I Nujno vojne bonde in ZNAMKE AMERIŠKA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MQRNINCS DAILY NEWSPAPER CLEVELAND 3, 0., THURSDAY MORNING, FEBRUARY 17, 1944 LETO XLVII — VOL. XLVII ifjfo je, le yesle g^M obrat, ki ga na- e v tVlak Je "zefir" ki Pri-wv Minneapolis iz Chicags ^Poldne ob 3:45 in odpeto*!- Z°pet ob štirih- V!ak ži v J samo 15 minut časa, da lotiva kar Je PriPeUal, da lo-d Vzarne novo kurivo in jvjij vsa okna na a vlat p0meteJ° vse vozove k naloži nove potnike. (il * * * • aveusta 1943 ni dobila v nobena oseba nove oble- en par nogovic vsaka. * * * Sofv letalski kov ima več Darij,. ot armada, mornari-\ 1 'in obrežna straža sku- !, * * * lew, odraslih podgan se v OOoi^Plodi tako, da ima Potomcev, ce živi v " Pobojih. ita I8fifi* * * tnaro Sta bili v ianuarJ'1 Noto dvakrat P°lni lunL (lok^.^i slučaji naj slu le v t0> da se kaj podobne ),00o ,Z8°dilo v prihodnjih ie.seh ■ In kdo bo za pri 00 res zgodilo? ha * * * V Aw, ifti ^nieriki še vedno po-10 vi.amo-" .ie dokaz to a w'"1 agent je tekom lan-liev j Prijeli 10,000 kotli- kunanje nepostavnegž * * * Je izumil italijan-ak GaHleo. a * * 1-! fw ^'škimi državami je teravi msh>re prva, ki si ŽS.d la svojo ustavo. To je Cenibra 1775. Spreje- nastopnega 5. janu-% * * * Ua^nnesota se lahko v vf najnižjo umrljivost PoJp • državah. V prvem %0 |:Vu Umrje tam nam-0 otrok izmed vsaki A * -t Vrilf. * J15 J[! Posadimo vsako left "C^y^pv s tako-Še fižolom (soy-% Pred 100 leti je bila \ znana samo botani W * * et°(1va ^avah se izrabi vsa-"^lijona in pol avtov. Ndir * * 'oddelek, ki izdeluje J i,J ,Zel° priden. Vsak a namreč od 3 do Nov * * * • funt posušenega ii^lfo!*4 mleka, ki ga da-l ■ je armadam preko Potreba štiri kvorte > x'VtJf Vzelo> da so do-^j^atedralo v Koli- kci * * * Cof}. da 80 P°t0" ladjo Wisconsin o >le novembra pri iNdai bahali 80 se i> 'Puščena v mor- % Ceinbra 1943 v Fila- ^o?;e^00o čevljev, kjer C nav aše zračne trdnja-504 ničlo ° toplomer 7C ^tH9rikt' tatpmjtt Carroceto pod Rimom so vzeli Nemci London, 16. febr. — Angleška zračna armada je zmetala sinoči na Berlin največje število bomb, kar jih je sploh še kdaj zmetala na eno tarčo. Od 800 do 900 angleških bombnikov je prihrumelo nad Berlin, ki so v 20 minutah zmetali na nemško prestolnico do 2,800 ton bomb. Od napadalnih 'bombnikov se jih ni vrnilo domov 43. Angleška zračna armada je čakala dva tedna, da je iznova zadala ta silovit udarec Berlinu. Od 30. januarja, ko je napadlo Berlin 800 bombnikov, ni doživel kakega večjega napada iz zraka. Bombnike je spremljalo tudi 200 bojnih letal, torej je bila to največja zračna sila, ki se je še kdaj prikazala nad Berlinom. Poročila preko švedske, ki so dosegla London, zatrjujejo, da je sinočni napad uničil ves zapadni del Berlina, vključno znameniti Delavski vodja pravi, da konskripcija ne bo pomagala dobili vojne Washington.—William Green, predsednik Ameriške delavske federacije, je pričal pred senatnim odsekom za vojaške zadeve, da konskripcija delovne sile, kakor jo je priporočal predsednik Roosevelt, ne bo zgradili niti enega dodatnega •letala, rriti"ene ladje, niti enega tanka, niti ene same krogle. "Glavni vzrok delavskih stavk leži na vladi, ki skuša stabilizi- rati delavsko mezdo, pa ne stabilizira istočasno cene življen- j skim potrebščinam," je izjavil Green. "Ako hoče vlada preprečiti stavke, naj stori, da bo dobil dolar zopet svojo nakupovalno moč." Green je pokazal pa Anglijo, kjer je obvezna registracija za delo ali konskripcija, pa je tam več stavk kot v Ameriki. Skupina ameriških letalcev in bolničark se je srečno rešila iz Albanije Iz Kaira poročajo o čudežni rešitvi 17 ameriških letalcev in 13 bolničark iz albanskih gora, kjer so se morali skrivati pred Nemci po vaseh in zakotjih. Dvignili so se še v novembru v velikem transportnem letalu iz Sicilije in leteli v Italijo, da bi tam naložili ranjence. Toda spotoma so zašli v velik vihar, ki jih je zanesel preko Jadranskega morja v Albanijo. Tam so pristali v gorah in k sreči prišli k domačinom, ki so jih prijazno sprejeli. V snež- nem viharju so se podali preko gora, da so prišli zopet na obrežje, kjer je čakal nanje čoln z angleško posadko, ki jih je prepeljal na varno. Dva meseca so prebili med Albanci. Ko so se podali na pot od vasi do vasi, proti obrežju, so morali biti neprestano na pažnji pred nemškimi patruljami. Kjer so bili najbolj nevarni kraji, so jih oboroženi domačini spremili do drugega naselja. -o- Kupujte vojne bonde! mmtmmiiTHM»mtramH»mm«mnrm NaSifanl je-vojaki V SLUŽBI ZA SVOBODO IN DOMOVINO IZ BOJNE FRONTE Četrtek, 17. februarja ITALIJA—Nemci so včera j pognali m o č n o formacijo tankov v boj no linijo pod Rimom. Napadajo v smeri proti pristanišču Anzio. Vlada maršala Badoglia poziv-Ije italijanski narod po radiu, naj sabotira nemške prometne zveze. RUSIJA—Ruske čete so udarile po sankah preko zamrznjenih jezer, da bi prišle v južno Estonijo. Rusi poročajo o uspehih na vseh frontah. FINSKA—Dve formaciji ruskih bombnikov sta v č e v a j bombardirali Helsinki, glavno mesto Finske. Vesti o premirju med R.usijo in Finsko so vedno bolj prepričevalne. PACIFIK—Ameriški bombniki so včeraj napadli japonsko bazo Ponape, 410 milj vzhodno od otočja Truk. Vsi bombniki so se vrnili nepoškodovani. Za gospodinje Kadar omivate okna, dodajte vodi nekoliko pralnega škroba (laundry starch). Poleg tega, da škrob veliko bolje odstrani vse blato z oken, pomaga tudi k veliko Čistejšim in bolj blesketa-jočim šipam na oknih. Otroci (pa tudi odrasli) radi puščajo žvečilni gumij po stoleh in po tleh, da se potem prime obleke ali čevljev. Kot veste, gre gumij zelo nerad od obleke. Toda če tisti prostor zribate s kosom ledu, bo šel gumij rad proč. Kadar lupite zelenjavo vam ostanejo na rokah madeži. Naj-ložje jih spravite z rok, če si jih najprej obdrgnete z olupkom od limone in potem umijete z vodo. Za 10 dni je prišel na dopust Eugene R. Jadrich, sin Mr. in Mrs. John F. Jadrich iz 948 E. 207. St., Euclid, O. Ta mesec bo že dve leti, odkar služi Strica Sama. Počuti se prav dobro in pozdravlja vse znance in prijatelje in jih vabi na obisk na gor-: njem naslovu. Eugene še vedno služi pri letalskem koru v Lincoln, Nebraska. mi«)« Iz Anglija se je oglasil Martin S. Strauss, sin Mrs. Mary Strauss iz 1060 E. 61. St. Piše, da je zdrav in naroča pozdrave za vse prijatelje in znance. Njegov naslov je: T/5 Martin S. Strauss ASN 35517660, 2003rd Ord. Maint. Co. A.F-, APO 635, c/o Postmaster New York, N. Y. to mi nt I Anton Grdina je dobil iz An-! glije pismo od vojaka Joseph j Markel-a Jr. Piše, da je najbolj i nerodno ponoči, ko morajo uga-i sniti vse luči radi bombnih na- padov. Vojaki imajo dobro hrano, toda malo sadja in mleko je napravljeno iz praška. Kar je najbolj zanimivo v Angliji je to, da je vse na bicikljih, ki se jih lahko kupi brez certifikata. Mlada dekleta delajo v trgovinah, ko so pa stara 18 let, se morajo registrirati za tovarniško delo. Pred odhodom v Anglijo je bil v državi Colorado, kjer se je sestal z Rev. B. Bandijem in sicer ga je dobil v bolnišnici, toda že na potu k zdravju. Naroča pozdrave vsem prijateljem in znancem, Njegov naslov je: Pvt. Joseph Markel Jr. 35319300, 50th Gen, Hosp. APO 515, c/o Postmaster New York, N. Y. H m n Second Class Petty Office* William Hočevar, sin Mr. in . Mrs. Frank Hočevar iz 671S Bliss Ave. je prišel domov na dopust; ostal bo do nedelje • BiH služi pri trgovski morna- • rici. Onih, ki so v 1>A ne puste oditi iz mesta Vladni posredovalni urad za delo je oni dan dal v javnost razglas, da potrebuje mornarica moške za delo v Pearl Harbor ju in da bodo dotični oproščeni vojaščine. Priglasilo se jih je nad 2,300. Polkovnik Goble, ki je načelnik državnega urada za obvezno vojaško službo je pa naročil zdaj nabornim komisijam, da ne smejo pustiti nobenega moškega iz mesta, ki je v razredu 1-A. Zahteva po vojaških novincih je tako velika, pravi polkovnik, da se ne more pogrešiti nobenega fizično sposobnega moškega. Zbornica ne mara 4 letni v termin za župana Pravni odsek clevelandske mestne zbornice je zavrgel načrt za štiriletni termin župana. Župan Lausche je ta načrt podpiral in bi lahko s tem prišel naravnost pred volivce, toda tega naibrže ne bo storil. --yj- Amerikanci bodo učili Etijopce kmetijstva Washington. — Ameriška tehnična misija bo kmalu odpotovala v Etijopijo. Učili bodo Etijopce, na kak način se uspešnejše obdeluje zemljo za boljše in številnejše produkte. Švedska ladja bo dope-ljala Amerikance domov Washington. — V torek je od-plula iz New Yorka švedska ladja Gripsholm, ki ,vozi več sto osiških diplomatov, nemških državljanov in vojnih ujetnikov v. Lisbono, Portugalska. Tam bodo te izmenjali za ameriške državljane. j Zamenjani bodo tudi ranjeni in bolni ameriški vojaki, ki so' bili v nemškem ujetništvu. Prej je bilo rečeno, da bodo izmenjali samo ameriške konzularne uradnike in časnikarske poročevalce, ki so jih Nemci zajeli v Franciji., Na ladji se vozijo proti Lis-j boni nemški konzularni uradniki, ki so bili zajeti v Afriki in. Italiji in pa oni nemški držav-j ljani, ki so prišli v Zed. države iz drugih ameriških republik leta 1942 in niso mogli nadaljevati poti v Nemčijo. okraj Under den Linden, katerega so vedno obiskovali turisti. Očividno poročajo, da ni praktično ničesar ostalo pokonci na zapadni predeli mesta. Hotel Bristol, kjer je Hitler dobil iz rok maršala Hindenburga oblast, je bil totalno porušen. Tako je dobila nemška prestolnica dozdaj 28,000 ton bomb v 15 napadih od 18. novembra lanskega leta. Angleži so pri teh napadih izgubili vsega'skupaj 467 bombnikov, povprečno 31 pri vsakem napadu. Od ohijskih nabornih komisij zahtevajo 20% več novincev Ohijski glavni stan za obvezno vojaško službo, kjer je načelnik polkovnik Goble, je naročil 330 nabornim komisijam po državi Ohio, da morajo poslati bojni sili 20% več novincev. Te naborne komisije niso od 1. oktobra, odkar jemljejo v armado tudi družinske očete, dale svojih predpisanih kvot novincev. Obenem je poklovnik Goble naročil nabornim komisijam, da morajo istočasno gledati, da bo ostalo dovolj delovne sile v vojni industriji in pri važnih civilnih delih, kar bo zelo težko delo. j Glavni stan za obvezno voja-t ško službo v Washingtonu naznanja, da je bila dvignjena kvota novincev za februar in marec 20 odstotkov. Toliko več novincev zahtevata armada in mornarica. ; 1 In ker so ohijske naborne komisije v zadnjih petih mesecih zaostale s svojimi predpisanimi kvotami, bodo morale poklicati še več novincev, kot se jih zahteva za februar in marec, da bodo dopolnile zaostalo. ; ............ .KJ.................* Rusija zahteva dosti več žita iz Amerike Washington. — "Mednarodni trgovski komisar Johnson je povedal senatu, da zahteva Rusija iz Amerike v letu 1944 še enkrat toliko žita, kot ga je dobila lansko leto. Predpustna zabava Podružnica št. 14 Slovenske moške zveze bo priredila v nedeljo popoldne in zvečer prijetno predpustno zabavo v Turkovi dvorani na Waterloo Rd. za vse člane, njih družine in prijatelje. Fina godba in najboljša postrežba na dnevnem redu. Berk je doživel največji zračni napad t tej letalni vojni i 1 Komunisti vladajo Zed. države, trdi publicist Paducah, Ky. — Polkovnik Robert R. McCormick, ki izdaje Chicago Tribune, je imel v tem mestu govor, v katerem je izjavil, da je v Ameriki komaj en milijon komunistov, pa vendar kontrolirajo našo vlado. "To lahko store," je rekel McCormick, "ker jih je do 410,000 v New Yorku ter balancirajo moč med demokrati in republikanci. Demokrati ne morejo biti izvoljeni, če komunisti ne volijo zanje in če se demokrati ne podvržejo njih diktaturi, pa komunisti ne bi volili za demokratske kandidate. Dalje je publicist izjavil, da ni bilo poslanih dovolj vojakov, da bi ubranili Filipine in da jih ni bilo poslanih dovolj, da bi vzeli Filipine Japoncem ter rešili iz ujetništva ameriške državljane, ki trpe nepopisne muke v japonskem ujetništvu, in poslani niso bili tje, je poudarjal McCormick, ker so zahtevali komunisti, da se pošlje vojake drugam. ---o-— Na angleški ladji je izgubilo življenje 24 mož Portsmouth, N. H.—V petek popoldne je vrgel silen vihar neko angleško tovorno ladjo ob čeri, 12 milj od Ybrka, Me. Vso noč je metal vihar ladjo ob pečine in v soboto zjutraj se je ladja prelomila na dvoje. Prvi del je ostal na pečinah, zadnji del je pa izginil v morju. Na pomoč so prihitele ladje ameriške obrežne straže, toda niso mogle v bližino radi velikih valov. Šele pozneje so mogli rešiti 20 mož od 44 mož posadke, drugi so pa utonili. Iz raznih naselbin Chicago. — Dne 5. feb. je v bolnišnici umrl George Husič, star 48 let in rojen v Adlešičih v Beli Krajini. V Ameriki je bil 30 let in zapušča ženo, štiri sinove in pet hčera. Lafleche, Sask., Kanada. — Pred dnevi se je na farmi v tukajšnji okolici smrtno ponesre-r čil Martin Bogataj, doma od Kamnika na Gorenjskem. Padel je z voza, ko so se mu konji splašili in obležal je na mestu mrtev. Bil je samski in tukaj je bival 31 let. Nekje v Združenih državah ima sestro. Enumclaw, Wash. — Pred kratkim je tukaj naglo umrla Frances Gore, stara 81 let. Zapušča hčer Fannie Ramšak, štiri vnuke, dva pravnuka, brata in dve sestri. Duluth, Minn. — V tukajšnji bolnišnici St. Mary's je dobro prestala operacij o rojakinja šterk iz West Dulutha. \ Farmar je dobil denar za odvzeto zemljo od porote Federalna porota v Cleve-landu je odobrila, da se izplača farmarju Ernestu Herrenu, ki je imel zemljo 12 milj od Alliance, O., $11,040. Farma je obsegala 138 akrov in to zemljo je vzela vlada leta 1942, da je tam zgradila vodni rezervar. Dež in sne«: obetajo Vremenski urad poroča, da bo danes primeroma gorko; popoldne napoveduje dež, zvečer bo pa snežilo. Gorka sapa vče-rai ie stopila orecei sneera. Ameriško topništvo je odprlo ogenj na nemško li nijo pri Cassino, Ameriški bombniki so zopet bombardirali Rim. Nemci se boje, da bodo čete zajete na Finskem Stockholm. — Nemški vrhovni poveljnik čet na Finskem je baje apeliral na Hitlerja, naj odpokliče čete iz Finske, da ne bodo zajete, ko bosta Rusija in Finska sklenili premirje. Ta apel je poslal v Berlin general Dieti. Nemški viri zatrjujejo, da je bilo prideljenih generalu več častnikov, ki. imajo nalogo izvesti premik čet. To bi pomenilo, da bo Hitler začel umikati vojaštvo iz Finske. Naborna komisija noče klicati očetov Youngstown, O.—-Naborna komisija št. 7 je obvestila državni urad za obvezno vojaško službo, da ne bo rekrutirala nobenega družinskega očeta, dokler ne bodo poklicani samski in oženj eni brez otrok iz industrije ,kjer so bili nekateri že po petkrat oproščeni vojaščine radi dela. Nov grob v Penna. Dne 10. februarja je umrla na svojem domu v Forest City, Pa. Fannie Volk, prej Gerstel, roj. Strajnar. Doma je bila iz Med-vedjeka pri Velikem Gabru, fa-ra St. Vid pri Stični. V Ameriko je prišla leta 1920 v Forest City, Pa. in je bivala ves čas tam, kjer zapušča moža, eno hčer, poroč. Grčman v Newark, N. Y., sina Gabrijela pri marinih v San Diego, Calif, in sina Gvidona doma ter sestro Mary Kotar v Forest City, Pa., sestrično Mary Nagode na farmah v Rosen-boom, N. Y. Naj ji bo lahka ameriška zemlja, preostalim soža-lje. Pomagajo trgovcem pri listinah za prodajni davek Zastopniki državnega davčnega urada so v uradu 320 Engineers Bldg. na razpolago trgovcem, da jim pomagajo izpolniti listine za prodajni davek za drugo polovico 1943. Te listine je treba vložiti najkasneje do 29. februarja. Alžir, 16. febr. — Danes so ameriški bombniki metali zopet bombe na kolodvore in železniške naprave v Rimu. S fronte pri Cassino poročajo, da so ameriške topniške baterije odprte koncertriran ogenj na nemško linijo potem, ko so bombniki skoro popolnoma razdejali benediktinski samostan nad Cassino. Fotografije, ki so jih vzela letala kažejo, da je samostan porušen in da stoji samo del zidovja na zapadni strani. Toda vse kaže, da je nemška pehota še vedno v posesti hriba, na katerem je stal samostan. V mestu pod hribom divja boj že 15 dni. Amerikanci imajo v rokah že eno tretjino mesta in metodično jemljejo nflcijem hišo za hišo. Lepo vreme je prignalo v zrak skoro vso zračno silo, ki jo imajo zavezniki na razpolago. Napadali so razne kraje po Italiji. Glavni stan poroča, da je mesto Carroceto pod Rimom zdaj v nemških, rokah. |V tej okolici divjajo strahoviti boji. Tovarna konzerv v bližini je že štirikrat menjala roke. Carroceto leži 10 milj od pristanišča Anzio, kjer so se zavezniki izkrcali na obrežje. Zavezniške patrulje so bile prodrle ž§ do predmestja Campoleone, IG milj pod Rimom, toda Nemci so jih vrgli nazaj. v r AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER (JAMES DKBBVEC. Editor) 61X7 St. Clair Ave. HEnderson 0628 Cleveland 3. Ohio. Published dally axcept Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado na leto $6.50. Za Cleveland, po poŠti, celo leto $7 50 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland, po pošti, pol leta $4.00 Za Ameriko in Kanado, četrt leta $2.00. Za Cleveland, po pošti četrt leta $2.25 Za Cleveland in Euclid, po raznašalcih: Celo leto $6.50, pol leta $3.50. četrt leta $2.00 Posamezna številka 3 cente SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, $6.50 per year. Cleveland, bv mail, $7.50 per year U. S. and Canada, $3.50 for 6 months. Cleveland, by mall, $4.00 for 6 months U. S. and Canada $2.00 for 3 months. Cleveland by mail $2.25 for 3 months Cleveland and Euclid by Carrier $6.50 per year; $3.50 for 6 months. $2.00 for 3 months. Single copies 3 cents Entered as second-class matter (January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878. •3?i,§SiJ 83 No." 40 Thur., Feb. 17, 1944 Finska bo kmalu iz vojne Vsa znamenja kažejo, da se je pričela Finska pod bombami ruskih letalcev, po nagovarjanju Zedinjenih držav in po drezanju svoje social demokratske stranke, ki je najmočnejša v deželi, pripravljati na skorajšnji izstop iz vojne. Nadaljni znak, da je Finska pripravljena izstopiti iz vojne, je videti v prihodu Juhu Paasikivi-a, ki je vodil mirovna pogajanja z Rusijo leta 1940, iri Eljasa Erkko-a, bivšega finskega zunanjega ministra, v Stockholm na Švedsko. Sodi se, da sta prišla tja zato, da navežeta stike z Aleksandro Kolontajevo, rusko ambasadorico v Stockhoimu. Za njima pa je prispel z letalom na Švedsko še Leo Ehrenrooth, finski minister notranjih zadev. . Finska socialistična stranka, ki je najmočnejša v deželi in ki ima v parlamentu 84 sedežev izmed 200. izvaja silen pritisk na vlado, da bi slednja podvzela iniciativo za mirovne dogovore z Rusijo. Med tem pa naznanjajo poročila, da je nemški poslanik v Helsinkih izročil finski, vladi nemško noto. v kateri Nemčija zahteva, da mora Finska ostati v vojni. Finska se torej nahaja med dvema ognjema: Ako ne preneha z vojno napram Rusiji, jo bodo razbili ruski letalci in pokončale ruske armade, ako pa izstopi iz vojne, ve, da jo čaka ista usoda kot Italijo, iz katere so naredili Nemci krvavo bojišče. V Finski je namreč 100,000 nemških vojakov. Poznejša poročila iz Švedske naznanjajo, da je poslala Finska definitivne mirovne predloge Rusiji ter da sedaj čaka na odziv od strani Rusije. Poročila' naznanjajo, da je poslal finske predloge v Moskvo Paasikivi, ki je pripravljen na poziv sovjetske vlade nemudoma odpotovati,z letalom v Moskvo, ali pa pričeti razgovore z Aleksandro Rolontajevo, sovjetsko ambasadorico v Stockhoimu. Poučeni londonski diplomatični krogi so mnenja, da bo zahtevala Rusija od Finske njeno arktično pristanišče Pečamo, "izgon ali likvidacijo" sedmih nemških divizij, ki so sedaj v Finski, ter pravico uporabe katerih koli finskih baz, /ki bi jih smatrala Rusija za potrebne svojim operacijam proti Nemčiji. Londonsko časopisje pravi, da bo Rusija zahtevala brezpogojno predajo od strani Finske, okupacijo večjih finskih mest in železniških križišč po ruskih četah, vse finske letalske in pomorske baze, ki bodo morale biti nemudoma izročene na razpolago Rusiji, in razorožitev vse finske armade. Finska bo morala zajamčiti, da nemške čete, ki so zdaj v Finski, ne bodo pobegnile. Končno bo zahtevala Rusija tudi neznatno popravo rusko-finske razmejitve v okraju Salla in v južno-vzhodni Kareliji. V ostalem ostanejo meje kakor so bile določene leta 1940. Hitlerjeve težave se množijo Poročila, ki so prispela v Švico iz Nemčije, naznanjajo, da se v Nemčiji bolj širijo razni delikti, kakor izbegavanje vojaški službi, tatvine in ropi. Poleg" tega je tam vedno občutneje pomanjkanje živil. Kljub vsemu temu pa ni v bližnji bodočnosti še pričakovati razsula domače fronte, razen če se silno ne ojači zavezniško zračno bombardiranje dežele in če se znatno ne povečajo nemški vojaški porazi. Najučinkovitejša obramba proti notranjemu razsulu je silen strah nemškega ljudstva, da bi v tem slučaju nastopila kompletna katastrofa. Poročila dalje naznanjajo, da je nemško ljudstvo bolj v skrbeh zaradi vedno večjega pomanjkanja živil kakor pa zaradi vojaških porazov v Rusiji. Dasi je 60 odstotkov nemškega ljudstva definitivno naveličanih vojne, ni vendar še nobenega znaka o javni nepokorščini ali zaroti. Glede živilskega položaja pravijo poročila, da je "katastrofalen," in to zlasti v mestih, ki jih bombardirajo zavezniški bombniki. Pomanjkanje živil je povzročilo silen razmah črne borze ter nešteto tatvin. ' V strahu pred krvavim pokoljem Nemcev na ruskih frontah, si vedno več Nemcev prizadeva izogniti se z begom v inozemstvo vojaški službi. Kljub silno strogim odredbam nemške tajne policije in kljub neprestani Goebbelsovi propagandi, ki laže nemškemu ljudstvu ter ga tolaži kakor ve in zna, se po vsej Nemčiji vedno boij širi šepetajoča kampanja o strašnih nemških porazih na ruski fronti'in o brezupnem! položaju Nemčije. Pri večini nemškgea ljudstva, zlasti pri armadi, pa pre-! vladuje še vedno volja do nadaljevanja borbe, ker se ljud-j stvo boji strahot poraza in maščevanja svojih žrtev. Velik; del vojaštva še vedno veruje Hitlerjevim obljubam, da bo Anglija poražena, situacija na vzhodu pa bo rešena s sporazumom z Rusijo. Medtem pa si zavezniki od svoje strani prizadevajo, da j pospešijo konec Nemčije. Zavezniški letalci odmetavajo s: padali orožje in druge potrebščine francoskim rodoljubom,' da jih pripravijo za boj proti Nemcem, ko bo izvedena inva-zija Francije. 'Ministrstvo narodne prosvete v Mussolinijevi lutkarski vladi je odredilo zatvoritev vseh katoliških institucij in zavodov, ki so dali zavetišče italijanskim antifašistom. Kampanja, ki je v teku za prodajo vojnih bondov četrtega posojila se bo precej dobro obnesla, vendar nismo še dosegli kvote, ne v okraju in ne v divizijah. Kar nas pa najbolj zanima je to, da bi naša slovenska sekcija v četrti diviziji dosegla svojo kvoto. Par dni nazaj smo prosili še za nadalj-nih 300 naročil, da bomo dosegli število en tisoč in dobili smo 50 odstotkov naše prošnje in zdaj nam manjka še 150 naročil in čas je do petka 18. februarja; Za serijo "E" bo kampanja še ves mesec februar, ampak zdaj gre za kvoto in za to je določen zadnji dan 18. februarja. Kar bo prišlo po tem dnevu, bo seveda pomagalo k skupni stvari, ampak komur je za zaslugo našemu slovenskemu narodu, tisti se bo potrudil storiti svojo dolžnost še ta teden, da bomo potem s ponosom rekli: Naš slovenski narod je dosegel določeno kvoto tudi ob določenem času! To je zelo važno in vsi, ki smo zainteresirani v naš narodni ponos, bomo zelo hvaležni vsakemu posamezniku in vsem društvom za vsako pomoč. Naši nabira tel j i bodo še na delu do petka. Seveda vreme zadnje dni je vse kaj drugega kot vreme, katero bi nam pomagalo pri težkem delu hodit; od hiše do hiše. Torej tisti, kateri ne boste slučajno obiskani osebno, bodite toliko naklonjeni stvari in dobremu delu, da boste sami stopili do naših slovenskih bank ali pa do SDZ urada ali k Mr. Taučarju v S. N. Domu in tam boste dobili prvovrstno postrežbo. V nadi, da bomo dosegli kvoto se vam lepo zahvaljujem imenu vsega odbora, Albina Novak ca Progresivnih Slovenk, John Gornik, zastopnik Slovenske dobrodelne zveze, F. Wec^c, zastopnik Društva sv. družine in Fr. Česnik, zastopnik Slovenske moške zveze. Za zapisnikarico je imenovana sestra Zakrajšek. Nato se vzame na znanje poročilo, da je Slovenska moška zv§za izvolila Fr. česnika, da jo zastopa pri JPO-SS, ker je bivši zastopnik C. Benevol radi slabega zdravja resigniral. Predsednik mu v imenu odbora izreče veselo dobrodošel. Poročilo predsednika Sledi poročilo predsednika, ki se glasi : Kakor vaji je znano, JPO-SS ni zboroval od jjadnje pomladi. Kakor sedaj, smo tudi takrat odredili sejo ob priliki zborovanja SANSa. Tako poskušamo hraniti na stroških in pa tudi na času, katerega vpričo vladajočih razmer nima noben izmed nas preveč ha razpolago. Resnično nas je večina do glave zaposlenih drugod in se skoraj ne moremo odtrgati od svojega rednega dela in še manj izgubljati čas s potovanjem. Medtem pa se tudi ni zgodilo nič toliko važnega, da bi bilo absolutno potrebno sklicati našo sejo. Površnim opazovalcem se morda zdi ta dolg presledek med našimi sejami kot znak brezbrižnosti, toda kdor je resno zasledoval naše gibanje, je lahko razvidel, da smo bili drugače prav tako aktivni in v nekaterih oziri'h skoraj še bolj kot v dobi pred tem. Vodili smo propagando, kolikor je bilo v danih razmerah mogoče in da je bilo naše delo uspešno, je najboljši dokaz v prejetih prispevkih, kai- boste bolj podrob-no^izvedeli iz poročil tajnika in blagajnika. Pozabiti oziroma prezreti se ne sme, da se je v tem času morala postaviti na noge in dobro uveljaviti tudi naša osvobodilna akcija ali SANS, ki je naše dete in ki črpa svoje moči iz ravno istih virov. Delno torej tudi poradi tega nismo mo'gli biti v aktivnostih za pomožno akcijo bolj glasni. Namen se je prilično dosegel—SANS zana-prej lahko dobro izhaja na svoji lastni moči in za pomožno akcijo bomo v stanu v bodoče delati s toliko večjim zamahom in intenzivnostjo. Stvar, ki se je pojavila po zadnji seji in bi najbrž postala toliko važna, da bi radi nje morali imeti sejo, če bi se razvijala normalno naprej, je bilo vprašanje nakazila podpore v stari kraj takoj. Rev. Ambro-žič je priporočal in, se je obrnil do nas s prošnjo, da bi iz naše zbirke dali na razpolaga- nje ljubljanski škofijski dobrodelni pisarni vsoto §10,000.00. Ker je v tistem pismu omenjeno, da je poslal po eno kopijo vsakemu zimed vas, mislim, da vam je v spominu, s čim je utemeljil svojo prošnjo. Med drugim vas je vzpodbujal, da ne odlašate, temveč takoj sporočite predsedniku svoje mnenje in ga pooblastite, da sestavi na-kazilno pismo na škofa Rozmana. Potrebnega odziva za to od članov našega odbora ni bilo. Priporočal pa je br. Zalar v pismu predsedniku, naj se omenjena vsota nakaže ter je isto zagovarjal tudi na sestanku v Chicagu, ko smo še izvršni odborniki o tem posvetovali. Poudarjal je, da je narod v stari domovini gotovo pomoči potreben in naj se pomaga, če je na kak način mogoče. Nadalje, da je prepričan, če bo kdo pravično, pošteno in nepristransko delil, bo to gotovo storil škof Rož-raan. Dodal je, da se zlaveda, da prejemamo prispevke od ljudi raznih prepričanj in da se nam lahko očita, ako damo škofijski dobrodelni pisarni $10,-000.00, zato pa priporoča, da se drugih $10,000.00 določi in dene na stran za pošiljatev kakemu pravomočnemu odboru, ki nima zveze z omenjeno škofijsko pisarno, kakor 'hitro pride prošnja od takega odbora. S tem se bi zadostilo katoliškim in nekatoliškim skupinam. JPO pa se ne bi moglo očitati, da je z nakazilom škofijski dobrodelni pisarni naklonil podporo samo katoliškim, na reveže drugačnega mišljenja pa pozabil. Na tistem sestanku se nismo Izrekli, da ne damo in ni bilo rečeno, da je prošnja Rev. Am-brožiča odklonjena. Večina navzočih članov je bila mnenja, da je potrebno več pojasnila in da naj se Ambrožiču tako piše ter ga naprosi tudi za garancijo, da naš denar ne bo zaplenjen ali porabljen v kake druge svrhe in sploh, da pride v prave roke ter za namene, v katere je bil zbran. Sugestira-li smo tudi ustanovitev medstrankarskega odbora za delitev naše pomoči v starem kraju, kar bi bilo bolj v skladu z našim proglasom, ko smo se organizirali v to svrho in obljubami, ki smo jih dajali prispeva-teljem na shodih, v časopisju in sploh povsod ter Ambrožiča naprosili, naj poskuša poizve-deti in če je mogoče, priti v stike z voditelji raznih strank v starem kraju. V vsem tem nismo videli nič slabega in nismo mislili žaliti nikbgar. Naš namen je bil pošten in hoteli smo samo dobro. On pa se jeoči-vidno čutil užaljenega ali nekaj takega. Kajti odgovoril je le, da .je bil po prečitanju našega pisma do mozga razočaran in jemlje na znanje, da so nadaljnja pogajanja med nami nemogoča. S tem je pa bila ta zadeva tudi končana. Med zadnjo in današnjo sejo se je obrnilo do nas za informacije nekaj postojank in tudi poedincev, kako je glede zbiranja obleke za stari kraj in nekateri so urgirali, naj naš JPO vzame potrebne korake za to stvar. Pojasnila so dobili, pisal je br. Zalar in pojasnjeval sem jaz, in sicer, da stvar ni tako lahko izvedljiva kot so si nekateri zamislili in nam priporočajo. Navedli smo seveda razloge, zaeno pa jim je bilo obljubljeno, da bomo o stvari definitivno sklepali na tej seji. Kakor kaže, lahko pride invazija Jugoslavije vsak čas. Skoraj gotovo je, da se bo kmalu nato odprla tudi kaka zanesljivo pot za dostavitev naše denarne pomoči rojakom v starem kraju in potrebno je, da smo na to dobro pripravljeni. Zato priporočam, da naš odbor izda nov in goreč apel na vse ( rojake v Ameriki, da še prispe- J vajo in to, pot globoko posežejo j v žep, ker ni dvoma, da je po-, treba velika in komaj bi bilo, I če bi nfogli poslati vsaj pol mi-! lijona dolarjev takoj, ko se odpre pot. K mojemu poročilu mislim, da spada tudi, da sem med tem bil večkrat povabljen za govornika na shodih JPO in nekaterih v zvezi s SANSom ter da sem se vselej odzval. Prav tako sem potrebo pomožne akcije zmeraj poudarjal, tudi na prireditvah društev SNPJ. Poročilo predsednika se vzame na znanje. Poročilo tajnika Brat Josip Zalar kot tajnik JPO-SS poroča: Dne 2. junija 1943 je bila izdana poslovnica novoustanovljeni podružnici v Coverdalu, Pa. Podružnica je dobila štev. 39. V Herminieju, Pa., je bila ustanovljena podružnica, kateri se je dne 23. junija izdala poslovnica štev. 40. Podružnici štev. 7, St. Louis, Mo., je bila poslovnica preklicana 14. julija 1943. Tej podružnici je bila izdana poslovnica 9. avgusta 1941. Kolikor je iz poročil razvidno, je uprava podružnice nakolektala nekaj nad $3600. Od nabrane vsote ni bilo ničesar poslanega blagajniku JPO-SS, pač je bil denar vložfen na neko banko v St. Louis, Mo. Odbor podružnice je določil, da se nabrani denar ne pošlje blagajniku naše pomožne akcije, temveč da ga bo odbor podružnice po končani vojni sam poslal v staro domovino. Ko mi je bilo to naznanjeno, sem pisal tajniku podružnice in sem zahteval, da se nabrani denar pošlje blagajniku JPO-SS. Istočasno sem tudi tajnika obvestil, da dokler podružnica posluje pod poslovni-co, izdano od JPO-SS, je dolžnost podružnice, da pošlje denar br. Jurjevcu, ker smatramo, da je naš odbor za denar odgovoren. Tajnik podružnice mi je odgovoril, da naši zahtevi ne more ustreči, da je denar volžen na banko in bo poslan po vojni direktno v Jugoslavijo. Pripomniti moram, da so bili v podružnici, včlanjeni Slovenci in Hrvati. Ponovno sem pisal tajniku,- da se zahteva, da se našemu blagajniki izroči vsaj oni denar, ki so ga Slovenci darovali. Nato mi je tajnik podružnice poslal $93.35. Ta znesek sem izročil Br. Jurjevcu. JPO-SS je odgovoren ameriškim vladnim krogom za denar, nabran pri posameznih podružnicah in ker podrujžnica štev. 7, St. Louis, Mo., ni hotela izročiti nabranega denarja našemu blagajniku in ker mi nočemo nositi ocigovornosti za denar, ki ne. pride v blagajno JPO-SS, zato je bila poslovnica podružnice štev. 7 dne 14. julija 1943 preklicana. Skupno število podružnic je 39. Ko je bilo, naznanjeno, da se bo vršila kampanja za zbiranje prispevkov v takozvani "National War Fund," je storjeno vse, kar je bilo mogoče, da bi se tudi za našo pomožno akcijo določila neka vsota. Po- vedano nam je -bilo, d vsako narodnost dolof mo ena pomožna orga in da za Jugoslovane Jf President's War Relieff; Board," Washington, D ločil tako zvano orga1 "American Friends oi slavia." Si De 20. maja sem jonarju Bernardu M. & New York, N. Y., ter ^ prosil, da bi se tudi f možne akcije spomnil ~ v ta namen daroval. < mi je, da je že dal P "American Friends of* via." Od uprave Waukeg«"' Chicago Community C&J . prejeli nadaljnjih ,taj ko smo od imenovane (Nadaljevanje na 3. M iti ;r< Pa iu, h je ni 'e živ Po Ro i. ; tja] Ampak to sem pa s" kadar bomo še kam šli1 če se bo o tem kaj pisa1"' pisal jaz, to sem si vze' Jaz se tukaj mučim 'l01* in si belim glavo in lase' se bolj zlagal, drugi v'f tega pa samo profit. W naš France, kamor Pr' ši drugega, kot: "Fral^ enega spil na kolono!" j ka, ti pa piši in laži! našim ženskam smili> k. stal toliko hudega v ček! Vse ga pomiluj®' Še Mrs. oič iz Barbed, mogla kaj, da ne bi Pr'J "Ubogi vaš kuhar ko je moral revež Pre!i kih sitnežih!" Kakopak Če je že moral toli^j s pohanjem čisto nav8 ko ni vendar absolu^ kunšt, kaj bi bilo šele'' bila s Jimom zmislila ' Franku, naj nama skf" ali kako drugo tako rj, mora človek ali člove( nekaj znati, da jih sP1!, ragrafih v skledo. videl, kako bi izgled8'0, bi France postavil "" naslovom žganci. ^ najbrže kako pleme'1*, nje med močnikom in cenjeni gostje bi >ie,j naj jedo z vilicami Well, naj bo že ^ čast prve večerje inv ■ nih otepa van j v k^jj visoko spoštovani 0<\j Kushlan. Sicer mu n' posebnega kredita, ) spohal tistih par ni treba, po mojem ^ bene posebne izobi'a da so drobtinice en^, pa so piške gotove. ^ se je izkazal prav za drugi dan, kot bo^ pravem času, kadar P va na dnevni red. Tisti slovenski P1^ pravi: česar se Ja" ;> Janezek zna, se je ^ čine izpolnilo pri ^ ki je v svojih nežnm^ očetu v Javorniku, R j ali žgali oglje. Res j^: ni verjetno, da bi ^' j piške in res je tudi-Kushlanov oče l°v' Ji vsem Javorniku, P1 j spravili h kotlu a"1?j le prizna, da je tam go za v kuhinjo.- ^ A ne bili v kempi ni^f bro jedli, če bi ne bi'1^; oče tfiko strogi s kakim garjivcem u(\1( kuha polenta v 1(0 J ofriga sir in dru£e jI spoštovane rihte, P1,.^ \se skrije vsaka t na. če bi bila tal^l cesar Francelj na j Javorniku, povabili rojaka na polento. vo oblizal vseh < j[ nih prstov. Kar je Leo vam napravi P0,^ kar topi v ustih- ? || t bi rekel in pripon1'1 to, da: srečna bo, ^ y zlasti še, če ne bo P^ui hat. Pa da ne bo P da kaj mešetarim- Zapisnik seje slovenske sekcije Jugoslovanskega pomožnega odbora, ki se vršila 8. januarja 1944 v Chicagu, Illinois < Predsednik V. Cainkar odpre sejo ob 6:30 zvečer. Seje so se udeležili: V. Cainkar, zastopnici Slovenske narodne podporne jed-note, Josephine Erjavec, za* stopnica Slovenske ženske zveze, Joseph Zalar, zastopnik Kranjsko slovenske katoliške jednote, Leo Jurjovec, zastopnik Zapadne slovanske zveze, Josephine Zakrajšek, zastopni- j i Ob 34 letnici Pred 34 leti je bilo v Cleve-landu ustanovljeno drugo društvo, ki je bilo priključeno Slovenski narodni podporni jedno-ti. Ime tega društva je bilo Primož Trubar in je v začetku prav lepo napredovalo — ker pa je bilo menda malo preveč sloge, so se urinili v to društvo nekakšni razdirači, kakor "Rokovnjači," ki so hoteli na vsak način, da se ta mladika na društvenem polju odlomi in uniči. Toda ta njih nakana se jim ni posrečila. Rovarili so nekaj let, dokler ni bila kupa sit-narjenja napolnjena do vrha in članom je bilo tega dovolj. Ko je bila mera napolnjena in je zavrelo in dotični razdirači so nesli po stopnicah bivše Birkove dvorane precej razbite buče. Od takrat dalje pa .je bil mir in društvo je lepo napredovalo kot še danes. Leta 1926 pa se je društvo Primož Trubar združilo z društvom Delavec in takrat spremenilo tudi svoje ime v "Cleveland" pod katerim še danes posluje in lepo napreduje. Ima tudi svojo bolniško podporo poleg jednotine; podpira razne kulturne ustanove, pomaga pomožni akciji, daruje za Rdeči križ in tudi za SANS, kupuje vojne bonde, katerih ima že lepo število in kupili jih bomo še več. Kot ustanovni član sem povedal malo zgodovine. Sedaj pa želim povedati šq to, da ker društvo proslavlja 34 letnico in prireja veselo domačo zabavo, zato vabim vse naše članstvo in cenjeno občinstvo sploh v velikem številu udeleži ter nas po-seti omenjeni večer. Poskrbljeno bo, da bo vsega v obilici. Torej, na veselo svidenje v soboto večer v Slovenskem narodnem domu na St. Člair Ave., kajti ne-bo vam žal, imeli boste par ur veselega užitka. J. J. Gabrenja, tajnik BESEDA IZ NARODA i Slovenski sekciji četrte divizije manjka še 150 naročil do petka, 18. februarja POZOR! Pri fari sv. Vida bodo jutri večer dali posebno nagrado $25 vojni bond kol nagrado pri vratih pri prireditvi, ki jih prirejajo ob petkih pod cerkvijo ob 8:30 zvečer Pridite m pripeljite prijatelje! i besede so ji ušle in takoj ;ae«ca zaplavila lici. Ro-a Je je hitro okrenil k go- išal W tega ne Videl in ei«iP'k naj ostane tukaj," " Preko rame. A v srcu ni Ji v'3;1 drug glas, ki ga j* *w»ala: "O, da bi smel ' Pustiti pri sebi!" :| aj°i svoj del jerebice, je R ure kasneje videl, da , !er in Nada ostavljala ija? • je že tema- ko sta &r n'in Roger Je spustil le Pjoti m0skitom vrata pa lodla odprta. inJe klrialu po vzhodu me-fetlif°d cedrami in j *ami je bil svet kakor O' TiŠina' Razen n]U~ ® bil 111 šumlJ'anja poto-0 Jedva slišati kak glas ^ nočni uri. ja gerjevi notranjosti se je malrazigranost, kajti Na-v n•a" toP!a roka je poči-■ inJeg0vi. ko jo je vodil po 0 (ljnjeni Prsti so oklepali ob J gov Palec. Bila je te-j Jem, ko se je ustavil, ,„ je Un° stezo, tako tesno, in njen obraz počival na Can Se -ie> sklonivši se, z lteknil mehkih va" i« src A v temi Je ni ot a mu Je drgetalo vso lsedo PUtvine. . 1 J® Zas»ejal s posebnim *.)Hl; °m- ki kakor bi ne 1 'oiz^u njegovih ust-lova >,SIrn' da se ne zmoči-elu Je rekel. ^ pl'sti so se ga držali še da/ja Palec, kakor bi se ikaia8a /Zgubi v temi. In ' Ho/0 ^ nJemu in mo1" »jatj er Pa je moral divje objel?® sile 8Voje duše, ) j; .te vitke male posta-. ^šepetal, kako jo se _ • "je 'laz se ne b°Jim te inS^Sal Nado. "Tako ve-m°čni, gospod Roger 5 1p A dvi SVobodil svoj pa-> tla nfU! in držal tako vi-h n&(J1U 'le Počivala na pr-ini. ,;odo celo v največji 11 le r •:!ne roke so se spo- ^to J ovile nJ'eg°vesa u ra se je začela vodna ^utii^1 0benj močneje a je (j'. ko se bori ž njo, no 0, 'Zala trdneje ter ga ^oVrolemala, da ji je po- l0b0knCe P° VSem telesu" • • 6 ko ! la j Vil z°Pet varno na •ie i2te"eem bregu. In zo- ll!j4ov roko ter pois" N d,i palec; Roger pa je S vj16 čez Plan k Crag-11 cUr]jalU' Ves moker, da je a z njega. h v , .IV. 4 že L se je zdelo, da °8er : e%nčno dolgo, i* ko i(e bu ugasnil svetil j-njego- Skjer ni Prodrla v temno obležal pik> kajti du-. dprte proti zapadu na obeh oknih so bili forno , l,t)iralei50v!5e mu iz temne iz-!koVal °Cl na duri in le po-!n VrJe.' kdaj se oglasijo in vr. J,°ei se koraki Ro- Hr de- Ižil Poskušal, da bi se .Cae» toda wselej, ga r Se v?1 ostre bolesti, ta-% na etJe ni upal več. t »rebuJe zaslišal, kako se ','a gQ 3ajo nočne prikaz-čuječa bit-h °^ravl akor dnevna, ki aiiln solnce 8 pet- 0stro ' večinoma so >lje zobovje in dolge fill div °5ni razbojniki in t llKJacine' vedno pn-S°Vseje atl Nnih Pik slutil Po zaslu >1 .ie svojih dedov, r k> 2ati v«lka v da-' da ?3, m nekaj mu je oi° ni Pes- Nekaj sHo klicanje lo- fftstran pragozda JAMES OLIVER CURWOOD: sa in nato medveda velikana. Mladič snežnega zajca je pri-skakal prav do duri in grizel travo. Naenkrat je švignilo skozi zrak kakor kamen, žalučan s pračo; Pik je začul smrtni krik zajčkov, in velika sova je prh-nila ž njim v gost drevesni vrh. Pik bi bil rad odšel na mesečni svit, a ni mogel. Mesec je imel še rajši nego solnce. Vabil ga je, njegova tajinstvenost je vplivala nanj, a ga ni strašila. Ni se bal, le razumeti ni mogel vseh teh posebnih, tihih senc, ki so bile nestvarne, ako jih je povohal; in Pik se je čudil, čemu ptiči ne letajo v mesečini in čemu ne prepevajo kakor po dnevu. In prav posebno hrepenenje po pustolovščinah je občutil; rad bi bil odštel tja v čudovito luč, da bi se seznanil, tiho, oprezno sledeč z očmi in sluhom, z rečmi, ki jih doslej ni še niti videl niti slišal. Končno pa je bilo konec njegovemu čakanju. Zaslišal je korake in pojavil se je Roger iz te žolte nočne megle ter je obstal pred durmi. Nepremično je stal ondi, zroč k zapadu, kjer se je razprostiral zvezdnati nebes nad vrhovi pragozda. Roger je nato stopil v izbo in sedel v temi nedaleč mize. Pik je dolgo gledal na temne obrise njegove negibne, postave in poslušal njegovo tiho dihanje. Naposled se ni mogel več premagovati in je zacvilil. Ta zvok je premeknil Roger-ja. Vstal je, prižgal vžigalico, posvetil k Piku, ugasnil, pristopil k prični ter sedel tik Pika, gladeč ga z roko. "Slišiš, Pik," je dejal tiho, "mislim, da dobiva opravka. Ti si to danes že začel--jaz pa moram dovršiti; ubijeva Je-da Hawkinsa!" Pik se je stisnil k Rogerju. "Morda sem grd človek, in morda bi bilo v redu, ako bi me zgrabil zakon za vrat," je Ror ger nadaljeval. "Toda do danes še nisem nikoli sklenil, da koga ubijem. Zdaj pa sem na to pripravljen. Ako jo Jed Hawkins ud£tri še kdaj, ga ubijeva! Razumeš, Pikec?" (Dalje prihodnjič) MALIOGLASI ZAPISNIK Pozor, lastniki hiš! Mi prodajamo in inštaliramo tanke za vročo vodo. Vam lahko napravimo, iz sedanjega tanka, ki drži 30 galon vode, avtomatičen grelec za $16.50. Mi tudi popravljamo in nadomestimo sledeče: • Tanke za vročo vodo • Grclce za vročo vodo c Cevi za mrzlo in vročo vodo • Termostate za tanke za vročo vodo ® Vodne pipe t o Potrebščine za kopalnico • Pcrilnike e Odvodne cevi Proračun damo za vsa plum-berska dela. Zmerne cene. Ekspertno delo. Rodney Adams Heating Service 21601 Westport Ave. KE 5461 (42) Dodatna zahvala Spodaj podpisani se želimo tem potom naj iskrene je zahvaliti sledečim sosedom, ki so položili tako krasne vence na krsto pokojnega Peter Sokacha in sicer: Mr. in Mrs. Val. Pech, Mr. in Mrs. Matt Koren, Mr. in Mrs. Jacob Jackson, Mr. in Mrs. Matt Le-kan, Mr. in Mrs. Earl Shaffer, Mr. in Mrs. Frank Kucher, Mr. in Mrs. Gust Kapudja, Mr. in Mrs. A1 Jackson, Mr. in Mrs. Dora Abbey, Mr. in Mrs. Elden Wilson, Mr. in Mrs. Korlevich, Mrs. Laurich, Mr. in Mrs. Pan-teli'c, Mr. in Mrs. Bartol. Družina Sokach FR. MIHČIČ CAFF; 7114 St. Clair Ave. ENdicott 9358 6% pivo. vino, žganje to dober prlgrt' zok. Se priporočamo /a obLsK. Odprto do 2:30 zjutraj 'Nadnljevanle » 2 rtranli prejeli skupaj $1500.00. Za prejeto vsoto smo izredno hvaležni uradnikom Waukegan-North Chicago Community Chest in posebno pa še bratu Jos. Zorcu, ki je do tega lepega darila pripomogel. Iskrena hvala vsem skupaj. Dne 22. avgusta se je s posredovanjem jolietske podružnice štev. 1 vršila zelo lepa prireditev. Ta prireditev se je vršila pod pokroviteljstvom članov "Društva Najsvetejšega Imena." Od dobička, ki ga je prireditev prinesla, smo poslali blagajniku JurjeVcu $550.00. Hvala članom "Društva, Najsvetejšega Imena," kakor tudi vsem, ki so do tega lepega zneska pripomogli. Dne 28. sept. 1943 sem se udeležil seje podružnice štev. 2 v Clevelandu, Ohio. Pri tej seji so navzoči pokazali zelo veliko zanimanje za naš trpeči narod onstran morja. Vršile so se priprave za veliko prireditev 17. okt. Govorilo se je tudi zakadi zbiranja obleke itd. Podružnica štev. 2 ima zelo delavne uradnike, ki se na vse načine trudijo, kako bi v večji in večji meri pomagali trpečemu narodu v starem kraju. In ne samo uradniki ,tudi pri posameznih članih in članicah po-družice, ki so bili na dotični seji navzoči, se je videlo, da .je vsak pripravljen storiti svojo dolžnost, čast in hvala zavednim rojakom in rojakinjam. Prej, ko je bila seja zaključena, mi je brat blagajnik izročil ček za $600.0.0, ki sem ga oddal blagajniku Jurjevcu. Tisočera hvala! Dne 17. okt. sem-se udeležil prireditve podružnice štev. 32, So. Chicago, Illinois. Te prireditve so se udeležili tudi predsednik, brat Cainkar, Mirko Kuhel in Etbin Kristan. Prireditev je bila lepa, zakar gre vsa čast in priznanje pripravljalnemu odboru, ki je imel priredi tev v oskrbi. To je za enkrat vse, kar imam poročati. O finančnem stanju bo poroča«! brat blagajnik. Josip Zalar, tajnik JCO-SS. Poročilo br. tajnik se vzatne na znanje. Poročilo blagajnika Br. Jurjevec kot blagajnik JPO-SS poroča, da je do 31. decembra 1943 bilo nabrano za našo pomožno akcijo $66,-488.26. Skupni izdatki vse od začetka do 31. dec. 1943 pa so bili samo $59.50. To je komaj ena devetina enega odstotka od skupne nabrane vsote in je v primeri, kar druge slične organizacije potrošijo (nekatere so porabile 45'/' za upravne stroške) takorekoč neznatno. Iz tega je najbolj razvidno, kako se pri nas varčuje in pazi na ljudski denar. Odbor skrbi, da bo že prišlo čim več, ako že ne vsa nabrana vsota v pomoč revnim v starem kraju. Knjige blagajnika redno pregledujejo zapriseženi računski izvedenci in za to sejo .jih je pregledal in odobril tudi naš nadzorni odbor. Poročilo blagajnika se vza nje na znanje. Poročila nadzornikov Sestra Zakrajšek kot predsednica nadzornega dobora poroča, da j a nadzorni odbor pregledal knjige in našel vse v najlepšem redu. Denar je naložen največ v vojnih bondih, in sicer za $75,000 nominalne vrednosti v seriji F. Bančne vloge znašajo $11,242.36, uključivši dohodke prejete že po 31. dec. 1943. Nadzorni odbor priporoča, da kupimo za nadaljnjih $10^,000.00 nominalnfe vrednosti bondov četrtega vojnega posojila, ki se prične 18. januarja t. L, kar se na podlagi velike bilance v banki lahko izvede. Bratje Gornik, Wedec in česnik kot člani nadzornega odbora soglašajo s poročilom predsednice, nakar je isto sprejeto. DELO DOBIJO OSKRBNICE Poln čas 5:10 popoldne do 1:40 zjutraj Šest noti v tednu. V mestu— 750 Huron Rd. ali 700 Prospect Ave. Plata $31.20 na teden. Delni čas— 1588 Wagar Rd„ Rocky River. Tri ure na dan. 6 dni v tednu. Plača $9.90 na teden. Ako ste zdaj zaposleni pri vojnem delu se ne priglasite. Employment Office odprt od 8 zjutraj do 5 popoldne vsak dan, razen v nedeljo. Zahteva se dokaz o državljanstvu. fhe Ohio Bell Telephone Co 700 Prospect Ave., Soba 901 (42) Moške in ženske splošna tovarniška se potrebuje za 6 dni v tednu 48 ur dela na teden Plača za ZAČETEK Moški 77^c na uro Ženske 62^c na uro Morate imeti izkazilo držav-ajnstva. Nobena starost ni omejena, ako ste fizično sposobni opravljati delo, ki ga nudimo. Zglasite se na Employment Office 1256 W. 74. St. National Carbon Co., Inc. - (43) MALI OGLAS! Stanovanje iščejo Radi bi dobili stanovanje sob in kopalnico, med 45. in 79. cesto, med St. Clair in Superior. Kdor ima kaj pripravnega, naj pokliče HE 1748. (40) Ključavnice Napravimo vam ključe za vse ključavnice, popravljamo ključavnice in vam odpremo vsako ključavnico. Art Malloy 1311 E. 55. St. EN 5152 (40) Harmonika naprodaj Naprodaj je kromatična harmonika, 120 basov, v dobrem stanju. Zglasite se na 1023 E. 68. St. po 5 uri popoldne. (40) NAZNANILO IN ZAHVALA Globoko užaloščeni naznanjamo prežalostno vest, da je nemila smrt odvzela iz naše srede preljubljenega in nikdar pozabljenega soproga in očeta Anton Struss ki je spreviden & svetimi zakramenti po kratki bolezni zatisnil svoje trudne oči in za vedno v Bogu zaspal dne 13. januarja, 1944. Po opravljeni pogrebni sveti maši in cerkvenih pogrebnih obredih v cerkvi sv. Columbkille's na E. 26th St. in Superior Ave. je bil položen k večnemu počitku dne 17. januarja. 1944 na Calvary pokopališče. Tem potom se želimo prisrčno lepo zahvaliti Rev. Arthur Gallagher za podeljene svete zakramente in za opravljeno sveto mašo in ganljive cerkvene pogrebne obrede. Prisrčno se želimo zahvaliti vsem, ki so nam bili v tolažbo in nam kaj dobrega storili v teh najbolj- žalostnih dnevih, enako se želimo tudi iskreno zahvaliti vsem, ki so ga prišli pokropit, vsem, ki sc Culi in molili ob krsti ter se udeležili svete maše in pogreba. Našo prisrčno zahvalo naj sprejmejo Mrs. Agnes Beck In družina in društvo sv. Janeza Krstnika, št. 37 ABZ za darovane krasne vence ob krsti pokojnega. Enako naj tudi sprejmejo našo prisrčno zahvalo Mrs. Agnes Beck in družina, Mr. in Mrs. Anton Kozel j. Mr. in Mrs. John Zakrajšek, Mr. Phillip Vitigoj in Mr. John Skufca.i ki so darovali za svete maše, ki se bodo brale za mirni pokoj blage duše. Našo iskreno zahvalo naj sprejmejo člani društva sv. Janeza Krstnika, št. 37 ABZ, ki so nosili krsto pokojnega, se udeležili svete maše ter ga častno spremili do groba in ga položili k večnemu počitku. Prisrčno zahvalo želimo izreči pogrebnemu zavodu Zakrajšek Funeral Home za vso prijazno postrežbo in za lepo urelen pogreb. Preljubljeni in nikdar pozabljeni soprog in oče, žalostna so naša srca, ker Te ni več med nami. Bog Te je že poklical k sebi in moral si nas zapustiti. Počivaj sedaj mirno v zasluženem počitku ir: večna luč naj Ti sveti. Žalujoči ostali: MARY STRUSS. soproga. ANNE, poročena Kline, hči; DICK, zet. DICKIE, vnuk. Cleveland, O., 17. februarja, 1944. East 61st St. Garage FRANK RICH, lastnik 1109 E. 61st St. HEnderson 9231 Se priporoča za popravila In barvali je vašega avtomobila. Delo totao m dobro v PODRUŽNICA ŠT. 14 S. M. Z. priredi * v nedeljo 20. februarja ob 3. popoldne predpustno zabavo za Člane in prijatelje V TURKOVi DVORANI, 16011 Waterloo Rd. Igrala.bo fina godba in vsestranska dobra postrežba je zajamčena. Vstopnice dobite pri tajniku geo. turek, 16011 Waterloo Rd. Prijazno vabi ODBOR Iz urada Camilla Tent št. 1288 The Maccabees Apeliram na članstvo gori imenovanega društva, da bolj redno plačujete svoj asesment. V sedajnih časih, kb vsak zasluži, ni nobenega vzroka, da bi mo. rali zaostajati s plačilom ases-menta. član, kateri nima plačanega asesmenta, naj ne pričakuje bolniške podpore v slučaju, da zboli v tem času. Ravno tako se lajiko zgubi valuta na njegovem smrtninskem certifikatu, kateri so vsi na takozvani cash value. Prosi se vse prizadete, da to sporočilo resno vzamete v naznanje. J. T., tajnik. Kraška kamnoseška obrt 15425 Waterloo Rd. IVanhoe 2X37 EDINA SLOVENSKA IZOELOVAL NfTOA NAGROBNIH SPOMENIKOV RE NU AUTO BODY CO. <182 East 152nd St. Popravimo vaš avto In prebarvamo, in oo lcot nov. Popravljamo bodv in lenderie. Welding I J. rOZNIK — M ŽELODEC _OLenvllle 3830_ Hiša naprodaj Naprodaj je hiša za eno družino, 6 sob, na Edna Ave. Mora se urediti zapuščino. Ključ; se dobi pri J. Tisovic 1366 Marquette Rd. blizu St. Clair in 55. St. (42) Čekirajte vas grelni sistem sedaj! AMERICAN RADIATOR PRODUKTI boilerji — furnezi v zalogi WOLFF HEATING CO. STEFAN ROBASH, Inženir 715 E. 103. St. GL 9218 FISH FRY VSAK PETEK v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. Mr. in Mrs. Chas. Starman, oskrbnika Nove plošče Pravkar smo prejeli novo ploščo, ki ima na eni strani "Vse-slovansko himno," na drugi pa je "Partizanka." V zalogi imamo lepo izbiro slovenskih in hrvaških plošč. Norwood Appliance and Furniture 6104 St. Clair Ave. John Susnik (Febr. 12, 15, 17). Nato br. Zalar prečita reso-1 lucijo podružnice št. 8, v kate-| ri priporočajo, da bi naša organizacija storila korake za nabiranje obleke za stari kraj. Sestra Zakrajšek pravi, da so v Clevelandu že začeli s tem. Za stvar se je zavzela podružnica št. 2 in ob času, ko so od hiše do hiše pobirali prispevke za pomožni sklad, so zaeno zapisovali imena in naslove tistih, ki bi darovali obleko. Ljudem je bilo povedano, da bodo prišli po obleko, kakor hitro se bo pot za pošiljanje odprla .Oni priporočajo, da tudi druge podružnice isto store. K stvari govore še drugi in ugotavlja se, s kakšnimi potež-kočami je povezano zbiranje in pošiljanje obleke; da bi morali imeti svoje prostore za urad in za skladišče ter potrebno osebje itd. Vse to je dandanes težko dobiti in vse je treba dobro plačati, mi pa nimamo denarja za to. Končno je sklenjeno, da se z ustanovitvijo take centrale odloži še za nekaj časa, medtem pa apelira na naše .judi, naj le pripravljajo obleko za odpošiljatev; prav tako na vse podružnice JPO-SS in SANSa, da poizvedujejo za judi, ki bi dali obleko in zapisujejo njih naslove, dajejo nasvete v zadevi in sploh, vodijo nabiralno delo po raznih naselbinah. Potrebno je, da bo vse dobro pripravljeno že prej, da bomo mogli takrat, ko pride čas, takoj poslati in hitro pomagati. V zvezi s tem je sklenjeno, da se sporoči ljudem, da se zahteva od vseh tistih, ki želijo poslati svojcem, da zapišejo na zaboj razločno ime in, če mogoče, natančen naslov dotičnika, komur žele, da se izroči. Le na ta način se bo mogoče ogniti zmešnjavam in pa tudi nehvaležnega očitanja, da so poslali, pa njihovi niso dobili, kar se pri takem poslu rado pojavi. Sprejemali bomo seveda tudi obleko za ljudi, ki nimajo svojcev in ki ,so pripravljeni prispevati potrebnim neglede, kdo so." Zatem se razpravlja o priporočilu prec^ednika, da se ponovno izda močan apel za nadaljnje prispevke za naš pomožni sklad. Vsi soglašajo, da je tak apel -na mestu. Kajti izgledi so, da bo pomoč mogoče dostaviti v doglednem času in naši v starem kraju so v strašni potrebi ter z velikim upanjem gledajo na nas in pričakujejo izdatne pomoči v našem skladu pa je v primeru, kar bi ameriški Slovenci lahko izbrali, ne da bi pri tem bili sami'kaj posebno občutljivo prizadeti, vsota veliko premajhna. Sklenjeno je, da s'e izda tak apel in br. Rogelj kot vodja za publi-citeto, je naprošen, da spet sestavi in priobči nekaj takih apelov. S tem je rešeno vse bolj važno in ker je že pozna ura, se predsednik zahvali vsem navzočim ža udeležbo in lepo so-• delovanje, želeč, da bi tako le-I po in složno delali še dalje, kei i tako bomo lahko največ stori š li za to prepotrebno narodne stvar, nakar zaključi sejo ol - 7:30 zvečer. Vincent Cainkar, predsednik • Joseph Zalar, tajnik. Josephine Zakrajšek, zapisnikarica. --—o-- dela DEVETE OBLETNICE SMRTI NIKDAR POZABLJENEGA OČETA Frank Terček ki e« je Bo« ploklical k sebi dne 17. februarja, 1935. Devet let v hladnem grobu Večni Bog Vam daj plačilo, oče najin že počivajo: storili vsa najboljše ste za nas ne prošnje mile, ne solze, ^aš spemin naj bo darilo, jih iz tega spanja ne zbude. počivajte sladko za večni čas. Vaša draga, ki Vas vedno bolj pogrešata. JOSEPHINE in FRANK. Cleveland, O., 17. februarja, 1944. NAZNANILO IN ZAHVALA žalostnim in globoko potrtim srcem naznani8' vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežah' vest, da je Bog poklical k sebi in izgubili smo za v^ preljubljeno in nikdar pozabljeno mater ki so sprevideni s svetimi zakramenti Po dolgi bo™ izdihnili svojo blago dušo in za vedno v Bogu dne 15. januarja 1944. Doma so bili iz Žužemberka. Po opravljeni pogrebni sveti maši v cerkvi Sj Vida so bili položeni k večnem počitku dne 19. janU*ri 1944 na Calvary pokopališče. Tem potom se želimo prisrčno zahvaliti Monsig"! Rt. Rev. B. J. Ponikvarju za opravljeno sveto maš" ganljive cerkvene pogrebne obrede. Našo prisrčno zahvalo želimo izreči, vsem, ki soj. prišli obiskat v bolezni, nam bili v prvo pomoč. >n. lažbo in nam na en način ali drugi kaj dobrega ^ v teh najbolj težkih in žalostnih dnevih. Ravno tako' di naša iskrena zahvala vsem, ki so prišli pokojno j kropit, vsem, ki so čuli in molili ob krsti ter se žili svete maše in pogreba. Globoko hvaležni se želimo prisrčno zahvaliti Vs onim, ki so v zadnji pozdrav pokojni okrasili ki'51® krasnimi venci in sicer: Mrs. Mary O'Mahony, ^ Kekic in družina, Mr. Phillip Vitigoj, 10th Ward1 publican Club, N. A. C. A. East Wing Employees, ^ Highway Mayfield yards, Mr. Joe Vidmar in društvo Sv. Ane št. 4 S. D. Z., Mr. in Mrs. M. BarbJ Mrs. Lydia Kulowu, Mrs. Howard Kulow, Mr. i« JA Ted Francek, Rosemarie Kosak, Employees C( Chow Mein, Mr. in Mrs. Tony Y. Chin, Frances, in Louis Krecow, Mr. Joseph Belaj in družina, ^ Troyan, Cinco, Tony in Ann, Mrs. Rogers, Mr. in Stephen Gustie, Mr. Mike Vidmar in družina, Mrs-lia Bokar, Znidarsic družina, Davis Laundry Cleaning Co., Mr. Jake Spercel. ' 1)!' Prisrčno zahvalo želimo izreči vsem, ki so v u spomin pokojni darovali za svete maše, ki se bodo ^ za mirni pokoj blage duše namreč: Pucel družin8] Clair Ave., Mr. 'in Mrs. A. Karlinger, Mr. in Schmidt, Mrs. Mary O'Mahony, Mr. in Mrs. FraiM pancic, Mrs. Kozel in družina, Mr. in Mrs. John * cijan, Mr. in Mrs. J. Trost, Mrs. Josephine Kapla-,^ Skully, Mr. in Mrs. Adolph Galic, Anna Hazel, Miller, Mr. Louis Zupančič in družina, Mrs. JuW^ kar, Mr. in Mrs. Mike Vidmar, Mr. in Mrs. Pete ^ kovich, Mr. Frank Smerdal, Anna jurgan, Mrs. Mrs. Mary Drear, Girls from St. Clair and E. 33^ Miss Goldie Strahinic, Mary Hochevar, Mrs. ^ Mrs. Jennie, Pekol, Rita O'Brien, Mr. Joe Vidma*' \ Mary Troyan, Mr. in Mrs. Frank Hočevar, AgneS ci nanen Mr. in Mrs. Anton Amigoni, Rose ^ Friends and Neighbors. Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki so dali sV°' avtomobile brezplačno na razpolago pri pogrebu. Nadalje želimo izreči našo iskreno zahvalo cam društva Sv. Ane št. 4 ,S. D. Z. ki so se ud^i skupne molitve ob krsti pokojne in ki so jih spretf'.j cerkev in do groba, posebno pa članicam, ki so ^ krsto ter jih spremile in položile k večnem počitki-, sebno se želimo prisrčno zahvaliti Mrs. Mary B*® ki je vodila molitev. J Našo iskreno zahvalo naj sprejme pogrebni W ji Zakrajsek Funeral Home za vso prijazno postrežb za lepo urejen pogreb. Preljubljena in nikdar pozabljena draga matl j lostna so naša srca, ker Vas ni več med nami, Vas je poklical Bog in končalo se je Vaše zemeljsko Ijenje ter utrujeni ste za vedno zaspali. V globok1 , losti nad Vašo bridko izgubo pošiljamo prošnje k ji da naj Vam podeli večni mir v zasluženem počiti1' večna luč naj Vam sveti. žalujoči ostali: ROSE poročena Crotty EDWARD, JOSEPH in FRANK, sinovi! ROSMARIE KOSAK vnukinja v Detroit, Mich- Zapušča tudi žalujoče brate Joseph Jerse v ^ Pa. John in August Jerse v Rochester, Pa. in sestro Mary O'Mahony v Crafton, Pa. Cleveland, Ohio, 17. februarja, 1944. Ako greste na davčni urad ali kakemu drugemu izvedencu, da vam izpolni polo za dohodninski davek, izrežite najprej doma ta vzorec in ga izpolnite sami doma, kolikor vam je znano. Potem ga pa vzemite s seboj in pokažite izvedencu, da bo iz tega napravil vašo dohodninsko polo. S tem boste prihranili mnogo časa sebi in uradniku, ki vam bo pomagal izpolniti davčno polo. Vsedite se doma in zapišite po vaši najboljši zmožnosti na vseh 12 vprašanj, ki so navedena tu spodaj. Važno! Točka 1 na spodnjem vzorcu pravi, da morate prinesti s seboj listino, ki kaže, koliko davka vam je odtrgal Ictcs vaš delodajalec. Točka 2 pa pravi, da morate prinesti s seboj tudi listino, ki kaže, koliko dohodninskega davka ste plačali za leto 1942. klicati, precej natrpani, bo rekla operatorica 1. Form W-2 furnished you by your employer showing wages received and tax withheld. Form 1125 sent you by the Collector of Internal Revenue with the blank forms for 1943 showing tax reported and amount paid for 1942. 3. NAME 4. ADDRESS 5. SALARY, WAGES, ETC. (If you have worked other places, list each) OTHER EXPENSES fi. UNION DUES 7. INTEREST ON BANK DEPOSITS OTHER INCOME ......................................................................................... (Dividends, Annuities, Earnings of Minor Child, Alimony, etc.) 0. INCOME FROM RENTAL PROPERTY EXPENSE OF RENTAL PROPERTY: TAXES REPAIRS INTEREST ON MTG, WATER BILL INSURANCE DEPRECIATION: COST OF BUILDING COST OF LAND COMMUNITY FUND 10. CONTRIBUTIONS: CHURCH OTHER CHARITIES RED CROSS 'Buy TVax SohoU (o* l/ictony 11. INTEREST PAID ON LOANS OR MORTGAGES AUTO LICENSE 12. TAXES PAID REAL ESTATE AUTO USE STAMP NO. OF GALS, GASOLINE TAX: NO. OF MILES (Issued by Ameriška Domovina) Jo Van Ammers-Kullers UPORNICE If ROMAN Uršulo Felicijan ROJENA JERŠE BURICK—MURPHY — CORCORAN 479 E. 185th St. in Muskoka Ave. vam izpolnijo pole za Income Tqx DO 15. MARCA VSAK DAN od 5:00 popoldne do 11:00 zvečer, v nedeljo od 1:00 popoldne do 7:00 zvečer Delavci naj prinesejo s seboj potrdilo od delodajalca, koliko je že plačal davka in pa vladno davčno polo št. 1125 adar so kraji NA DALJAVO, katere želite po- "PROSIM, SKRAJŠAJTE SVOJ KLIC NA MINUT." , wa ideja \ tO i« **** . 1 wne vo^e 1 \ v. po- ' \ in noč*. \ ^eVC JuA&r \ « ^ THE OHIO BELL TELEPHONE CO. ODGOVORI ZA INCOME TAX Prav za prav je bil za Saro že davno čas, da bi šla domov. Vest ji je očitala, da je pozabila razdeliti maslo in mast za kosilo. Pravkar je pristavila drugi kozarec vina, ki ji ga je ponudila sestra, ko .je opazila, kako se je pred hišo ustavila zdravnikova kočija. i 'Hura, oče," je živahno vzkliknila Liza in mu stekla po hodniku nasproti. Tudi Keejetje je — čeprav se je zopet lotila svojega ročnega dela — pazljivo prisluhnila težkemu in hripave-mu moškemu glasu, ki se je zunaj pomešal s smejočim se dekliškim brbljanjem. Willem Wijsman se pri svojih šestdesetih letih, ni F.caj prida r a z i 1 k oval od novopečenega zdravnika, ki je zdravil starega Coornvelta do konca njegovega življenja in ki je bil s. pijavkami spravil zalo hčer svojega pači jenta v tak peklenski, strah. Njegov rdeči, dobrodušni obraz, njegove živahne kretnje, ki pa niso poznale nobene ljubkosti, so ostale iste. Tudi lasje so kakor prej, debeli ščetki podobni štrleli nad čelom — le da se je njih rumeno plava barva spremenila v rumeno sivo. Po svoji lepi, v strogem redu oskrbovani hiši je tekal kakor poprej v suknjiču z neštetimi madeži in v staromodnih ovratnikih z visokimi rog-jji, ki so mu lezli na stran in se jim je poznalo, da .jih je že delj časa nosil. In Keejetje se je še zmeraj morala sprijaznjevati s tem, da ie prinašal v njen dom nedoločljiva izparivanja bolezni in trpečih ljudi s seboj. "No, Sara, Abrahamova gospodinja," je šumno pozdravil okroglo, prijetno\svakinjo, s katero sta se prav dobro razumela. "Kajne, da dopovedujete moji ženi, da spričo tako lepega vremena nikakor ne sme ves dan čepeti doma? Deset goldinarjev stavim, da ima zopet kak. šno sobo na piki ali pa morda celo splošno čiščenje? Ali je ni lahko sram, da je spričo vaših ronžatih lic tako bleda? Svež zrak, kozarec dobrega vina in semtertja dobrofoejna klistira, to so najboljša zdravila." Natočil si je že drugič in je s svojimi debelimi, širokimi prsti šaril po pecivu, dočim je njegova žena pravkar dvignila oči od svojega dela in jih zopet po-besila. "Ali že veste," je nada-jeval dobro razpoložen in zvito pomežiknil svoji hčeri na polici pri oknu, "da je Keejetje nocoj povabljena z nekim njenim davnim častilcem vred? Z nikomer manjšim kot z našim slavnim Beetsom — v študen-tovskih letih ji je namreč posvetil ljubavno pesem, katere ni seveda svojemu strogemu zakonskemu gospodarju nikdar pokazala ! še danes bi ne vedel nič o tem, če bi svak David ne obesil te zgodbice svoji hčeri Clari na nos, ta pa naši Lizi! To bo kaj čudno svidenje!" 'Sram te bodi, Wijsman!" je vzkliknila Keejetje, zardela in vendarle jezna, kar pa zdravni- ka ni oviralo, da bi se ne zahah-Ijal kakor neotesan fantič in si znova natlačil peciva v usta. "Saj greste tudi vi tja?" je vprašal svakinjo, ko se ta proti svoji navadi ni zmenila za njegov dovtip. šele po njenem zbadljivem odgovoru je spoznal, da je bil na dve strani neroden: "Ne, nas niso povabili: mi smo bržkone prerevni za Davidove imenitne znance." "Mi smo tudi le zaradi tega povabljeni, ker je bil Wijsman poprej član predsedstva," je' skušala Keejetje popraviti za-grešeno; 'Aleid mi je dejala, da je povabila le oficielno družbo; v svoji jedilnici nima več kakor za šestnajst ljudi prostora . . . " Toda Sara je hitro vstala. Zopet ji je stisnilo grlo nemočno, besno ljubosumje, ki ji je toliko, krat pokvarilo vsako radost v življenju in vsak užitek. Jutri I bo vedelo vse mesto Leiden, da ni bila na večerji, katero so priredili Coornveltovi Nicolaasu Beetsu na čast, in vse njene znanke jo bodo s sladkimi bese-xlami pomilovale ali pa se ji bodo skrivaj posmehovale . . . "če bi bilo po mojem," je godrnjal zdravnik s polnimi usti, "bi tudi nas ne bilo videti pri tej komediji." Toda Liza je 'ogorčena vzkliknila: "Niti besedice več o tem; očeta samega skomina, da bi se seznanil s slavnim Beetsom, in meni je celo obljubil, da ga bo naprosil za pesmico za mojo spominske knjigo." "iče že odhajate, Sara, vas s svojim vozom zapeljem domov," je dobrodušno ponudil Wijsman. da bi zabrisal svojo nespretne opazko. "Liza, devojčica, ogrni hitro svoj šal in posadi si kakšen klobuk na glavo. Rad bi, ds bi/ šla z menoj v Zoeterwoude. tam moram nekemu kmetu prerezati čir ..." "Wijsman!" Njegova žena j« vrgla od sebe svoje delo z ihto ki je čudno nasprotovala navadni obvladanosti njenih kretenj "Lize ti ne morem dati s seboj, potrebujem jo pri gospodinjstvu in razen tega mora za no-vojšnji večer prišiti še nove naši ve na obleko . . . Kar ti zahte-J vaš od nje, Wijsman, ni vendar, nikak opravek za deklico!" j Toda Liza je bila že davno iz' sobe; slišal si jo po vsej hiši,I kako je pela s svojim visokim in krepkim sopranom, ko je dir-' jala po stopnicah v svojo sobo. Zdravnik se je izognil jeznemu pogledu svoje žene in si natočil 'tretji kozarec madeire; v dušku ga je zvrnil in se zatekel k svakinji po pomoč : "Kakor bi ne bilo za dekleta najbolj zdravo, da se malce razume na bolezni in nesreče, preden se poroči! Potem ji ni treba zijati, če je mož kdaj res v stiski, in ji treba padati v omedlevico, če se kdo ure-že v prst." "Kee se je zmeraj tako strašno bala krvi,' je skušala sestra, ki ji ni ušla; bleda Keejetjina' ' groza, zabrisati vtis njegovih 1 besed. "Jaz pa ne najdem to-; liko slabega v tem. Liza se je ' pravkar pritoževala, da nima ' nobenega dela, in je sveto zatrjevala, da bi hotela biti zdrav-' nik, če bi bila le fant ..." ; "Saj to je .. ." je svarila Kee-1 jetje, ki se je že davno sramo-! vala svojega izbruha in se je na stolu pri oknu zatopila v svoje 1 fočno delo. "Wijsman bo že sam vedel, saj on ukazuje v hiši . . . Toda jaz ne vidim v tem nikake-ga blagra, pač pa vse prej nesrečo, mnogo večjo nesrečo, kakor si mislite!" Ko je mali voziček z zdravni-( kom in Saartjejo na zadnjem sedežu in z Lizo na ozkem sprednjem oddrdral po kamenitem tlaku, je Kea Wijsman znovaj odložila svoje delo. Plaho se je ozirala okrog sebe, kakor bi počela kaj prepovedanega; vzela je cunjo in skrbno zdrgnila naslone stolov in mizo, vsa mesta katerih se je dotaknil zdravnik s svojimi širokimi, rdečimi prsti. Potem je stopila s srebrno sko-delo h kaminu in vrgla pecivo, po katerem je brkljal, v ogenj. Rahel smeh, poln divjega veselja, je zaigral na njenem skoraj zmeraj tako ponižno tihem obrazu, ko je videla, kako se je testo nabuhnilo in zgrbilo. Nato je pozvonila in dala prinesti lopatico in omelo. Strogo in napeto pozorno je pazila, da je delavka kleče temeljito in skrbno očistila pod od vrat do mize. (Dalje prihodnjič) * * Have you BOUGHT YOUR ^BONDS