AMERIŠKA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY DOMOVIN fl AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. 211. CLEVELAND, OHIO, TUESDAY MORNING, SEPTEMBER 9th, 1930. LETO XXXII, —VOL. XXXII. Policija ni več tako aktivna v pogonih pod novim načelnikom Kdor pogleda v policijske zapisnike v glavnem policijskem stanu, ta se bo kmalu prepričal, da policija pod novim načelnikom Matowitzem ni tako goreča in strastna pri pogonih v razne prostore, kjer se po nedolžnem dobi kaj za pod zob in za suho grlo. V resnici izkazujejo policijski zapiski, da je bilo tekom preteklega tedna 50 procentov manj pogonov kot teden prej ali kot sploh kdaj v preteklosti. Tekom zadnjega tedna je policija vdrla v samo dva prostora, kjer se je sumilo, da imajo opojno pijačo, prišla je v dva prostora, kjer so hazardirali, dočim ni naredila niti enega pogona v zloglasne, hiše. Vendar se ne ve, kaj namerava načelnik Matowitz, rodom Čeh, ki je tudi ponosen na svoj rod, v bodočnosti. Gotovo je toliko, da on ne veruje v to, da bi policija vdirala v razne prostore in na debelo aretirala ljudi. Aretacija ne pomeni dosti, kajti navadno sodniki vse enake ljudi nemudoma izpustijo in dobi policija pri tem v največ slučajih dolg nos, zato je pa novi policijski načelnik previden in reklamira svoje aktivnosti z aretacijami na debelo, kar končno ničesar ne pomeni. Matowitz je izjavil, da njemu ni za to, koliko ljudi se aretira, pač pa za to, ako so aretiranci v resnici kršilci postav, in neljubo bi mu bilo, ako bi policija aretirala ljudi, ki so sicer popolnoma nedolžni. In mi se strinjamo z Mr. Matowitzem. -o- Drzni roparji Trije težko oboroženi roparji so prišli v pondeljek dopoldne v zlatarsko trgovino H. Miller Co. na 2832 Lorain Ave. Trgovina se nahaja v osrčju trgovskih podjetij na zapadni strani mesta. Drzni roparji so odnesli za $10.000 v urah in dijaman-tih in $200 gotovine. Policija je bila sicer takoj na mestu, to-1 da roparjev niso nikjer dobili. Pač pa so dobili v bližini en kotliček, v katerem pa ni bilo diamantov, razven malo munšajna. Pozor, Collinwood! Vsi oni slovenski groceristi in mesarji, ki še niste člani Slovenskega kluba groceristov in mesarjev v Collinwoodu, se pozi vi j ete, da se oglasite v četrtek 11. septembra, ob 8. uri zvečer v Slovenskem domu na Holmes Ave., kjer se vam bo nudila prilika, da pristopite. Pridite, da boste skupno delovali za napredek vseh nas. J. H. Miller & Sons Poznana tvrdka J. H. Miller & Sons je odprla v Gorniko-vem poslopju na 6225 St. Clair Ave., moderno opremljene prostore za prodajo izvrstnih Plymouth in Dodge avtomobilov. V zvezi je tudi izvrstna poprav-ljalnica vseh vrst avtomobilov. Tvrdka je ena najbolj zanesljivih v mestu in jo rojakom toplo priporočamo! Hitra kupčija Rojakinja iz 5914 Bonna Ave. nam naznanja, da je imela mal oglas v našem listu, ko je imela peč naprodaj. Na en sam oglas se je odzvalo mnogo kupcev in je peč tudi takoj prodala. Ako imate kaj naprodaj, poskusite z malim oglasom v "Ameriški Domovini." Vas velja zelo malo, prodaste pa takoj. ,0 Pismo ima pri nas Cene Beno. Kdor želi zastonj potovati v domovino, naj se oglasi pri naših trgovcih Poročali smo že večkrat, da namerava letos Slovenski Radio Klub podati poslušalcem slovenskega radio programa, izvan-redna darila. In seveda, ako poslušalci po svoje pomagajo k uspehu tega programa. Nobena stvar v zgodovini slovenstva v Zedinjenih državah še ni imela toliko uspeha kot slovenski radio program. Lansko leto smo vam obljubili, da se letos zopet slišimo, in v resnici se bo pričel boljši in večji slovenski ra- j dio program v nedeljo, 19. oktobra, en mesec prej, predno se je prvotno sklenilo. Direktor ( programa bo letos dr. William J. Lausche, katerega ime garantira, da bomo imeli izvanredno dober program. Pri programu bodo sodelovale najete moči, ki bodo plačane, toda pri tem se bo vpoštevalo tudi vse naše domače talente, katere bo direktor programa, dr. William J. Lausche,, odobril. In ker bo veljal program nekako 7000.00 do 8 tisoč dolarjev, od katere svote bodo 60 procentov pokrili slovenski trgovci, se občinstvo prijazno naproša, da pomaga — ne s prostovoljnimi darovi, kot je bilo to lansko leto, — pač pa z nakupovanjem posebnih listkov katere dobite na razpolago pri članih Slovenskega radio kluba, ki so: The North American Bank, Ameriška Domovina, Slapnik Bros., John L. Mihelich Co., A. Grdina & Sons, K r i s t Mandel, Grdina's Hardware, Joseph štampfel, Slovenska Dobrodelna Zveza, naša domača podporna organizacija, August Kaušek, Leo Laušin, Frank čer-ne in John Potokar. Ako si nabavite tikete, ki so na prodaji pri omenjenih trgovcih, dobite zastonj sledeče: Vi lahko potujete popolnoma zastonj v staro domovino, lahko dobite krasni Victoreen radio set, vreden 595 dolarjev, lahko postanete naročnik dnevnika "Ameriška Domovina," ne da bi vas kaj veljalo, lahko dobite zlato uro zastonj, 25 zabojev najboljše mehke pijače, $50.00 vreden fin stol naslonjač, svilene obleke, cekine po $5.00 ali $10.00, za $25.00 vrednosti smodk in še mnogo drugega. Imena srečnih ljudi, ki bodo deležni teh darov, se bodo oznanjala po radiu. Prosimo, da še enkrat preberete imena zgorej omenjenih trgovcev, ki tvorijo Slovenski radio klub in jih vprašate za listke. -o- Smrtna kosa V pondeljek zjutraj je v ženski bolnici preminula Mary Kri-stančič, stara 37 let in stanujoča na 21900 Ivan Ave. Tu zapušča hčerko Emo, dva sina, Andreja in Edwarda ter enega brata v Amherst, Ohio. Ranj-ka je bila vdova. Rojena je bila v Kozani pri Gorici, kjer zapušča dve sestri in dva brata. Tu je bivala 16 let. Bila je članica društva Združeni bratje št. 26, S. S. P. Z., društva Cvetoči Nobel, št. 450 S. N. P. J., ip Slov. ženske Zveze. Pogreb se vrši v četrtek zjutraj ob pol 9. uri pod vodstvom J. žele in Sinovi. Vsem prizadetim naše globoko sožalje, ran j ki pa naj bo ohranjen blag spomin. Javni shod Javni shod našega naroda se vrši v pondeljek, 3. novembra v Grdinovi dvorani. Prosimo, da si zapomnite dan in prostor. Bo nekaj izvanrednega. Chicaškim sodnikom se ježijo lasje radi izpovedi banditov Republikanci bodo morali odgovarjati ali so suhi ali so mokri New York, 8. septembra. — Councilman Mihelich je napadel mestnega mana-gerja radi službe Naš slovenski councilman John Dva Amerikanca, aretirana v republiki Peru, sta bila izpuščena Washington, 8. septembra.— Ameriški državni oddelek je bil danes obveščen,"da je vlada republike Peru odredila, da se izpustita iz zaporov oba Amerikanca, ki sta bila aretirana, ko je nova vlada prišla na krmilo. Ameriška državljana sta kapitan Harold Grow in Charles Sutton. Ameriški poslanik iz glavnega mesta republike Peru, Lima, naznanja, da je novi predsednik vlade pristal na zahteve ameriškega poslanika in izpustil iz zaporov oba ameriška državljana. Vendar izjavlja vlada republike Peru, da oproščenje iz zaporov ne pomeni, da ne bosta oba pozneje klicana na sodnijo, kjer se bosta morala zagolvarjati radi zločinov proti republiki. Nova vlada v republiki Peru se je izjavila, da bo storila vse v svoji moči, da ugodi Amerikancem, vendar želi, da Amerikanci spoštujejo njene postave in se ne vtikujejo v notranje razmere republike. O smrti Petana V poročilu za pokojnim rojakom Ignac Petan je bilo izpuščeno ime sorodnika John Rode, ki je bratranec ranjkega, in ki biva v Barbertonu. Kot poro-čano, se vrši pogreb danes zjutraj. Vreme Naš Jaka se je spomnil uredništva in poroča iz Kanade, da je "vreme" v Kanadi od hudiča. Take ribe so baje lovili zadnjo nedeljo, da bi požrle ne samo enega, ampak deset Jonov. In verjamemo! Ljudje še sedaj umirajo na posledicah silnega tornada v Santo Domingo Santo Domingo, 8. septembra. — To nesrečno mesto menda ne bo nikdar vedelo, koliko je bilo žrtev silnega orkana, ki je zadel mesto pretekli teden, še danes dobivajo v ruševinah neprestano mrtva trupla. Uradno je sedaj dognano, da je bilo nad 4,-000 mrtvih, toda koliko stotin več trupel bodo šele dobili, je vprašanje časa. Več kot deset tisoč ljudi je bilo ob tornadu ranjenih, in po sto jih umira vsak dan na posledicah, dasi se zdravstvene oblasti borijo na vse pretege, da bi rešile kolikor mogoče ljudem življenje. Več kot 200 ljudem so zdravniki zadnje dneve odrezali roke ali noge, da rešijo dotične osebe smrti. Vlada Zedinjenih držav je dovolila že $500.000 podpore ponesrečenim ljudem in Ameriški Rdeči križ pošilja neprestano podporo. Haitska in mehikanska vlada je tudi poslala vsaka po 200 tisoč dolarjev ponesrečencem v pomoč. Gorje in mizerija med prebivalstvom je strašna. Mesta so brez luči in vode. Izmed 6000 hiš v mestu jih je bilo nad •000 porušenih. Trije parniki so včeraj pripeljali prve poši-ljatve živil in drugih potrebščin za ljudi. Tisoče ranjencev se nahaja ali v bolnicah ali pa ležijo na trati, dočim ni dovolj zdravnikov in strežnic, da bi postregli vsem. Zopet dva Slovenca ubita od laških stražnikov na slovenski meji Belgrad, 8. septembra. — Iz Trsta se poroča, da je prišlo bli-i zu škocjana do boja med laško obmejno stražo in med dvema Slovencema, ki sta se baje nameravala utihotapiti preko laške meje. Kot naznanja poročilo, sta bila oba Slovenca v boju ubita, dočim je bil en laški stražnik nevarno ranjen. Ita-; lijanske oblasti zdaj objavljajo vest, da sta bila oba ubita Slovenca člana neke slovenske tajne organizacije in v zvezi z agi-! tatorji v Trstu, kjer se je te dni končala velika obravnava proti "slovenskim zarotnikom" proti Mussoliniju. Nadalje poročajo Italijani, da sta omenjena dva Slovenca napadla laško obmejno stražo, ki je baš nadzirala, svoj revir. Pri ubitih Slovencih so baje našli Italijani pisma in karte, ki značijo, da sta baje vohunila v prid Jugoslavije. V družbi obeh Slovencev se je nahajal še tretji, ki je pa pobegnil v gozd in ga laška patrola ni mogla najti kljub pridnemu iskanju. Lahi nekaznovano streljajo naše ljudi. Ali se bo jugoslovanska vlada pognala za usmrtitev nedolžnih? Kcngresman La Guardia iz te-, L. Mihelich je včeraj v mestni ga mesta je razposlal pred več zbornici ostro prijel mestnega dnevi 25 najbolj upljivnim Ame- managerja Morgana, češ, da i rikancem prošnjo, da se izjavi- mestna vlada preganja demo-jo, kakšno je njih stališče glede krate iz mestnih služb in zaseda ; prohibicije. Vprašanja je po- njih mesta z republikanci. "Jaz | slal sledečim voditeljem (repu-; na tem mestu ostro protestiram I blikanske stranke: Andrew Mel- ■ proti takim metodam," je izja-: Ion, zakladniški tajnik, Ogden vil councilman Mihelich. "Mr. L. Mills, podtajnik zakladniške- j Morgan, v mestu imamo mnogo ga oddelka vlade, H e n r f L. j ljudi, ki stradajo od lakote, toda Stimson, državni tajnik, James niso republikanci. Mar mislite, J. Davis, delavski tajnik vlade da sme samo republikanec de-in republikanski kandidat za se- lati? Ako želimo, da bo manager natorja v državi Pennsylvania, načrt mestne vlade uspešen, te-Nicholas Longworth, predsed- daj moramo enake stvari takoj nik poslanske zbornice kongre- opustiti. Ne vprašujmo, kadar sa, George H. Moses, republi-1 sc gre za delo, ali si republika--kanski vodja v državi New | nec ali demkorat, vprašajmo se, Hampshire in senator, Wesley ali si potreben in koliko otrok L. Jones, senator i z države ima kdo za preživeti." Po teh Washington, ki je stavil pred-, besedah je vstal councilman Fin-log v kongresu, in ki je bil tudiikle, vodja republikancev, in re-: sprejet, da se kaznuje kršilce kel: "Jaz ne bom zagovarjal prohibicije s pet let zapora in managerja Morgana, ker se bo $10,000 kazni, Frederick Hale,: sam. Toda Mr. Mihelich je ne-senator iz države Maine, Will. ka i resnega povedal. Mr. Mihe-R. Wood, načelnik kongresnega lich, ali ste vi obdolžili manager -odbora za dovolitve, Claudius ja?" Mihelich je odvrnil, da ga Huston, bivši načelnik narodne je. Nato je pa vstal mestni ma-republikanske stranke, John Q. nager Morgan in rekel: "Kar je Tilson, vodja republikancev v Mihelich povedal, je resnica, kongresu, James Doran, bivši Pritožil se je pri meni, da je bil prohibicijski komisar, Ranton cdslovljen iz ulititetnega od-Crager, narodni odbornik repu- delka vlade neki moški. Preiskal blikancev iz Texasa, ki je izra- sem položaj in pronašel, da je zit suhač, Wm. Maier, načelnik bil mož po krivici odpuščen, na~ republikanske stranke v New kar je takoj zopet dobil delo." Yorku, Wills Hays, bivši načel- Mr. Mihelich je na to izjavil, nik republikanske stranke, J. da ima še kakih 25 slučajev, v Parker, kongresman iz New katerih je prepričan, da so do-Jersey, Bertrand Sneli, načel- tični zgubili delo radi politike, nik justičnega oddelka kongre- Mihelich je' izjavil, da tega ne |sa, Francis Culkin, kongresman, bo trpel. Mestna vlada mora bi-iz New Yorka, Hamilton Fish, ti napram vsem enako pravična. kongresman iz New Yorka, Al- _0_ len Tread way, kongresman iz države Massachusetts, Charles Gifford, kongresman iz Massachusetts, Philip Eltinge, ravnatelj carinskega urada v New Yorku. Vsi imenovani so pro-minentni Amerikanci, katerih Samo trije dnevi Za registracijo so letos določeni samo trije dnevi, dočim smo imeli prej štiri dneve. Re gistracijski dnevi letos so: 2. 10. in 11. oktobra. Smrtna kosa Danes zgodaj zjutraj je umrla Ana Molan rojena Cesar, poročena Posli, od dobro poznane družine Posh, ki je vodila več letno gostilno na 45. cesti in Hamilton Ave. Ranjka je bila do-mnenje prevladuje v stranki, in ma od Mirne peči na Dolenjki se doslej še niso hoteli izjavi- skem. V Ameriki je bivala 35 ti, ali so za prohibicijo ali pro- let. V domovini zapušča brata ti. Bojijo se za svoje urade. — Jakob Cesar, tu pa zapušča so-Toda pred volitvami se bodo mo- proga Paula Molan. Stara je bi-rali izjaviti, ker jih bo k temu ia 59 let. Bila je mačeha John prisililo javno mnenje. in Edward Posha in Mary Ma- -o--kcvcc, in mati od Ane Koren, "Je pa davi slanca pala" Gabriele Jenson, Štefanije Brai-V pondeljek zjutraj nas je ; dič, Emilije Gliker ter Josephine obiskal v uredništvu Mr. Math; in Albine Posh. Bila je članica Slana Jr., ki je prišel na obisk s I dr. sv. Janeza Krst., št- 37 J. S. svojo sestrico Ano k svojim so-(k. jv dr. Složne Sestre št. 120 rodnikom in prijateljem. Mla-;sSPZ, dr. Woodmen Camp št. di Mr. Slana je te dni gost pri- 98, St. Clair Grove in dr. Srca jazne Kolarjeve družine na 1021 Marije. Pogreb se vrši v soboto E. 61st St. Frank' Opeka, novo- j p(?d vodstvom A. Grdina & Sons, i izvoljeni glavni predsednik K. in siCer iz hiše žalosti na 23410 j S. K. Jednote je stric Mr. Sla-: Ivan Ave. Truplo bo v sredo ne. Obenem je dospela v Cleve-; zjutraj postavljeno v hišo na land Mrs. Paul Ter novec in sin- : ogled. Naše globoko sožalje preko Paul iz No. Chicage, 111. — ostalim sorodnikom, ranjki pa Obiskali so družino Mr. in Mrs. j naj sveti večna luč! živoder na 67. cesti. Tako je, yabilo Ra sejo fantje in dekleta, le pridite se članice "Good Time Hunting kaj v Cleveland na obisk. Saj kluba» so vabljene, da se polno- :številno udeležijo seje, ki se vriši v sredo, 10. septembra ob 2. uri popoldne na Močilnikarjevi farmi. Je treba več važnih smo vsi dobri ljudje tu. Društvo Kranj Slovensko podporno društvo "Kranj," ki je bilo ustanovljeno pred nekaj meseci, je sklenilo, d'a priredi pred volitvami, v nedeljo 1. novembra, svojo veselico v Grdinovi dvorani," ki je bila na novo dekorirana in prenovljena. No, fantje od društva Kranj, katerih je že nad sto, bodo že pravočasno poročali o tem. Hrvatska zabava Hrvatski republikanski priredi v nedeljo dne 14. sep-; , . , ... . , tembra, v Hrvatskem Narod-!stvari ulLrenit?' zim* bo nem Domu na 6314 St. C la i r kma]u" Pros^° clam- | Ave., svojo zabavo. Sviral bojce< da se g°tovo beležijo. Ellis Bros., orkester. Občinstvo je vljudno vabljeno. V bolnici Popravek V zahvali za ran j ko Mrs. Go-rišek je stranka, ki je priobčila zahvalo, izpustila dvoje imen, in Te dni so odpeljali v mestno j sicer zahvala Mike Skebetu za bolnico soprogo Mr. John žni- mašo in Oltarnemu društvu sv. daršiča iz 60. ceste. Nahaja se Kristine za sedmino, v jako opasnem položaju. V j * če hočete red v pošiljanju «mestni bolnici se Mrs. žnidaršič i lista, prosimo, da redno plaču-I nahaja pod jako dobro oskrbo, jjete naročnino. f< AMERIŠKA DOMOVINA (AMERICAN HOME) SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER Published daily except Sundays and Holidays >> NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado na leto ....$5.50 Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00 Za Cleveland, po poŠti, pol leta $3.50 Za Cleveland po raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3.00 Za Evropo celo leto $7.00, pol leta $3.50. Posamezna številka 3 cente. Vsa pisma, dopise in denarne pošiljatve naslovite: Ameriška Domovina, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O. Tel. Henderson 0628. JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd, 1879. No. 211. Tue. Sept. 9th, 1930. Kako bomo volili? Lansko leto je državna postavodaja v Ohio določila, da ni potrebna več registracija za volitve vsako leto. Državljanu se je treba samo enkrat registrirati, in to velja potem za vselej. Izjema je le, ako se državljan preseli. V takem slučaju je potrebna nova registracija, ki velja toliko časa, dokler državljan ostane na istem bivališču. S tem je državna postavodaja naredila mnogo dobrega volivcem in državljanom sploh. Vsakoletna registracija je vznemirjala in dolgočasila mnoge državljane. Ta ali oni je pozabil registrirati, in ker ni bif registriran, tudi voliti ni mogel, potem se je pa pridušal, ker so volitve drugače izpadle kot je mislil. Sebe pa ni krivega delal. Stalna registracija je nekaj najboljšega, kar je moglo narediti zadnje zasedanje državne postavodaje. Ljudje so se jezili, češ, vsako leto moramo iti dvakrat v volivno kočo. In skrajno težavno delo je bilo dobiti ljudi, da so se registrirali. Registriranje za volitve pomeni, da se vi izkažete, da ste državljan, da imate pravico do volitve. Ako ne bi bilo registracije, bi lahko volil vsakdo, komur bi se poljubilo. Ko se pa registriramo, dokažemo s tem, da smo ameriški državljani, da imamo svoje pravice, katerih nam ne more nihče odvzeti. Kot smo že povedali, ste se morali doslej vsako leto registrirati, ako ste hoteli voliti. Toda ako se letos registrirate 2., 10. in 11. oktobra, tedaj se vam ne bo treba nikdar več registrirati, razen ako se preselite iz dosedanjega bivališča ali stanovanja in doma. Nam je predvsem ležeče, na tem, da se letos vsak naš slovenski in hrvatski brat registrira. Pomnite, da je registracija bolj važna kot volitve. Ako se ne registrirate, ne morete voliti, in ako ne morete voliti, kaj vam pomaga tedaj vaš državljanski papir? Nič. Brez pravic ste. 'Kot čujemo bodo letos jako gledali na to, kdo se registrira, kajti letos imamo pred nami vprašanje brezposelnosti, imamo vprašanje prohibicije. Ne samo v Clevelandu, ali v državi Ohio, pač pa po vsej širnih Zedinjenih državah se bo volilo enako: ali želimo še nadalje brezposelnost in Hooverjev blagor — "blagodejno" prohibicijo, ali hočemo spremeniti razmere in nastopiti novo dobo v političnem poteku. Volitve niso tako važne kot registracija, ako pomislimo, da nihče ne more voliti, kdor se ni registriral. Brez registracije ni volitev, in nam je letos predvsem ležeče na tem, da se vsak registrira. Ko boste enkrat opravili to svojo državljansko dolžnost, vam potem ne bo treba več skrbeti, Razven ako se preselite, je veljavna vaša registracija, dokler živite. Potem ko ste registrirani, se pa pripravite na volitve. Naša iskrena želja letos je, da voli vsak Slovenec in Slovenka, vsak naš brat Hrvat. Kajti od volitev moramo dobiti odmev volje in mišljenja naroda. Ali ste zadovoljni s sedanjim republikanskim režimom, ali vam ugaja brezposelnost, ali vam pristoji prohibicija? Kdor bo ostal doma, ta bo nehote in nalašč potrdil obstoj sedanje vlade, ta se bo strinjal z vsem, kar počenja sedanja republikanska vlada. Letos je demokratično leto, letos imajo volivci priliko spremeniti vlado, spremeniti vse, kar jim ne ugaja. Ta ali oni misli, da ni razlike med demokrati in republikanci. O, pa velika je! Pomislite na čase, ko je bil Wilson predsednik, ko so demokrati imeli večino, in pomislite na današnje čase splošnega obupa, mi.zerije in brezposelnosti. V tem je velikanska razlika! Imeli bomo priliko pomeniti se o teh stvareh pred volitvami tako, da bo vsakomur čisto in jasno, da se bo zavedal, prvič, zakaj se mora registrirati, in drugič, zakaj mora voliti. Napisali vam bomo odkrito, čisto in jasno, pomenili se bomo kot brat z bratom, kot z najboljšim prijateljem. In upamo, da se bomo vsi prav dobro razumeli. Cleveland, O. — Marsikje v Clevelandu je danes opaziti, da se ne upošteva lepega gesla "Svoji k svojim." To je opaziti posebno tedaj, kadar vidimo romati po ulicah delavce, zlasti delavce stavbinske stroke, kakor: zidarje, kleparje, "plastermane,' mizarje, pleskarje, papirarje in druge. Taka in podobna dela se oddaja tujcem, potem se pa oglaša po časopisih: Svoji k svojim. Marsikdo si lahko napravi dobro reklamo za Božič s tem, da naznani, da je preuredil to in ono v svoji hiši in da je imel zaposlene slovenske ddavce. V ognju se preizkusi zlato, v sili se spozna prijatelja. Zdaj | imamo Hooverja, njegovo pro- speriteto in prazen "Diner pail" ter polne garaže "second hand" avtomobilov. Vse to nas sili, da pogledamo, koliko Slovencev je zaposlenih pod sedanjo mestno vlado in ali se republikanska gospoda zanima za Slovence vedno, ali samo en dan pred volitvami. To sem napisal zaradi nevzdržnega položaja ekonomskih in delavskih razmer, ki jih danes marsikdo težko prenaša. Joe Pograjc. Cleveland, O.—Slovenski Sokol v Clevelandu razvije svojo novo zastavo v nedeljo, dne 19. oktobra, 1930 v Slovenskem Narodnem Domu na St. Clair Ave., pričetek ob drugi uri popoldne. Ni menda potreba opisovati triintridesetletno delo Slovenskega Sokola v Clevelandu. Društva, zavodi in vse druge skupine in posamezniki, vsi ga poznajo. Vabimo Vas, prav prisrčno, da se vdeležite naše redke slav-nosti. Pridružite se našemu praznovanju z mislijo in Vašo navzočnostjo, kakor je storil to Slovenski Sokol, kadar ste ga klicali v svoj delokrog, vabili na slavnosti in redka narodna praznovanja v naselbini. Pred štiriindvajsetimi leti je Sokol razvil svojo prvo zastavo. Doslužila je svojemu namenu ta zastava. Mladina hoče svoj so-kolski prapor, da se bo zbirala in udejstvovala v ponos narodu in sama sebi. Prosi, se, da nam prijavite zastopnike ali zastopnice do 15. oktobra, da moremo urediti naš program za časa razvitje naše zastave. Zdravo! Za društvo "Slovenski Sokol" Janko N. Rogelj, tajnik. obratuje že šest mesecev. Kaj je temu vzrok, nihče ne ve. Delavski praznik praznujemo kar naprej, vsak dan, dan za dnem. čital sem dopis "S pota," kako je neki J. P., iskal kampo Mr. Charlie Rotta. Ker sem že bil v omenjenem kraju — sicer ne ravno pri Mr. Rottu — vem, kako težko je najti in kolikšne so gozdarske milje. Ako ti reče gozdar, da je tri milje, jih je gotovo šest, če pa ti reče, da je dvajset minut hoda, tedaj se pripravi, da boš hodil celo uro. Tudi v gozdu so delavske razmere pod ničlo. Od klaftre drv plačajo $1.30 do $1.50. Tisti, ki jih belijo, zaslužijo pa $3.50, Zaslužijo torej komaj za hrano. Če si pa kdo privoščil kaj boljšega, je pa takoj "v luknji." Pozdrav vsem čitateljem Ameriške Domovine! Poročevalec. Durant City, Pa.—Ker se iz naše naselbine nihče ne oglasi, sem se jaz namenil sporočiti, kako prijetno se imamo tukaj. Naša glažuta ali steklarna, American Plate Glass Corp., ne Indianapolis, Ind. — Priloženo vam pošiljam ček v znesku $5.50, za celoletno naročnino na dnevnik Ameriška Domovina. Obenem pa se moram zahvaliti so-bratu Anton Grdini, bivšemu glavnemu predsedniku K. S. K. Jednote, ker mi je ta list on priporočil in tudi za tri mesece plačal naročnino. Pozdrav! Joseph Gačnik. SPOMINI Z AMERIŠKE VRHNIKE Cenjeni g. urednik:—Ko smo se vrnili z izleta, smo se nekoliko odpočili, zvečer pa smo imeli velik banket v šolski dvorani. Bilo nas je čez petsto ljudi in imeli smo se prav prijetno. Nastopili so razni govorniki, Mr. Banovec, naš slovenski operni pevec, pa nas je razveseljeval z lepim petjem, prav tako tudi gdč. Grahkova. Nikoli ne bom pozabila tudi našega predsednika, Mr. Germa, ki nam je zapel tisto lepo in pomenljivo pesmico: "Možje ne puste, da bi ženske hlače nosile, da bi nad nam' vso oblast zadobile." — Mr. Germ je žel za to pesmico velik aplavz, posebno od žensk, pa če verjamete, al' pa ne. Družba je bila jako lepa in spoznala sem se z mnogimi Slovenci, ki so razkropljeni vsepovsod po Zedinjenih državah. Dobila sem celo koš pozdravov za Clevelandčane. Pri banketu mi je izročil Rev. Rudi Potočnik lepe pozdrave za Mr. James De-bevca, s pripombo, da se še dobro spominja, kako sta v Kranju v gimnaziji skupaj hlače trgala ter da ga ima mnogokrat v spominu. — Tako so me motili na banketu zdaj ta, zdaj oni, dasi bi bila najrajši čisto sama, da bi mogla v miru obirati kurja bederca, pa vedno je kdo prišel k moji mizi s pripombo: "Mar-janca, ali me poznaš?" Tako smo kramljali in se zabavali ob dobro obloženi mizi, kajti v taki prijetni družbi človek pozabi na spanje. Meni se sploh ni nič mudilo domov, kajti vedno sem si mislila, da sem tukaj v Wau-keganu sama svoj bos. Saj v Clevelandu ne bodo nič vedeli, če ga malo polomim. Pa sem se motila, kajti moja prijateljica "sweet Rosie," katero vsi dobro poznajo v naši "ameriški Vrhniki," me je kmalu nagovorila, češ, da je čas, da gremo domov. Težko sem zapustila prijetno družbo; še en pogled na delega-tinje in delegate 17. konvencije K. S. K. Jednote, na "ameriški Vrhniki," in v duhu sem še vsem skupaj voščila lahko noč. Tedaj pa sem v veži nenadoma srečala naše Clevelandčane: mojega soseda Ignaca černeta, ki ima prodajalno in mesnico na E. 185th St., Mr. in Mrs. Močil-nikarja, ki imata lepo farmo, na kateri slovenski jagri tekmujejo v streljanju, Mr. in Mrs, Seška, ki imata modno trgovino v Novi Ljubljani, in Mr. in Mrs. Marna, ki posedujeta grocerij-sko trgovino. In ker ni bilo še pretemno, sem videla še enega, ki je bil bolj majhen. In kdo je bil ta? To so bili Bašcatov ata z E. 61. ceste, tisti, ki vedno kaj v "rauhkamri" sušijo. Mr. černe mi je povedal, da je doma vse po starem ter da so veseli, da me ni doma, da se jim bodo malo ušesa odpočila ter da Frank veselo žvižga okoli hiše, tako da vsak pogleda, kdor mimo gre . . . Glej no, pa sem bila kar malo ljubosumna, pa če verjamete, al' pa ne . . . Našim Clevelandčanom sem oddala pozdrave za moje ljube doma, nakar sem jih zapustila, kajti oni so šli v klet pozdravit bar-tenderja, "sweet Rosie" in jaz pa sva šli domov. Med potjo mi je rekla prijateljica: "Marjan-ca, tebe pa res vsak pozna." Jaz pa sem ji odgovorila: "Menda ja, kakor žleht denar." Nu, tako sem preživela pon-deljek na ameriški Vrhniki. Ker je bila noč med pondeljkom in torkom zame jako kratka, zato sem v torek zjutraj naredila par ur "obertajma," kar se mi je jako prileglo; mislim, da bi si ga tudi drugi radi privoščili, pa si niso upali. Jaz, ki sem bila samo poslušalka konvencije, sem lahko prišla prva ali zadnja; konvencija se je vršila celo bolj mirno, če me ni bilo tam. Opazila sem, da delegatje vedno nazaj gledajo, toda še danes ne vem, zakaj so pravzaprav gledali nazaj. Ob desetih so imeli delegatje odmor, in takrat sem jih šla obiskat, čim bolj sem se jim bližala, tem večkrat sem slišala: "Vidiš, ta je tista . . ." Ježeš, kaj je pa zdaj? sem si mislila, saj ga nisem nič polomila, pa me vsi gledajo . . . Noge so me kar zabolele in kri mi je udarila v glavo, ženske so zašepetale nekaj druga drugi, jaz bi se pa kar najrajši v zemljo vdrla, kajti vedela nisem, kaj se je zgodilo in zakaj baš mene gledajo. Mislila pa sem si: "Korajžo, Mar-janca; Kaj mi pa morejo? Vseh se ne bojim!" Ampak to sem samo mislila, reči si pa nisem upala, pa če verjamete, al' pa ne . . . Počasi korakam proti delegatom in delegatinjam in jih lepo pozdravim, kakor običajno, takrat pa vsi vame: "čestitam. Marjanca, le še kaj napiši! Kar pulili smo se, kdo bo prvi dobil "Ameriško Domovino;" danes je tvoj lepi članek notri." In res: vsak delegat je imel list Ameriško Domovino, in to je bil tudi vzrok, da je hotel vsak videti, kakšna je tista Marjanca, ki je tako fino sir prodajala na ameriški Vrhniki. — Nu, vidite, to je bif tisti strah. . . Malo sem se umirila, toda srce mi je še vedno tolklo kakor kovaško kladivo. Spoznala sem, da je list Ameriška Domovina jako priljubljen med Slovenci širom Amerike in nekaj delegatov se je kar pri meni naročilo na list A. D., katerim se ob tej priliki srčno zahvaljujem. V torek sem bila povabljena na kosilo k moji daljni sorodni-ci, Mrs. Podbojevi in prav tam je imel Mr. John Zulich svoj kvartir. Da smo imeli "spring čiken," ni nič novega, kajti Mrs. Podboj ima doma nad sto kokoši, Mr. Zulichu je pa menda kar dišalo, kje je na Vrhniki največ "spring čiken." Pa sva se le dobro imela pri Podbojevih ob težko obloženi mizi, samo prehitro so prišli Furlanovi bordarji, to so bili sosedovi Mr. Kovačič in Mr. Panchur ter naša Alice Kostelic, ki so nam vso špraho zmešali. — Delegatje so nato odšli nazaj k popoldanski seji, jaz pa sem tisto popoldne obiskala v družbi Mr. in Mrs. Kovača z avtomobilom več svojih prijateljev in znancev. Povsod sem bila dobrodošla; vsi imajo lepe domove in lepe vrtove, tako da sem si mislila, da menda tekmujejo, kdo bo imel lepši vrt. Zvečer sem se vrnila na svoj dom k "sweet Rosie" in tu so me zopet čakali znanci; nekaj jih je pa že odšlo, ker so bili od daleč. Tako sem bila vedno "bizi." Ker je bila ura že polsedmih, me je Mrs. Nagode telefonično poklicala, češ, če sem že pozabila, kam imam nocoj iti. In seveda sem res čisto pozabila, da sem povabljena k Mr. župcu na večerjo. Kajpak, če bi preje vedela, da bo tam tako imenitna družba, prav gotovo ne bi bila tako pozna, toda sreča je, da sem prišla! Saj veste, kako je luštno, kadar pridejo skupaj Ižanci in Vrhniča-nje, povrhu pa še pri dobro obloženi mizi. Najbolj sem se čudila temu, da Mr. župec nič po ižansko ne zategne, pa se oglasi Francka: "Ja, veš, jaz sem ga že čisto po vrhniško naučila." Da je bila družba še živahnejša, sta se nam pridružila še domača "borderja," delegata Mr. šukle in Mr. železnikar. Mr. Shukle mi je rekel, da se boji advokata Mr. Kushlana, ker on da ima gotove dokaze za "divorse" in da jih bo pokazal našemu Franku in Mrs. Shukle ter da bo na dveh krajih kšeft in biznes. Kakor sem pa čula, so se tiste Kushla-nove slike pokvarile in Mr. Shukle je zdaj lahko brez skrbi Mr. železnikar se nam je pa smejal, češ: Al' je luštno, če je človek sam, pa se mu ni treba nikogar bati. Jaz pa sem si na tihem mislila: "Boš že poskusil, kadar boš prišel v zakonski jarem, potem boš pa drugače govoril!" Jaz kar garantiram, da na drugi konvenciji K. S. K. Jednote Mr. železnikar ne bo več fant; opazovala sem ga, ko je vedno plesal z nekim luštkanim srčkom in priznati moram, da bi bil to res lep par. — Zvečer smo šli v dvorano k sprejemu K. S. K. J.; sprejem je bil jako lep in pomenljiv. V sredo je bil moj dan. Č