tujec mu je obračal hrbet, in zdelo se je, da z največjo pozornostjo gleda naznačeno mu cedro. Naposled se je Roland obrnil k starcu. »Vse, kar pravite,« je izpregovoril, »mi je zelo neljubo; kajti moj namen je bil, vzeti to hišo v najem...« »Ne samo, da jo lahko vzamete v najem, celo kupite jo lahko!« je vzkliknil stari Filipo. »Ah, ah!... To se pa vendar nikakor ne strinja z ukazi, ki pravite, da ste jih prejeli...« »Gospod, hiša je last gospoda Dandola, in moja prva dolžnost je, ravnati po njegovih mislih. In stvar je ta, da kakor njegova hči, gospa Altierijeva želi, da se v hiši ne bi nič izpremenilo, tako rad bi se je gospod Dandolo iznebil. Naravnost ukazal mi je, da naj iščem koga, ki bi jo kupil, in zadnjikrat, ko je prišel, je celo dejal, da bo dal podreti hišo in uničiti vrt...« »Ah, tako! Torej se je zgodil tu kak zločin!...« Zdaj je govoril Roland s tako čudnim glasom, da Je starca nehote pretreslo. »Nikak zločin, gospod, prisegam vam!... Toda med očetom in hčerjo so se godile reči, ki so povzročile, da nista enakih misli o tej hiši...« »Kakšne reči?« Služabnik se je naklonil, kakor človek, ki ima trdno voljo, da ne pove ničesar. »Hm!« je povzel Roland, »vse to, kar ste mi povedali, me zanima v največji meri. Ta hiša, ki mi je bila prej dokaj brezpomembna, se mi zdi sedaj važna reč...« »Ah, gospod...« »Da; in nehote se moram postaviti na stran gospe... Kako ste že rekli? ...« »Gospe Leonore Altierijeve.« (Nadaljevanje sledi). Malaflhai.kMtilfrvpM*. rfotalna in Maijataa wmtn« atofilnstra t *uk« bMeda 90 P, Mtfmanjli mat Ota fr— • 7 a allMa L> aaIm. »•vnnfa, ■vp^VaMp al •i lftankiiA il mMmmam waha b***da 60 n, »»fmanj« »a—Il D* 10*— Sobo-in črkoslikanje izvršuje po ceni, hitro in okusno Franjo Ambrožič. Grajska ut. 2. 2231 Hotel »Osejava«, Makarska pri Splitu. Pension 70— Din dnevno. Kopališče pred hotelom. Prvo,7rstna dunajska in meščanska kuhinja. Vsak dan koncert »Dancing«. Zelo ugodne zveze s Slovenijo. Zahtevajte prospekte. Vse n?da-Ijne informacije dobite tudi pri »Putni-ku« v Mariboru, Aleksandrova c. Najtopleje se priporoča Drago Fiedler, hotelir. 1255 Suha bukova drva dobite po nizki ceni pri V. Goršlč, Zg. Hoče pri Mariboru. 1245 Učenko za strojno pletenje, sprejme strojna pletama Lozej, Frankopanova ulica št. 5. 1227 Dva malo rabljena Singer šivalna stroja ceneno na prodaj, Frankopanova 15, dvorišče. 1250 Gostilna VoHcetl nudi posetnikom pristne domače klobase, ocvrte piške ter izboren vinček Za obilen obisk se priporoča Ivan Kovačič. 1300 Nova otomana na prodaj. Koroščeva ulica 4, pritličje. 1292 si cenjenemu občinstvu vljudno naznaniti, da imam veliko zalogo porcelanastih plošč iz tovarne Somag Meis-sen. Plošče so izvrstne kvalitete ter se uporabljajo za oblaganje kopalnic, štedilnikov itd. Prevzamem vsa pe-čarska ter v to stroko spadajoča dela po zmernih cenah. Franjo Krope, pe-čarski mojster, Maribor, Tomšičeva ul. 35. 1196 Hotel »Mariborski dvor« nudi najboljše Tschellgijevo pivo in sortirano vino Iz vinarske šole. —• Kopalnice, avtogaraže, restavracijski vrt. — Andrej Oset. 1285 Iščem mesto poslovodklnje ali blagajničarke s kavcijo. Razpola gam tudi z lastno koncesijo trgovine mešanega blaga ter osebne pravice. Ponudbe na upravo lista pod »Verzi-rana«. 1281 Dve lepi sobi z uporabo kuhinje in drugih pritiklin ter električno razsvetljavo oddam ta-koj. Tržaška c. 53. 1280 Singer šivalni stroj na prodaj. Sodna ul. 16 III. 1303 Prodam radi preselitve novo par tednov rabljeno pohištvo. — Vprašati Dravska ul. 10. 1302 Solnčno mebilirano sobo s separatnim vhodom in električno razsvetljavo oddam. Magdalenska ul. 50. _____________________________________ 1284 Zavese, mrežaste In klekljane Čipke, posteljna pregrinjala, damsko perilo, senčnike, vezenine, monograme naročite najceneje pri Olgi Košir, Ctril-Metodova 12, desno. £83 Iščem 16letno deklico, ubogljivo, izučeno v pisarni in uporabno za hišna dela. Ponudbe na upravo lista pod »Dobro mesto na deželi«. _______________________________________ 1305 Radi pomanjkanja prostora prodam dobro ohranjeno salonsko garnituro iz zelenega žameta, primerno za pisarno, čakalnico ali podeželsko hišo. Schmlderer, Koroška c. 28. 1307 Električne inštalacije, popravila, svetilke, likalnike, motorje, aparate, elektro blago po konkurenčn ceni pri Ilič & Tlchy, Maribor, Slovenska ulica 16. 117 Mizarstvo pohištva Ciril Razboršek, Taborska ulica 22. Prvovrstno izdelovanje vseh vrst pohištva. Renoviranje antikvaričnega In ostalega pohištva. Cene najnižje. 297 Radi odpotovanja prodam šivalni stroj, različno pohištvo ln druge stvari. Mlinska ul. 9 II. 1306 škatlje v vsaki velikosti in kakovosti izdeluje najbolje, najhitreje in najceneje Foto-Kompanija, Maribor, Gregorčičeva ul. št 12. 1086 Velika zaloga kuhinjske posode, hišne ln kuhinjske potrebščine vseh vrst. Vsaki gospodinji znana prvovrst na emajlirana posoda znamke »Her kules« iz tovarne Sphlnx. la. alumi' nijevo in litoželezno postekleno posodo. Nadalje milne za meso, orehe, kavo, mak in poper. Tehnice za kuhinjo in meropreizkusne za trgovce z uteži. Ribeže ravne, okrogle, polokro-gle in oglate. Lopatice za oglje, oepel in smeti. Sita, deske za testo in valjarje. Likalnike. Razne oblike za vsakovrstno pecivo. Kutije za špecerijo In dišave. Kotličke in Šibe za sneg. Kotličke za polento Iz kotiovlne. Solnike, mlečne vrčke, cedila za Juho, čaj, testo in salato. Vedrice, umivalnike in vrče. Nočne posode. Stiskalnice za ocvirke ln krompir. Samovare *Ph8-bus« in druge vrste, škafe okrogle in ovalne. Lonce za kuhanje perila in perilnice. Jedilno orodje vseh vrst. Jedilne servise iz porcelana. Krožni* ke iz porcelana in kamenine. Umival, ne garniture ln vse vrste steklene robe. Potne pletene košare ln cekarje. Postrežba točna in solidna! Cene konkurenčne! Albert Vlcel, Maribor. Glavni trg Št. 5. 334 Nič Vas ne stane takojšnja prijava hiš, vil, stavbišč, lokalov, gostiln, mlinov. Izbera resnih kupcev, za stanovanja velika izbera najemnikov. Konces. posredovalnica »Marstan«, Koroška c. 10. 1283 Popravilo ur hitro, ceno in z 1—5 letno garancijo. Po stenske ure se pride na dom. A Stoječ, Jurčičeva ul. 8. ' ' 680 Dajte avtomobile, motorje in kolesa strokovnjaku v popravilo. Vozili bodete potem sigurno in brez defektov. Popravila se izvršujejo točno in po brezkonkurenčnih cenah. Brata Komel, mehanična delavnica, Aleksandrova c. 169. 848 Pristno dalmatinsko vino črez ulico, liter & Din 8, dobite v Cafovi ulici 7, dvorišče, kino »Union«. _____________________ 9151 Popravila gramofonov najhitreje, najboljše, najcenejše Izvršuje M. Jlger-Jev sin, Gosposka ul. 15.____________________________ 921 Sandale vseh velikosti, šivane kakor tudi damske, moderne sandale najboljše kupite ali naročite po meri v Mehanični delavnici čevljev in sandalov, Vrtna ul. 8, Maribor. 1020 Kompletna oprema za trgovino z mešanim blagom na prodaj. Naslov se izve v upravi »Ve« černika«. 1294 Cenjenim gospodinjam se priporočam za naročila pohištva, Izgotovljenega in po načrtu: spalnic, 'Jedilnic, kuhinj, madrac, otoman, zaves, rolet, lastnega Izdelka. Popravila I, dr. se izvršujejo solidno in poceni. Sprejmem pohištvo tudi v prodajo in zamenjavo. B. Jagodič, Rotovški trg 4. 1110 >letene obleke, pulovre, veste in kratke športno nogavice za dame in otroke dobite najceneje v pletarni Golob, Orožnova ulica 6. Sprejemajo se tudi pletenine v popravilo. 1131 Jničevanle stenic s plinom, prahožer, s postrežbo ali lirez. Čistilnica »Diverzon«, Cankarjeva ul. 14. Telefon 401.________________________1055 Vse potrebščine za dom, kakor posteljno in ostalo peruo. senčnike, Cajne pupe, blazine za divane, gobeline, zavese, pregrinjala, ročne torbice itd., vse krasno izdelano in poceni dobite samo pri L, Kflttoer, Maribor, Vojašniški trg 3. ” ’ /§ssr$ • Dlverzon< ceneno na prodaj. Vprašati v pondeljek med 12. in 15. uro v Cankarjevi ulici 14. 1297 1301 Otvoritev sostilne Cenjenemu občinstvu vljudno naznanjava, da otvoriva jutri dne 2. junija v lastni hiši, Cvetlična ul. 11 gostilno (preje gostilna Misleta). Točila bova prvovrstna domača vina. Z gorkimi in mrzlimi jedili lahko cenjene goste vedno po-streževa. Abonenti se bodo sprejemali na dobro domačo hrano. Za obilen obisk prosiva IVAN In JOSIPINA KOS. Gostilna „Pri zelenem travniku" otvori 2. junija prenovljeni gostilniški vrt Godba, šaljiva pošta in druge raz-lifine zabave so ta dan na sporedu. Z izborno vinsko kapljico, svežim pivom ter vsakovrstnimi gorkimi ln mrzlimi jedili je dobro preskrbljeno, zato pa v nedeljo vsi v Melje na zabavo..— Se priporoča 1291 Melje Resnik gostilničar Vsakovrstno damsko perilo store, posteljna pregrinjala itd. naročile najboijSe pri O. Rupnik alti)« m parilo Maribor, Slovenske ul.20 Velika izbira čipk, blaga za perilo in blazin za divane s krasnimi rOčnlmt deli. Cene solidne. 1182 TDEIKH (0. I.ORLIIK koroSka 9 »3 DE AL« Parna oralnica in kem. čistilnica Centrala: Frankopanova 9 Podružnica: Vetrinjska 7 Pride in dostavi se na dom Lister in modne hlače za pomlad kakor tudi volneni suknjiči v vseh barvah dospeli, ter jih dobite v veliki izbiri v manufakturi 1889 I. Preac, Maribor, Glavni trg 13 Cenjena dama! Samo en brezplačen koder (Wickler) je najboljša preizkušnja, ki Vas prepriča bolj kakor vsaka reklama, da so moji trajni kodri z oporabo olja (najnovejši postopek) z ozirom na trajnost in lepoto nenadkriljivi Damski Vrlzorskl salon 1*» Emil Marei, Maribor, Gosposka27 Meščanska dečva kopalni plašči in obleke, svila v veliki izbiri Franjo Majer, Maribor, Glavni trg 9 %Ct°rn/Of 'Štampiljk' kT. SOKLIČ, Vabilo k prosti popoldanski zabavi, ki se bo vrllla v nedeljo, dne ?. ju* nlja 1929 v Božlč-evi gostilni v Sp. Hočah. — Ob tej priliki pr©, dal te bode tamkaj atojeCl maj. Svirala bode godba iz Maribora. K oblini udeležbi vabi im gostilničar Zahtevajte povsod „Večernik“! .,MEBAKL“ barve, mastila, lake, kit, klej, emajle, čopiče in zajamčeno čisti firnež najboljše vrste *8Ž nudi tovaraa MEDIC-ZANKL, MARIBOR o. z o. z. PODRUŽNICA. GLAVNI TRG STEV. 20 Bengerjeve kopalne obleke ■ kravate iz najboljših svetovnoznanih tovarn po brezkonkurenCnih cenah, vsakovrstnih vzorcev. Vsakovrstno perilo po tvorniških cenah. Ovratnike, prvovrstna izdelava v vseh oblikah. Nogavice, naramnice ter ▼se moške modne potrebščine dobite po najnižjih cenah le v špecijalni trgovini za moSko modo tlia I. Babič • Maribor • Gosposka ulica 24 kdaja KOMOrdj »Jutra« v LjubJjaai: predstavnik izdajatelja in urednik: Fran Brozovič v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavi Stanko D o t e 1 a v Mariboru.