7096 AA 40090201 p „ p 1 32 OSREDNJA KNJI IN iv,h 5..VILHAR J A "cpo REVOLUCIJE i A6001 KOPER I HII/ Št. 250 (14.656) leto XL1X.____________________ PRIMORSKI DNEVNIK |e začel Izhajati v Trsta 13, maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi ZakrIZ nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se Je tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer Je tila zadnja številka. Bilje edini tlskdni partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi, TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040/7796600 ____ GORICA - Drevored 24 maggio 1 - Tel. 0481/533382 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190 1300 UR POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI SPED. IN ABB. POST. GR. 1/70 PETEK, 17. SEPTEMBRA 1993 BANICA Dl CREDITO Dl TR1ESTE dLIKd TRŽAŠKA KREDITNA BANKA BANCOMAT Moja banka, v žepnem formatu. STRASBOURG / SLOVENCI V ITALIJI Predstavništvo pri Svetu Evrope Velika odprtost za probleme manjšin Dušan Kalc, Strtasbourg STRASBOURG - Tudi drugi dan obi-S ac,?4'clmskega skupnega predstavništva lovencev v Italiji v Strasbourgu je po-e al v znamenju intenzivnega seznanjenja evropskih institucij o položaju s ovenske manjšine v okviru italijanske ,/Iža]ve in 0 njenih potrebah in zahtevah. Medtem ko je potekal prvi dan v Evropskem parlamentu, pa so se včerajšnja srečanja odvijala v palači Sveta Evrope in medtem ko je bil prvi dan glavni koordinator in gostitelj tržaški evropski poslanec 1,1 l-10 Rossetta' je včerajšnji dopoldan re zastava vihra med drugimi 31 pred impozantno palačo Sveta Evrope. Zanimivo Je, da je Slovenija podpisala dve konven-ciji m je Novak, ki je bil doslej generalni onzul, med skromno a pomembno slovesnostjo prav včeraj predal generalni sekretarki Sveta Evrope Chaterini La Lu-miere notifikacijo za imenovanje veleposlanika - stalnega predstavnika pri Svetu Evrope. Temu pomembnemu aktu podpisa konvencije je tako lahko prisostvovalo tum Predstavništvo slovenske manjšine v Obisk Sveta Evrope je bil prav tako zanimiv, poučen m koristen kot predvčerajšnja številna srečanja v Evropskem parlamentu. Bil je v prvi vrsti priložnost, da nlv°oe,UC1 s Jrzaskega, Goriškega in Beke Slovenije lahko seznanili nekatere prectstanvike Evropskega sveta, začenši z generalno sekretarko La Lumierovo o po-ožaju manjšine, o katerem doslej očitno m bilo veliko vedenja v strasbourških pa-acah, ali pa je celo prevladovalo mnenje, a so problemi slovenske manjšine že zdavnaj dokaj zadovoljivo rešeni in je bilo zato posvečeno več pozornosti in zanimanja italijanski manjšini v Sloveniji in na h vaškem, kot je poudaril tudi velepo-s amk Novak v pozdravnem nagovoru pred odhodom slovenskega manjšinskega predstavništva iz Strasbourga. Srečanje v Evropskem svetu je bilo koristno tudi zaradi tega, ker bo v oktobra pomembno srečanje držav članic Evro-u sve*a na Dunaju, na katerem bo elaa beseda o oblikah spoštovanja človekovih pravic in v tem okvira še zlasti spoštovanja pravic narodnih in jezikov- nih manjšin znotraj te pomembne evropske inštitucije, kar bo lahko nedvomno prispevalo k oblikovanju boljših odnosov med državami in njihovimi manjšinski skupnostmi. Izdelano je tudi besedilo konvencije Sveta Evrope o pravni zaSCiti manjšin v vseh državah Članicah Sveta Evrope, kar bo seveda tudi pomemben, Čeprav še zdaleč ne zveličaven akt zaSCite manjšinskih skupnosti v združeni Evropi. Da se Svet Evrope intenzivno ukvarja s problematiko manjšin, je potrdila tudi sama La Lumierova, ki je po pozornem in zavzetem poslušanju razlage o položaju in osnovnih zahtevah slovenske manjšine v Italiji izrazila vso odprtost Strasbourga za reševanje vprašanja manjšinskih pravic, hkrati pa opozorila na izjemno razvejanost in delikatnost manjšinskih problematik, ki po njenem mnenju ne smejo postati razlog za kakršnekoli destabilizacij ske procese, ki bi celo ogrožali mir in varnost v Evropi. Zato je treba s pogajanji, to se pravi z dialogom in strpnostjo iskati prava ravnotežja. Uveljaviti je treba skratka različne kulture in jezike, vendar se manjšine ne smejo zapreti v svoj geto, ker bi bilo to v prvi vrsti pogubno zanje same, temveč morajo pristati na odkrito soočanje z državo, v kateri živijo. V primeru slovenske manjšine seveda z italijansko državo. Kot zanimivost naj omenimo njeno izjavo, da je dvojezičnost dobra formula in jo zelo ceni, potem ko ji je župan PeCenik izročil v dar dvojezično mapo z deli dolinskih umetnikov. O konkretnejših oblikah pravnih jamstev za ohranjanje, zaščito in razvoj različnih manjšinskih jezikov in kultur se je nato govorilo še s sekretarjem stalne konference lokalnih in regionalnih oblasti pri Svetu Evrope Rinaldom Locatellijem, ki je tudi naglasil potrebo po plodnejšem kontaktiranju z italijansko državo ter sekretarjem vodilnega odbora za človekove pravice Sveta Evrope Hannujem Harti-gom, ki je orisal osnutke in načrte za učinkovitejšo zaščito manjšin. Skupno predstavništvo se je v popoldanskih urah podalo na dolgo povratno pot iz Strasbourga z občutkom, da je bil njihov obisk vendarle koristen in da so takšni skupni nastopi tudi v prihodnje Se kako potrebni BALKAN / ŽE ENO NEPRIČAKOVANO SREČANJE V 2ENEVI betbegovič se je pogodil tudi z bosanskimi Šibi Prihodnji torek naj bi se Muslimani, Srbi in Hrvati pogajali na sarajevskem letališču - Novi elementi za pogajanja Neznanski pritiski za balkanske premike Pred vvashingtonsko spravo med Palestinci in Izraelci je bosanske Muslimane nagon po preživetju spodbodel k politični trmi in vojaški vnemi, Srbi so samozadovoljno Čakali, da se bodo Muslimani omehčali, češ da sicer ne bodo preživeli, Hrvati pa so bili prepričani, da je prišel trenutek, ko je po Bosni treba reševati svojo zemljo in oblast tudi doma. En sam podpis za mir na Bližnjem vzhodu, en sam stisk rok, pa naj je bilo bratenje med sovražniki pod Clintonovim nadzorstvom se tako zadržano, je premaknil balkanske okope, kot da je nevidni coprnik zamahnil s Čarobno paličico. Čeravno ljudje še naprej umirajo, so se politiki začeli pogovarjati o »razumnem popuščanju«. Vse tri strani so nenadoma pristale na srečanje sredi Bosne. Najtrši med Muslimani -Izetbegovid - je molče ubogal in podpisoval deklaracije v Ženevi. Hrvatov ni zastopal Boban, Srbov ne Karadžič. Puc v Banjaluki, verjetno tudi novo vsesrbsko merjenje moCi, je omehčal Srbe, raketa na Zagreb pa Hrvate. Samo ugibamo lahko, kako hudi so bili pritiski na Muslimane in v koliko zank so se pustili zaplesti Srbi in Hrvati. Svetovna diplomacija, ki je vse manj doma v znameniti palači na Vzhodni reki, tudi za razpletanje balkanske tragedije (podobno kot prej bližnje vzhodne), uporablja tajna srečanja, grožnje in obljube. Ponuditi Srbom veliko Srbijo, Hrvatom v Hercegovini razširjeno Hrvaško (četudi zaenkrat brez »kninskih« ozemelj), Muslimanom daleč nekje na obzorju nakazati neodvisno, samo muslimansko državo, vsem skupaj pa obujati upanje v mir, je najbrž nekaj podobnega, kot je bilo Palestince prepričati, da so v zameno za avtonomijo na koščku nekdanje domovine priznali Izrael, Žide pa, da so v zameno za mir in posle priznali PLO in dovolili Palestincem živeti v Gazi in Jerihu. Je na obzorju mir? Najbrž še ne, saj je vojna morija z vsemi igrami in trgovinami v ozadju storila, da vsi hrvaški vojaki ne ubogajo več Tudmana, vsi srbski ne Karadžiča (morda celo Miloševiča ne več), vsi muslimanski pa ne Izet-begoviča. Navsezadnje - tudi ruski Jelcin, ki jo je zakuhal gruzijskemu Sevardnadzeju, ne obvlada več Abhazijcev. Požar pač lahko oplazi tudi tistega, ki ga je podtaknil. Tone HoCevar David Ovven: ali bo pogajalcem ZN končno uspelo? ŽENEVA - Predsednik predsedstva BiH Alija Izet-begovič je s predsednikom parlamenta bosanskih Srbov MomCilom Krajišni-kom v Ženevi včeraj podpisal podobno skupno izjavo kot dva dni prej s hrvaškim predsednikom Franjem Tudmanom. V soboto opoldne naj bi začelo veljati premirje tudi med Srbi in Muslimani, do torka pa naj bi obe strani zaprli koncentracijska taborišča. V torek ob enajstih dopoldne se bodo, Ce bodo dogovori držali, voditelji treh strani v vojni sestali na sarajevskem letališču in se pogoditi ati vsaj zaceli zares pogajati o mirovnem sporazumu. Nov element na pogajanjih bo določilo, da se bodo v treh državicah prihodnje Zveze republik BiH v dveh letih državljani na referendumu odločali o svoji usodi, to pa pomeni, ocenjujejo opazovalci v Ženevi, da se bodo Srbi in Hrvati lahko priključili svojima matičnima državama, Muslimani pa bodo imeti lastno neodvisno državo in sedež v OZN. Boji med Hrvati in Muslimani v srednji Bosni in okrog Mostarja so se nadaljevali kljub premirju, o katerem sta se dogovorila IzetbegoviC in Tudman. Unprofor je zahteval takojšnjo preiskavo zaradi zverinskega pokola Štiriintridesetih prebivalcev hrvaške vasi Uzdol v srednji Bosni. Preiskavo v svojih vrstah je potem takoj ukazalo tudi poveljstvo vojske BiH. V Liki so se vojaki ZN končno le prebiti do treh s Srbi naseljenih vasi. Poročila Unproforja pravijo, da so hrvaške enote pustile za seboj razdejanje. Ci tluk, Divoselo in Njegovi-no so požgali. . ■ DANES V PRIMORSKEM DNEVNIKU Palermo: mafija ubila duhovnika Mafijski zločinci so v Palermu ubili duhovnika Giuseppeja Puglisija, ki se je pogumno boril proti organiziranemu kriminalu. Zločin je boleče odjeknil po vsej Italiji. stran 2. •> Slovenščina v rajonih: ocene in odmevi Slovenci politični predstavniki zelo pozitivno ocenjujejo nedavni sklep tržaškega komisarja, ki je spet vključil člen o slovenščini v pravilnik rajonskih svetov. stran 3 Komisarka obljublja: »V sredo spet v šole« Izredna komisarka devinsko-nabrežinske občine Mattia Neri je včeraj na srečanju s predstavniki staršev zagotovila, da bodo šole in vrtce, ki jih je bila zaprla prvi dan pouka iz varnostnih razlogov, spet odprli v sredo. Množijo se medtem protesti zoper nepričakovan ukrep. stran 4. Trgatev: Zaskrbljenost zaradi nizkih cen grozdja Trgatev na Goriškem je te dni na višku. Vinogradniki hitijo s spravilom letine. Pridelek je po količini poprečen, isto velja za kakovost. Zlasti med manjšimi vinogradniki, ki svoj pridelek grozdja prodajajo, vlada velika zaskrbljenost zaradi nizkih odkupnih cen grozdja. stran 6. Sodelovanje obrtnikov SDGZ s kolegi iz Slovenije Na mednarodnem obrtnem sejmu v Celju sta se sestali delegaciji SDGZ in Obrtne zbornice Slovenije, ki sta se dogovorili za strateške usmeritve sodelovanja v interesu slovenskih obrtnikov na obeh straneh meje. O tem in o vrsti drugih, tudi kmetijskih tem poročamo na današnji domači gospodarski strani. ..................stran 20. SOMALIJA / PO ITALIJANSKEM PREGRUPIRANJU Napetost še raste Pakistanci odgovarjajo na napade kar s tankovskimi topovi VVASHINGTON, MO-ADIŠ - Vodenje »mi-rovne« misije OZN v So-m^liji po vsemu sodec ne prepriča več niti Liintonove administra-C1)e, saj so na posveto-vanje poklicali admirala Jonathana Howea, ki pa je še vCeraj trdil, da so odpravili vsa razhajanja »z odhodom Italijanov iz Mogadiša«. Sodec po pričevanjih novinarjev iz somalskega glavnega mesta, pa se je sedaj položaj še poslabšal. Pakistanske modre Čelade vztrajajo v svojih transporterjih in tankih, tako da na cestnih zaporah ne pregledujejo vozil, kar vzbuja strah, da se bo v mestu ponovno začelo kopičiti orožje. Na Drevoredu 21. oktobra pa so vCeraj Pakistanci na stre- Civilno prebivalstvo vse glasneje zahteva odhod »okupacijskih enot« OZN (Telefoto AP) le ostrostrelcev odgovorili kar s tankovskimi topovi. To seveda Se veCa odpor Somalcev do modrih Čelad, in ne samo med pripadniki Aidido-vega klana, tako da je vedno več manifestacij, ki zahtevajo umik modrih Čelad. Da bi bila mera polna, ni nihče prevzel nadzorstva nad cestno zaporo Testenine, tako da se na tem območju ponovno nemoteno sprehajajo obtoženi Aididovi pristaši. Položaj se je torej v nekaj dneh izrodil do take mere, da so zaradi barikad številne ceste in ulice neprehodne. General Ai-did se bo seveda potrudil, da se bodo uresničile napovedi o kaosu po odhodu Italijanov, pri tem pa mu izdatno pomagajo predvsem Pakistanci, ki so tudi v domovini navajeni razganjati demostracije s strojnični rafali. V tej rastoči napetosti sta vCeraj Mogadiš zapustili krsti s padlima italijanskima padalcema. ITALIJA / MINISTER FABBRI Smrt padalcev tragično naključje Vse več zahtev po umiku vojakov RIM - Italijanski obrambni minister Fabio Fabbri je včeraj v poslanski zbornici pudaril, da je bil uboj treh italijanskih vojakov v Mogadišu »tragično naključje« in ne napad na italijanski kontingent, saj sta vojaka telovadila v trenirkah, tako da nista bila razpoznavna za somalske ostrostrelce. Smrt obeh italijanskih padalcev pa po Fabbri j e vib besedah ponovno zahteva »revizijo mirovne misije OZN v Somaliji«, ki se mora izvleci »iz slepe utice« somalske tragedije. K tej reviziji bi morali prispevati tudi današnji pogovori predsednika italijanske vlade Ciam-pija s predsednikom Clintonom. V kasnejši razpravi sta se v bistvu izluščili dve stališči: poslanci Severne Lige, Stranke komunistične prenove, Zelenih in Rete so zahtevali umik italijanskega kontingenta iz Somalije, ostali pa so se zavzeli za odločno revizijo dosedanje strategije OZN. Za DSL lahko Italija nadaljuje svojo misijo, le Ce bodo Združeni narodi osvojili njene poglede o iskanju politične rešitve za somalsko krizo. ABHAZIJA / SUHUMI V PLAMENIH Predsednik ševardnadze je komaj ušel smrti Abhazijskim upornikom se pridružujejo zvijadisti SUHUMI - Po četrtkovih dopoldanskih napadih na abhazijsko južno mesto Ocamciro so abhazijski uporniki popoldne prodrli Se v prestolnico Suhumi in tako prekršiti sedemtedensko premirje. V napadih naj bi sodelovalo okoli 800 upornikov. Kot so poročali ruski viri, so uporniki ob podpori oklepnih vozil in tankov zasedli sedež lokalne vlade, medtem ko so gruzinske oblasti trdile, da so uporniške sile svoje napade usmerile na severne dele mesta. Gruzinska televizija je sporočila, da so uporniki obstreljevali tudi zgradbo, v kateri je bil Se-vardnadze, ki se je po televizijskem poročilu baje komajda izognil smrti. V napadu je bil ranjen eden od ljudi, ki so biti na sreCanju s predsednikom. Podrobnosti niso znane. Ševardnadze, ki je močno obupan nad domačimi razmerami, je v Suhumi odpotoval, da bi se »z uporniki bojeval s svojimi golimi rokami«. Pred odhodom je poslal posebne brzo- 9 K T jBELORUS UKRAJINA O Moskva RUSIJA f KAZAHSTAN javke ruskemu predsedniku Jelcinu, predsedniku ZDA Clintonu in generalnemu sekretarju Združenih narodov Galiju in jih prosil za takojšnje posredovanje. Se-vardnadze je med dragim napovedal tudi možnost splošne mobilizacije. V vzhodni pokrajini OCamCira so uporniki v četrtek ubiti 10 gruzinskih vojakov, več kot 50 pa so jih raniti. Prestolnici Suhumi pa so se približale tudi eno- te zvijadistov, pripadnikov nekdanjega predsednika Gamsahurdija, ki so ga strmoglavili lanskega januarja. V zadnjih dneh so blokirati vse poti po kopnem in ogroziti Črnomorski pristanišči Poti in Batumi. Zvijadisti so tbilisijske oblasti ponovno začele napadati, potem ko je Gruzija z abhazijskimi uporniki julija podpisala mirovni sporazum, za katerega so prepričani, da pomeni kapitulacijo. ITALIJA, FURLANIJA JULIJSKA KRAJINA Petek, 17. septembra 1993 NOVICE ZAPOSLITEV / PODATKI CNELA ITALIJA / MAFIJSKI ZLOČIN NA SICILIJI Odložitev sprostitve cene bencina RIM - Predvidena sprostitev cene bencina oziroma naftnih derivatov se bo kot vse kaže zavlekla, potem ko je bil medministrski odbor za ekonomsko načrtovanje (CIPE) že poleti odložil odločitev v tem smislu, medtem ko je sprostil cene mesa, kruha, mleka, cementa in umetnih gnojil. Po sklepu, ki ga je bila vlada sprejela že spomladi, bi bilo moralo priti do sprostitve cen naftnih derivatov pred 30. septembrom, vendar se je minister za industrijo Savaona odločil za podaljšanje nadzorovanega režima cen do aprila 1994, s čimer naj bi omogočili vzporedni preustroj mreže za goriva. Režim nadzorovanih cen naftnih derivatov, ki je začel veljati 16. septembra 1991, sicer prepušča določanje cen naftnim družbam, vendar jim določa meje na osnovi mednarodnih kotacij nafte in gibanja inflacije, vsake tri mesece pa cene preverja posebna komisija ministrstev za industrijo in proračun. Umrl podjetnik Pietro Barilla RIM - V starosti 80 let je včeraj umrl znani podjetnik Pietro Barilla, oče italijanskih testenin. Barilla, ki se je rodil v Parmi, je zvesto nadaljeval družinsko tradicijo izdelovanja testenin, ki jo je začel njegov ded leta 1877. Danes sodi Barilla med največje državne in mednarodne gospodarske koncerne. Pokojni je bil človek močnega značaja, velik ljubitelj umetnosti in kulture in radodaren mecenat. Leta 1968 je zaradi hudih sindikalnih sporov v podjetju vrgel puško v koruzo in prodal večinski delež Barille neki ameriški grupi. Američani pa so bili gospodarji Barille samo do leta 1979, ko je stari gospodar spet prišel na površje in čez noč spet postal njen večinski delničar. Lani ga je Evropska skupnost uvrstila v deseterico najbogatejših državljanov dvanajsterice. Vremenske napovedi brez polkovnika Bemacce RIM - V rimski bolnišnici Sant’Eugenio je predvčerajšnjem v starosti 79 let podlegel levkemiji znani vremenoslovec Edmondo Bemacca, letalski polkovnik, ki si ga je bila leta 1966 prisvojila televizija. S svojimi vremenskimi napovedmi je postal pojem lepega in slabega vremena, s svojim dobrodušnim in preprostim načinom pojasnjevanja zapletenih vremenskih kart pa si je prislužil neizmerno popularnost in priljubljenost. Pri državni televizije je služboval vse do leta 1979, vendar je stik s televizijo ohranil tudi po upokojitvi in bil pogosto gost različnih oddaj. V vojaško letalstvo je stopil leta 1938, leta 1966 pa ga je zamenjal za RAI in ga zapustil s činom polkovnika. V zadnjih dveh letih Italija ob skoraj 400 tisoč delovnih mest predvsem v industriji Reakcije na sporazum za Enichem V umom duhovnika v Palermu zločinski simbolizem mafije Giuseppe Puglisi je bil aktivno angažiran v boju proti kriminalu RIM - V zadnjih dveh letih naj bi Italija - do konca tekočega leta - izgubila 300 do 400 tisoč delovnih mest, to pa je podatek, ki nima primere niti s kriznimi obdobji osemdesetih let. Ugotovitev izhaja iz zaposlitvene analize Nacionalnega odbora za gospodarstvo in delo (CNEL), ki potrjuje veliko zaostritev »ekonomskega nelagodja« na jugu, medtem ko za sever opozarja na vidno ekonomsko nazadovanje, ki pa ima posledice na vso državo. Kljub temu, da še vedno ni znakov gospodarskega oživljanja, pa se emoralgija delovnih mest počasi ustavlja, saj indeks zaposlitve v zadnjem času spet raste (glede na podatke za april je bilo julija 127 tisoč zaposlenih več, predvsem v industriji in kmetijstvu, vendar se je v zameno povečalo zatekanje k dopolnilni blagajni, in sicer za kar 25 od st. glede na lansko leto. Kot rečeno, je zaposlitvena kriza najbolj akutna na jugu in ponekod v osrednji Italiji: v vseh Abrucih, Ascoli Picenu, Terniju, Grossetu, Frosi-nonu in Massa Carrari. Nad državnim povprečjem najdemo na prvih mestih pokrajine v Lombardiji in Emiliji-Romagni, na zadnjih pa vse ligurij-ske pokrajine, nekatere v Toskani in Se pokrajine Benetke, Videm, Latina in Rim. Glede na stopnjo ter-cializacije so na prvih mestih Trst, Rim, Genova in Palermo, na repu pa najdemo večino pokrajin Lombardije, Emilije-Ro-magne in Piemonta. Drugi značilni kazalec, dopolnilna blagajna, pa je najbolj razširjena v srednjem in severnem delu države, predvsem v Massa Carrari, Aosti, Trentu in Trstu. Ob teh nerazveseljivih podatkih pa predstavniki odbora CNEL spodbudno napovedujejo, da bo ekonomsko oživljanje tokrat za razliko od osemdesetih let veliko bolj radodarno z ekspanzijo zaposlovanja. Naraščanje brezposelnosti je seveda eden od glavnih trnov v peti Ciam-pijeve vlade, ki si je sicer po dosegi sporazuma o obratu Enichem v Croto-neju nekoliko oddahnila, pa čeprav se je znašla v navzkrižnem ognju kritik. Predstavniki Confindu-strie in nekaterih političnih sil odkrito govore o klonitvi vlade izsiljevanjem, medtem ko prizadeti delavci s sporazumom niso zadovoljni, ker jim ne jamči prihodnosti. Pozitivno pa je mnenje konfederalnih sindikatov CGIL, CISL in UIL, za katere je sporazum zelo pomemben ne samo za delavce Crotoneja, ampak tudi kot model za reševanje podobnih in vse bolj pogostih zaposlitvenih kriz. PALERMO - Na Siciliji in po vsej Italiji je boleče odjeknila vest o predsinočnjem umoru duhovnika, ki je bil aktivno angažiran v boju proti mafiji. Njegov umor ima velik simbolični pomen, saj ga mnogi povezujejo z nedavnim papeževim obiskom na otoku, med katerim je poglavar katoliške cerkve večkrat močno udaril po mafiji in tudi po političnem sistemu, ki jo je doslej podpiral. Zločin je vsekakor prekinil krajše premirje, ki ga je mafija vzpostavila na Siciliji, posebno v njenem glavnem mestu. 56-letni duhovnik Giuseppe Puglisi je bil že nekaj mesecev (nekateri so mnenja že več let) tarča mafijskih groženj. A to je vedno smatral kot čisto zasebno zadevo in zaradi tega ni nikoli zaprosil za varstvo policije ali karabinjerjev. Morilci so ga pričakali pred stanovanjem in ga ubili, komaj je izstopil iz avtomobila. Nesrečni duhovnik se je vračal iz svoje župnije v palermskem naselju Brancac-cio, kjer se je, kot vsak večer, srečal z mladimi. Tudi tokrat se je z njimi pogovarjal o gospodarskih in o socialnih vprašanjih, o mafiji in o terorju, ki ga izvaja po- Protest proti mafijskemu umoru nesrečnega duhovnika v središču Palerma (AP) sebno nad mladimi rodovi. Puglisija so očitno ubili mafijski plačanci, ki so takoj po umoru zbrisali vsakršno sled za seboj. Duhovnik je bil na mesto mrtev. Njegovo truplo so slučajno odkrili nekateri mimoidoči, ki so takoj poklicali rešilec in policijo. Reševalci pa žal duhovniku niso mogli več pomagati. Morilci so odnesli torbico, v kateri je imel duhovnik nekaj več kot milijon lir. Prei- skovalci pa so prepričani, da ga niso ubili roparji, ampak mafijci, ki so ga imeli že dalj časa na muhi. Ubiti duhovnik je bil vrsto let v prvi bojni črti proti mafiji. Znan je bil po svoji neomajni veri v pravičnost tega boja in po svojih brezkompromisnih homilijah, pravih obtožnicah proti krajevnim mafijskim voditeljem. Bil je velik prijatelj mladine, ki se je v velikem številu zbirala v njegovi župniji. Puglisi je bil tudi prijatelj ubitih sodnikov Giovannija Falconeja in Paola Borsellina, ki sta bila večkrat njegova gosta na raznih protimafij-skih shodih in prireditvah. Konec julija je duhovnik ob obletnici smrti znanih sodnikov priredil v cekvi v Brancacciu spominsko svečanost, katere se je udeležilo približno petsto ljudi. Ti so do kraja napolnili cerkev in tudi bližnji trg. Tedaj je Puglisi priznal, da je bil žrtev že dveh mafijskih atentatov in takoj pristavil, da ga kriminalci niso in ne bodo utišali. To ga je verjetno stalo življenje. Puglisi je prav na dan umora praznoval rojstni dan. Duhovniško pot je začel v palermskem predmestju, kjer je vpliv mafije naravnost dušljiv in kjer je organizirani kriminal v bistvu prevzel mesto in vlogo države. Puglisi je z vztrajnim delom stalno spodbujal cerkev in posebno njene visoke hierarhije, naj se ne bojijo boja proti mafiji . V tem okviru je popolnoma podpiral palermskega kardinala Antonia Pappalarda, ki je prvi na Siciliji pogumno razbil dolgoletni cerkveni molk v odnosu do mafijskega pojava. Predsednik parlamentarne komisije za boj proti mafiji Luciano Violante nima dvomov, da so umor duhovnika naročili mafijski veljaki, ki jim je Puglisi očitno stopil na prste. V to je prepričan tudi notranji minister Nicola Manci-no, ki je opozoril na nevarnost novih mafijskih zločinov in atentatov ne samo na Siciliji, a tudi drugod po državi. Palermska nadškofija je dobila sožalne brzojavke od vsepovsod. Med drugim tudi od vsedržavne škofovske konference. TURKU / URADNI OBISK NA FINSKEM Scalfaro anticipiral vrnitev v Italijo Vzrok je bila smrt dveh vojakov v Somaliji RIM -Obisk italijanskega predsednika Oscarja Luigija Scalfara na Finskem se je končal z žalostno noto. Predsednika je močno presunila novica o smrti dveh vojakov v Somaliji in zaradi tega je za nekaj ur anticipiral vrnitev v Rim, kjer je pristal včeraj popoldne ob 17. uri. Zadnji dan uradnega obiska na Finskem, ki je prispeval k učvrstitvi vezi med skandinavsko in mediteransko državo ter še pospešil pogajanja Finske z Evropsko skupnostjo za vstop v Dvanajsterico, je Scalfaro preživel na unive-ru v Turkuju, kjer je med drugim ostro obsodil umor dveh vojakov. Na fotografiji (Telefoto AP): Scalfaro s finskim predsednikom Mannom Koivistam SENAT / KOMISIJA ZA ŠOLSTVO V komisiji prvi »da« za zakon o reformi italijanske višje srednje šole RIM - Senatna komisija za izobraževanje je včeraj odobrila osnutek zakona za reformo srednje šole, o katerem bo prihodnji teden začela razpravljati skupščina. Ge se kaj ne bo zataknilo, bi reforma morala pred koncem leta postati zakon in s šolskim letom 1995/96 krepko spremeniti italijansko srednje šolstvo. Zakon o reformi srednje šole ima značaj okvirnega zakona, ki nakazuje glavne smernice in pooblašča ministra za šolstvo, da v 90 dneh po začetku veljave sporazumno z zakladnim ministrstvom in parlamentarnimi komisijami izda tematske odloke. Največje novosti reforme zadevajo priznanje organizacijske, didaktič- ne in finančne avtonomije zavodom, ki jih vodo vodili ravnatelji-me-nadžerji. Ob tem pa zakon dviguje do 16. leta starosti šolsko obveznost, s čimer se Italija prilagaja evropskemu standardu. Posebno poglavje zakon posveča odnosu med državo, deželami in krajevnimi ustanovami, ki naj skupaj določijo integrirani šolski sistem, ki bo ustrezal sodobnim potrebam. Zakon deli nadalje šole v dva velika sklopa: liceje in poklicne zavode. Vsi pa se bodo morali opredeliti in izbrati med tremi tematskimi sklopi: jezikovnim, literarnim, umetniškim; zgodovinskim, juridič-nim, ekonomskim; matematičnim, znanstvenim, tehnološkim. BILANCA Bossijevo gibanje ni proti Ciampiju RIM - Severna liga se bo najbrž vzdržala pri glasovanju o finančnem zakonu in o državnem proračunu. To je včeraj napovedal načelnik poslanske skupine Bossije-vega gibanja Maroni, ki se je precej nevtralno izrekel o načrtovanih finančnih in gospodarskih posegih Ciampijeve vlade. Ce bo Maroni držal besedo in če ga Bossi ne bo v prihodnjih dneh demantiral bo Severna liga dala svoj bistveni prispevek, da bo sedanja vlada preživela do prihodnje pomladi. Zanimivo bo sedaj videti, kako se bo o finančnem zakonu opredelila Demokratična stranka levice. Podporo vladi je že napovedala nekdanja petstrankarska koalicija. PREISKAVA / PO ARETACIJI ANGELA IZZA V PARIZU Morilcu pomagalo milansko podzemlje Usodni so mu bili telefonski pogovori s hrvaškimi zločinci, ki jih je policija prestregla PRIČEVANJE ZDRAVNIKA Nobene skrivnosti v smrti papeža Albina Lucianija MILAN - Angelo Izzo, eden od morilcev iz Circea, ki je bil aretiran v sredo v Parizu po 20 dneh bega, je dalj časa pripravljal načrt za beg v sodelovanju z navadnim kriminalom. Pri naklepu pa naj bi mu pomagalo milansko podzemlje. Tako trdi milanska policija, ki je prišla na sled beguncu in ki je včeraj v pogovoru z novinarji obnovila celotno operacijo. Po izsledkih milanskih preiskovalcev naj bi Izzo, ki je bil obsojen na dosmrtno ječo zaradi umora Marie Rosarie Lopez in povzročitve hudih telesnih poškodb Donatelli Colasanti, že dolgo let gojil stike s podzemljem tako v zaporu kot tudi med »dopusti«, ki mu jih je priznalo sodstvo, od kar je začel sodelovati v razkrivanju desničarskega prevratništva. Izzov beg naj bi se začel v Milanu, kamor je prispel z vlakom. Iz lombardijskega velemesta bi moral nadaljevati pot do kaznilnice v Alessandrii, a Izzu očitno ni bilo do kaznilniškega življenja. Stopil je v stik s podzemljem, ki mu je poskrbelo pištolo in lažne dokumente. Iz Milana se je Izzo odpravil najprej v Pariz, od tod je odpotoval v Veliko Britanijo, Španijo in Belgijo, od koder se je v torek vrnil v Pariz. Na begu se mu ni godilo slabo, saj je Izzo trošil po nekaj milijonov na dan. Usodni so mu bili stiki z nekaterimi hrvaškimi zločinci, ki jih je spoznal v zaporu. Funkcionarji italijanske policije so s pomočjo hrvaških kolegov začeli nadzorovati njihove zagrebške telefone in tako prestregli nekaj Izzovih pogovorov. Morilec je napovedal svoj prihod v Pariz in obenem razkril načrt, da namerava zapustiti Evropo ter se preseliti v ZDA. V torek so italijanski policisti čakali na ubežnika pred hotelom, kjer se je nastanil. Prepoznali so ga, kljuh temu, da se je ostrigel in nekoliko spremenil videz. Naslednjega dne pa so ga pričakali v spremstvu francoskih kolegov in ga aretirali. Izzo je pojasnil, da se ni vrnil v zapor, ker se mu je zahotelo zabave. Sedaj bo Izzo moral odsedeti nekaj mesecev v Franciji, nato pa ga bodo najbrž vrnili v Italijo, kjer ga čaka dosmrtna ječa. aRIM - V smrti papeža Janeza Pavla I. ni skrivnostnih okoliščin. Tako trdi Antonio Da Ros, ki je bil deset let osebni zdravnik Albina Lucianija. Da Ros opisuje odnos s papežem v intervjuju za revijo 30 giomi. Zdravnik, ki je dalj časa molčal, noče sicer govoriti o bolezni papeža Lucianija, vsekakor pa zanika, da bi ga v zadnjih tednih življenja večkrat pregledal, ker bi se Janez Pavel I. počutil slabo. »Nekaj ur pred smrtjo sem ga poklical po telefonu, kot je bila moja navada. Vendar nič ni kazalo, da bi Albino Luciani lahko že isto noč preminil.« Na ta način zdravnik poja- snjuje tudi »skrivnost«, zakaj vatikanska centrala ni zabeležila nobenega poziva iz papeževega apartmaja. »Večkrat sem poklical papeža ali njegove najožje sodelavce in vprašal, kako se počuti in kako je preživel dan.« Po zdravnikovih besedah iz pogovora ni zvedel, da bi se bilo papežu zgodilo kaj nenavadnega. Odločno pa je zanikal tudi, da bi mu predpisal zdravilo, ki naj bi bilo zaradi prekomerne doze vzrok papeževe smrti. Da Rošev demantij pa očitno ne bo odvrnil ljubiteljev zakulisologije o ugibanju o Lucianijevi smrti, ker je bila hipna in nepričakovana. ________PISMO UREDNIŠTVU____ S prožnostjo rešiti problem nepremičnin Kako je vprašanje uredila Italija Problem nepremičninskega režima na mejnih področjih že nekaj časa buri duhove in zapleta odnose med Slovenijo in Italijo, ki v sprostitvi razmer sluti predvsem možnost uveljavljanja svojih koristi v Istri. Pri tem pa italijanskim pogajalcem ni tuja težnja, da bi preko nepremičninskega zapleta izsiljevali slovenskega partnerja tudi pri razreševanju odprtih vprašanj, ki se tičejo narodnih manjšin, naše še posebej. Nesprejemljivo bi bilo kakršnokoli vzporejan) e lastninskih razmerij s človekovimi pravicami, med katere se gotovo uvrščajo pravice narodnih skupnosti. Ko iščemo primere za utemeljevanje takega ali drugačnega pristopa k vprašanju, bi se morali vendar izogniti navajanju prakse iz dežel, ki predstavljajo anomalijo v Evropi. Tak je napri-mer ksenofobni pristop Danske do nemških turistov, kar je seveda pogojeno s čustvenim nabojem zgodovinskih posledic druge svetovne vojne. Kakorkoli to obravnavamo, Danska je dežela, ki se otepa integracije v evropski skupnosti, o čemer pričajo tudi izidi nedavnega referenduma ter zadržanje Groenlandije. Vrnimo se raje k problemu lastnine nepremičnin na mejah. Vsaka država ščiti tod svoje varnostne interese. Tudi Italija, ki je na začetku stoletja sprejela kraljevski odlok in uvedla v mejnih pokrajinah poseben režim. Tujec, ki je hotel kupiti nepremičnino (stanovanje, zemljišče) je moral za dovoljenje prositi policijsko in vojaško oblast. Pogodba je bila veljavna samo, če so na to pristali policijski in vojaški organi. Ce so prošnjo zavrnili, je ni bilo treba utemeljevati. V praksi se je do nedavnega, kolikor je pač veljal ta posebni režim, dogajalo, da policijske oblasti sploh niso odgovarjale na zadevne prošnje tujcev, še posebej jugoslovanskih oziroma slovenskih državljanov ali podjetij. Kdo se ne spominja primera ljubljanske Emone in se-sljanskega zaliva? Pred nekaj leti je dal obrambni minister Martinazzoli pobudo za reformo režima vojaških služnosti. S kolegom Battellom sva sodelovala pri spreminjanju splošnega in tudi posebnega lastninskega režima v mejnih pokrajinah. Po novem velja, da sme v Italiji tujec kupiti nepremičnino, vendar mora pred tem zaprositi za dovoljenje prefekturo. Ta mora v roku dveh mesecev odgovoriti. Ce odgovora ni v predvidenem roku, je prošnja ugodno rešena in kupoprodajna pogodba velja. Ce pa prefektura prošnjo zavrne, mora odklonilno stališče pismeno utemeljiti, kajti kupec ima pravico, da se obrne na redno ali upravno sodstvo in naprej uveljavlja svoje koristi. S tem so ostala mejna področja (pokrajine) pod nadzorstvom policijskih in vojaških oblasti (ker imajo evidenco tuje lastnine), režim pa je znatno liberalnejši, saj v bistvu varuje državne interese, ne da bi oškodoval koristi tujega investitorja ali kupca. Z zakonom o mejnih področjih pa so bili izrecno ukinjeni tudi »Palamarovi dekreti«, ki so tujcem (predvsem Jugoslovanom oziroma Slovencem) preprečevali investicije v Trstu. Podrobno gradivo o tem, kako je k zadevi varnosti na mejnih področjih, pristopila Italija, ima sedaj tudi slovensko zunanje ministrstvo, ki ve, kako lahko postopa, če želi ugoditi Andreattovim pozivom, naj Slovenija »spoštuje evropske standarde« razreševanja teh lastninskih vprašanj. Pretirana popustljivost bi škodovala ugledu Slovenije, toda prav tako mora biti jasno, da bi pretirana togost lahko sprožila načelo recipročnosti, ki bi na italijanski strani zožila sedaj obstoječe možnosti ali celo ponovno uvedla restrikcije, podobne Pa-lamarovim dekretom. Stojan Spetič ITALIJA, FURLANIJA JULIJSKA KRAJINA Petek, 17. septembra 1993 E ODMEVI NA SKLEP O SLOVENŠČINI V TRŽAŠKIH RAJONIH SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ NOVICE Komisar odprtejši od politikov Naravna poteza zdrave pameti »Z enotnimi in pametnimi akcijami lahko Slovenci dosežemo marsikaj« Križman: pravilnik mora veljati za vse rajonske svete tržaške občine Predsedstvo SSO o aktualnih problemih slovenske manjšine v Italiji Več pozornosti Kanalski dolini Sandor Tence TRST - Občina Trst bo v naslednjih tednih natiskala novi pravilnik rajonskih svetov. Člen o rabi slovenščine bo nosil številko 33, v bistvu pa bo enak dosedanjemu Členu St. 27, ki ga je tržaški občinski svet odobril leta 1977, ko je levosredinsko upravo vodil župan Marcello Spaccini (KD). Včeraj je uprava v zvezi s slovenščino dobila se zadnje privoljenje nadzornega odbora, ki je prav ugodno rešitev tega vprašanja postavil kot Pogoj za dokončno odobritev pravilnika za poslovanje krajevnih sosvetov. Odlok komisarja rancesca Larose bo na ogled na občinski deski v Ul. Malcanton vse do 28. septembra. »Svetovalci SKP smo zmagali bitko, a zmagali so predvsem občani, Slovenci in demokratični Italijani, ki so manifestirali pred županstvom proti Črtanju člena o slovenščini«. Tako je v tiskovni izjavi napisala bivša občinska svetovalka SKP Bruna Zorzini Spetič, po mnenju katere je SKP žal osamljeno vložila priziv na nadzorni odbor, ker se ni zadovoljevala s polovično rešitvijo tegmproblema. . »Danes smo zato upra- Na tržaškem županstvu je končno prevladala zdrava pamet (foto KROMA) viceno zadovoljni, saj se slovenskim rajonskim svetovalcem ne bo treba boriti za interpretacijo sprejetih sklepov. Tudi ta zmaga nam mora vliti poguma, da bomo napredne sile šle enotno na občinske volitve«. Bilo bi zares groteskno, piše še zastopnica SKP, da bi bili komunisti diskriminirani, ker smo dosledno branili manjšinske pravice in načela sožitja. Po mnenju predsednika pokrajinskega odbora SKGZ Suadama Ka-piča je komisarjeva pobuda nadvse hvalevredna, je pa tudi dokaz na kako nizki ravni je deloval Staffierijev odbor. Pri tem se postavlja tudi vprašanje, Ce je župan s prepovedmi sploh ravnal zakonito, kajti ukrep je bil skregan s Črko in duhom sicer pomanjkljivega občinskega statuta. Narediti je treba vse, je podčrtal Kapic, da se na Čelu Občine ob bližnjih volitvah ne povzpne Staffieri ali njemu podobni, kajti tovrstne zlorabe bi se dolga leta nadaljevale in stopnjevale, z njimi pa tudi nacionalistična napetost, kar je treba na vsak naCin preprečiti. Zadovoljstvo nad komisarjevim sklepom je izrazil tudi tajnik SSk Martin Brecelj. Pravlada-la je zdrava pamet, saj je povsem normalno in naravno, da se priznane pravice formalno vključijo v uradne sklepe, v tem primeru pravilnik. Po mnenju SSk je bila v tem primeru odločilna odločna in pogumna reakcija Slovencev in drugih demokratov, ki so si znali izboriti to pravico. To je dokaz, podobno se je zgodilo npr. z cestnimi tablami, da se z enotnimi in pametnimi akcijami da marsikaj ko- ristnega in pomembnega doseči. Tudi nekdanja svetovalka DSL Anamarija Kalc ocenjuje komisarjevo potezo kot izredno pozitivno, Čeprav dodaja, da raba slovenščine na sejah rajonskih svetov ni bila nikoli sporna. Eno je, Ce je pravica zapisana le v navadnem upravnem sklepu, popolnoma drugo pa je, ce je to formalni sestavni del pravilnika. DSL in ostale demokratične stranke so se v občinskem svetu borile prav za dosego tega cilja, ki je bil sedaj dosežen z odločilnim prispevkom vladnega komisarja. Normalno dejanje zdrave pameti. Tako ocenjuje potezo komisarja Larose predsednik zahodnokraškega sosveta Dušan Križman (DSL), ki je edini Slovenec na takem mestu. Križman pa ob zadovoljstvu za ta dosežek opozarja tudi na dosedanje omejevalno tolmačenje in izvajanje člena o slovenščini. Prav je, da se ob tej priložnosti spomnimo tudi na Skedenj, Barkovlje in Sv. Ivan, kjer svetovalcem slovenske narodnosti ni dana možnost, da lahko na rajonskih sejah govorijo v materinem jeziku. Pravilnik ne sme biti zemljepisno omejen, a mora veljati za vse rajonske svete. GORICA - Izvršni odbor Sveta slovenskih organizacij se je sestal na svoji prvi jesenski seji v sredo, 8. septembra na sedežu v Gorici. Na seji, ki ji je predsedovala Marija Fer-letic, so, kot povzemamo po tiskovnem sporočilu, prisotni obravnavali vrsto tekočih vprašanj, ki zadevajo celotno slovensko narodno skupnost v Italiji. Na dnevnem redu so bila najprej poročila predsednika. Tako je Marija Ferletic poročala o raznih srečanjih, med drugim o udeležbi na posvetu o turizmu na Bledu v sklopu Tabora Slovenskih krščanskih demokratov. Sestala se je tudi z uglednim predstavnikom italijanske DC senatorjem Piccolijem, v preteklosti večkratnim tajnikom stranke in ministrom. Posebej ga je zainteresirala z vprašanjem finansiranja zakona za obmejna področja in zakonske zaščite. Z istimi vprašanji je predsednica seznanila poslanca Carpeneda in Colo-nija. Prav tako je elane seznanila s pismom toskanskega parlamentarca DC Balocchija, ki je elan ustavne komisije poslanske zbornice in se zanima za manjšinsko problematiko. Skupni zakonski osnutek bo kmalu poromal v rimski parlament, kjer naj bi ga predložili parlamen- tarci raznih strank, med njimi tudi predstavniki narodnih manjšin. S tem v zvezi je tekla beseda o obisku italijanskega zunanjega ministra Andreat-te pri slovenskemu kolegu Peterletu na Bledu z zadevno pripravo. Izvršni odbor SSO je posvetil del seje vprašanju Slovencev v videmski pokrajini. SSO, pou-dhrja sporočilo, je bila udeležena na srečanjih treh dežel v Zabnicah, pa še prej na srečanju slovenskih krščanskih izseljencev isto tam. Zaveda se, da je treba posvetiti posebno pozornost Slovencem v Kanalski dolini, kjer od Ukev do Zabnic in Trbiža slovenski domačini ohranjajo svojo besedo in pesem. Prav tako so se odborniki dotaknili raznih vprašanj, ki zadevajo Beneško Slovenijo. Tekel je še razgovor o konkretni rešitvi sedeža SSO v Benečiji. Ze večkrat so slovenski politični in drugi dejavniki v zamejstvu poudarjali pomen evropske ideje. V tem smislu se te dni v Strasburgu mudi širša delegacija Slovencev v Italiji, med katerimi so tudi zastopniki SSO, da evropskemu parlamentu in Evropskemu svetu predstavi problem in potrebe slovenske manjšine. Na sporedu so srečanja s posameznimi parlamentarci in komisijami. _ŠPETER PODBONESEC /OBČNI ZBOR RESSEL / PROSLAVE OB DVESTOLETNICI ROJSTVA Zveza izseljencev bo začrtala smer dela v novi situaciji Izbrati mora novega predsednika Rudi Pavšič . Po poklicu gozdarski inženir za zabavo genialni inovator Njegov najbolj znani izum je ladijski vijak Drago Gašperlin Mračna prihodnost družbe Frar SPETER - Uslužbenci farmacevtske tovarne Frar iz Spetra so zaskrbljeni. Finančne težave matične tovarne Fidia iz Verone so spravile na kolena obrat, ki je uslužbence vpisal v dopolnilno blagajno. Pred nekaj tedni je kazalo, da bo ameriško podjetje Haltan odkupilo farmacevtski obrat in zagotovilo delo vsem zaposlenim. Na žalost pa se je dogovarjanje med vodstvom špetrske tovarne in ameriškim partnerjem zavleklo in nastale so težave, zaradi katerih je prihodnost obrata, ki zaposluje pretežno domačine, vprašljiva. K temu je treba dodati Se sklep deželnega odbora, da tovarni odvzame 2 milijardi lir podpore za sanacijo deficita, ki ga je odobrila prejšnja uprava. (R.P.) TRST - V četrtek, 23. septembra bo na sedežu predsedstva vlade politic-nj vrh o gospodarski situaciji v tržaški pokrajini in o krizi, ki jo preživljajo nekateri krajevni inudu-strijski obrati. To je na včerajšnji tiskovni konferenci potrdil predsednik Dežele Pietro Fontanini, ki je tudi rekel, da se bodo srečanja udeležili gospodarski ministri, šef diplomacije Nino Andreatta ter minister za prevoze Raffaele Costa. V dvomu je še prisotnost predsednika deželnega sveta Cristiana Degana, ki je v prejšnjih dneh dal razumeti, da ga prihodnji Ce- PODBONESEC - Prihodnji teden bo potekal v znamenju izseljeništva, ki je v Benečiji še kako aktualna tema. V sredo dopoldne bo v sejni dvorani Občine Podbonesec izredni kongres Zveze Slovencev po svetu, ki združuje beneške emigrante. Na njem bodo podali obračun opravljenega dela in se dogovorili o bodočih pobudah. Kongres bo določil tudi novega predsednika Zveze, ki bo nasledil Fer-rucciu Clavori. Istega dne se bo v Ligna-nu začela 4. deželna konferenca o izseljeništvu, ki bo trajala do 26. septembra, na kateri bodo s svoji stališči sodelovali tudi predstavniki Zveze Slovencev. trtek ne bo v Rimu. Fontanini je pozval Degana, naj se premisli in naj se tudi kot Tržačan udeleži tega pomembnega vrha. Fontanini je glede tega dodal, da ne razume stališča nekaterih strank, ki nasprotujejo Deganovi navzočnosti na tem srečanju. Pred odhodom v Rim bo Fontanini stališča deželne uprave posredoval pristojnim komisijam deželnega sveta. To bo najbrž naredil v torek. Povedal je tudi, da bo odbor v kratkem zahteval od Ciam-pijeve vlade podobno srečanje, ki naj bi bilo posvečeno kriznim situa- Predsednik Zveze Cla-vora ugotavlja, da se bo treba na tej konferenci dokončno dogovoriti o strategiji pri obravnavanju vprašanja izseljencev. Med prioritetnimi nalogami, ki Čakajo deželne institucije, gre omeniti potrebo, da se emigrantom nudi nekakšno »deželno državljanstvo«. Dejstvo je, da iz različnih sredin izseljeniške stvarnosti prihaja potreba, da bi tudi emigranti stvarno prispevali k oblikovanju nove deželne realnosti. To je še posebej potrebno sedaj, ko nova volilna reforma daje tudi izseljencem volilno pravico in zato možnost, da sooblikujejo politično in družbeno stvarnost. cijam v goriški pokrajini ter odnosom med FJK in državo v zvezi z izvajanjem deželnega statuta. Deželna vlada bo v prihodnjih dneh odobrila zakonski predlog o preureditvi gorskih skupnosti. Fontanini ni anticipiral vsebine tega pomembnega odloka, za uzakonitev katerega je pristojna skupščina. Za neke vrste reformo teh krajevnih uprav se je zavzemal tudi prejšnji deželni odbor, njegov poskus pa je klavrno spodletel, tako da to vprašanje sploh ni priromalo na sejo deželnega sveta. Tostran in onkraj meje tečejo priprave za hvaležen poklon slovitemu Češkemu gozdarskemu tehniku in izumitelju Jo-sefu Resslu ob dvestoletnici njegovega rojstva v Chrudimu. V dneh 23. in 24. septembra mu bodo posvetili mednarodno zasedanje pod geslom »Ressel -Kras včeraj in danes«, ki ga bodo priredili v portoroškem Avditoriju Zveza društev inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva Slovenije, Oesterreichischer Forst-verein, Hrvatsko šumar-sko društvo in Deželna direkcija za gozdarstvo in parke Furlanije-Julij-ske krajine pod pokroviteljstvom predsednika slovenske republike Milana Kučana in Delovne skupnosti Alpe Jadran. Od 16. oktobra do 15. novembra pa bo poseben odbor za proslave, ki ga vodi direktor Naravoslovnega muzeja v Trstu dr. Dolce, uredil obširno razstavo o Resslovem življenju in delu v Palači Costanzi; obsegala bo med drugim temeljito dokumentacijo, ki jo bodo prispevali pristojni krogi iz Ljubljane, z Dunaja in iz Benetk, pa tudi Državni arhiv in tržaška Občinska knjižnica. Vzporedno z razstavo bodo priredili v Muzeju Re-voltella dve javni srečanji na temo »Ressel in Trst«. Pri sicer zapoznelih proslavah, kajti 200-letnica Resslovega rojstva je bila že v juniju, bo sodeloval tudi Področni inšpektorat za gozdarstvo pod vodstvom direktorja Roberta Barocchija, ki razpolaga z dokaj zajetnim gradivom - skicami, risbami, fotografijami in pisnim materialom o pokojnikovi izumiteljski beri in ki bo organiziral lastno razstavo od 15. do 30. oktobra v bivših prostorih deželne vlade v Carduc-cijevi ulici. Josef Ressel je bil, kakor reCeno, Ceh. Na dunajski Univerzi je diplomiral iz gozdarskih ved, kmalu zatem pa ga je avstrijska cesarska mornarica zaposlila kot gozdnega inšpektorja. Naj nas ne Čudi povezava med gozdom in morjem: takrat so bile ladje še lesene, za njihovo gradnjo je bil potreben poseben, žlahten les, ta pa je predstavljal dragoceno in strateško izjemno važno dobrino, s katero so tudi na debelo tihotapili- Ressel je veljal za izredno sposobnega gozdarskega strokovnjaka, ki je vnesel v ta poklic veliko novih, resnično inovacijskih idej, zaradi Cesar so ga v konservativnih krogih gledali postrani. Zaslovel je sicer predvsem z izumom ladijskega vijaka, ki ga je prvič in uspešno preizkusil leta 1826 ravno v Tžaškem zalivu, drugače pa je sestavil za tiste Čase nenavadno dodelana načrta za pogozdovanje Krasa in Istre. Izvirnik istrskega naCrta, ki so ga predstavili javnosti ob stoletnici Resslovega rojstva, se je izgubil, ostal pa je njegov osnutek, ki ga hranijo v Državnem arhivu na Dunaju in ga je dala v objavo deželna vlada Furlanije-Julijske krajine; uredil ga je prof. Boštjan Anko z Univerze v Ljubljani in sicer pod pokroviteljstvom Skupnosti Alpe Jadran ter na prošnjo gozdarskih služb iz Češke, Avstrije, Slovenije, Hrvaške in FJK. Od naCrta za pogozdovanje Krasa so ostali samo nekakšni utrinki, iz katerih pa je mogoče jasno razbrati, da so se pri njem navdihnili tudi istrski gozdarski funkcionarji. Oba naCrta označuje svojevrsten tehničen in socioekonomski pristop. Tehnične rešitve so elegantne in njihova izvedljivost v skladu s potrebami ter finančnimi zmogljivostmi, odnos med ljudmi in gozdom pa moderno zastavljen -zahteve prebivalstva so kompatibilne s prirodno nujo o pogozdovanju, Človek lahko izkorišča gozd, vendar smotrno. Problem torej, ki ga še do danes nismo zadovoljivo rešili. Resslu gre tudi zasluga za to, da je Kras, ki ga je še Maksimilijan Habsburški označil kot »kamnito puščavo«, danes ves zelen. Med Resslovimi izumi so zlasti zanimivi naslednji; aparatura za hitro meritev razdalj; naprava za pridobivanje rastlinskih snovi, uporabnih pri strojenju surovih kož; stiskalnica za grozdje in olive na kraju obiranja, da se ogneš težavam s prevozom; mlin na veter, ki deluje neprekinjeno ne glede na jakost in smer vetra; za kraško zemljo prirejen plug; kemijski preparat za preprečevanje kvarnih vplivov vremena na les za ladijske gradnje in aparat za merjenje odpornosti lesa. Ressel je bil torej izreden tehnik, genialen teoretik in izumitelj, kljub temu pa ni v naših krajih nikjer vidno zaslediti njegovega imena. V tržaški okolici so poimenovali številne gozdiče po poznejših izvedencih Kollerju, Contiju, Bazzo-niju in drugih, po njem pa nobenega. Zakaj? Ker svojih idej in izumov, ki so bili za tiste Čase pravzaprav revolucionarni, ni mogel sam prenesti v prakso, a v javnosti in pri oblasteh še ni bila zaživela zavest, kako pomembno je njegovo delo, sicer bi ga bili vsestransko, predvsem finančno podprli. Tako pa so po njem poimenovali samo zakotno uličico (šest hišnih številk!) blizu Ro-sminijevega trga nekje nad Sv. Andrejem, v Pomorskem muzeju pa mu posvetili sobico, kjer naletimo na oljnato sliko z njegovim portretom, na nekaj risb, na modelčke ladijskega vijaka. Pravzaprav je po njegovi smrti (leta 1857 v Ljubljani) skupina Tržačanov zbrala denar, s katerim so mu izdelali spomenik, toda občinski možje ga niso marali... Spomenik sicer stoji, toda pred dunajsko Politehniko. Pac pa so na Slovenskem uvidevnejši: po Resslu bodo poimenovali gozd na Koprskem. __ PRIHODNJI TEDEN V RIMU_____ Vrh o tižaškem gospodarstvu Fontanini vabi tudi predsednika deželne skupščine Degana V soboto sejem Sodobni dom VIDEM - Ob prisotnosti predsednika deželne vlade Pietra Fontaninija bodo v soboto na videmskem sejmišču odprli 40. sejem stanovanjske opreme Sodobni do (Časa modema), na katerem bo sodelovalo nad tisoC razstavljalcev iz Italije in držav Srednje Evrope. Prireditelji pričakujejo, da bodo presegli 150 tisoč obiskov, kolikor so jih zabeležili na lanski izvedbi sejma, ki je med najpomembnejšimi v deželi. V okviru sejma bodo pripravili veC strokovnih posvetov, najavljen je tudi obisk delegacije gospodarstvenikov iz Slovenije, ki se bodo ob tej priložnosti srečali s predstavniki furlanskega gospodarskega sektorja. Na sejmu bodo poseben prostor, ki ga opremlja deželna ustanova za razvoj obrtništva ESA, posvetili šestim laboratorijem ročnega tkanja, ki delujejo v deželi. (R.P.) Tudi huminska ljudska banka v sklopu padovske Antoniane VIDEM - Po Ljudski banki iz Codroipa je padov-ska Banca Antoniana vključila tudi huminsko Ljudsko banko (14 okenc, okoli 400 milijard lir zaupanih srestev, 20 milijard bruto profita). Upravna sveta obeh zavodov sta se dogovorila za združitev, sklep pa bodo morali potrditi delničarji obeh zavodov na izredni skupščini. S pridobitvijo huminske banke bo Antoniana imela v Furlaniji-Julijski krajini skupno 38 okenc (26 v videmski pokrajini, 4 v goriški, 1 v pordenonski in 7 v tržaški). Načrt združitve predvideva vstop predstavnika huminske banke v upravni svet Antoniane, zavoda pa bosta izmenjala delnice (120 delnic Antoniane za 100 delnic huminske banke). Antoniana je prisotna v FJK od leta 1971, ko se je združila s tedanjo Ljudsko banko Julijske Benečije. Višje pristojbine za katastrska potrdila RIM - Davčno ministrstvo bo v kratkem povišalo pristojbine za informacije in izstavljanje potrdil davkoplačevalcem. S 1. januarjem bo, kot piše v zakonu, ki je priložen osnutku finančnega zakona, pristojbine do 50 odstotkov viške. Povišek naj bi bil potreben, pojasnjuje davčno ministrstvo, za kritje stroškov informatizacije uradov, Prav tako bodo s 1. januarjem povišali tudi pristojbine za potrdila katastrskih uradov, višja pa boo tudi tarifa, ki jo bo moral plačati uporabnik, Ce si bo iz katastrslcih listin hotel izpisati podatke o svoji nepremičnini. Solari ne bo zasedena VIDEM - Po srečanju med sindikalnimi predstavniki in vodstvom podjetja je bil vsaj začasno rešen sindikalni spor v tovarni Solari v Vidmu (ki je vodilna firma v načrtovanju in informatizaciji javnih uradov), ki sodo v sklop grupe Fomara. Delavcem bodo izplačali julijske plače in vložili 4 milijarde lir v relansiranje produkcije. Na novinarski konferenci tovarniškega sveta je bil prisoten tudi predsednik deželne komisije za industrijo, ki se je obvezal, da bo s položajem Solarija (podjetje ima veliko naročil, vendar je krepko zadolženo) seznanil predsednik deželne vlade Fontaninija, da bo slednji lahko predoCil problem poremieru Ciam-piju med srečanjem, ki bo prihodnji teden. Novinarji obiskali Fontaninija in Degana TRST - Kriza, ki je zajela nekatere medije množičnega obveščanja v Furlaniji-Julijski krajini, pozornost do krajevnih specifičnosti, vsedržavno srečanje novinark, ki bo v Trstu, vloga jamstvenega odbora, ki naj ščiti mladoletne, so bili v ospredju pogovorov predstavnikov novinarskih organizacij FJK s predsednikom deželne vlade Fontaninijem in predsednikom deželnega sveta Deganom. Iz razgovorov sta izšli dve stični točki: pomen dogovora za zaščito informativnega sektorja, obenem pa nujnost, da se ovrednoti mednarodna vloga Furlanije-Julijske krajine, kot opazovalnice za dogajanje na Vzhodu. Oba problema bosta razčlenjena med okroglo mizo, ki bo prirejena v kratkem v Trstu. Odgriznila nos čokoladnim kipom BENETKE - Čokolada, ki je prekrivala kipe, jo je premamila. Ne da bi pomišljala, je ugriznila v nos umetnine in odgrizla nekaj nosov, preden so jo Čuvaji ustavili. Obiskovalka, 16-letnno Češko dekle, tvega sedaj obtožbo zaradi povzročene škode. Primorski dnevnik Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Fotostavek: ZTT, Trst Tisk: VITA, Videm Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, NIA, Slovenska 54, tel. 061-113121, fax 061-322468 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Prodajno naroCninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772-418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Trst in Gorica: Publiest tel. 040-7796611, fax 040-768697 Italija: podružnice SPI Slovenija: Studio Vista - Ljubljana tel. 061-153244 int. 38, fax 061-224943 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 42 mm) 80.000 LIT, finančni in legalni 120.00 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 850 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19% Cena: 1.300 LIT - 45 SIT Naročnina za Italijo: letna 315.000 LIT Iza Slovenijo: mesečna 1.300 SIT, plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG 4 Petek, 17. septembra 1993 Z T TRŽAŠKI LLOYD / SINDIKATI CGIL, CISL IN UIL OSTRO KRITIČNI DO NAČRTA FINMARE ŠOLSTVO / V DEVINU-NABRE2INI i Nujno je treba preprečiti ukinitev Tržaškega Uoyda Za sindikate velja preveriti možnosti njegove privatizacije Tržaškemu Lloydu se pišejo izredno temni časi, če že ne kar konec. Na obzorju je namreč prodaja Mornariške palače, se pravi njegovega novega sedeža v Trstu, pod vprašajem pa je 407 delovnih mest, 327 od katerih upravnega in 80 mornariškega osebja. Tako vsaj predvideva načrt za redimenzioni-ranje državne mornarice, ki ga je izdelalo vodstvo družbe Finmare. Načrt bi moral biti v kratkem uradno predstavljen deželnim in tržaškim sindikatom, a slednji so z njim dejansko že seznanjeni, tako da so do njega že zavzeli stališče, kajpak izredno kritično. A preden poročamo o njihovih ocenah, poglejmo še nekaj podrobnosti načrta Finmare. Načrt predvideva prodajo 7 od 12 kontejnerskih ladij državne mornarice. Kar zadeva Tržaški Lloyd, prodali naj bi ladji Genova in Trie-ste, ki ju je tržaška plovna družba kupila na Poljskem v pričakovanju, da bi ladjedelnica Fincantieri izdelala nove 3-tisočtonske kontejnerske ladje, Poleg tega naj bi prodali še dve kontejnerski ladji, ki ju tržaški Lloyd uporablja za povezave z Južno Afriko, kakor tudi Nuovo Lloy-diano, ki približno tri leta pluje na redni progi Ali bo Tržaški Lloyd zares prisiljen prodati svoj komaj dograjeni sedež? (foto KROMA) za Avstralijo. Načrt Finmareja bo imel izredno hude posledice prav za redne mednarodne proge. Po njem namreč ne bo več sedanjih treh italijanskih družb, ki delujejo na tem področju, t. j. Tržaškega Lloyda, Italie di Naviga-zione in Interlogistice, kot se imenuje družba, katere je sicer Tržaški Lloyd glavni delničar. Namesto teh treh družb naj bi v okviru Finmare osnovali divizijo za mednarodne povezave, ki pa naj bi imela sedež v Genovi (in ne v Trstu). Tak je načrt. Kot rečeno, so se o njem že negativno izrekla deželna in tržaška sindikalna vodstva CGIL, CISL in UIL. Po njihovi oceni bi z uresničitvijo načrta dejansko izginila italijanska mornarica na področju prevoza zabojnikov prav v trenutku, ko tovrstni promet v Jadranskem morju narašča tudi zaradi vojne na Balkanu. Po- leg tega pa bi uresničitev tega načrta imela zelo negativne posledice tudi za tržaško pristanišče, ki je že tako v hudi krizi. Skratka, načrt je po mnenju CGIL, CISL in UIL v nasprotju z dolgoročnimi gospodarskimi interesi italijanske mornarice in sploh Italije. Deželna in tržaška pokrajinska tajništva CGIL, CISL in UIL negativno ocenjujejo tudi namero, da bi bil sedež divizije mednarodnih pre- vozov Finmare v Genovi in ne v Trstu, tudi spričo že omenjenega dejstva, da promet na Jadranskem morju narašča. To zahtevo nameravajo tudi odločno postaviti na srečanju oziroma na pogajanjih z vodstvom Finmare. Sindikati poleg tega poudarjajo, da bi morali v iskanju rešitev za Tržaški Lloyd do konca preveriti možnosti njegove privatizacije. V tem smislu vabijo vse zainteresirane dejavnike, začenši z vodstvom Finmareja in z deželnim odborom Furlanije-Julijske krajine, naj napnejo vse svoje sile tudi za nadok-nado zamud, zaradi katerih se je tržaška plovna družba zdaj znašla v tako slabih vodah. O Tržaškem Lloydu je bil govor tudi na včerajšnji redni tiskovni konferenci deželnega odbora. Pristojni odbornik Polidori je dejal, da deželne vlada »verjame v operativno bodočnost« družbe, da pa glede tega še čaka na odgovore Friulie, Finmareja in samega Lloyda. Kot »pozitiven signal« pa je Polidori povedal, da je deželni odbor sklenil nameniti 456 milijonov lir Tržaškemu Lloydu za nakup kontejnerjev go-riške družbe HFE (celotni strošek znaša 7,6 milijarde lir. Napoved komisarke: »V sredo spet v šole« Srečanje s predstavniki staršev - Jutri protest »Sole in vrtci v devinsko-na-brežinski občini bodo v sredo spet odprti.« To je izredna komisarka Mattia Neri zagotovila predstavnikom staršev otrok med včerajšnjim srečanjem na občini. Starši so zahtevali srečanje z njo, da bi izvedeli za dejansko stanje v šolskih poslopjih, ki jih je dala komisarka zapreti iz varnostnih razlogov v sredo, na dan, ko bi moral v njih steči pouk, obenem pa tudi, da bi ji iznesli protest nad načinom, kako se je vsa delikatna zadeva kar čez noč nepričakovano zapletla. Izredna komisarka je staršem dobesedno napovedala, da »ima namen v sredo odpreti vse vrtce in šole, morda pa bo katero od šol mogoče odpreti že v ponedeljek.« Takoj zatem pa je pojasnila, da je stanje v nekaterih šolah »problematično«. Pri tem je omenila poslopje osnovne šole v Devinu, v katerem so dve učilnici in telovadnica neuporabni, a ji je Krajevna zdravstvena enota zagotovila, da bo 5 učilnic v spodnjih in prav toliko učilnic v zgornjih prostorih na razpolago za začetek šolskih dejavnosti. »Problematično« je stanje v poslopju italijanske osnovne šole v Se-sljanu, kjer so poleg električne začeli preurejati tudi toplotno napeljavo. Dela na tej šoli ne bodo prav kmalu končana, zato je vprašljivo, ali bo mogoče v sredo odpreti tudi to šolsko poslopje. Na srečanju je komisarka tudi omenila, da dveh razredov slovenske šole v Sliv-nem ne bo mogoče preseliti v šolsko poslopje v Sempolaju. Komisarka je v dolgem uvo- du večkrat ponovila, da »ni nič kriva za sedanje stanje«, ker je pač morala storiti vse, kar je potrebno, da se otrokom zagotovi varnost v šolskih poslopjih. Napovedala je, da bo še istega dne obiskala šolska poslopja, in preverila, kako potekajo preurejevalna dela na električnih napeljavah. V ponedeljek naj bi opravila dodatni pregled, vse to, da bi dela cim-prej dokončali. Predstavniki staršev so komisarki očitali, da jih ni pravočasno seznanila o zaprtju, in so zahtevali, naj odslej posveti večjo pozornost obveščanju. Četudi bi nekatere šole odprli »že« v ponedeljek, kako bodo izvedeli, da so jih sploh odprli?, je bilo eno od vprašanj, ki so jih ji zastavili. Nekateri starši so tudi podvomili o ko-misarkini dejanski pripravi o razvejanosti in strukturiranosti šolske mreže v občini: ko so jo seznanili, da delujejo na teritoriju poleg državnih tudi občinski otroški vrtci, jih je debelo pogledala... Kljub temu so se starši izrekli za sodelovanje z upravo, da se žgoče vprašanje čimprej reši. Predstavniki staršev se bodo danes podali na tržaško šolsko skrbništvo, kjer bodo šolskega skrbnika obvestili o nastalem položaju, hoteli pa bodo izvedeti, kaj bo s sedmimi dnevi pouka, ki jih bodo njihovi otroci »izgubili«. Včeraj so se medtem na šolah sestali zavodski sveti in drugi šolski organi, ki so vsi ožigosali zaprtje in zahtevali čimprejšnje odprtje šolskih poslopij. Jutri ob 10.30 se bodo starši in otroci zbrali pred županstvom, da bi javno protestirali zoper zakasneli začetek pouka, za ponedeljek (ob 17.30) pa je potrjena nova skupščina staršev prizadetih otrok. Včeraj smo se želeli pogovoriti z izredno komisarko Mattio Neri, da bi slišali tudi njeno plat zvona o vsej zadevi. Po šti-riurnem čakanju pred vrati njenega urada je imela komisarka le minuto časa: izkoristila jo je, da je povedala, »da ni nič kriva,« »da nima skritih namenov,« »da ne išče slave,« in »da dela le v korist otrok.« Zagotovila je, da bo v torek iztaknila čas za daljši pogovor. Obljuba dela dolg. Videli (in slišali) bomo... (M.K.) Na sliki: vrata nižje srednje šole Igo Gruden v Nabrežini so bila tudi včeraj zaprta, na vratih pa je komisarkin ukrep opozarjal na zaprtje (foto Fer-rari/KROMA) NOVICE Dolina: Začetek del za metanizacijo Pulj in Loga Uprava občine Dolina sporoča, da se bodo v ponedeljek, 20. septembra, začela dela za metanizuacijo Pulj in Loga. V tej fazi bo postavljena cev le po glavni cesti. Stranske ceste in ulice bodo metanizi-rane kasneje. Javno srečanje DSL o podjetjih v krizi Stranka demokratične levice prireja danes z začetkom ob 15.30 v dvorani Casnikarskga krožka na Korzu Italia 13 v Trstu srečanje s sindikati, tovarniškimi sveti in delavci na temo: »Skedenjska železarna, Tovarna velikih motorjev in Arzenal sv. Marka: pobude DSL v odnosih do vlade in do Evropskega parlamenta«. Na srečanju bodo govorih evropski poslanec Roberto Speciale, ki je v Evropskem parlamentu poročevalec za probleme ladjedelništva in železartva, evropski poslanec Giorgio Rossetti, odgovoren pri tržaški DSL za gospodarske in zaposlitvene probleme Roberto Treu in tajnik temeljne organizacije tržaške DSL za industrijo Gianni Menegazzi. Srečanju bo predsedoval tržaški pokrajinski tajnik DSL Stelio Spadaro. Javno srečanje SKP o vsedržavni manifestaciji tovarniških svetov Danes bo z začetkom ob 17.30 na tržaškem sedežu DSL v Ul. Tarabocchia 3 javna skupščina, na kateri bo član strankinega pokrajinskega vodstva predstavil enotno platformo, ki jo je gibanje tovarniških svetov pripravilo za vsedržavno manifestacijo 25. septembra v Rimu. Kako najbolje uporabljati medicinsko opremo V konferenčni dvorani Centra za znanstvene in tehnološke reaziskave pri Padričah se je včeraj pričel dvodnevni posvet na temo »Razvoj, nastavljanje in vzdrževanje zdravniških naprav«. Posvet prireja Oddelek za klinično inženirstvo Mednarodne zveze za medicinsko in biološko inženirstvo v sodelovanju z vrsto italijanskih vsedržavnih in krajevnih strokovnih organizacij. Na posvetu nameravajo pretresti problematiko zdravniških naprav z najrazličnejših vidikov, in to s pomočjo izvedencev svetovnega ugleda. Znano je, kako hitro napreduje medicinska tehnologija, pa tudi, kako draga je medicinska oprema. Prav zato se postavlja vprašanje, kako izbirati med mnoštvom naprav, ki jih ponuja tržišče, pa tudi, kako potem te naprave čim bolje izkoriščati in vzdrževati. In na to vprašanje skuša odgovarjati medicinsko inženirstvo, ki pravzaprav predstavlja kot organizirana stvarnost novost. Za natančnejše razumevanje važnosti te problematike, naj omeniho, da italijanske javne bolnišnice razpolagajo z opremo v vrednosti kakih 10 tisoč milijard hr, s problemom njenega upravljanja pa se bavi redko kdo. NOVOSTI / VČERAJ PREDSTAVITEV Računi ACEGA odslej veliko bolj pregledni Branje števcev bodo opravljali bolj pogosto Tisti, ki so se hudovali, češ da računi ACEGA za porabo vode, elektrike in plina ne omogočajo jasnega vpogleda nad posameznimi postavkami, bodo odslej verjetno zadovoljni. V kratkem, že konec tega meseca, bo namreč ACEGA začel deliti veliko bolj popolne in pregledne račune. Vendar ni vse zlato, kar se sveti: marsikomu bo namreč prav ta natančen pregled skalil prvotno zadoščenje, saj bo lahko ugotovil, da dejansko polovico zneska sestavljajo razne dajatve in da mora plačevati davek na davek, saj se na vodni, plinski in električni števec kot pijavke »priključijo« tudi država, Občina in Pokrajina. A to je drugo, splošno vprašanje že neznosnega davčnega pritiska. Novosti je včeraj orisal predsednik ACEGA Sergio Corvi, ki je med drugim poudaril, da se tudi v njihovem podjetju odraža kriza, ki pesti državo, kar se pozna na prometu, na večji težavi pri inkasu (prihaja do zamud pri plačevanju), itd. Same novosti pa se nanašajo na posamezne postavke (poraba plina, vode, elektrike), ki so analitično razčlenjene, pri čemer so navedene cene, najemnine, razni dodatki in davki ter skupni znesek. Na koncu je še obračun posameznih zneskov, davek IVA in pa končni skupni račun. Poleg tega je naveden datum naslednjega branja števcev. Na računu bodo nadalje morebitna sporočila porabnikom (npr. vladni ukrepi o spremembah tarif in TRAJAL BO VSO ZIMO Popis onesnaževanih virov v tržaški pokrajini Tržaška pokrajinska uprava obvešča, da je stekel popis onesnaževal-nih virov na Tržaškem. Popis je uprava poverila dražbi TEI Ingegneria deli’ Ambiente iz Milana, odvijal pa se bo skozi vso zimo. Pri projektu sodelujejo javne uprave, strokovna združenja ter številna industrijska in obrtna podjetja, njegov glavni cilj pa je osnovanje podatkovne banke o izločanju strupenih snovi v atmosfero na Tržaškem. Poudariti velja, da ima popis izključno spoznavno funkcijo, tako da se nihče ne sme bati njegovih posle- dic. Družba TEI je oziroma bo vsak čas nastavila merilne naprave na strateških točkah pokrajine, ki bodo delovale več časa, tako da bi omogočile res natančno poznavanje razsežnosti zračnega osnaževanja v tržaški pokrajini. To bo seveda bistvenega pomena tudi za določitev primernih ukrepov za omejitev onsnaževanja. Ob začetku tega pomembnega popisa se pokrajinska uprava zahvaljuje vsem, ki so se za projekt zavzeli, predvsem pa poziva vse zainteresirane, naj nudijo svoje sodelovanje za njegovo uspešno izvedbo. davkov ter druge koristne informacije, opozorila, itd.). Za boljše kritje teritorija bodo prihodnji mesec odprli nov urad na Opčinah, poleg tega bodo polagoma prešli na bolj pogosto branje števcev: sedaj jih dejansko berejo enkrat na leto (račune pa pošiljajo vsaka dva meseca), z letom 1994/95 pa jih bodo brali vsake štiri mesece (računi bodo še naprej prihajali vsaka dva meseca), kar je seveda zahtevalo rešitev nekaterih sindikalnih vprašanj. Račune bodo odslej pošiljali v kuverti (za kar ne bo treba nobenega doplačila). Na hrtni strani računa so še drugi koristni napotki in je navedeno, kje lahko račun poravnamo (na pošti ali na nekaterih bankah). PROTI FINANČNEMU ZAKONU V torek protest tržaških upokojencev Tržaški upokojenci bodo javno izrazili svoj protest proti Ciampije-vi vladi in njenemu finančnemu zakonu s sindikalnim shodom, ki bo v torek, 21. septembra. Udeleženci protesta se bodo zbrali ob 9.30 na Trgu Garibaldi, od koder bodo šli v sprevodu po Ul. Carducci, Trgu Goldoni in Korzu do Borznega trga, kjer bo ob 11. uri zborovanje. Razloge protesta so sindikati upokojencev SPI-CGEL, FNP-CISL in UILP-UIL utemeljili v tiskovni noti po njihovem včerajšnjem srečanju, na katerem so se zelo kritično izrekli o finančnem zakonu. Vlada se namreč po njihovem mnenju spet po- služuje divjega rezanja, ki krši osnovne pravice ostarelih. Ciampijeva vlada, je tiskovni noti, ne spoštuje obvez, ki jih je prejela do dindikatov, ker ni prilagodila pokojnin dejanski inflaciji, niti ni izplačala zadnje tranše iz zakona, ki je vsaj delno omogočal upokojencem, da so vsaj delno nadoknadili krčenje kupne moči pokojnin. Se posebno nevzdržno pa je dejstvo, da bo moralo pet milijonov upokojencev plačevati dražje tickete za zdravstvo, se pravi za sektor, v katerem je vladala korupcija. Tržaška manifestacija upokocev bo tudi nekakšen uvod v vsedržavni protestni shod, ki bo v Rimu 9. oktobra. ŠOLSTVO / DEVIN-NABRE2INA »Šole je obiskal celo Charles!« Protesti krajevnih sekcij SSk in PSI in profesorjev šole de Marchesetti Protesti zaradi zaprtja šolskih poslopij v devin-sko-nabrežinski občini se iz dneva v dan množijo. Po sredinem protestnem sporočilu krajevne sekcije DSL, v katerem so med drugim zastavljena vprašanja o zapoznelem pleskanju šolskih prostorov in o položaju na italijanski osnovni šoli na Proseku, ki spada pod se-sljansko didaktično ravnateljstvo, deluje pa v tržaški občini, sta včeraj iznesla svoja protesta krajevni sekciji SSk in PSI, tiskovno sporočilo pa je upraviteljem in šolskim oblastem poslal tudi profesorski zbor italijanske nižje srednje šole v Nabrežini Carlo de Marchesetti. Slovenska skupnost ocenjuje ukrep, predv- POBUDA OBČINSKE UPRAVE TUDI LETOS NALETELA NA DOBER ODZIV Repentabrske upokojenke v Bibioneju Dvotedenski »jubilejni« oddih v prijetnem vzdušju Minilo je že enajst let, odkar je repentabr-ska občinska uprava začela posvečati posebno pozornost starejšemu segmentu populacije. S sredstvi z lastnega proračuna izvaja program socialnih posegov in najbolj cenjenja pobuda ji je vsekakor poletno letovanje. Z izjemo lanskega leta so bili re-pentabrski upokojenci vselej "zvesti” znanemu obmorskemu letovišču Bibione, kjer je Hotel Playa postal njihova logistična postojanka. V preteklih dneh se je z dvotedenskega oddiha vrnilo domov 18 upokojencev, večinoma žensk, ki so polne lepih vtisov in prijetnih doživetij. »Na dostojen način smo proslavile desetletnico naše prisotnosti v Bibioneju,« nam je pripovedovala spremljevalka in koordinatorka repentabrske skupine Zofka Baiss. »Naročile smo veliko torto in se pošteno posladkale, kot se za tak okrogli jubilej spodobi.« Letovanje je poteka- lo v najlepšem redu, hrana je bila dobra, družba pa prijetna. Le vreme je v zadnjih dneh nekoliko ponagajalo, medtem ko je bil prvi teden kot nalašč za kopanje in za daljše in krajše sprehode po mestu. »Tudi v slabem vremenu smo se znašle: ene so brale, druge klepetale ali igrale na karte, tudi za pletenje je bilo dovolj časa. Vzdušje je bilo dobro, čeprav po desetih letih se vedno bolj utira tesnoben občutek, da leta pač tečejo... Morda je bilo občutiti odsotnost nekaterih mlajših vaščank, ki so se raje odločile za zdravilišče v Dobrni. Vsekakor je bilo boljše kot lani v Riminiju, ki je preveč oddaljen, vožnja postane mučna, zaradi razdalje pa ni bilo obiskov.« Vsekakor je ta pobuda repentabrske občine v celoti dosegla svoj namen. »To vsakoletno letovanje je zelo pozitivno in hvalevredno, kar naj traja tako naprej!«, se je smeje poslovila gospa Baiss. (B) sem pa način kako je bil izpeljan, za »napad na dosedanje upravljanje občine, ki diskreditira dejansko stanje šol«' »Sole v občini so v resnici v več kot dostojnem stanju, če lahko iz leta v leto gostijo šolarje iz Gradca, Borovelj in od drugod, če so jih doslej lahko obiskale različne delegacije evropske skupnosti in celo angleški prestolonaslednik Charles,« piše v sporočilu SSk. Dejstvo, da je komisarka zaprla vse šole brez izjeme, tudi tiste koma) prenovljene, potrjuje po mnenju SSk »sum, da ukrepa ni narekovala skrb za varnost otrok, ampak, da so razlogi bolj politične narave.« Ssk obsoja tako brezobzirno in lahkomiselno ravnanje s šolsko populacijo iu zahteva, da se čimprej odkrijejo odgovornosti. PSI izraža veliko zaskrbljenost nad nastalo situacijo. Socialisti se pri tem sprašujejo, »ali odgovarja resnici vest, da je komisarka pred sprejetjem tega sklepa vprašala za mnenje šolskega skrbnika. Ce je odgovor pozitiven, želijo izvedeti, kaj je o tem vprašanju menilo skrbništvo. »Prepričani smo,« meni PSI. »da se je komisarka ravnala po zakonih, čeprav si nekateri občani upravičeno zastavljajo vprašanje, ali se za njenimi sklepi ne skrivajo tudi politični pritiski.« Podoben sum (o političnih igricah, ki presegajo potrebe šole ij1 družin) izhaja tudi iz tiskovnega sporočila profesorskega zbora šole de Marchesetti. TRST Petek, 17. septembra 1993 ZARADI POPLAVE / V UL. PETRONIO Skoda v prostorih NŠK veliko večja od prvih ocen Daniel Bizjak 2e na vhodnih stopnicah v prostore Narodne in študijske knjižnice v h Petronio sprejme obiskovalca rezek vonj Po vlagi. Vse mize so prekrite z rokopisi, knjigami, raznimi predmeti, fotografijami, uslužbenci zbirajo, pregledujejo, pospravljajo gradivo. »Potrebno bo nekaj mesecev, da knjižnico znova uredimo,« je povedal njen ravnatelj Milan ‘ ahor, »v naslednjih desetih dneh bomo opraviti najnujnejše posege, nakar se bo pričela faza sušenja knjig, dokumentov periodike. Jasno pa je, da vse le ne bo tako, kot J6 bilo pred poplavo.« r V neurju, ki je v noči na 4. september zajelo ..st, so se odtočni kanali zapolnili in tako je iz odvodnih cevi kanalizacije, ki je iz celotne stavbe, v kateri je tudi Kulturni dom, speljana ravno pod kletnimi prostori Narodne in študijske knjižnice, udarila voda, tu je spodnje, skladiščne prostore naplavila s peskom, zemljo, veliko umazanije. Segla je celo 25 centimetrov visoko do prvih polic v dveh skladiščih in zalila spodnji del kovinskih omar ter pri tem pokvarila veliko dragocenega Takšni so v teh dneh videti prostori Odseka za zgodovino pri NŠK v Ul. Petronio (foto Ferrari/KROMA) materiala. Izkazalo se je, da je škoda dosti večja od tiste, ki so jo sprva ocenili: »Skoda je namreč dvojna, tista, ki jo je utrpelo gradivo, in ona, ki jo ima knjižnica neposredno, saj mora iz svojih itak skromnih fondov kriti stroške za restavracijo knjig, tiska, starih glasbil, narodnih noš. Poleg tega smo morali kupiti napravo za sušenje, s katero bomo sanirali prostore, saj so zidovi in tla prepojeni z vlago in prav "cvetijo”,« je povedal Pahor. V prostorih v Ul. Petronio sta dve skladišči ter sedež odseka za zgodovino (NSK ima še prostore v Ul. sv. Frančiška, kjer je glavno skladišče z ogromno večino knjižnega fonda, tretji sedež pa je v Gorici, kjer je knjižnica Damirja Fejgla). V prvi fazi so morali pro- store počistiti, nakar so vse gradivo dvignili. Strokovnjaki arhiva Slovenije kot tudi specializiranega laboratorija iz Milana, do katerih so se obrnili, so jim svetovali, naj se poslužijo zmrzo-valnih skrinj, v katere naj pospravijo vse, kar je bilo globoko premočeno, in tako uničijo plesen in razne mikroorganizme. Odzvali so se tako društva kot posamezniki, tako da imajo teh skrinj sedaj dovolj. Sledila bo faza, v kateri bodo vse gradivo pregledali in posušili. »Sušimo ga tako v naših prostorih kot v raznih društvih in pri zasebnikih v Trstu in okolici,« je pojasnil Pahor, »upamo, da škoda ne bo nepopravljiva. Imamo na primer zbirko ljudskih harmonik, nekatere je voda dosegla. Prihodnji teden bo prišla izve- denka iz Milana, ki nam bo svetovala primeren postopek. Isto velja za nekatere ljudske noše s Tržaškega.« Na srečo pa niso bili prizadeti rokopisi: »Zapuščin nikoli ne hranimo v kletnih prostorih,« je dejal Pahor, »temveč v posebnih omarah v prvem nadstropju.« Seveda morajo misliti, da se taki primeri ne ponovijo: »Na prvih dveh policah ne bomo več puščali gradiva, tam bo samo odlagališče, poleg tega bomo opremo v delovni sobi dvignili na lesene podstavke, tako da morebitni vdor vode ne bo dosegel omar,« je še pojasnil Pahor Kot smo dejali, bo torej precej denarja šlo za napravo za sušenje kot tudi za restavracijo gradiva in vsega, kar je bilo pač izpostavljeno vlagi. Gre namreč za dragocena pričevanja o naši preteklosti, za kulturno dediščino, ki je ne moremo in smemo izgubiti. Prav zato se Narodna in študijska knjižnica obrača na našo javnost v upanju, da bo priskočila na pomoč. .Iskreno se zahvaljuje vsem, ki so že pomagali, obenem pa prosi tiste, ki jo želijo podpreti, da nakažejo svoj denarni prispevek na njen tekoči račun 857/74 pri Tržaški redit-ni banki. DREVI OB 18. URI Večer v Sežani ob 60-letnici Rafka Dolharja Slovenski kulturni in Politični delavec Rafko Dolhar je pred kratkim siavil 60-letnico. Da bi jubilej primerno počastila. je Kosovelova knjižnica v Sežani sklenila, da mu posveti kulturni veCer, ki bo danes ob 18. on v njenih prostorih. Dr. Rafka Dolharja, ki je sicer po rodu iz Kanalske doline, tržaški Slovenci dobro poznajo po njegovem javnem in kulturnem delu (bil je tudi občinski svetovalec v Trstu kot predstavnik SSk), nazadnje tudi kot predsednika Slovenskega stalnega gledališča. Do-bro pa ga poznajo tudi obiskovalci sežanske knjižnice, predvsem po njegovih knjigah kot so : Prgišče Krasa, Moji kraški sprehodi, Pot v P anine, Človek in cesta, Romanje v Julijce, dnevniški zapiski iz političnega življenja pa so zbrani v knjigi Na naši koži. O vsestranskem delu r- Rafka Dolharja bo v knjižnici govoril dr. Jože Pirjevec. Ob tej priložnosti bo v knjižnici tudi otvoritev slikarske razstave Roka elenka, ki ga je knjižnica doslej predstavljala svojim obiskovalcem le z domiselnimi keramičnimi izdelki. Umetnika bo Predstavila umetnostna zgodovinarka Nina Pirnat. V kulturnem večeru bo sodeloval tudi igralec slovenskega stalnega gledališča iz Trsta Vladimir Jurc. Kdor bo želel, si bo ahko kupil tudi kakšno knjigo dr. Rafka Dolharja. . Razstava bo v knjižni- in wnu 0gled do 10-oktobra. Rafko Dolhar PETJE / NOVA SEZONA Zh Tržaški oktet bo šel na obisk v Argentino 18-dnevna turneja pri slovenskih izseljencih Tržaški oktet je po poletnem premoru ponovno na delu. Seveda je zdaj vsa njegova pozornost namenjena skorajšnjemu odhodu na 18-dnevno turnejo v Argentino, kjer bo gost organizacije »Zedinjena Slovenija« slovenskih izseljencev, ki živijo pretežno v Buenos Airesu, so pa raztreseni tudi po drugih večjih mestih kot so Mendoza, Barilloche in druga. Pred odhodom na turnejo pa čakata Oktet vsaj še dve obveznosti. Prva bo na vrsti že v nedeljo, ko bo priredil koncert v slikoviti visokokar-nijski vasici Sauris di Sopra, kjer živijo tu- di številni karnijski Nemci. V Saurisu bo oktet gost tamkajšnje občinske uprave in župana Adriana Pe-trisa, ki bo oktetu tudi priredil družabno srečanje. Koncert v idilični cerkvici visoko nad gorsko gozdnato pokrajino s sinjo gladino sauri-skega jezera nekoliko nižje, bo ob 11.30. Koncertni spored bo obsegal pretežno pesmi z ljudsko motiviko, tako slovenske kot italijanske in drugih narodov. Naslednja obveznost pa čaka Tržaški oktet v soboto, 25. t.m., in sicer sodelovanje na proslavi 300-letnice Valvasorjeve smrti v gradu Bogenšperk pri Litiji. Na koncertu bo sodelovalo šest oktetov, med katerimi poleg domačega in tržaškega tudi Ljubljanski oktet. Tržaški oktet je v gradu Bogenšperk že nastopil na prvem srečanju slovenskih oktetov v lanskem letu in njegov prepričljiv nastop je organizatorje spodbudil, da so ga povabili tudi za to priložnost. In potem bodo seveda tja do odhoda v Argentino, 9. oktobra, vse priprave namenjene izključno temu gostovanju na južnoameriško celino k slovenskim rojakom daleč od stare domovine. j.k. V Trstu evropski miting o zdravljenju luskavice Tristo dermatologov iz vseh držav Evrope ter iz ZDA in Japonske se v Trstu udeležuje Četrtega evropskega mitinga o luskavici (psoria-sis). Gre za sicer manj razširjeno kožno bolezen (prizadene samo en odstotek prebivalstva), lahko pa je v nekaterih primerih dokaj nevarna. Skoraj gotovo gre za dedno bolezen, ki poleg koze lahko prizadene tudi sklepe, in ki ni nalezljiva. Kot je v uvodu na mitingu povedal prof. Carmelo Scarpa, ravnatelj tržaške dermatološke klinike, bo znanstveno srečanje skušalo na osnovi izkušenj udeležencev ugotoviti, katere so najbolj učinkovite metode zdravljenja te bolezni. TR2ASKA KNJIGARNA obvešča, da bo odprta v ponedeljek, 20. septembra 1993 SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE Krstna uprizoritev Milan Kleč VSEGA JE KRIVA MARJANA DERŽAJ Režija: DUŠAN MLAKAR Danes, ob 20.30 v gledališču "F. Prešeren" v Boljuncu KINO ARISTON - 17.30, 20.00, 22.15 »II fuggitivo«, r. An-drew Davis, i. Harrison Ford. EXCELSIOR - 15.30, 17.45, 20.00, 22.15 »Juras-sic Park« r. Števen Spielberg. EXCELSIOR AZZURRA -16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Boxing Helena«, r. Jenni-fer Lynch, i. Julian Sands, Sherilyn Fenn. Prepovedan mladini pod 14. letom. NAZIONALE 1 - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Made in America«, i. VVoopi Goldberg, Ted Danson. NAZIONALE 2 - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Tina -la vera storia di Tina Turner«. NAZIONALE 3 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Benny e Joon«, i. Johnny Depp, Mary S. Masterson. NAZIONALE 4 - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Stalingrad«, i. Dominique Horwitz, Jochen Nikel. GRATTACIELO - 15.30, 17.45, 20.00, 22.15 »Juras-sic Park«, r. Števen Spielberg. MIGNON - 17.00 - 22.15 »I racconti della camera rossa«, prepovedan mladini pod 18. letom. EDEN - 15.30 - 22.00 »Bella, porca praticamente insaziabile«, porn., prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 17.00, 18.40, 20.20, 22.00 »Hot shots 2«, r. Jim Abrahams, i. Charlie Sheen, Valeria Golino. ALCIONE - 20.00, 22.00 »L'uItimo dei Mohicani«, i. Daniel Day-Lewis, Madelei-ne Stovve. LUMIERE - 18.00, 20.00, 22.15 »Lezioni di piano«, r. Jane Campion, i. Holly Hunter, Harvey Keitel. Zadnji dan. RADIO - 15.30 - 21.30 »La parte erotica di una calda moglie«, porn., prepovedan mladini pod 18. letom. VCERAJ-DANES Danes, PETEK, 17. septembra 1993 LAMBERT Sonce vzide ob 6.46 in zatone ob 19.13 - Dolžina dneva 12.27 - Luna vzide ob 8.27 in zatone ob 19.33. Jutri, SOBOTA, 18. septembra 1993 IRENA VREME VČERAJ: temperatura zraka 21,8 stopinje, zraCni tlak 1009,2 mb raste, veter 12 km na uro sever-nik, vlaga 72-odstotna, nebo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 21,9 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Lucrezia Lanotte, Dora Greta Maffez-zoli, Francesca Genzo, An-dros Vatta, Igor Zeriali, Ni-cola Cergol, Erik Čari. ZA NASI.OVNO STRAN REVIJE Tudi fotografski natečaj mesečnika »Mladika« Poleg literarnega natečaja, o katerem smo v Primorskem dnevniku že poročali, razpisuje revija Mladika tudi fotografski natečaj, katerega pravilnik je naslednji: Uredniški odbor MLADIKE razpisuje natečaj za fotografije za naslovno stran revije. Tematika ni obvezna, vendar naj ustreza značaju revije (narava, okolje, letni časi, etnografija, naši spomeniki, naši prazniki). Nagradni sklad predvideva: 200.000 lir nagrade za prvo mesto, 100.000 lir nagrade za drugo mesto in več odkupnih nagrad po 50.000 lir. Oblika izdelka naj po možnosti odgovarja prostoru, ki je odmerjen sliki na naslovni strani MLADIKE. Izdelke (največ tri za vsakega udeleženca) naj prijavljene! pošljejo na naslov: MLADIKA, »Fotografski natečaj 1993«, ulica Donizetti, 3 - 34133 TRST-TRIESTE, najkasneje do 31. decembra 1993. GLASBA / V ORGANIZACIJI ZDRUŽENJA PROMUSICA Trobente na Glasbenem septembru Koncert ansambla Tergeste Trumpet Consort z organistom Macrijem Ansambel Tergeste Trumpet Consort, s katerim je sodeloval organist katedrale Sv. Justa Mauro Macri, je ponudil tržaškemu občinstvu drugi koncert iz niza večerov Settembre musicale, v organizaciji Združenja Promusica. Skupina trobent, ki sicer prilagaja svojo sestavo izvajanemu repertoarju, se je na ponedeljkovem koncertu predstavila kot kvartet trobent. Spored se je zaCel s To-rellijevo tr o delno Simfonijo v priredbi originalne verzije za 2 trobenti, 2 oboi, godala in continuo in nato s Sonato XXI Giovannija Gabriel-lija. Organist je po tem ponudil dobro izvedbo Osme Tocca-te iz Prvega zvezka za orgle solo Girola-ma Frescobaldija. Transkripcija moteta Providebam Domi-num Orlanda di Las-sa nas je približala mističnemu navdihu skladbe. Pachelbelo-va Ciaccona v F molu za orgle solo pa je nakazala tehnične in izvajalske zmogljivo- sti organista. Prvi del je zaključil Canone istega avtorja, ki pa je bil najšibkejša točka koncerta zaradi ritmičnih neskladij med samimi trobentami. Drugi del veCera se je pričel s trodelno Suite de Symphonies Jeana-Josepha Mou-reta, v kateri je skupna ritmična pulza-cija omogočila zelo uspešno izvedbo. Organist Macri je bil zopet solist v Offertoire sur les Grand Jeux iz Messe pour les Pa-roisses Francoisa Couperina za orgle solo. Spored sta dopolnila dva Bachova Korala in pa Preludij in fuga v G duru BWV 550 istega avtorja za orgle, v kateri se je organist zelo dobro odrezal. Koncert pa se je zaključil s priredbo Haendlove Sonate St. 2, v kateri pa je intonacija trobent občasno pešala. Nasplošno je bil koncert na dobrem nivoju, Čeprav je bila izbira nekaterih skladb preveč podrejena okusu publike. Luisa Antoni UMRLA STA: 74-letni Davide Zol in 55-letna An-namaria Caucci. LEKARNE Od ponedeljka, 13. do nedelje, 19. septembra 1993 Normalen urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30. Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Ul. Ginnastica 44 (tel. 764943), Ul. Commerciale 21 (tel. 421121). OPČINE - Trg Monte Re 3 (tel. 213718) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Ul. Ginnastica 44, Ul. Commerciale 21, Trg Sv. )akoba 1. OPČINE - Trg Monte Re 3 (tel. 213718) - samo po telefonu za najnujnejše pri- er6NOCNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Sv. Jakoba 1 (tel. 727057). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TELEVI-TA Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba NoCna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. Si PRIREDITVE 6. RAZSTAVA - SEJEM ZNAČILNIH KMETIJSKIH PRIDELKOV KRASA bo v GroCani jutri in v nedeljo,19. septembra. Oba dneva bo tudi odprta meja. Vabljeni! OBVESTILA SKLAD MITJA CUK obvešča, da je vsak torek na razpolago svetovalnica za vzgojo in razvoj. Informacije tel. 212289. SKLAD MITJA CUK obvešča, da bo od 15. septembra dalje vsako sredo od 8.30 do 12.30 (Narodna ul. 126 - tel. 212289) na razpolago šivilja za katerakoli po-ravila. SKLAD MITJA CUK obvešča, da se je začel popoldanski dopolnilni pouk in individualne lekcije za šolsko leto 1993/94. Informacije'po tel. 212289 med 10. in 12. uro od ponedeljka do petka. SKLAD MITJA CUK prireja krožke angleškega jezika za osnovnošolce, srednješolce in višješolce. Informacije: tel. 212289 vsak dan od ponedeljka do peteka med 10. in 12. uro. OBČINA DOLINA - ZALOŽBA LIPA KOPER bosta predstavila v petek, 24. t.m., ob 18. uri na županstvu v Dolini novi knjigi domačih ustvarjalcev: Marij Cuk »Sledovi v pesku« in Boris Pangerc »Bližanje«. Knjigi bo predstavil prof. dr. France Bernik; sodeluje trobilna skupina Ricmanj-ske godbe. Vabljeni. IZLETI ZVEZA UPOKOJENCEV SPI CGIL iz Skednja prireja v nedeljo, 26. t. m. izlet v Avstrijo in sicer v Celovec in z ogledom Minimundu-sa. Cena izleta je 60.000 lir, v njej je vključen prevoz z avtobusom, kosilo in vstopnina v Minimundus. Za vpisnino lahko zainteresirani tel. v večernih urah na št. 814183 - Bianka Furlan Kneipp. Vabljeni! KD KRAŠKI DOM organizira v nedeljo, 3. oktobra enodnevni izlet na Tolminsko z ogledom muzeja Soške fronte. Podrobnejše informacije lahko dobite pri Vesni Guštin, tel. št. 327124. SPDT prireja v nedeljo, 19. t. m. izlet na Zuc dal Bor. Odhod ob 6. uri izpred prosvetnega doma Tabor na Opčinah. Vodi Stojan Bolčina (tel. 213701). ŠOLSKE VESTI GODBENO DRUŠTVO NABREŽINA prireja tudi letos glasbeno šolo s tečaji teorije, solfeggia in raznih glasbil za vse, ki bi radi stopili v godbo. Informacije in vpisovanja na sedežu društva na trgu v Nabrežini danes, od 18. do 19.30 in vsak ponedeljek in Četrtek od 20.30 dalje. ZGONISKA OBČINSKA UPRAVA sporoča, da bo prevoz šoloobveznih otrok okrnjen predvidoma do konca meseca. Prevoz bo zagotovlejn za vrtec in za povratek iz vseh sol, medtem ko bo odpadel prevoz : 1) v nižjo srednjo šolo Prosek za vasi Repnic, Brišciki, Proseška postaja; 2) v osnovne šole za vasi Gabrovec, Bajta, Samatorca, Salez in Koludrovca. 0 ČESTITKE Danes na Briscih praznuje SARA drugi rojstni dan. Obilo sreče, veselja, zadovoljstva in koš poljubčkov ji pošilja mama, tata, sestra Milena, nona Vera, teta Sonja in stric Fa-bio. MALI OGLASI OSMICO je odprl Alojz Kante - Praprot 18. OSMICO ima Jožko Colja - Samatorca 21. V DOBERDOBU je spet odprt agriturizem pri Cirili. Vljudno vabljeni! OSMICO ima odprto Jurij Stubelj v Sempolaju. OSMICO ima Zvonko Ostrouška v Zagradcu št. 1. KVALITETNO GROZDJE Črno in belo prodajam v Mackoljah. Tel. 231859. PRODAM knjige za 1. in 2. razred znanstvenega liceja. Tel. 228658. PRODAM knjige za vse razrede srednje šole J. Gruden. Tel. 220402. RESNA, profesionalna inštruktorica plavanja s 6-letno izkušnjo nudi individualne in skupinske leckije plavanja. Tel. št. 425220. 50-LETNA gospa nudi pomoč v družini od ponedeljka do Četrtka zvečer od 18. t. m. dalje, po dogovoru. Tel. št. (003851) 271002. NA PROSEKU išCem veščo gospo iz bližnje okolice za CišCenje hiše in varstvo otroka enkrat tedensko. Tel. 251094. PRODAM klavir za začetnike. Telefon 228642 v popoldanskih urah. ISCEM DIATONIČNO HARMONIKO akordacija do-fa-si-b-mol (c-f-b). Telefon (0481)81113(urad) ali (0481)419952(dom). Semolič. RIBOGOJNICA AGRorrncA glinscica iz Boljunca nudi kanadske losose vsak petek in soboto od 8.30 do 12.30. Tel. 228297. PRODAM stanovanje privatniku v Boljuncu (prosto spomladi). Tel. 228579. Na Fernecah prodam hišo z vrtom. Telefonirati v jutranjih urah na št. 826084. PRISPEVKI V spomin na drago teto Ivanko darujejo nečaki 150.000 lir za SK Kras, 150.000 lir za KD RdeCa zvezda in 150.000 lir za MPZ RdeCa zvezda. Ob prvi obletnici smrti drage žene Ličke Legiša daruje mož Stanko (Prečnik) 30.000 lir za SKD Vigred. V počastitev spomina tov. Marjana Žerjula darujeta Lidija in Miro Žerjal 20.000 lir za glasilo Iskra. V isti namen darujeta Milan in Rika Kuret 20.000 lir za glasilo Iskra. ZAHVALA Ob boleči in prerani izgubi naše edine ljubljene hčerke, vnukinje in zaročenke Vanjice dr. Ivanke Kiselički se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste v teh težkih trenutkih sočustvovali z nami in jo pospremili na zadnji poti. Posebna zahvala gospodu župniku Strublju, vsem darovalcem in nosilcem cvetja. Vsi njeni: tata, mama, nonca, majkica in Giorgio Opčine, 17. septembra 1993 Petek, 17. septembra 1993 GORICA Z NOVICE Razstava o planinstvu na severnem Primorskem V Goriški knjižnici Franceta Bevka, v prostorih na ulici Gradnikove brigade 25, bodo danes, ob 17. uri odprli razstavo Planinstvo na severnem Primorskem. Razstava je posvečena 100-letnici organiziranega planinstva na Slovenskem, odprla pa jo bosta prof. dr. Matjaž Kmecl in dr. Branko Marušič. Razstava bo na ogled do 9. oktobra ob urah odprtja knjižnice. Tečaj za inštruktorje mladinskih centrov CONI Pokrajinski državni olimpijski odbor CONI obvešča, da bo organiziral pripravljalne tečaje za inštruktorje mladinskih centrov po znani multime-dialni metodi “Osnovna vzgoja gibanja 6-11“. Vse informacije o teCaju dobite v prostorih CONIja v ulici 24. maja št. 1 od 10. do 12. ure. TeCaj se bo zaCel že 5. oktobra ob 19.30 na sedežu olimpijskega odbora v Gorici v ulici 24. maja. Obsegal bo tako praktično udejstvovanje kot tudi teoretično poznavanje človeškega telesa v obdobju med 6. in 9. letom. Obenem opozarjajo, da je potrebno za vpis imeti zdravniško spričevalo za športno netekmo-valno udejstvovanje in tudi to, da je obiskovanje tečaja obvezno za vse, ki hočejo opraviti izpit za inštruktorja. Tečaj hitre pomoči in zdravstvene vzgoje Pri pokrajinskem odboru RdeCega križa bodo tudi letos prirediti tečaj hitre pomoči in zdravstvene vzgoje. Glavni cilj pobude je usposobiti čim večje število oseb, ki v primeru potrebe lahko priskočijo na pomoč ob naravnih nesrečah in drugih ujmah. Tečaj se bo začel 1. oktobra, obsega pa 23 lekcij, vodili ga bodo zdravniki goriške KZE, sodelavci Rdečega križa in strokovnjaki z nekaterih specifičnih področij. Prijave sprejemajo v tajništvu Rdečega križa, utica Codelti 9. Poslanica goriškega Prefekta dr. Francesca De Matteisa Novi goriški prefekt dr. Francesco De Matteis, ki je v ponedeljek prevzel dolžnosti, je javnosti naslovil poslanico. V sporočilu zagotavlja, da si bo prizadeval za dobrobit celotne skupnosti in za zagotavljanje dobrega upravljanja. Za dosego tega cilja računa na najširše sodelovanje, tako uslužbencevk-rajevnih uprav in državnih uradov, kakor posameznikov. TRGATEV / VREME JE ZADNJE DNI BOLJ NAKLONJENO Vinogradniki hitijo s spravilom letine Zaskrbljenost zaradi sramotno nizkih cen grozdja Po obilnih padavinah in nevihtah, ki jih je ponekod na Goriškem spremljala toča, je vreme zadnjih nekaj dni bolj naklonjeno vinogradnikom, ki hitijo s spravilom letine, čeprav bodo za celoletni trud iztržili veliko manj od pričako-. vanj. Zlasti velja to za manjše pridelovalce. Po dosedanjih ugotovitvah bo letina tako po količini, kakor po kakovosti poprečna. Ob lepem in toplem vremenu bodo letos boljša črna vina, ugotavljajo v Krmin-ski zadružni kleti, kjer so do zdaj prevzeli približno 15 tisoč stotov grozdja, v glavnem namenjenega pridelavi penečih se vin in kjer ravno te dni prevzemajo zgodnje sorte grozdja. ”Da bi pomagali pri premeščanju težav, smo se letos odločili, da ne bomo kupovali drugod mostnega koncentrata, ampak bomo le tega pridobivali sami”, pravijo v zadružni kleti, kjer prevzamejo skoraj četrtino grozdja, ki se pridela v naši pokrajini. To je njihov prispevek k lajšanju vinske krize, ki je sicer prisotna, vendar nima tistih razsežnosti, na katere se sklicujejo zlasti trgovci z vinom, ki zadevo, povsem razumljivo, izkoriščajo sebi v prid. "Upamo, da bodo v pristojnih poli- Vlado Klemše ŠOLE / UGOTOVITVE OB ZAČETKU POUKA Osip dijakov na nižjih in višjih srednjih šolah Brezbrižnost Občine glede šolskega centra V petih višjih srednjih šolah s slovenskim učnim jezikom imajo v šolskem letu 1993/94 prijavljenih 383 dijakov, 15 manj kakor v prejšnjem šolskem letu. Znižalo se je število dijakov na zavodu Žiga Zois, kjer je lani obiskovalo pouk 127 dijakov, letos pa imajo samo 116 prijavljenih. Manj dijakov imajo tudi na zavodu Ivan Cankar, 116, oziroma pet manj kakor v lanskem šolskem letu. Na pedagoškem liceju Simon Gregorčič je letošnje število prijavljenih dijakov enako lanskemu ( 56). Malenkosten osip so zabeležili na klasičnem liceju Primož Trubar, kjer so lani imeli 40 dijakov, letos pa 2 manj. Slovensko sekcijo industrijskega tehničnega zavoda G. Galilei bodo obiskovali trije dijaki več. Lani so jih imeli 54, letos jih bo na šoli 57. Nič kaj spodbudni pa niso podatki o številu dijakov v prvih razredih. Na Zoisu je v prvem razredu vpisanih 19 dijakov (lani 25), na Cankarju 28 (29), na pedagoškem liceju 10 (19), na klasičnem liceju 9 (11), na zavodu ITI Galilei 8 (11). Nižanje števila dijakov na višjih srednjih šolah je pričakovati tudi v prihodnjih nekaj letih. In to na podlagi podatkov o številu dijakov, ki so, oziroma ki obiskujejo nižjo srednjo šolo Ivan Trinko. Medtem ko je bilo na tej šoli (na osrednjem sedežu v Go- rici in na ločenem oddelku v Doberdobu) lani 184 dijakov, jih obiskuje pouk v pravkar začetem šolskem letu 176, oziroma osem manj. V prvih razredih imajo letos 59 dijakov, 3 manj kakor lani. Padec je sicer na prvi pogled minimalen, vendar velja upoštevati, da je to le zadnja stopnja več let trajajočega procesa. Morda - nekaj znakov je že opaziti v osnovnih šolah - bomo v prihodnjih letih uga-tavljali, da je na šoli spet več dijakov. Kar zadeva višje srednje šole pa še ugotovitev, da se je precej zmanjšal vpis dijakov s sosednjega novogoriškega območja. Pouk se je pričel, kakor smo že zapisali, ob precejšnji negotovosti glede morebitnih posledic varčevalne politike vlade. Krčenj in omejitev na slovenskih šolah zaenkrat ne bo, težko pa je predvideti, kaj se utegne zgoditi v krajšem roku. Na skoraj vseh višjih srednjih šolah pa so se ob začetku pouka znašli pred številnimi starimi in nerešenimi vprašanji. Dijaki, ki obiskujejo šole v centru v Puccinijevi ulici so se znašli pred nedokončanimi objekti. Stvar ne bi bila niti tako huda, če ne bi razmere trajale že tretje šolsko leto zapored. Glede posluha občinskih oblasti do šolske problematike in posebej tičnih telesih vendarle spoznali vlogo in pomen Krminske zadružne kleti in nam to vlogo tudi priznali”, pravi ravnatelj dr. Luigi Soini, ki pri tem opozarja tudi na dejstvo, da so trgovci pri svojem ravnanju in z odkupom grozdja po smešno nizkih cenah, ki komajda pokrivajo strošek pridelave, in ki se gibajo od 500 do 600 lir za kilogram kakovostnega grozdja, pravzaprav kratkovidni. Takšen odnos utegne naenkrat porušiti ugled, ki so si ga na italijanskem in svetovnih tržiščih pridobili goriški vinogradniki, kar zadeva kakovost. Za letošnjo trgatev je morda že prepozno, da bi kaj spremenili, vendar pa se tako stanje ne sme ponoviti v prihodnje, sicer bomo priča hitremu propadanju do zdaj uspešne gospodarske dejavnosti, z vsemi posledicami. S spravilom letošnjega pridelka grozdja hitijo tudi na drugi strani meje. V zadružni kleti na Dobrovem so nam povedali, da računajo na prevzem okrog 11 milijonov kilogramov grozdja od članov zadruge in številnih manjših pridelovalcev. Osnovne odkupne cene so določili že pred tedni in znašajo od 45 do 75 tolarjev za kilogram, odvisno pač od sorte grozdja in stopnje sladkorja. Pridelek je po količini in kakovosti poprečen, ugotavljajo na Dobrovem, kjer tudi z določeno zaskrbljenostjo gledajo v prihodnost in opozarjajo na nujnost ureditve razmer na vinskem tržišču. V dobršni meri je za tako stanje kriv uvoz velikih količin standardnih oziroma poceni vin iz drugih predelov. Ne gre pa seveda izključiti niti posledic padanja kupne moči porabnikov. Trgatev še zmeraj zahteva obilo pridnih rok - foto Studio Reportage RAZMIŠLJANJE/PO TEKMOVANJU LIPIZER V ospredju visoka umetniška raven Stefan Milenkovič - pomembno je kako igraš in ne katere narodnosti si Zaradi različnih težav s kulturnimi domovi v Gorici, je kulturno združenje Rodolfo Lipi-zer, letošnje 12. mednarodno tekmovanje mladih violinistov za nagrado Rodolfo Lipizer pripravilo v dvorani Katoliškega doma, v avditoriju, ki bo, ob sicer nekaterih dovolj uglednih, a zaenkrat še vedno zaprtih dvoranah, v novi glasbeni sezoni še edini zadostoval državnim kriterijem javnih prireditvenih prostorov. Kakor smo že poročali, se je natečaja, ki privablja v Gorico iz leta v leto več glasbenikov, udeležilo 32 mladih mojstrov na violini iz 18 držav, v polfinalnem delu jih je zaigralo 11, v finalu pa šest. Med slednjimi je bil, po pričakovanju, tudi 16-letni Stefan Milenkovič. Se pred leti čudežni deček iz Beograda pa je postal tudi prva zvezda manifestacije ob njenem zaključku. Za svoje nastope je zbral najvišje število točk in tako ob bogati prvi nagradi (11 milijonov lir, diploma, medalja, kopija stradi-varke, častni pokal časnika II Piccolo in ponudbe za številne solistične nastope in koncerte z orkestrom po Italiji in tudi v drugih državah), prejel še štiri posebna priznanja raznih mecenov prireditve. ŠOLSTVO / POKRAJINA Zakon št. 14/91 je treba čimprej prilagoditi Goriška pokrajinska uprava se zavzema, da bi na Deželi čimprej delno spremenili zakon št. 14 iz leta 1991, ki se nanaša na finančne posege glede izvajanja pravice do izobraževanja. Tako izhaja iz daljšega poročila za tisk, ki smo ga prejeli s Pokrajine. V trenutku, ko je treba varčevati na vseh področjih, bi morali toliko bolj upoštevati kriterij o gmotnem položaju prosilcev, oziroma njihovih družin. Tako kakor je bilo doslej predvideno, so finančno podporo prejemale tudi družine, ki glede na dohodke, prav gotovo ne potrebujejo javne podpore. Pokrajinska uprava kritično ocenjuje zlasti dodelje- SOLIDARNOST / PRIZNANJE OSLOBODJENJA Solidarnostni odbor za pomoč BiH nadaljuje zbiranje denarnih sredstev Pred časom so goriški predstavniki Solidarnostnega odbora za pomoč prebivalstvu BiH, v katerem sodelujejo slovenske politične in kulturne organizacije z Goriškega (SKGZ, ZSKD, Kulturni dom, itd.) ponovno izročili uredništvu časopisa Oslobodenje iz Sarajeva nabrane prispevke pri raznih goriških bančnih zavodih. Finačni prispevek je bil nato porazdeljen za razne nujne potrebe sarajevskemu prebivalstvu. Pred dnevi pa so v Ljubljani, na uredništvu Oslobodenja podelili go-riškemu Solidarnostne- mu odboru za pomoč BiH priznanje za pomoč in prizadevanje goriškega prebivalstva pri humanitarni akciji tako težko prizadetega prebivalstva, kot je v tem trenutku bosansko. Priznanje je ob tej priložnosti prevzel ravnatelj Kulturnega doma Igor Komel, dogodku pa je prisostvoval tudi sarajevski novinar in posebni dopisnik za slovensko televizijo, Aleksander Mlač. Ob tej priložnosti je govor nanesel tudi na razmere v bosanskem glavnem mestu. Govor je bil tudi o možnosti priprave novih srečanj na Goriškem o trpljenju in grozotah balaknske morije. Ljudje na Goriškem so že doslej veliko prispevati, bodisi v denarju, bodisi v blagu, za lajšanje trpljenja prebivalcev, ki jih je prizadela vojna. Toda žal se vojna in spopadi nadaljujejo. Solidarnostni odbor zato naproša - tudi preko našega časopisa -naj občan i ponovno, po svojih močeh, priskočijo na pomoč, zlasti z denarnimi prispevki. Zbirajo jih pri Kmečki banki -Gorica in sicer na tekočem računu št. 65250. vanje prispevkov zasebnim šolam, ki so v glavnem v rokah raznih verskih skladov. Vloga Pokrajine glede možnosti odločanja je bila minimalna, največkrat se je omejila na golo blagajniško službo. Tako predsednica pokrajinske uprave, ki v istem sporočilu napoveduje, da so predsedniku deželnega odbora že posredovali predlog za spremembo zgoraj omenjenega zakona. Novi zakon naj bi upošteval smernice dež. zak. št. 10 iz leta 1980, vendar pa bi vse dijake, ne glede na posečanje javne ali zasebne šole, postavil na isto raven, glede vloge Pokrajine pa upošteval širše možnosti presoje, oziroma vpliva na dodeljevanje podpor. LUTKE Srečanje z Mellonijem V okviru drugega lutkovnega festivala bo danes ob 17. uri v prostorih kina Vittoria srečanje z Remom Mellonijem, predavateljem na gledališki šoli “P.Grassi" v Milanu. Melloni bo predvajal stare posnetke Obraztosvih lutk in gledališke predstave lutkovne skupine I Piccoli di Podrecca. Ob 21. uri pa bo na gradu predstava Claudia Cinellija One more kiss, ki je “predelava" Traviate. Cinelli uporablja v "svojem” gledališču samo roke, dve ping pong žogici in nekaj pavovih peres. SKUPINA 75 / DO 28.T.M. Razstava na žel. postaji Fotografije enajstih članov Od 18. do 28. septembra bo v čakalnici na goriški železniški postaji na ogled fotografska razstava članov Skupine 75. Prireja jo omenjeni klub, v sodelovanju s krožkom “Lo Scambio", predstavili pa bodo dela - pretežno barvne fotografije - Silvana Bevčarja, Vilka Fajta, Hijacinte Jussa, Flavia Mosettija, Valterja Nanuta, Davida Pintarja, Silvana Pittolija, Viktorja Selve, Marka Vogriča, Zdenka Vogrič a in Viljema Zavadlava. Ista skupina fotografov je pripravila odmevno razstavo v juniju letos v goriški Katoliški knjigarni. Na goriški železniški postaji se predstavljajo s fotografijami, za katere je goriški likovni kritik in ravnatelj klasičnega liceja P. Trubar ob priliki razstave v Katoliški knjigarni dejal: “Razstava je v svoji zasnovi skupinska, vendar pa se dajo razbrati tudi ustvarjalne težnje in poteze posameznih avtorjev. Poleg tehtnega eksperimentiranja starejših nas posebno presenečajo in privlačujejo nekateri od mlajših, ki so po svoji sproščenosti, nekonvencionalnosti, intuitivnosti in tematski izbiri že bistveno prepoznavne osebnosti." Ob koncu velja zabeležiti, da bomo na razstavi, ki jo bodo odprli jutri, ob 18. uri, videli, poleg že razstavljenih fotografij, tudi nekaj novosti. Mnenja strokovnjakov, ki so spremljali letošnje violinsko srečanje v Gorici, so si skupna: umetniški nivo je bil izjemno visok, žirija je imela zahtevno delo pri izbiri tako polfinalistov kot finalistov. Ob Milenkoviču so na nedeljskem zaključnem koncertu zaigrali še Violetta Echardt iz Madžarske (6. nagrada), Chang Guo iz Kitajske (5.nagrada), Melina Man-dozzi iz Švice (4. nagrada), Emmanuele Baldini (3. nagrada) in Gabriele Pieranunzi (2. nagrada). Prav za vse bi lahko zapisali, da so interpreti, ki so s svojim muziciranjem ob spremljavi simfoničnega orkestra Oltenia iz Craiove v Romuniji in pod taktirko Ovidiua Balana pripravljeni za uspešne mednarodne solistične kariere. Tako je mnenje tudi predsednika žirije, italijanskega glasbenika Flavia Testija, ki je bil navdušen nad izjemno visokim umetniškim podajanjem kandidatov. Sicer pa je letošnji goriški natečaj, za katerega organizator srčno upa, da ne bo zadnji, ponudil še druge posebnosti. V sam vrh nagrajencev se je povzpel tudi predstavnik Furlanije Julijske krajine. Tretjeuvrščeni Emmanuele Baldini je tako prvi violinist iz bližnjega prizorišča tekmovanja, ki se lahko ponaša z odličjem. Največja pozornost avditorija pa je seveda veljala Stefanu Milenkoviču (na sliki ob podelitvi nagrade - foto Studio Reportage). Mladi virtuoz je v Gorici postal tudi najmlajši zmagovalec v zgodovini tekmovanja Lipizer in edini iz pro- KRONIKA /NA ROJCAH Mrtev v avtomobilu Spet zadušitev z izpušnimi plini ulici Pola 8, našla žena, vendar je bilo že prepozno da bi mu zdravniki še lahko pomagali. Pinello je v kabino avtomobila napeljal gumijasto cev, nataknjeno na avtomobilsko izpušno cev in pognal motor. Pred kratkim je Pinello imel precejšnje težave z zdravjem, bil je tudi dalj časa v bolnišnici. Pred približno enim letom se je upokojil. Bil je namreč čuvaj stadiona Fabretto. Znan je bil tudi v krogu športnikov, saj je dolgo opravljal vlogo sodnika na nogometnih srečanjih. Težko si je zamisliti, kaj je 53-letnega Umber-ta Pinella pripeljalo do usodne odločitve. V sredo, okrog 20.30 ga je v avtomobilu v garaži, v PRISPEVKI u LEKARNE V počastitev spomina Cvetke Komic Marega darujejo Robert Komjanc, Renzo Romanzin, Rino Cargnel, Bruno Bidot in Marjan Buzzinelli 250 tisoč lir za Onkološki center v Gorici. V počastitev spomina očeta, daruje Marija Semolič 40 tisoč tir za sekcijo VZPI/ANPI Dol-Jamlje. POGREBI KINO GORICA VITTORIA Danes zaprto. CORSO 15.30-17.30-19.45-22.00»Jurassic park«. S. Spielberg. GRADEŽ CRISTALLO 20.30-22.30 «Made in America«. štora nekdanje Jugoslavije, ki je osvojil ta častni naslov. Je ta nekdaj čudežni enfant, navajen najmikavnejših poklonov občinstva, pričakoval prvo mesto? “Nihče, ki se udeležuje takih preizkušenj, ni siguren v uspeh. Pripravljen moraš biti na dobre in slabe strani in tudi na kaj novega. Med poslušalci in tudi strokovnjaki v Gorici bilo veliko takih, ki so me že poznali in so bili prepričani v moj uspeh. Nisem jih želel razočarati, maksimalno sem se potrudil, igral najbolje, kot lahko igram in izkazalo se je, da trud ni bil zaman." V programski knjižici tekmovanja je Milenkovič nastopal kot Jugoslovan, čeprav sta bili, na seznamu udeleženi, tako Srbija kot Hrvaška. Tudi na razglasitvi nagrad so mladega virtuoza imenovali Jugoslovana. Nekateri italijanski časniki so se že med samim tekmovanjem spotikali ob njegovi nacionalni pripadnosti. “Kot ex Jugoslovana so me predstavljali na vseh tekmovanjih. Organizatorji imajo vso pravico, da napišejo, kot želijo, ker Jugoslavija praktično ne obstaja več. Sara pa se še vedno počutila Jugoslovan in ne zgolj Srb. Sicer pa tako in tako to zame ni bistveno- želim biti predvsem violinist. Med zastavami na goriškem srečanju je res visela tudi jugoslovanska s peterokrako zvezdo, vendar tega nihče ni zahteval. Mislim, da je to J® ena od gest organ izatorja ali morebiti celo koga drugega”. Tatjana Gregorič DEŽURNA LEKARNA V GORICI OBČINSKA 2 pri Sv. Ani, Ul. Garzarolli 154, tel. 522032. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. ANTONIO (Vittori), Ul. Romana 147, tel-40497. Danes ob 12.45 Gioi' getta Psarou vdova D‘Angelo iz bolnišnice Janeza od Boga v Za-graj, ob 13.15 Irma Di' barbora vdova Sclauni' ch iz splošne bolnišnic® v Vileš ter ob 13.45 Giuseppina Baldas vdova Petruz iz splošne bolnišnice v Krmin. GRUZIJA / VOJNA ZA ABHAZIJO Uporniki zavzeli Suhumi Ševardnadze na pogovorih s separatisti MOSKVA - Oblasti v 1 blbsiju so se znašle pred nenadnim povečanjem napetosti na obeh frontah, v Abhaziji, kjer so separatisti znova prijeli za orožje po 50 dni trajajočem premirju, in v Mingreliji, kjer je pnšio do upora pripradni-kov nekdanjega gruzijskega predsednika Zvijada Gamzahurdija, v katerem je bilo več deset mrtvih. Spopadi so se razvneli v Četrtek, v samem središču ouhumija, prestolnici avtonomne republike Abhazije, potem ko je približno 30 separatističnih skrajnežev prestopilo reko Gumi-sto, ki teče v vzhodnem delu mesta. O tem poročajo tako abhazijski kot ruski vin. Ob novici o izbruhu nasilja v zahodnem delu države je gruzijski vodja Edvard Sevamadze dobil polnomočje, da »vzpostavi red« m »začne z operacijo« zoper upornike, poroča agencija Itar-Tass. Zaradi grožnje da bo Sevamadze odstopil, je parlament potrdil uvedbo izrednega stanja m prenehanje svojega delovanja za dva meseca, začenši s 20. septembrom. V vzhodni pokrajini Očamčira so ubili 10 gruzijskih vojakov, več kot 50 ljudi pa je bilo ranjenih med napadi Abhazijcev, ki so tako prvič prekršili usta- vi ev ognja, za katero so se dogovorili s tristranskim Jean Raffaelli /AFP mirovnim sporazumom (-med Rusijo, Gruzijo in Abhazijo), ki so ga podpisali konec julija. Vasi Arado, Merkua, Beslakuka so obstreljevati z mitraljezi, hkrati pa tudi porušili most, ki povezuje oba bregova reke Tamiš. Kot je sporočil gruzijski tiskovni predstavnik, so letališče v Suhumiju, abhazijski prestolnici, ki je pod nadzorom Gruzijcev, v četrtek zajeli plameni, potem ko so nanj padli prvi izstrelki abhazijskega topništva. Ruska komisija, M posreduje v tem sporu, je sporočila, da je približno 300 abhazijsJdh oboroženih vojakov ob podpori oklepnikov prečkalo Gu-misto in da so se spopadi znova vneli popoldne v neposredni bližni mesta. Sevamadze se je v četrtek napotil v abhazijsko prestolnico, potem ko se je srečal s posebnim odposlancem mskega predsednika Jelcina za Abhazijo Borisom Pastuhovom. Sočasno je v Gudauto, letoviški kraj v Abhaziji, zahodno od Suhumija, kjer je sedež separatističnega parlamenta, odpotoval ruski odposlanec. »Hočem braniti čast Gruzije. Znova so nas izdati,« je izjavil Sevar-nadze na letališču v Suhu-miju. Povedal je, da je poslal poročilo ruskemu predsedniku Jelcinu in ameriškemu predsedniku Clintonu, prav tako pa tudi generalnemu sekretarju OZN Galiju, v katerem jih je zaprosil za takojšnje posredovanje. V svojem pozivu Jelcinu je Sevamadze poudaril, »da gre za izdajo tistih, ki so dati svoj podpis pod mirovni sporazum«. Vodja gruzijske države je obiskal tudi drugo fronto v zahodni provinci Mingreliji, kjer so ponovno začeli napadati zvijadisti, pripadniki nekdanjega predsednika Gamzahurcii-je, ki je odšel z oblasti januarja 1992. Boji med uporniki in georgijskimi silami so v sredo terjali 10 mrtvih in 70 pa je bilo ranjenih. Uporniki, ki so leta 1992 vznemirjati centralno oblast, so začeli ponovno napadati tbilisijske oblasti, prepričani, da pomeni julijski abhazijsko-gruzinsJd mirovni sporazum kapitulacijo. V zadnjih dneh so blokirali vse dostope po kopnem ter grozili črnomorskima pristaniščema, Potiju in Batumiju. Zvijadisti, ki štejejo več sto oboroženih mož, ob podpori oklepnikov prodirajo proti središču države. Novi spopadi so v četrtek izbruhnili tudi ob reki Čenis-Ckali blizu Samtredije, v njih pa so bili »mrtvi in ranjeni«, je sporočilo gruzijsko obrambno ministrstvo. i ; a; Rešitev gospodarskih težav Gruzije se zaradi državljanske vojne vse bolj oddaljuje »Nismo se še tešili komunizma, saj živi v zavesti in vsakdanjem življenju ljudi< ZURICH - Ruski pisatelj in Nobelov nagrajenec Aleksander Solženicin je v intervjuju za švicarski tednik Die Weltwoche ostro kritidtral vlogo nekdanjega sovjetskega predsednika Mihaila Gorbačova in sedanje razmere v Rusiji. »Sodobna Rusija nima nobenega pravnega sistema, ima šibko izvršno in prav nobene zakonodajne oblasti. Zahod je osebnost Gorbačova precenil in daje njegovi osebnosti in njegovemu vplivu na dogodke preveč pomena.« Po mnenju Solženicina Gorbačov ni storil nic za izboljšanje gospodarskih razmer in življenjskega standarda Rusov. »Gorbačov je izbral napačno pot in v skoraj sedmih letih ni naredil nic koristnega,« je poudaril v svojem prvem javnem govoru po padcu komunizma v srednji in vzhodni Evropi. »Politično se še vedno nismo rešili komunističnega sistema. Imenovanje ruskega vrhovnega sovjeta kot parlamenta je napačno, saj so v njem še vedno v večini poslanci, ki so bili izvoljeni v Času komunizma.« V Rusiji ni ničesar, kar bi bilo podobno zakonodaji. Interesov prebivalcev ne predstavlja nihče. Sprejeti zakoni nimajo prav nobenega vpliva na življenje ljudi. Nobelov nagrajenec za literaturo za leto 1970 in eden najvidnejših ruskih pisateljev tega stoletja se namerava v Rusijo vrniti prihodnje leto. »O obstoju izvršne oblasti v Rusiji sploh ne moremo govoriti, zakonodajna oblast pa je tako nedejavna, kot da spi,« trdi Solženicin. Oblast je oblikovala birokratski aparat, ki je še hujši kot v času komunizma. Solženicin je v torek od Akademije za filozofijo v Lichensteinu prejel častni doktorat. V govoru na slovesnosti je dejal, da komunizem ni mrtev, njegove korenine pa še vedno ostajajo v zavesti in vsakdanjem življenju ljudi. (Reuter) NOVICE Gajdar spet v vladi MOSKVA - Ruski predsednik Jelcin je v četrtek v vladni kabinet ponovno postavil arhitekta ruskih gospodarskih reform Jegorja Gajdarja, ki ga je decembra lani na mestu predsednika vlade zamenjal Viktor Cemomirdin. Kot je sporočila agencije Itar-Tass, bo Gajdar imenovan za prvega podpredsednika mske vlade. (Reuter) Sankcije proti upornikom Unite ZDRUŽENI NARODI - Varnostni svet Združenih narodov je v sredo pozno zvečer sprejel resolucijo, s katero prepoveduje prodajo orožja in nafte angolskim upornikom, pripadnikom Unite. Sankcije, ki jih je VS sprejel, ker Unita ne spoštuje sporazuma o prekinitvi spopadov, zaradi česar se državljanska vojna v Angoli še zaostruje, bodo začele veljati deset dni po sprejetju resolucije, razen če generalni sekretar ZN Gali v tem času ne bo sporočil, da so se spopadi prenehali in da sprti strani spoštujeta sporazum o miru, sprejetem leta 1991. (Reuter) Pravosodnemu minishu prisluškovali PRAGA - V telefonih češkega pravosodnega ministra Novaka so odkriti prisluškovalno napravo, je sporočil tiskovni predstavnik notranjega ministrstva Jan Subert. Naprava je bila postavljena brez vednosti državnega tožilca in nihče ne ve, koliko časa je že na tem mestu. Subert meni, da obstaja možnost, da je prisluškovalna naprava v telefonu še od časa pred novembrom 1989, ko so po padcu komunističnega režima sprejeli zakon, po katerem naj bi morebitno prisluškovanje odobril državni tožilec. (Reuter) Za odpravo sankcij proti JAR JOHANNESBURG - Voditelj Afriškega narodnega kongresa Nelson Mandela naj bi v govoru v Generalni skupščini Združenih narodov prihodnji teden mednarodno skupnost zaprosil za odpravo sankcij proti JAR; izjema je le prodaja orožja. Kot je povedal njegov predstavnik Stanley Mazibela, bosta Mandela in predsednik države de Klerk konec tega meseca odpotovala v Evropo in Združene države Amerike, kjer bosta poskušala dobiti pomoč za obnovo države po koncu apartheida. V vzhodnem predmestju Johannesburga je v četrtek neznanec streljal na skupino ljudi in pri tem ubil tri potnike taksija, štiri pa huje ranil. (Reuter) Nova žrtev Ire BELFAST - Pripadnik irske republikanske armade je v četrtek pred očmi otroka ustrelil avtoprevoznika katoliške vere. To je že 47. žrtev letošnjih napadov Ire na katolike, incident pa se je zgodil le nekaj ur pred srečanjem britanskega premiera Johna Majorja z irskimi nacionalisti, med katerim naj bi spodbuditi nadaljevanje pogajanj za mir na Severnem Irskem, ki so zašla v slepo ulico. (Reuter) ZDA / CENA MIRU Mir na Bližnjem vzhodu bo mogoč le ob izdatni denarni podpori zahodnih dižav Američani niso navdušeni, da bodo morali prispevati 11,2 milijarde dolarjev NOXVILLE - Podpis medsebojnega priznanja med Izraelom in Palestinsko osvobodilno organizacijo bo najbrž ostal najveličastnejši protokolarni dogodek do konca mandata predsednika Clintona. Celo kubanski vodi-tejJ Fidel Castro, če bi se odločil za spokorniško Pot v VVashington, ne bi dosegel tako nenadnega navdušenja nad zunanjo Politiko v državi, ki se je v zadnjih letih zaradi gospodarskega nazadovanja zagledala vase. Toda Američani so veliko manj navdušeni nad manj prijetno stranjo bližnje vzhodne pomiritve, nad nujno Potrebno finančno injekcijo, ki naj bi poskrbela za dobre odnose med Izraelom in Palestino. Predsednik Clinton sicer zatrjuje, da bo Bela hiša doma in v tujini poiskala tistih n, 2 milijarde dolarjev, kolikor bosta Za-°dm breg m Gaza v naslednjih desetih letih potrebovala za vsaj pribli- žen pobeg iz sedanje bede. Ameriško mnenje o plačevanju diplomatskih uspehov pa bolje odslika-vajo besede lokalnih politikov, ki morajo zapravljanje zagovarjati pred volilci. Senator iz Ten-nessija se je na primer ponosno udeležil vvashingtonske slovesnosti, takoj po vrnitvi domov pa je lokalnim medijem - za katere je bil (brez zlobnih primerjav) najpomembnejša osebnost v VVashintonu seveda prav on - povedal, da bo nasprotoval trošenju proračunskih sredstvev za Bližnji vzhod. Plačevanje mirovnega sporazuma med Izraelom in Palestinci bo zato po mednarodni delitvi sedemdesetih milijard dolarjev stroškov za vojaški obračun z Irakom drugi veliki dokaz za trditev, da dobiva razviti svet popolnoma novo strukturo in Barbara Kramžar razdelitev moči. Bela hiša bo vsekakor poskušala prepričati bogate arabske kraljevine, naj kljub izdajalski podpori Jaserja Arafata iraškemu predsedniku Sadamu Huseinu pred tremi leti odprejo denarnico za Zahodni breg in Gazo. Toda najbogatejša med njimi, Savdska Arabija, se sama prvič v svoji naftni zgodovini spoprijema s hudimi finančnimi težavami, zato morda ne bo soglašala s tako preprosto rešitvijo enega na-jtrdovratnejših regionalnih konfliktov po drugi svetovni vojni. V tem primeru se predsedniku Clintonu kljub mrzlični domači dejavnosti ne bo posrečilo dolgo ostati »notranjepolitični predsednik«. »Ne moremo rasti, če ne napreduje ves svet,« je ameriški predsednik izjavil ob neki bolj retorični priložnosti. Bill Clinton se morda 6Z tu^e P°močl palestinska naselja tudi čez leta ne bodo kazala prijaznejše podobe ni zavedal, kako zelo držijo njegove besede. Najdaljše povojno obdobje brezkrvne zahodne gospodarske rasti, ki se je s 4, 4 odstotka v letu 1988 spustila na povprečnega 1, 2 odstotka v lanskem letu, se ne bo nadaljevalo brez mednarodnih posledic. Nekdanje komunistične države so na primer v zadnjih letih izgubile tretjino svojega nekdanjega narodnega proizvoda, v notranji politiki pa tudi zaradi zahodnega ignoriranja pridobile približno enako količino protekcionističnega in nacionalističnega duha. »Nove demokracije« vzhodne in srednje Evrope še niso opazile, da je postala nacionalna država nefunkcionalna enota za razumevanje in prilagajanje tokovom' gospodarskih zakonitosti v svetu, ki je vsak dan bolj brez meja, kot je v pomladanski številki revije Foreign Affa-irs zapisal Kenichi Ohmae. Resnici na ljubo -teh sprememb niso opazile niti razvite države, ki regionalnega povezovanja še ne razumejo kot vstopa v globalno odpiranje. Strokovnjaki opozarjajo na nujnost sprememb v mednarodnem pravu, ki je doslej temeljilo na izključni suverenosti nacionalnih držav. Nekdanjo klasično realpolitiko je že zdavnaj nadomestila povezanost trgov, politična nadgradnja tega procesa pa je šele v povojih. Najboljši primer za to so nepopolne, gasilske akcije Organizacije Združenih narodov, ki pri priza- detih - na primer v Bosn in Somaliji - vzbujajo vei jeze kot priznanja, čepra1 so v zadnjih treti letih or ganizirali enako števili »mirovnih misij« kot pre v vseh 43 letih svojegi obstoja. Današnja krizna žari šča potrebujejo rešitve, k jih Združeni narodi ni morejo ponuditi, ker sc ostali brez pravega vod stva. Najbogatejše države sveta bi morale svoj deba tiri klub G-7 nadomestit: z učinkovitejšim teleson po vzorcu Evropske skupnosti, ki je kljub vserr težavam najbolje razvita zamisel nadnacionalne vlade. Samo tako bi lahke reševale tudi svojo pomanjkljivo gospodarske rast, ki ne obremenjuje samo razvitih, ampak celotno mednarodno skupnost, z nerešenimi regionalnimi spori vred. Morda bodo razviti kljub finančnim pomislekom vendarle zbrali dovolj denarja za uspešno pomiritev arabsko-izrael-skega spora, saj so v bližini nahajališča nafte. Na druga krizna žarišča in na pravo »novo svetovno ureditev« pa bodo najbrž pozabili do prve resne lekcije. Društvo narodov, prvo ustanovo naddrža-vnega mednarodnega prava, so izumili šele po izbruhu prve svetovne vojne, Združene narode po gospodarski katastrofi iz tridesetih let in po drugem svetovnem spopadu. Prezgodaj je za napovedi, kaj bo spodbudilo vsebinsko izpopolnitev teh amputiranih nadnacionalnih ustanov. Morda bo zadostovala gospodarska »real-politika«, ki že zahteva nekakšno svetovno vlado? BlIŽNJI VZHOD / SIRSKI DVOMI Bill Clinton prepričuje Asada Jaserja Arafata bodo varovali celo pripadniki izraelskega Mosada DAMASK - Ameriški predsednik je pohitel, da sirski predsednik Asad ne bi po naključju dobil vtisa, da so ga pri sklepanju bližnjevzhodnih mirovnih sporazumov potisnili ob stran. V zadnjih šestih dneh je Bill Clinton kar dvakrat po telefonu govoril s Hafezom Asadom in diplomati v Damasku zatrjujejo, da ga vedno znova prepričuje, kako bo storil vse, da bo odstranil ovire za sklenitev miru na območju. Sirijo skrbi predvsem vprašanje Golanske planote, dela njenega ozemlja, ki so ga Izraelci zasedli v bliskoviti vojni leta 1967 in na njej ves čas odtlej naseljujejo noke židovske naseljence. Sirski predsednik pa je v štiridesetminu-tnem telefonskem pogo- voru zagotovil, da je pripravljen podpreti mirovna prizadevanja. Toda nekateri diplomati v Damasku se bojijo, da ZDA ne razumejo dobro sirskih strahov. Zato pa so ZDA že napovedale izdatno vojaško in gospodarsko pomoč za Jordanijo, ki se je z Izraelom že začela pogajati o sklenitvi trajnejšega miru. Zaradi nevarnosti, da bi na voditelja PLO izvedli atentat - to so nekatere islamske funda-mentalistične skupine namreč že tudi javno napovedale - bo izraelska tajna služba Mosad, ki se je v minulih letih večkrat skušala znebiti neprijetnega nasprotnika, zdaj Palestincem dajala vse informacije, ki bi utegnile koristiti uspešnemu varovanju palestinskega voditelja. Francoski predsednik Mitterrand (Telefoto: AP) Jaser Arafat na sedežu PLO v Tunisu (Tetefoto: AP) KAZAHSTAN / OBISK Mitleirond priporoča, naj se trdneje naslonijo na Rusijo AIMA-ATA - Francoski predsednik Frangois Mitte-rand je v okviru svoje azijske turneje prispel na dvodnevni uradni obisk v nekdanjo sovjetsko srednjeazijsko republiko Kazahstan. Na letališču v Almi-Ati ga je pričakalo celotno kazahstansko vodstvo, s predsednikom Nursultanom Na-zarbajevom na čelu. Uradni pogovori med sogovornikoma se bodo začeli danes. V kratkem intervjuju za kazahstansko televizijo je francoski predsednik pohvalil notranjo in zunanjo politiko svojega gostitelja Nazarbajeva. Kazahstanski predsednik po njegovem mnenju vodi »zrelo in vizionarsko politiko, njegove državniške odločitve pa preveva duh modrosti in realizma.« Francoslti predsednik JVIitterrand meni, da je za Kazahstan življenjskega pomena, da ponovno okrepi vezi z veliko severno sosedo Rusijo, saj pomenijo integracije na območju nekdanje Sovjetske zveze pomemben dejavnik stabilnosti v mednarodnih odnosih. Kazahstan, ki ima velike zaloge nafte, je ena najstabilnejših držav v SND, zato tuji vlagatelji kažejo veliko zanimanje za vlaganje v kazahstansko gospodarstvo. (Reuter) BALKAN / PO DOGOVORIH O PREMIRJU Referendum, ključ za dogovaijanje Bobon in Karodžič izgubljata pomen Politični in vojaški opazovalci v Ženevi so prepričani, da v Bosni in Hercegovini niso veC nemogoča resnična pogajanja o miru, delitvi prejšnje BiH, začasnem povezovanju nacionalnih državic v Zvezo republik BiH in kasnejšem trajnejšem razpadu Zveze ter novem balkanskem in s tem tudi evropskem zemljevidu. Tako prepričanje je prevladalo po včerajšnjem sporazumu med muslimanskim voditeljem, uradnim predsednikom predsedstva BiH Alijem IzetbegoviCem in predsednikom parlamenta bosanskih Srbov Momči-lom Krajišnikom. Izetbegovič in Krajišnik sta podpisala skupno izjavo, ki je v glavnih potezah podobna ali celo enaka sporazumu, ki sta ga v torek tudi v Ženevi podpisala Izetbegovič in hrvaški predsednik Franjo Tu-dman (premirje do soboto opoldne, odprava koncentracijskih taborišč do prihodnjega torka in zagotavljanje prostega prehoda konvojem s človekoljubno pomočjo). Nov element, ki ga ob hrvaško-muslimanskem dogovoru niso posebej omenjali (ni pa izključeno, da sta ga Owen in Stolten-berg vnesla tudi na papir, ki sta podpisala Tudman in Izetbegovič), je referendum, ki naj bi ga v prihodnji Zvezi republik BiH organizirali v dveh letih Tone Hočevar po sporazumu o miru in na katerem naj bi se državljani vseh treh konstitutivnih enot odločali o nadaljevanju ali pa o razpadu Zveze. »Ce bo Zveza republik BiH razpadla, bodo vse pravice Zveze, tudi predstavništvo v OZN, avtomatično pripadle republiki z muslimansko večino,« je zapisano v musli-mansko-srbski skupni izjavi. V tem stavku je verjetno kljuC, s katerim sta mednarodna posrednika odprla vrata za obnovitev »ženevskih« pogajanj. Referendum, pričakovan razpad Zveze in predaja njenih pravic muslimanski državici namreč pomenijo, da nekoliko spremenjen predlog mirovnega načrta lahko sprejmejo vsi. Srbi zato, ker se jim s tem približuje uresničitev sanj o »veliki« Srbiji, Hrvati zato, ker si bodo lahko priključili Hercegovino in dela srednje in severne Bosne, bosanski Muslimani pa zaradi obljube, da bodo imeli svojo, neodvisno muslimansko državo v Evropi. »Ženevska« pogajanja tokrat ne bodo v Švici, ampak kar na sarajevskem letališču. Owen in Stolten-berg sta vse tri strani v vojni pozvala, naj se v neposredni bližini obkoljene prestolnice Bosne in Her- cegovine sestanejo že prihodnji torek ob enajstih dopoldne. Pogajanja tudi po novem ne bodo lahka. Alija Izetbegovič napoveduje, da bodo Muslimani vztrajali pri svojih zahtevah, da morajo dobiti najmanj trideset odstotkov ozemlja dosedanje Bosne in Hercegovine, svojih ozemelj pa tudi bosansko-hercegovski Hrvati še niso zaokrožili po svojih (in zagrebških) željah. Vsaj do torka, ko naj bi se začela prava pogajanja, je zato pričakovati še srditejše spopade med Muslimani in Hrvati. Posrednika Owen in Stoltenberg, ki sta Mom-čila Krajišnika v sredo prepričala, naj takoj odide v Ženevo (ko sta bila uradno na poti v Makedonijo, sta se v resnici s Krajišnikom tajno sestala v Po-gorici), sta v četrtek spet odpotovala proti Jutrove-mu, v Turčijo in v Srbijo. Za uresničevanje obnovljenih mirovnih načrtov morata dobiti 'zagotovilo in »blagoslov« Slobodana Miloševiča, podobno kot sta pred dnevi v Ženevi dobila Tudmanovega. V novih mednarodnih konceptih balkanskega miru marioneti Boban in Kara-džič izgubljata svoji vlogi, odločanje in odgovornost pa tudi uradno prehajata na srbskega in hrvaškega predsednika, ki sta v resnici igrala ključni vlogi že doslej. Bosanski predsednik Alija Izetbegovič z Mohamedom Filipovičem (Telefoto: AP) Evropski parlament se je izrekel za vojaško posredovanje v BiH STRASBOURG - Poslanci Evropskega parlamenta so včeraj glasovali o politiki Evropske skupnosti v zvezi z vojno v Bosni in Hercegovini. Izrekli so se za vojaško akcijo, ki naj pomaga končati vojno na tleh nekdanje Jugoslavije, dvanajst članic skupnosti pa so pozvali, naj podprejo resolucije Združenih narodov. Sklepi Evropskega parlamenta sicer ne zavezujejo vlad, skupščina pa tudi nima moči odločanja o zunanji politiki, vendar se zdi opazovalcem v Strasbourgu pomembno, da so poslanci prvič glasovali za uporabo sile na Balkanu. Predlog so podprle vse politične skupine, med njimi tudi krščanski demokrati, socialisti in liberalci, ki so doslej nasprotovali oboroženemu posegu ali pa o tem zadržano molčali. (Reuter, Foto: Romeo Ibriševič) HRVAŠKA / INTERVJU $ TUDMANOM »Šibi hočejo totalno vojno« Hrvati ponujajo Prevlako za ozemlje pri Dubrovniku SPLIT - Hrvaški predsednik Tudman je v intervjuju za zadnjo številko Ne-deljne Dalmacije izjavil, da na srbskem političnem prizorišču od Banjaluke do Knina prevladujejo velikosrbski skrajneži. Hrvaški povračilni udarec pri Go-spiču so povzročila ravno njihova dejanja, saj nasprotujejo vsakršni mirni rešitvi spopadov. Ko so se na pogajanjih že skorajda dogovorili o prekinitvi vseh spopadov, je srbska stran na območja, ki so pod nadzorom Unproforja, poslala nove čete iz Srbije in BiH, tako da je tudi na območjih pod hrvaškim nadzorom prišlo do diverzantskih akcij. Hrvaška se še vedno zavzema za miroljubno rešitev, vendar pa so v masle-niški operaciji januarja in zdaj na območju osrednje Like pokazali, da ne bodo več trpeli terorističnega izsiljevanja. Srbski uporniki skušajo po Tudmanovih besedah Hrvaško potegniti v totalno vojno. Zagotovil je, da je pripravljen ukazati vojaško akcijo takoj, ko se bo pokazalo, da s političnimi sredstvi ni mogoče vzpostaviti hrvaške suverenosti. Tudman je povedal, da je hrvaška oblast takoj potem pripravljena razpisati volitve v predelih, kjer so Srbi v večini, in tako organizirati lokalno srbsko samoupravo. Razglasih bodo tudi amnestijo za vse, ki so sodelovali v uporu proti hrvaški oblasti, ki pa ne bo Foto: Romeo Ibriševič veljala za glavne organizatorje in za zločince. Neum je življenjskega pomena za Hrvaško, zato je nesprejemljivo, da bi ga prepustili Muslimanom. Tudman je dodal, da je muslimanski izhod na morje mogoče zagotoviti s prostocarinsko cono v pristanišču Ploče. Glede Prevlake pa je dejal, da se bo tam vila hrvaška zastava, vendar je Hrvaška pripravljena preučiti, ah je v njenem interesu, da odstopi vrh Prevlake Srbom, »kjer ne živi niti ena sama živa duša«, v zameno za del ozemlja v dubrovniškem zaledju. Na koncu je povedal, da ladjam zveze Nato ne bodo več dovolili, da bi nemoteno plule po hrvaških ozemeljskih vodah, saj Hrvaška ni nikogaršnja kolonija, ampak suverena država. (STA) NOVICE Vdrli v hrvaško veleposlaništvo BONN - Trije pripadniki nemške človekoljubne organizacije Družba za ogrožene ljudi so včeraj zasedli prostore hrvaškega veleposlaništva v Bonnu. Kot je povedal njihov predstavnik Til-mann Zuelch, tako protestirajo proti poboju 2000 Muslimanov, ki naj bi jih v okolici Mostarja in Travnika pobili pripadniki oboroženih sil bosanskih Hrvatov. (Reuter) Srečanje balkanskih držav? VVASHINGTON - Obstaja realna možnost, da se bodo v ameriškem State Departmentu kmalu sestali diplomati iz novih držav na področju nekdanje Jugoslavije ter držav v neposredni soseščini, se je izvedelo iz diplomatskih krogov v VVashingtonu. Ameriško zunanje ministrstvo namreč predvideva različne možnosti razpleta krize na Balkanu, vendar v administraciji vlada prepričanje, da je potrebna ustanova, ki bo korenito spremenila tok sedanjega dogajanja. (STA) Neuspešen obisk Jeszenskega BUKAREŠTA - Madžarska delegacija na čelu z zunanjim ministrom Jeszenskim se s svojimi romunskimi gostitelji ni mogla dogovoriti o statusu in pravicah madžarske manjšine v Romuniji. Po besedah romunskega zunanjega ministra Me-lanescuja je dogovor propadel zato, ker madžarska stran ni hotela priznati ozemeljske celovitosti in nedotakljivosti romunske države. Melane-scu meni, da je prvi pogoj za sklenitev celovitega meddržavnega sporazuma o pravicah madžarske manjšine sporazum o garancijah za nedotakljivost ozemelj obeh držav. (Reuter) Sojenje Spasovu SOFIJA - Včeraj se je v Sofiji začel proces proti nekdanjemu namestniku notranjega ministra Mirču Spasovu, ki je v obdobju komunistične diktature nadzoroval delovna taborišča, kjer so morali prisilno delati nasprotniki režima Todorja Živkova. Obtožen je, da je leta 1963 neposredno sodeloval pri umoru 14 zapornikov v taborišču Lovec. V omenjenem taborišču je za posledicami mučenja in slabih higienskih razmer umrlo več sto ljudi. Spasovu v primeru, da ga bodo spoznali za krivega, grozi smrtna kazen. (Reuter) ________POLJSKA / PREDVOLILNA KAMPANJA___ Opozicija očita Walen$i, da podpira nekdanje komuniste Krščanski demokrati zahtevajo nove predsedniške volitve _____ALBANIJA / NOVO ŠOLSKO LETO___ Kljub gmotnim težavam uvajajo sodobne programe Ce bi hoteli posodobiti celoten izobraževalni sistem, bi potrebovali 72 milijonov dolarjev VARŠAVA - Več opozi- komunistov, ker predvide-cijskih voditeljev desnih va, da bo njihova stranka strank je ta teden poljske- (SLD - socialni - demokrati) mu predsedniku Lechu verjetno zmagala na voli-Walensu očitalo, da pred tvah 19. septembra. Pose-bližnjimi nedeljskimi voh- bej je omenil vrnitev neka-tvami favorizira predsta- terih nekdanjih usluzben-vnike nekdanjega komuni- cev politične policije (SB), stičnega aparata. Eden od ki so zasedli položaje v dr-voditeljev Koalicije za re- žavni varnosti (posebna publiko (KDR, desna stran- enota UOP). Imenovali so ka), nekdanji minister za dva uslužbenca, ki sta bila notranje zadeve Anton odpuščena leta 1990, letos Macierevvicz, je v sredo kri- pa znova zaposlena. Ven-tiziral več VValensovih de- dar pa je največ prahu dvi-janj, ki kažejo simpatijo do gnil primer poveljnika slu- žbe za državno varnost (- morejo biti na takšnih me-UOP) v Gdansku M. Ada- stih ljudje, ki so se navadili ma Hodysza, ki je bil res izdajati.« odgovoren za policijsko Aleksander Hall, vodja politiko v času komunisti- konservativne stranke čnega režima, vendar pa je (zmerno desne), je ta korak več let posredoval informa- komentiral kot predsedni-cije opozicijskim krogom, ka republike »nevreden«, predvsem Solidarnosti, za- Liberalni vodja Donald to je bil nekaj let zaprt. V Tusk pa je to dejanje ozna-začetku septembra so ga čil za »podlo in sramotno«, odpustih iz službe. Oba sta prišla v Gdansk in V radijskem pogovom je tam obširneje poročala o VValensa priznal, da je pre- Hodyszovem delovanju, dlagal njegovo zamenjavo z Minister za notranje za-utemeljitvijo, »da pač ne deve M. Andrzej Milcza- novvski, ki je govoril v imenu predsednice vlade Han-ne Suchocke, je zagovarjal samostojnost direktorja UOP in njegovo odločitev pripisal Hodiszevim »profesionalnim napakam«. Končno je predsednik Združenja centra (krščanski demokrat) Jaroslavv Kaczynski na nekem volilnem zborovanju v Lielcu na jugu dežele VValenso obsodil, »da se je povezal s starim sistemom« in predlagal, naj v »šestih mesecih« pripravijo nove predsedniške volitve. Premierka Suhocka je v četrtke v pogovom z novinarji med drugim dejala, da je treba pospešiti demokratične on gospodarske spremembe v državi, če Polsjaki žehjo, da bi njiova država kmalu postala polnopravna članica evropske skupnosti in severnoatlantske zveze. Po njenem mnenju bi se pogovori o pridruževanju Es lahko začeli že drugo leto, dokončna pogajanja o tem pa najkasneje hi leta za tem. Ob tem ni želela odgovoriti na vprašanje, ali bodo prizadevanja za vstop Poljske v Nato ogrožena, če na nedeljskih volitvah zmaga Demokratična leva zveza (SLD). (Reuter) Predvolilni plakat SLD - nekdanjih komunistov (Telefoto: AP) TIRANA - V četrtek odpirajo svoja vrata tudi šole v Albaniji v znamenju korenitega posodobljenja programa, ki zdaj ne bo več marksistično-lenini-stičen,, hkrati pa tudi ob hudih gospodarskih težavah. »Naš cilj je, da uveljavimo sodobno izobraževanje, ki ustreza potrebam sodobnega sveta«, je izjavil namestnik ministra za šolstvo Vassilaq Zoto. Naloga se zdi še posebej težka zaradi hudih gospodarskih težav Albanije in popolnega preobrata v infrastrukturi šol. Skoraj 38 šolskih poslopij so med leti 1989 in 1991 uničile »huliganske tolpe« oziroma tisti, ki so »odrinjeni od oblasti« izvajali politiko »požgane dežele«, je pojasnil Vassilaq Zoto. V celoti so požgali 55 šol, več kot tisoč drugih pa je poškodovanih. Poleg tega so se v veliko šolskih poslopij, zlasti na podeželju, vselili brezdomci. Maja so prebivalci Tropoje na severu zažgali dve šoli z izgovorom, da sta zgrajeni na zemlji, ki pripada njim. Skromen proračun v višini 2, 2 milijona dolarjev je zdaj na voljo izobraževanju za začetek šolskega leta, če bi hoteli spraviti v red celotno izobraževalno infrastrukturo, pa bi potrebovali 72 milijonov dolarjev, je povedal minister za finance Vlash Vegka. Kljub gmotnim težavam pa so šole v Albaniji uvedle sodobne programe, čeprav je deželo še do nedavna prežemala mar-ksistično-leninistično ideologija. V šolskem letu 1992/93 je tako primanj- kovalo kar 60 odstotkov učbenikov, med drugim tudi zato, ker so morali odstraniti marksistične učbenike. Za tekoče šolsko leto so že pripravili 80 odstotkov učbenikov za osnovno šolo in 70 odstotkov za srednjo, je povedal visok predstavnik ministrstva za šolstvo Ulh Pango. Država subvencionira 70 odstotkov cene teh učbenikov, ki je tako letos postala dostopna tudi za družine, katerih prihodki so skromni. Vera Elleri, učiteljica v Tirani, je poudarila, da letos učencem laže pogleda v oči, čeprav je hkrati potožila nad skromno plačo, saj učitelji zaslužijo med 25 in 29 dolarji na mesec, kar po njenem ni dovolj za preživetje. Briseida Mema, AFP lirA Huliganske tolpe so od leta 1989 do 1991 uničile 38 šol (Foto: Jože Suhadolnik / TRIO) BERLIN / SIMBOLIČNA? Razsodba na procesu »žrtve zidu« BERLIN - Z zapornimi obsodbami se je včeraj v Berlinu končal proces zaradi »žrtev zidu« proti trem pripadnikom »Vsedržavnega sveta za varnost« nekdanje Nemške demokratične republike. Bivšega obrambnega ministra Heirrza dem let zapora, njegovega namestnika Fritza Strelet- za na pet let in šest mesecev, medtem ko so nekdanjega visokega partijskega funkcionarja NDR Hansa Albrechta obsodili na štiri leta in šest mesecev zapora. Proces se je začel 12 novembra lani, ko je bil na zatožni klopi tudi bivši vzhodnonemški partijski in državni voditelj Henri-ch Honecker. Zaradi težke bolezni so Honeckerju 13 januarja dovolili, da se je z družino izselil v Čile. Zvezna republika Nemčija se je tako »rešila« Ho-neckerja, ki bi na procesu skoraj gotovo povzročil marsikatero nevšečnost, ker je poznal vse skrivnosti »mednemških stikov«, ki bi lahko v zagato spravile tudi bonske voditelje.. Kessler in Streletz sta bila obsojena zaradi šCu-vanja k umorom, medtem ko so Albrechta spoznali za krivega le sodelovanja v umorih. Kesslerjevi in Albrechtovi branilci so že napovedali, da bodo vložili priziv, medtem ko še ni jasno, kaj bodo štorih Streletzevi. Neodločen je tudi javni tožilec, ki je med razpravo zahteval višje kazni, in sicer: dvanajst let za Kesslerja, deset let za Streletza in osem let za Albrechta. Kessler in Streletz bi lahko vsak čas zapustila berlinski zapor Moabit, kjer sta v preventivnem priporu, saj je skoraj gotovo, da bodo sodniki preklicali zaporni nalog, Albrecht pa je na svobodi že od lani. Ob tem se marsikdo sprašuje, zakaj so sploh začeli ta proces. »V.se-državni obrambni svet« je bil zadolžen za varnost mednemških meja, tako da je vsaj na papirju odgovoren za vse žrtve, ki so padle pri poskusu prebegov na Zahod. Obtoženci pa so v bistvu le izpolnjevali smernice uradne vzhodnonemške politike, tako da so včerajšnje kasni le simbolične. ZDA / USPEL POSKUS MISIJE VESOLJSKE LADJICE_ Sprehod po vesolju posadke Discoveryja Kozmonavta preizkusila napravo za ogrevanje rok CAPE CANAVERAL - Dva koz-monata vesoljske ladjice Discovery sta se včeraj podala na vesoljski sprehod po odprti tovorni ploščadi ladjice. To je bil že tretji sprehod po vesolju v manj kot letu dni. Namen Carla VValza in Jima New-mana je bil preizkusiti nekatere tehnične naprave in približno dva ducata naprav za naslednjo posadko vesoljske ladjice, ki bo v vesolje poletela decembra, da bi skušala popraviti vesoljski teleskop Hubble. To je tretji tovrstni podvig, s katerim namerava ameriška letalska in vesoljska agencija NASA bolje pripraviti svoje kozmonavte, potem ko je imela leta 1992 posadka težave pri reševanju satelita. Čeprav je Discovery vzletel z dvomesečno zamudo, je sprehod pričel pol ure pred časom. VValzu in New-manu je z ladjice dajal navodila drugi pilot, Bill Readdy. Kozmonavta sta se podala na odprto ploščad, medtem ko je ladjica letela nad zahodno obalo Mehike, s hitrostjo osem kilometrov na sekundo. Dvojica je v vesolju preživela šest ur. S kontrolo v Houstonu sta se pošalila, da je v vesolju veliko temnejše in nevarnejše kot pa v velikanskem bazenu, v katerem se astronavti vadijo premikati se v breztežnem prostoru. Dejala sta tudi, da je razgled na Atlantik čudovit. Občasno sta morala prenehati z delom, da bi si ogrela orokavičene roke v soju žarometa, ki osvetljuje ploščad. To je postalo obvezno, potem ko so se kozmonavti med junijsko odpravo prezebli, enemu pa so zmrznili prsti, ko je za vajo nekaj popravljal v breztežni komori. Discovery je iz Floride vzletel prejšnjo nedeljo, povratek ladjice pa je predviden za naslednjo sredo. Sprehod po vesolju je bil le tretji cilj odprave. Pred tem je posadka uspešno namestila dva satelita, od teh je bil eden teleskop, ki ga bodo nato spet pripeljali na zemljo,- Na sliki (telefoto AP) včerajšnji sprehod v vesolju. Tudi ljubimci imajo svoj praznik SAO PAULO - Samo spolno neobremenjena dežela kot je Brazilija, je lahko iz niča skovala nov praznik, ki je alternativen romantičnemu sv. Valentinu in raznim dnevom posvečenim očetom in materam, in sicer: »dan ljubimcev«. Prvi »Dia dos amantes« v brazilski zgodovini bo prihodnji 22. september. Spočel ga je Salvo Gronkraut, mladi »yuppie« iz Sao Paula, ki je bil zaskrbljen zaradi slabih poslov svojega podjetja spodnjega perila. Njegova zamisel, ki jo je pred meseci izrekel skoraj v šali, je takoj vzbudila zanimanje med proizvajalci spodnjega perila in lastniki motelov »na uro«, ki se širijo kot gobe po dežju po vsej Braziliji. S to pobudo pa se vsi ne strinjajo, in to ne zaradi moralnih razlogov, moti jih namreč fiksni datum, saj bi le redkokatera žena dovolila svojemu možu, da bi se na ta dan podal na »službeno potovanje« ali na »službeno večerjo«. I _____ZDA / PO UMORU ANGLEŠKEGA TURISTA V TALLAHASSEJU NA FLORIDI_ Morilca sta mladoletnika Policija prijela fanta stara 13 in 15 let- Njunega pajdaša še iščejo - Na Floridi poostren nadzor V ZDA način življenja, kot »hot doas« in Coca Cola T n\Trtr\x r r\ .. i .. . LONDON - Britanski in japonski investitorji so v sredo izkazali kloridi veliko zaupanje, medtem ko je deveti umor tujega turista v enem letu Evropejce prisilil, da dvakrat premislijo, ali res nameravajo na počitnice v »Državo sonca«. Čeprav so letalske družbe m turistične agencije naglasile. da ni prišlo do množičnih odpovedi rezervacij, so uradni državni viri priznali, da bo porast ubojev turistov letos povzročil več kot deset-odstotni padec obiska tujih turistov. V torek so ustrelili angleškega turista, isti teden so umorili tudi nemškega turista. Od oktobra la-n* so bili na počitnicah v Floridi ubiti štirje Nemci, dva Angleža, dva Kanadčana in en Venezuelec; šest izmed žrtev je bilo umorjenih v okolici Miamija. Neki londonski uradnik je izjavil, da se je v sredo odrekel tritedenskemu dopustu novembra v najeti hiši v okolici mesta Orlando, kjer se nahaja zabavišče Di-sneyworld. Pri tem je izgubil depozit 50 funtov (75 dolarjev) na osebo, ker se je potovanju odpovedal le nekaj dni, preden bi mo-^ potovanje v celoti plačati. »Prijatelja, s katerimi sva nameravala na počitnice, imata še majhne otroke in jih ne želita sPraviti v nevarnost,« je dejal. >>Ce bi bila samo jaz in moja žena, bi kljub vsemu odpotovala.« Turizem je za Florido najdonosnejši posel, saj so od njega lani “fb^ih 31 milijard dolarjev. Na obiskovalcev je eden Anglež; 0 je torej najštevilnejša skupina mjih obiskovalcev. Šestina šest m pol milijona tujih turistov, ki so lani šli na počitnice v to drža-je Angležev. Za njimi so na drugem mestu Nemci: lani jih je obiskalo Florido 430 tisoč. Medtem ko je država na tem, da izgubi več kot tri milijarde dolarjev turističnih dohodkov, je iz Londona prispela dobrodošla vest, da sta angleški družbi Rank Organisation Pic in MCA Inc, del japonskega velikana Matsushita Electric Industrial, naglasili, da nameravata vložiti več milijard dolarjev za povečanje svojega floridskega zabavišča Universal Stu-dios pri Orlandu. Ameriški režiser Števen Spielberg bo »kreativni svetovalec«. Rank in MCA sta krajevnim oblastem v sredo povedala, da načrtujeta dodati 240 hektarov zemljišča že obstoječemu parku in prostor spremeniti v eno vrhunskih svetovnih zabavišč. Turistične agencije skušajo zmanjševati vtis, ki so ga naredili uboji in si na vse kriplje prizadevajo podčrtati, da imajo turisti v resnici zelo malo možnosti, da jih kdo napade, še zlasti če se izogibajo Miamija in okolice. Obenem svetujejo strankam, naj bodo nadvse previdne in naj sledijo nasvetom, ki jih vsebujejo posebne brošure, ki so jih izdale floridske oblasti. Tim Evans, šef majhne angleške turistične agencije Beach Villas, je dejal, da nima nikakršnega dvoma o tem, da bo zadnji umor naredil velik vtis, ne bo pa bistveno vplival na posle. Pri nemški turistični agenciji so naglasili, da se je število turistov, namenjenih v Miami, zmanjšalo za 15 odstotkov od aprila, ko so neko žensko iz Berlina umorili pred očmi njene matere in otrok, potem ko so napadalci namerno trčili v avto, s katerim je družina potovala. Predstavnica agencije je izjavila, da je ostalo število obiskovalcev, namenjenih v Tampo ali Fort Lauderdale, nespremenjeno. Pristavila pa je, da ni videti, da bi potovalne agencije lahko preprečile padec obiskov Miamija. Turistične agencije v Belgiji, Franciji, Italiji in Španiji trdijo, da uboji zaenkrat niso vplivali na potovanja v Florido. Zadnja izdaja nemške revije Štern, ki je izšla 16. septembra, krivi za val nasilja, ki je zajel Ameriko, dejstvo, da si lahko vsak priskrbi pištolo. V članku o ubojih pravi, da spada umor v ameriški način življenja kot Coca-Cola in »hot dogs«. MONTICELLO (Florida) - Floridska policija je morda že našla krivca umora 34-letnega angleškega turista Garyja Col-leyja in ranjenja njegove sopotnice Margaret Ann Jagger. Colley je v Floridi že deveti ubiti turist v enem letu in drugi v manj kot enem tednu. Colleyjeva zaročenka Margaret je med napadom za-dobila le lažje poškodbe in je opisala napadalca, tako da policija razpolaga s portretom osumljenih. Preiskavo so pričeli v mestecu Monticello, ki se nahaja v bližini avtocestne postaje, kjer je do napada prišlo. Po zločinu so napadalci pustili ukradeni rdeči avto v okolici tega mesta, samo 55 kilometrov vzhodno od Tallahasseeja, glavnega me- sta Floride. Krajevni časopisi poročajo, da sta umora osumljena fanta 'stara 13 in 15 let, ki ju sedaj policija zadržuje, ker sta na začetku meseca ukradla avto, v nedeljo pa oropala moškega v motelu v Monticellu. Naboji, ki jih je policija našla v motelu, so baje enaki tistim, ki so ubili Colleyja. Najbrž je pri napadu sodelovala še tretja oseba, ki je vozila avto, s katerim sta morilca zbežala. Streljanje je sprožilo vrsto zahtev po večji varnosti za 40 milijonov turistov, ki lemo obiščejo Florido, zato je guverner Chiles poostril nadzor na avtocestnih postajališčih in uradih za turistične informacije, saj je turizem najpomembnejši vir dohodkov za Florido. Umor turista na Floridi Kraji drugih Monticello Kraj umora Dva moška se približata parkiranemu avtu, v katerem sta Gary Colley in Margaret Ann Jagger ter prosita za denar. Coller skuša odpeljati, a, takoj ko se avto premakne, moška streljata. Coller umre, Jaggerjeva pa je ranjena. \ % Roparja zbežita. \ Jaggerjeva se priplazi do telefona in pokliče pomoč. NOVICE Nova izdaja krščanskih »Satanskih stihov« K0BENHAVN - Včeraj je v danskem prevodu išlo delo Michaela Baigenta, ki na podlagi analize starih rokopisov zanika, da je bil Kristus božji sin. »The Deat sea rolls deseption« (Razočaranje rokopisov iz Mrtvega morja) je naslov angleškega izvirnika, ki so neke vrste krščanski »Satansld stihi«, saj tudi Baigentu katoliški fundamentalisti grozijo s smrtjo. Po pisanju »Ekstra Bladeta« sta tudi Baigent in njegov sodelavec Richard Leight v zadnjih 15 letih neprestano menjala kraj bivanja podobno kot avtor »Satanskih stihov« Salman Rushdie. »Dogma o božji naravi Kristusa je laž, ki ne odgovarja zgodovinski resnici«, trdi Baigent. Iz rokopisov neke prakršCanske skupnosti, ki so jih našli na območju Kumrama pri Mrtvem morju, izhaja, da je bil Kristus le voditelj neke skupnosti, ki se je politično in vojaško borila proti rimski nadvladi. Po njegovem bi morala Cerkev revidirati lik Kristusa in priznati, da častimo le mit, pozitiven mit na poti »spoznanja«, kot ga imajo tudi druga verstva. Okradli parno trgovino, ne da bi se dotaknili blagajne PARIZ - Tatovi, ki so vdrli v neko trgovino s pornografskim materialom, po vsemu sodeč niso iskali denarja, saj je blagajna ostala nedotaknjena. Izmagnili so samo dve »napihljivi lutki«, 11 vibratorjev, osem videokaset, ducat pornografskih revij in nekaj škatel »poživilne masti«. Do kraje je prišlo v noči na torek v Pe-rigueimi (osrednja Frangija). Železniška nesreča: 77 mrtvih v Mozambiku MAPUTO - V železniški nesreči, ki se je v ponedeljek pripetila v severnem Mozambiku, je izgubilo življenje 77 potnikov. Vest so sporočili šele včeraj, ko so navedli, da je potniška in blagovna kompozicija iz še neznanih vzrokov iztirila nedaleč od meje z Malavijem. Žrtve so modre čelade OZN s pomočjo domačih reševalcev pokopale kar na kraju nesreče. Slabo jeklo krivo za brodolom Titanica VVASHINGTON - Skupina ameriških ladijski inženirjev je prepričana, da bi Titanic prenesel trčenje z ledeno goro, če bi bil zgrajen iz kakovostnejšega jekla. VVilliam Garzke, direktor nekega newyorškega združenja ladijskih inženirjev, je na podlagi analiz drobcev jekla iz Titanicovega trupa ugotovil, da je tragediji botroval fizični proces znan pod imenom »toplotni prelom«. Pri nizkih temperaturah se tako jeklo ne zvije temveč poči kot steklo. Podobno usodo sta doživeli obe ladji, ki sta bili grajeni po Titanicovem konceptu. Prva se je namreč potopila po banalnem trčenju z neko vojno ladjo leta 1911, drugo pa je potopil en samcat nemški torpedo v prvi svetovni vojni. Ameriška mirovnica se je predala policiji po 23 letih ilegale VVASHINGTON - 44-letna Catherine Ann Povver, ki je v šestdesetih letih pripadala najbolj skrajni skupini nasprotnikov vietnamske vojne, se je po 23 letih ilegale predala policiji. Sodnim oblastem je že priznala, da je septembra leta 1970 sodelovala v ropu, med katerim je bil ubit neki policijski agent. Za ta umor so bili že obsojeni štirje nasprotniki vietnamske vojne, Povverjeva pa bo znala za svojo usodo po razso-bi 6. oktobra. Vsa ta leta je ženska živela pod lažnim imenom Aliče Louise Metzinger v nekem oregonskem mestecu, kjer se je poročila in ima sedaj 14-letnega sina. Učil se je varčevanja plačal pa je mastno globo LONDON - Slano je moral plačatri svojo pozabljivost 33-letni Frank Gragg iz Liverpoola, ki si je v mestni knjižnici sposodil knjigo »Kako varčevati s tvojim denarjem«. Ker knjige ni vrnil in jo je imel doma dve leti, mora sedaj plačati 500 funtov glob. Na Kitajskem prepovedali prodaja zdravil iz nosorogovih rogov in tigrovih kosti PEKING - Kot piše dnevnik Renmin Ribao so sti. Konec novembra pa bo prepovedana tudi prodaja teb »zdravil«. Naravovarstvene organizacije so že večkrat obtožile Kitajsko, da izvaža te preparate, ki ogrožajo redke živalske vrste. V glavnem ta »zdravila« izvažajo v Tajvan in Hongkong, kjer so prepričani, da povečujejo spolno moc. Seks za vse okuse tudi na VVashington Postu VVASHINGTON - Do nedavnega so bili mali oglasi s spolno vsebino pravi tabu za ugledne ameriške časopise, sedaj pa je padel tudi ta predsodek, saj bodo v četrtkih objavljali te do sedaj »nespodobne« oglase. Seks za vse okuse pa bo skrbno katalogiran po rubrikah in stolpcih, da ne bi prišlo do zmede: moški, ki iščejo ženske; ženske, ki iščejo moške; ženske, ki iščejo ženske; in moški, ki iščejo moške. Med drugim je še slovar kratic, da se prihrani na prostoru: C za kristjana, J za Zida, B za biseksualca, NS za nekadilca... SLOVENIJA Petek, 17. septembra 1993 EV' Kaj mi šepetajo volilci? (Foto:Tomi Lombar/TRIO) DRŽAVNI ZBOR / NADALJEVANJE JULIJSKE SEJE Železnica kot stari Pepe Poslanci so se strinjal da je predlog zakona o inšpekciji dela dovolj restriktiven -Dajatve za pogodbeno delo bodo povišane nad dajatve za redno delo Mija Gačnik, Ivanka Mihelčič LJUBLJANA - Za začetek smo bili priče slovesu. Poslanec LDS Jaša Zlobec se je namreč poslovil od svojih poslanskih »sotrpinov«, ker odhaja na novo dolžnost veleposlanika Slovenije v države Beneluxa. In privč je bil ob tem deležen tako pozicijskega kot opozicijskega aplavza, ko je v zahvalni besedi dejal, »da je naporno biti slovenski poslanec in tudi težko«, saj med navzočimi v zborovski dvorani pravzaprav ni bilo nobenega, ki bi takšnemu mnenju nasprotoval. Njegovo poslansko mesto bo poslej zasedel magister ekonomije, Izolčan Janez Jug. Sejo so nato nadaljevali z manj prozaičnimi zadevami; brez odvečnih besed so sprejeli ugotovitveni sklep, s katerim so odredili parlamentarno preiskavo o tako imenovani mariborski orožarski aferi in naložili svoji komisiji za volitve, imenovanja in administrativne zadeve, da pripravi odlok o sestavi te komisije. Sledila je prva obravnava predloga zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o delovnih razmerjih, v katerem je poslance najbolj zmotila določba vlade, da se po sedaj veljavnem zakonu šestmesečni odpovedni rok skrajša na tri mesece. Poslanci so sprejeli tudi sklep, da je treba dajatve za pogodbeno delo povišati nad dajatve za redno delo. In amandma, da odpovednega roka ni primerno skrajševati, dokler niso urejena inšpekcija dela in delovna sodišča. S pedlogom zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti je vlada začela z napovedano racionalizacijo socialnih pravic. Veljavni zakon je bil namreč sprejet v obdobju, ko so bila gospodarska gibanja še relativno ugodna. Ker pa obdobju gospodarske krize še ni videti konca, vlada predlaga znižanje naj višjega denarnega nadomestila, ki je do sedaj znašal petkratnik 80 odstotkov zajamčene plače na štirikratnik ter med drugim tudi zmanjšanje pravic, če zavarovanec opravlja delo po pogodbi o delu. Tudi ta predlog so poslanci podprli in naložili, da vlada pripravi predlog zakona za drugo obravnavo. Na včerajšnjem zasedanju državnega zbora so poslanci obravnavali tudi tretji zakon iz paketa delavske zakonodaje -predlog zakona o inšpekciji dela. Le-ta med razpravljale! ni naletel na bistvene pripombe, saj so ga večinoma podprli ter menili, da je dovolj restriktiven. Predlog, da naj bi bil inšpektorat za delo organiziran kot samostojen organ vlade in ne kot organ v sestavi ministrstva za delo, kot veleva predlog zakona, ni naletel na mnenje večine. Vlada pa mora do druge obravnave, ki naj bi jo poslanci opravili med novembrskim zasedanjem, natančneje ore-deliti mandat inšpektorjev. Poslanci so opravili na trenutke celo burno razpravo predloga zakona o spremembah in dopolnitvah stanovanjskega zakona. Obravnavali so ga po hitrem postopku, saj se rok za izvedbo privatizacije stanovanj izteka. Poslanci bodo o usodi zakona glasovali na današnjem nadaljevanju zasedanja zbora. Včerajšnja prva obravnava predloga zakona o železnicah je bila za sam zakon dobesedno uničujoča. »Predstavlja zgolj zelo zelo globoko kozmetično operacijo, ki sicer spreminja obraz, a pod njim še vedno ostaja stari Pepe,« je v razpravi zelo slikovito ponazoril svoje mnenje o zakonu demokrat France Bučar, ko je pozival poslance, naj glasujejo proti njegovemu sprejemu. Nezadovoljstvo s ponujenim zakonskim predlogom so izražali tudi predstavniki drugih poslanskih skupin, edina točka, pri kateri so se dejansko razhajali, pa se je nanašala na vizijo železnic in dilemo, ali naj bo to poslej delniška družba ali javno podjetje v lasti države. Sicer so vsi skupaj zelo ubrano dokazovali, da je pri železnicah in železniškem križu treba biti pozoren predvsem na pomen Kopra in njegove povezave z Madžarsko, na preusmeritev tovornega prometa s cest na železnice, kar se v praksi sicer (še) ne dogaja, a se zagotovo bo* »Železnica je najlepši produkt civilizacije, kar se bo nekoč še kako obrestovalo,« je nekdo poudaril v včerajšnji razpravi, s katero so se poslanci pravzaprav le utrdili v prepričanju, da mora vlada pripraviti precej drugačen zakon o železnicah in ga šele nato poslati parlamentu v obravnavo. Pričakujejo, skratka, kot so še dejali, da bo drugo branje veliko bolj sprejemljivo. Pred tem pa bodo še do konca oblikovali lastne sklepe, ki jih bo najprej vzel v pretres odbor za infrastrukturo, in sicer še pred današnjim nadaljevanjem seje državnega zbora. Pogodbeno delo omejeno LJUBLJANA - Od vseh predlaganih sprememb, ki jih prinaša predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o delovnih razmerjih, je najpomembnejša ta, ki nekoč 24, danes 6-mesečni odpovedni rok, krči na 3 mesece. Ceš da je obseg pripadajočih pravic presežnih delavcev večji, kot je praksa v evropskih državah, kjer se sicer »metanje ljudi na cesto« ne uporablja kot edino sredstvo za zagotavljanje preživetja podjetja v krizi. Pa vendar izračun, ki kaže, koliko denarja bo s to spremembo ostalo podjetju po mnenju nekaterih poslancev, ne opravičuje namena; saj gre za okoli 180 tisoč tolarjev, ki za vsakega odpravljenega delavca ostane podjetju. Spremembe zakona pa se nanašajo tudi na preprečevanje pogodbenega dela, saj naj bi z njegovim omejevanjem odprli možnost sklenitvam delovnega razmerja za določen ah skrajšan delovni čas. S spremembami in dopolnitvami zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti vlada skuša doseči racionalizacijo tistih socialnih pravic, ki so z novo zakonodajo na področju socialnega varstva že urejene. Sicer pa predlog znižuje do sedaj najvišje denarno nadomestilo, v višini petih najnižjih denarnih nadomestil (80 odstotkov zajamčene plače) na štirikratnik. Tisti, ki prejemajo tako visoko denarno nadomestilo za čas brezposelnosti, imajo večje možnosti v iskanju novega delovnega mesta in jih bo nižanje nadomestila samo vzpodbudilo v iskanju druge zaposlitve. V bodoče naj bi vsi pravico do šest mesečne denarne pomoči. Pravice pa se tudi zmanjšajo, če zavarovanec opravlja delo po pogodbi o delu, avtorski pogodbi ali če ima popoldansko obrt, sorazmerno z višino zaslužka. Predlagana je tudi delitev stroškov dokupa let v času podaljšanega izplačevanja denarnega nadomestila med zavarovancem in Zavodom za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v polovičnih deležih. Bistvena novost, ki jo prinašajo spremembe, je tudi povrnitev stroškov prispevkov na bruto plače delodajalcu, če zaposli najtežje kategorije brezposelnih. (Mig) j I NOVICE VLADA / SEJA SPET MENJAVE NA VRHU SOVE? Peter Toš odhaja v Egipt • LJUBLJANA - Peter Toš te dni prevzema dolžnosti izrednega in pooblaščenega veleposlanika RS v Egiptu.Toš je rojen v Celju leta 1939. Po diplomi na pravni fakulteti v Ljubljani je delal v republiškem sekretariatu za kulturo. Bil je predsednik republiškega komiteja za delo, hkrati pa član izvršnega sveta SRS. Kot delegat SFRJ je bil član osrednjega izvršilnega organa v Mednarodni organizaciji dela. Leta 1989 je odšel za veleposlanika SFRJ v Tanzanijo, do odhoda v Egipt pa je opravljal razna dela v ministrstvu za zunanje zadeve. (STA) Slovenija ratificirala konvencijo SE STRASBOURG - Slovenija je podpisala in ratificirala multilateralni sporazum o transferju tujih obsojencev iz države, v kateri so bili obsojeni, v domovino. Tak postopek je namenjen predvsem družbeni rehabilitaciji zapornikov in temelji na humanitarnih stališčih, saj upošteva težave pri sporazumevanju kaznjencev zaradi tujega jezika in majhno možnost stika s sorodniki. (STA) Bohinc na Švedskem LJUBLJANA - 32. kongresa švedskih socialdemokratove se je udeležil tudi predsednik sveta Združene liste socialdemokratov Rado Bohinc. Bivši predsednik britanskih laburistov Neil Kin-nock je spregovoril o današnjem pomenu socialne demokracije pri razreševanju socialnih in ekonomskih problemov. Napadel je konzervativ-ce, ki so krivi za večanje socialne neenakosti, kot tudi za neuspešno reševanje ekoloških problemov ter problemov mednarodnega miru. Posebej je pozval socialdemokrate k večjim naporom za dosego miru na Balkanu. Rado Bohinc se je srečal tudi z generalnim sekretarjem Socialistične internacionale, Luisom Azalo, in ga povabil na obisk v Slovenijo. (D. H.) Komar vložil ovadbo zoper Janšo MARIBOR - Eden glavnih osumljencev v mariborski aferi z orožjem Silvo Komar je na mariborskem sodišču vložil kazensko ovadbo zoper obrambnega ministra Janeza Janšo. Obtožuje ga, da je po odkritju orožja izrekel neresnične izjave o dejanjih Komarja kot vodje operativnega območja varnostno - informativne službe v Maribora, s čimer naj bi škodil njegovemu dobremu imenu. (A. 2.) Popravek V včerajšnji številki Republike je v članku z naslovom »Jelinčiču ne priznavajo imunitete« prišlo do napake. Stavek v začetku članka se pravilno glasi: »Glede pobude poslanke LDS Vike Potočnik o vzpostavitvi imunitete za nazaj v primeru Zmaga Jelinčiča, je komisija menila, da ta ni možna.« Za napako se opravičujemo. Dogovorili so se za mešano diplomatsko komisijo za mejo Zemeljski plin je dražji za pet odstotkov - V ministrstvu za delo novo državno sekretarja za ekonomsko področje in za družino LJUBLJANA - Poleg re-nominacije letošnjega proračuna je vlada na včerajšnji seji sprejela izhodišča za drugo fazo davčne reforme in davčne politike v prihodnjem letu (o predvidenem obdavčevanju avtomobilov in stanovanj smo pisali včeraj), podrobneje pa bo finančni minister zadevo predstavil na posebni novinarski konfereci v prihodnjih dneh. Vlada je dala tudi soglasje k petodstotni podražitvi zemeljskega plina. V ministrstvu za delo je imenovala dva nova državna sekretarja, in sicer Andreja Mateta za ekonomsko področje in dr. Draga Čeparja za družino. Agencija RS za sanacijo bank in hranilnic ima od včeraj novega direktorja: dosedanjega Antona Ma-cuha je zamenjal krščanski demokrat Janko Deželak. Novinarske konference po seji vlade se je udeležil tudi minister za zunanje zadeve Lojze Peterle, ki je povedal, da je vlada imenovala člane slovenske delegacije v mešano diplomatsko komisijo za mejo med Slovenijo in Hrvaško. Komisijo bo vadil Tomaž Kunstelj, generalni sekretar zunanjega ministrstva, v njej pa so kot člani še Borut Bohte, profesor na pravni fakulteti, Branko Celar, načelnik oddelka za mejne zadeve v notranjem ministrstvu, Dušan Fatur, svetovalec v ministrstvu za promet, Andrej Grahor, predsednik IS občine Piran, in Mirko Prelog, predsednik IS občine Ljutomer. Zunanji minister je še dodal, naj bi Hrvaška imenovala svojo delegacijo v pri- hodnjem tednu. V zvezi s Hrvaško še to, da je za ta teden predvideno srečanje predsednikov vlad in zunanjih ministrov obeh držav, odpadlo zaradi zaostrenih razmer na Hrvaškem, Peterle pa meni, da bo do srečanja prišlo v prihodnjih desetih dneh. Zunanji minister je za 22. september napovedal še sestanek slovensko-bavarske komisije na Bavarskem, ki bo razpravljala o sodelovanju na najrazličnejših področjih. Sporočil pa je tudi, da v ponedeljek s predsednikom vlade odhajata na zasedanje generalne skupščine OZN, kjer ima sam načrtovana srečanja z zunanjimi ministri več neevropskih in evropskih držav. Obiskati namerava tudi slovenske skupnosti na Zahodni obali. Vlada je Janko Deželak včeraj odobrila za 15, 5 milijona tolarjev človekoljubne pomoči v obliki hrane iz zdravil za Slovence v Sarajevu, Kaknju in Zenici. Položaj kulturnih dejavnosti v letošnjem letu je predstavil minister za kulturo Sergij Pelhan. (A. R.) Sončni vlak na vožnji miru LJUBLJANA - Potnike Sončnega vlaka, ki povezuje ljudi in narode Avstrije, Slovenije in Hrvaške je ob prihodu v Ljubljano pozdravil slovenski predsednik Milan Kučan. Vojna je največje zlo, ki ga človek prizadene sebi in drugim, je poudaril predsednik in potnike pozval, naj na svoji poti na sosednjo Hrvaško ponesejo duha mira, ki ga nosi vlak prijateljstva. Pri dobrodošlici sta sodelovala tudi ljubljanski metropolit Alojzij Šuštar in avstrijska veleposlanica v Sloveniji Jut-ta Bastl. (STA) Na pot prijateljstva je šlo 370 potnikov (Foto: S. 2. / TRIO) Danilu Kodriču so podaljšali pripor še za tri mesece Vrhovno sodišče RS je zaradi begosumnosti podaljšalo pripor zoper obtoženega v zadevi Hit, D. Kodriča še za tri mesece. Odvetnik Andrej Stanovnik, ki zagovarja osumljeno A. Thana-si, je podal zahtevo za izločitev predsednika temeljnega sodišča v Novi Gorici Pavla Budina in preiskovalne sodnice Darinke Kogoj. Zahtevo je najprej zavrnilo višje sodišče v Kopru, po pritožbi odvetnika pa jo je zavrnilo še vrhovno sodišče. (A. 2.) Izjava Predaniča usodna za Jakina Drnovšek zahteval preiskavo - Predoničevo izjavo avtentično? - Odločitev znano, v prihodnjih dneh LJUBLJANA - Vlada včeraj ni zamenjala direktorja Sove Silvana Jakina, kot so napovedovali »dobro obveščeni« krogi; še več, o tem na seji sploh niso govorili. Vendar pa so informacije, da so tudi tretjemu predstojniku varnostne službe »šteti dnevi«, očitno točne. Naši viri namreč navajajo, da se bo zamenjava po vsej verjetnosti zgodila v prihodnjih dneh, čeprav še ni jasno, ali naj bi Jakin »odstopil« sam in čeprav ni znano, kdo naj bi ga zamenjal. Direktor Sove je, kot je znano, obiskal odvetniško pisarno Nika Belopavloviča in Mitje Stražarja (v tej pisarni je Jakin opravljal pripravniški staž) in si tam »sposodil« zapisnik o zaslišanju Mira Predaniča pri preiskovalnem sodniku v Mariboru. Zapisnik naj bi »pomagal« obrambnemu ministra Janezu Janši, ki je bil čez dva dni prav tako zaslišan na mariborskem sodišču. Naši viri navajajo, da naj bi predsednik vlade potem, ko je slišal za omenjene informacije, zahteval policijsko preiskavo. Ivo Bizjak je v tistih dneh na neki tiskovni konferenci res izjavil, da so za zgodbo izvedeli »iz nekaterih izjav delavcem organov za notranje zadeve«, da pa dejstva »še preverjajo«. Kmalu za tem, ko so mediji že špekulirali o morebitni zamenjavi direktorja Sove, pa je Janez Drnovšek javno povedal, da je Silvan Jakin na političnem kolegiju vlade »zadovoljivo pojasnil« dogodek in da je s tem zgodba končana. O podrobnostih predsednik vlade ni hotel govoriti. Vladni viri so takrat navajali, da naj bi priče potrdile Jakinovo Tanja Starič verzjo dogodka - da je namreč zapisnik odnesel v soglasju z odvetnikoma in s Predaničem. Vendar pa se s tem očitno preverjanja niso končala in pokazalo se je, da stvari vendarle niso tako enostavne. Miro Predanič je predsedniku vlade Drnovšku napisal pismo, v katerem navaja, da je bil: »... zapisnik o mojem zaslišanju z dne 23.8. odtujen s strani direktorja Sove Jakina brez moje vednosti«. Te navedbe - piše v pismu - potrjuje uradni zaznamek, ki ga je napisal takoj po dogodku odvetnik Stražar. Predanič prosi Drnovška, naj izjavo posreduje tudi Milanu Kučanu in Mihi Kozincu. Medtem so mediji tudi že objavili omenjeni »uradni zazna- mek« odvetnika Stražarja, ki prav tako dokazuje, da je Jakin brez vednosti »prizadetih« odnesel zapisnik. V minulih dneh so pristojni - kot navajajo naši viri - preverjali avtentičnost omenjenega pisma. Silvan Jakin naj bi namreč trdil, da je pismo ponaredek. Vendar pa je - po naših informacijah - preiska- va pokazala, da je izjava avtentična in daje torej direktor Sove »močno prekoračil pooblastila«. Ker bi to tudi pomenilo, da je na mestu predstojnika »civilne« varnostne službe (p0-leg Voma) človek, ki je bli-zi Janši in ne Drnovšku* poznavalci menijo, da je zamenjava skorajda neizogibna. Ce so naše informacije točne, bo torej Jakin že tretji »odstopljeni« predstojnik Visa oziroma Sove v nekaj mesecih. AVSTRIJA / V PRVEM POLLETJU 1993 Znaten upad azilskih prošenj Kritika s strani pooblaščenca OZN DUNAJ - Število prošenj za azil v Avstriji je v prvem polletju leta 1993 v primerjavi z enakim obdobjem lanskega leta dramatično upadlo. Kot je včeraj povedal zastopnik Organizacije združenih narodov za pomoč beguncem Staffan Hode-mar, je ta upad tesno povezan z novo avstrijsko zakonodajo, ki je očitno ostrašila veliko število ljudi. Od januarja do konec junija letos je pri notranjem ministrstvu zaprosilo za azil samo še 2490 oseb, lansko leto jih je v enakem obdobju bilo 11.875. To pomeni, da je število prošenj upadlo za kar 80 odstotkov. Po sporočilu notranjega ministrstva je bilo v zadnjem letu zaključenih 9019 prošenj. 719 osebam se je priznal status begunca, 7916 prošenj je bilo odklonjenih, 312 oseb pa je umaknilo svojo prošnjo. Po mnenju notranjega ministra Franza Losch-naka dramatično nazado-v'fn)e prošenj ni samo posledica nove avstrijske azilske zakonodaje. Povedal je tudi, da vojni begunci iz področja nekdanje Jugoslavije ne zaprosijo več za azil v tako visokem število kot še pred letom dni. Kljub temu pa je iz za-tistike razvidno, da prihaja največje število prošenj slej ko prej od tujcev iz republik bivše Jugoslavije, sledijo pa Romuni in Trnki. Zastopnik OZN je v zvezi z avstrijsko azilsko zakonodajo kritiziral, da v praksi ni zagotovljeno, da tisti, ki so potrebni a-zila oz. pomoči, jo tudi dobijo. Predvsem je izrekel dvom, ali jim je sploh dana možnost, da pravočasno zaprosijo za azil. V zvezi z vprašanjem tujcev v Avstriji je včeraj državna poslanka Marlies Flemming, pristojna za integracijska in begunska vprašanje v parlamentarnem klubu avstrijske ljudske stranke, predložila notranjemu ministrstvu in tudi zveznim deželam obširen katalog z navedbo potrebnih najnujnejših ukrepov. Flem-minogva med drugim zahteva posebnega pooblaščenca za inozemce v vsaki zvezni deželi, sosvete za tujce v vseh občinah ter široko informacijsko kampanjo tako za delavce iz inozemstva kot tudi za begunce. Platforma SOS-sočlo-vek pa v sodelovanju s Karitas in Zelenimi načrtuje za prihodnjo sredo veliko zborovanje pred parlamentom na Dunaju. Z verigo ljudi hočejo »zbuditi« politike ter opozoriti javnost, da je potreben bolj človeški pristop pri reševanju problema tujcev. (I.L.) Franz Loschnak, avstrijski minister za notranje zadeve. AVSTRIJA / NO VELACIJ A Cilvilna služba bo brez izjem trajala deset mesecev »Pax Christi»proti podaljšanju Ivan Lukan DUNAJ - Razprava o podaljšanju civilne služ-be (Lot alternativa k služenju vojaškega roka z orožjem) se v Avstriji nadaljuje. Včeraj je močno v razpravo posegel avstrijski notranji minister Franz Loschnak, ko je naznanil, da bo že v prihodnjih dneh razposlal osnutek za novelacijo zakona o civilni službi. V njem je predvideno, da bo cilvilna služba v Avstriji od 1. januarja leta 1994 trajala deset mesecev, ter da ne bo več -kot doslej - nikakršnih izjem (v posebej težkih poklicih je služba trajala 8 mesecev - op. ured.). Osnutek predvideva tudi razširitev civilne službe na nove stroke ter občutno debirokratizacij o pri administraciji civilne službe. Poleg tega je notranji minister izrecno poudaril, da vrnitev k komisiji za preverjanje upravičenosti ugovora zaradi vesti ne bo. Obrambni minister VVemer Fasslabend, ki je pred mesecem dni s svojo zahtevo po podaljšanju civilne službe od 10 na 12 mesecev sprožil vneto razpravo o tej temi, je na včerajšnji Loschnakov Poseg reagiral z začudenjem. Dejal je, da bil je šele pred nekaj dni med obema ministroma določen termin za pogajanja o podaljšanju civilne službe (29. septembra), in da ni Pričakoval, da bo na tak način konfrontiran s stališčem socialdemokrat-skega partnerja v zvezni vladi. V razpravo pa se je te dni vključila tudi avstrijska sekcija katoliškega mirovnega gibanja »Pax Christi« ter se izrekla proti podaljšanju civilne službe. V nasprotju z bojaznimi konzervativnega tabora znotraj avstrijske vlade vidi »Pax Christi« v upadajočem številu vojaških obveznikov »tudi pozitivno znamenje«. To pomeni, da vedno več mladih mož »odklanja kolektivno nasilje kot sredstvo za reševanje sporov« in namesto tega kaže »potrebo po socialno smotrni dejavnosti« je poudaril predsednik »Pax Christi«, dunajski pomožni škof Florian Kuntner v posebni izjavi. Za »Pax Christi« je nerazumljivo, kako politiki ravnajo z načelom enakosti. Ze sedanja ureditev, po kateri za mnoge civilna služba traja za dva meseca dalje kakor vojaška služba, »nasprotuje temu načelu«. Nazadnje izražena namera za nadaljnje podaljšanje civilne službe bi »ta položaj zaostrila«, je rečeno v izjavi, ki jo je posredaovala avstrijska kathpress. Po mnenju »Pax Christi« naj bi politiki razmišljali ne o podaljšanju, temveč o razširitvi civilne službe na mirovno-politične dejavnosti. V okviru civilne službe naj bi se bilo mogoče naučiti nenasilnega reševanja sporov na medčloveški in družbeni ravni. Prispevki k zmanjšanju napetosti med različnimi skupinami naj bi bili pri tem prav tako mogoči kakor regionalno delo za mir. Seminar za kitariste na Rebrci CELOVEC - Glasbena šola na Koroškem je prejšnji teden prvič organizirala dvodnevni seminar za kitariste. Izkazalo se je namreč, da je potreba po pouku spremljanja na kitari velika, ker te ponudbe v klasičnem pouku ni. Na mah se je javilo 15 kitaristov, večinoma bivši in sedanji u-čenci Glasbene šole. Seminar je potekal v treh skupinah, ki so jih sesta-, vili po stopnji znanja udeležencev. Razveseljivo je bilo, da je bila skupinska dinamika odlična, čeprav so se udeleženci precej razlikovali po starosti (od 9 let do znatno preko 20 let). Voditelji seminarja so se potrudili, da so posredovali najrazličnejše načine spremljanja, od narodne pesmi preko rocka, jazza in zabavne glasbe do improvizacije. Seminar so vodili Toni Bošic, Janez Gregorič in Roman Verdel. Zadovoljstvo je bilo precejšnje, udeleženci pa so bili enotnega mnenja, da so taki seminarji neobhodno potrebni, saj si vsi želijo čimveč konkretnih napotkov za spremljanje. Ta prvi obetaven poskus je jasno pokazal, da bo še več zanimanja za seminarje tudi med letom. _____ AVSTRIJA / GOSPODARSTVO___ Huda kriza hromi dčavna podjetja Več milijard šilingov izgub pri OMV in AMAG Ivan Lukan Koroška gostitelj svetovnih turističnih iger’94 VRBA - Dežela Koroška bo od 28. maja do 1. junija leta 1994 gostitelj 2. svetovnih turističnih iger. Gre za prireditev, ki združuje vodilne menedžerje v turističnih podjetjih širom sveta. Iger na Koroškem (glavne prireditve bodo v Vrbi in v Porečah ob Vrbskem jezeru) se bo udeležilo nad 600 opinion lea-derjev iz 35 držav -iz vse Evrope preko Amerike do Japonske in Južne Afrike -, pomerili pa se bodo v različnih športnih disciplinah kot so to tenis, golf, kolesarjenje, odbojka, triatlon, cross-tek in plavanje. Dr. Klaus Lukas, generalni direktor Avstrijske agencije za promocijo turizma je na včerajšnji tiskovni konferenci poudaril, da pri teh igrah sicer »ne gre v prvi vrsti za metere in sekunde«, igre naj bi imele namen povezovanja med narodi, mesebojnega spoznavanja ter nenazadnje za promocijo Avstrije kot pomembno turistično deželo. Prireditev stane osem milijonov šilingov. (I.L.) DUNAJ - Podjetja OMV in AMAG, ki spadata med največja podržavljena podjetja v Avstriji, sta zašli v hudo krizo, izgube pa se pri obeh podjetjih gibljejo v višini več milijard šilingov. Včeraj in predvčerajšnjem sta v obeh podjetjih zasedala nadzorna odbora, da bi sprejela sanacijske programe. Pri tem je zelo hitro postalo jasno, da bodo prve žrtve sanacijskih ukrepov delojemalci, menedžerji pa (zaenkrat?) ostanejo na svojih položajih. Tako bo personalna redukcija pri podržavljenemu podjetju OMV izpadla še bolj radikalno kot so to napovedali šele pred nekaj dnevi. Na večurni seji nadzornega sveta OMV, podjetje je pred nekaj leti štelo med najbolj uspešna avstrijska podjetja, je bilo namreč sklenjeno, da bodo v naslednjih dveh "letih zmanjšali število delovnih mest ne samo za 1200, marveč da bo izgubilo svojo zaposlitev celo 1600 delojemalcev. V tovarni Chemie Linz, v kateri proizvajajo različne vrste kemičnega gnojila, bodo število delovnih mest znanjšali za 650, v rafeneriji načrtuejo redukcijo za okrog 400 delovnih mest, pri podjetju Petrochemie pa za nadaljnjih 300 mest. Nadzorni odbor ČMV je dalje sklenil, da se bodo hkrati začela tudi pogajanja z obratnim svetom glede zmanjšanja socialnih storitev za delojemalce. Generalni direktor OMV Richard Schenz je po seji nadzornega odbora trdil, da je podjetje kljub izgubam v višini 4, 7 milijard šilingov »povsem zdravo«, kriza je nastala samo zaradi tega, ker je težka gospodarska kriza v industrijskih državah »zasačila podjetje na petih od skupno šestih nogah«. Generalni direktor je v pogovoru z novinarji sicer priznal, da je vodstvo podjetja tudi delalo napake, ker pri oceni položaja ni upoštevalo vse možne negativne faktorje, del krivde pa je zvalil tudi na pospodarske pro-gnostike, »ki so se prav tako zaračunali«. Glavni vzrok za polom pa je, da je OMV izgubila pomeb-nih trgov po vsem svetu, je dejal Schenz, ki je del krivde za dramatičen položaj pripisal tudi kolektivni pogodbi, ki je za 30 odstotkov višja od ostalih pogodb. Redukcija osebja pri OMV pa bo potrebna tudi zaradi tega, ker se v nekaterih podjetjih proizvajajo produkti, ki bi jih drugje dobili ceneje. Na vprašanje, zakaj so spet delojemalci tisti, ki morejo kot prvi plačati za napake menedžmenta, pa je genearlni direktor dejal, da kljub nastali situaciji »pri vodenju podjetja ni odkril napak«. S svojimi kolegi v vodstvu podjetja da je zadovoljen, ob koncu pa je kot edino konzekvenco navedel, da člani vodstva OMV letos ne bodo deležni finančnih nagrad. V hudo krizo je medtem zašel tudi podražv-ljeni koncern AMAG (aluminij), katerega sanacija bo avstrijske davkoplačevalce stala kar 13, 5 milijard šilingov. Kot je predsednik predstoj-ništva AMAG Hammerer včeraj poudaril, želijo ohraniti proizvodnjo v Ran-shofenu (v Avstriji) ter na eni ali dveh lokacijah v Nemčiji, elektrolizo v Avstraliji pa da so že prodali. Glede obstoječih udeležb v Hamburgu ter v Kanadi pa še iščejo novega lastnika. Dokončnih odločitev vodstvo AMAG na svoji včerajšni seji še ni sprejelo, jasno pa je, da bo tudi v Ranshofenu prišlo do redukcije osebja pod 2000 delojemalcev. AVSTRIJA / DAN HRVAŠKE MLADINE NA GRADIŠČANSKEM Kdaj bo sprejet zakon o dvojezičnih krajevnih napisih? Simbolična postavitev krajevne table v kraju Frakanava Igor Schellander FRAKANAVA/FRAN KENAU - Gradiščanska ima spet dvojezično krajevno tablo. Hrvaški akademski klub (HAK) kot vsa leta poprej tudi letos tradicionalnih dnevov hrvaške mladine ni pustil izteči brez politično-sim-bolične akcije: občina Frakanava (Frankenau), kjer je potekala večdnevna mladinska prireditev, je konec preteklega tedna dobila dvojezično krajevno tablo. Takšno pač, kot bi jih morala po vseh gra-diščansko-hrvaških in dvojezičnih občinah in krajih pravzaprav postaviti Republika Avstrija, ki je za to zavezana (prav tako kot v primeru Slovencev na južnem Koroškem) prek državne pogodbe od 1955.leta dalje. Vendar: kar (v okviru restriktivnega Zakona o narodnih skupnostih) od 1977.1eta velja za Koroško (vsaj na eni šestini naselitvenega območja je bilo nameščenih ca. 60 dvojezičnih krajevnih napisov), še vedno ne velja za Gradiščansko. Vzhod-noavstrijska zvezna dežela namreč do sedaj ni sprejela zakonodaje, ki bi omogočila izvajanje določil zvezne zakonodaje o manjšinski zaščiti. Tako imajo sicer tudi Hrvati možnost dvojezičnega pouka v osnovni šoli, vprašanje dvojezičnih topografskih napisov pa je poleg vrste drugih vprašanj slej ko prej nerešeno. Hrvaški mladinci na pobudo Hrvaškega aka-demskeg kluba že od 1987. leta dalje enkrat letno s simboličnim nameščanjem dvojezičnih krajevnih napisov opo- zarjajo na zamudo pristojnih avstrijskih organov. Krajevne table, ki so jih tako postavljali v raznih dvojezičnih občinah gradiščanske, ponavadi niso »preživele« več kot nekaj dni, potem so jih ponavadi varnostni organi ali uslužbenci cestne uprave odstranili. Odkar imajo avstrijske narodnostne manjšine v avstrijskem paralamentu močan glas v osebi zelenih manjšinskih mandatarjev, je tudi problem gradiščanske dvojezične topografije v avstrijski politični in medijskih javnosti bil deležen večje pozornosti, vendar do zdaj ni prišlo do nobenih bistvenih premikov pri pristojnih organih. Glede usode novega dvojezičnega krajevne napisa v Frankanavi so gradiščanski letos optimistični. Tabla letos ne bo padla, menijo, res iz-gleda, da se jim bo ta zelja morda uresničila. Frakanava ima približno 520 prebivalcev, od tega 400 Hrvatov. Hrvaško poreklo kraja je samoumevno tudi za župana Demetra Kancza, ki je Hrvaškemu akademskemu klubu na namestitev »vročega« krajevnega napisa celo prepustil občinsko zemljišče. Za komplikacije in za neizpolnjevanje narodnostnih pravic Hrvatov so krivi pristojni politiki in organi v centrali v Železnem, glavnem mestu Gradiščanske - na podeželju, v dvojezičnih občinah je hrvaški živelj ponavadi priznan in cenjen, vedno zatrjujejo predstavniki gradiščanskih Hrvatov. 21.septembra letos pa se bo ravnokar ustanovljen Sosvet za hrvaško narodno skupnost na Hrvaškem (svetovalni organ Urada zveznega kanclerja) prvič ukvarjal z vprašanjem dvojezične topografije na Gradiščanskem. Iz urada deželnega glavarja Karla Stixa pa je tokrat prvič bilo slišati, da se bodo deželni politiki na Gradiščanskem tokrat s to zadevo zares resno ukvarjali. Predsednik HAK-a Cenar (I.) s politiki pred tablo. NOVICE Častni križ za znanost in kulturo Simonu VViesenthalu DUNAJ - Avstrija bo odlikovala lovca na nacionalsocialistične zločince in vodjo Judovskega dokumentacijskega centra na Dunaju Simona VViesen-thala. Vicekancler in minister za znanost Erhard Busek je na seji ministrskega sveta vladnemu kolegiju predlagal, naj 84-letnemu VViesenthalu podelijo častni križ za znanost in kulturo prvega razreda, to je najvišje odlikovanje, ki ga lahko podeli ministrstvo za znanost. Hkrati bi bilo to prvo odlikovanje, ki bi ga VViesenthal prejel od Republike Avstrije za svoje življensko delo. 1990.1eta mu je dunajska univerza odlikovala s častnim doktoratom. Močno radioaktivno sevanje ST. POLTEN - Visoko radioaktivno sevanje na oddelku za izotope močno vznemirja odgovorne ljudi v bolnici in v mestnem svetu nižjeavstrijskega glavnega mesta St. Polten. Pred kratkim si je neki pa-cijent - po poklicni izobrazbi tehnik za merjenje žarčenja - v čakalnici oddelka za izotope očitno hotel skrajšati čas. Presenečenje, ki ga je pri tem doživel, je poskrbelo za alarmantno stanje na oddleku in za zgago med pristojnimi: geigerjevim števcem je namreč ugotovil kar 15.873-kratno prekoračenje mejne vrednosti. Merilni aparat je pokazal 1000 mihrentgenov močno radioaktivno sevanje na uro, dopustna mejna obremenitev znaša 0,063 milirentgenov. Strokovnjaki radiološkega raziskovalnega inštituta v Seibersdorfu, ki so bili takoj poverjeni s preiskavo zadeve, so v prvi izjavi poudarili, da je pri tako visokem radioaktivnem sevanju - če je zasebno merjeni podatek res točen - treba pričakovati negativne posledice za zdravje prizadetih. . .15 Kaj je novega?; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.35 Na vročem pesku; 16.45 Napovednik kulturnih prireditev, 17.30 Dnevnik, osmrtnice 18.00 Na vročem pesku 19.30 Prenos RS; 23.00 Nočni program RK. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30,9.30,10.30,13.30, 14.30.16.30.17.30, Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Pozdrav, almanah; 6.20 Drobci zgodovine; 7.45 Prišlo je poletje; 8.05 Horoskop; 8.35 Popevka tedna; 8.40 Ob pogrnjeni mizi; 8.45 Igrajte z nami; 9.05 Baby radio; 9.15 Histra mea; 9.35 Ugibajmo skupaj; 9.45 Glasba po izbiri; 10.00 Pregled tiska; 10.45 Popotovanja po Istri; 11.00 Randevous; 12.00 Glasbeni desert; 13.00 Glasba po željah; 14.00 Zapojmo v avgustu; 14.32 Turistične informacije; 14.45 Zvoki diskotek; 16.10 Promocija plošče; 16.20 Prireditve; 16.35 Boutigue Gallus; 16.45 Koncerti in turneje; 17.20 Single tedna; 17.50 Priredbe uspešnic; 18.00 Souvenir dTtaly; 18.45 Sveži folk. Radio Kranj 9.00, 14.00,18.00 Gorenjska včeraj, danes, jutri; 9.20 LU Škofja Loka - Izobraževanje, programi, tečaji; 10.40 Informacije - Zaposlovanje; 13.00 Pesem tedna; 17.50 Koristne informacije; 18.20 Nebeška vrata; 18.50 Radio jutri, koristne informacije. Radio Trst A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Duh časa in čar odra v spominih Jožeta Babiča; 8.40 Soft mušic; 9.15 Poti, zanimivosti in lepote naše dežele; 9.40 Potpuri; 10.10 Stereofonski koncert; 11.30 Odprta knjiga: Vojna in mir (L.N. Tolstoj r. M. Prepeluh, 62. del) 11.45 Orkestralna glasba 12.00 Razglednice iz Srednje Amerike; 12.20 Slov. lahka glasba; 12.40 Zborovska glasba: MePZ Primo-rec-Tabor; 12.50 Orkestri; 13.20 Števerjan '93; 13.30 Potpuri; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Na počitnice, nato Made in ltaly; 15.00 Poletni mozaik: K muzam na obisk; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Klasični album; 18.00 Kulturni dogodki; 18.30 Rock zvezde; 19.20 Napovednik. Radio Opčine 11.30, 15.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja; 19.00 Mix time; 20.00 Za naše ljudi. Radio Koroška 18.10-19.00 Pred rožalskim žegnanjem - Danes pok. Gradišnikov oče pripoveduje.____________________j IZBOR IZ SATELITOV MUSIČ TELEVISION 10.00 Video; 13.00 Video, vodi Simone, 16.00 Greatest Hits; 17.00 Coca Cola Report; 17.15 MTV v kinu; 18.00 The Soul of MTV; 20.30 Most Wanted; 23.00 Ponovitve; 01.00 The Pulse; 02.00 ChillOut Zone SKY ONE 07.00 The DJ Kat Show; 09.55 Risanke; 10.30 The Pyramid Game; 11.00 Card Sharks; 11.30 Koncentracija; 12.00 Sally Jessy Raphael; 12.30 E Street; 13.30 Trije so družba; 14.00 Sokolov greben; 15.00 Korenine, 10/12 del am. serije; 16.00 Drugačen svet; 16.45 DJ Kat Show; 18.00 Star Trek: The nest generation; 19.00 Games VVorld; 19.30 E Street; 20.30 Polna hiša; 21.00 Rokoborba; 22.00 Code 3; 22.30 C rime International; 23.00 Star Trek: The next generation; 00.00 Ulice San Francisca PRC7 04.40 Serije; 09.25 Moje sanje so pisane, ponovitev ameriškega filma; 11.45 Roseanne, ponovitev; 12.15 Perry Mason; 16.55 Risanke: The Real Ghostbusters, Kremenčkovi itd.; 19.25 Roseanne: Dolga pot v Kansas; 20.15 Ognjeni vihar v ne botičniku, ameriški tv film; 22.20 Raven - vrnitev črnega zmaja, uvodni film k ameriški akcijski seriji; 23.45 Ma-sterblaster, ameriški akcijski film; 02.20 Obseden, ponovitev ameriškega filma PREMIERE 07.00 Romeo; 09.20 Samo morje pozna resnico, ameriški film; 13.15 Klasične risanke; 16.05 Fa- , ameriški zf film; 17.35 Od- ytalSky,< delek za umore, ameriška kriminalka; 19.15 Klasične risanke; 20.15 Sestanek v onostranstvu, ameriška komedija; 22.15 Swit-ch - Zenska v moškem, ameriška komedija; 04.10 Kri, mamila in ljubezenska sla, ameriški film EUROSPORT 08.30 Aerobika; 09.00 Jahanje, iz Vitela; 10.00 Kolesarstvo; 12.00 Nogomet, ponovitev; 17.00 Nogomet, ameriški pokal; 19.30 Poročila; 21.00 Rokoborba, SP iz Stockholma; 23.00 Boks, profesionalni dvoboji; 23.30 Ameriški nogomet, magazin SATI 09.15 Ponovitve serij; 20.15 Hanky Panky, ameriška komedija; 22.10 Nogomet, tekma nemške zvezne lige; 23.10 Dekleta z Beverly Hillsa, ameriški erotični film RTL 09.00 Serije, ponovitve; 23.15 Erotična sezona v Las Vegasu, ameriški mehki pornofilm; 01.50 Smrtonosna laž, ponovitev filma; 03.30 Vojni heroj Leo, francosko/it. film MOVIE CNANNEL 13.00 I Could go on singing, zadnjič, ameriški film; 15.00 Father, Son and the Mistress, ameriška komedija z Jack Lemmonom; 00,351 Posed tor Hayboy, ameriški film, 1991 SKY MOVIE PLUS 15.00 Under the Yum Yum Tree, ameriška komedija; 23.00 Over Her Dead Body, ameriška komedija, zadnjič; 04.50 Alligator II - The Mutation, ameriška grozljivka, zadnjič! POKAL POKALNIH ZMAGOVALCEV / HAJDUK - AJAX V LJUBLJANI NOGOMET / EVROPSKI POKALI Za sladokusce NZS in SCT Olimpija sta poskrbeli za brezhibno organizacijo Zajamčena visoka stopnja varnosti - Koliko navijačev iz Hrvaške? Italijanska moštva so za zdaj potrdila premoč Korak z njimi držijo le Nemci - Nizozemska in španska moštva so doživela polom - Rus Šiškov štirikrat uspešen LJUBLJANA - Ker se v slovenski nogometni prestolnici, točneje na Stadionu za Bežigradom v letošnji tekmovalni sezoni ne bodo več »dogajale« evropske tekme in ker bodo že v nedeljo na Bloudkovem Stadionu videli le velenjskega Rudarja, bosta zato danes ob 20.15 na zeleni bežigrajski travnik stopili ekipi Hajduka iz Splita in slovitega Ajaxa iz Amsterdama. Razlogi za nastop obeh zelo dobrih ekip v Sloveniji so znani, še posebno pa bo tekma zanimiva zato, ker pomeni »kontinuiteto« nastopov najboljših moštev stare celine v Ljubljani. Lani smo gledali Milan, letos bomo torej Ajax in - kdo je na vrsti drugo leto? NZS in NK SCT Olimpija sta resnično naredila vse, da bomo danes zvečer gledali vrhunsko nogometno predstavo v prav vseh ozirih. Se zlasti, ker so nogometaši Croa-tie v prvi tekmi prvega kola pokala državnih prvakov v Romuniji premagali Steauo z 2:1 in ker bodo tudi Zagrebčani 28. septembra, podobno kot Spličani, domačo tekmo igrali v Ljubljani. In seveda razveselili tudi zahtevnejše ljubitelje nogometa. Današnja prva tekma pokala pokalnih zmagovalcev bo tako pravzaprav generalka za številne in različne organizatorje »kriznih« tekem hrvaških moštev. Dogodki okoli Hajduka in Ajaxa so se v zadnjih dneh odvijali s silovito hitrostjo. Vsako moštvo živi, nastopa in potuje pač v svojem ritmu, zlasti še pred tako pomembno tekmo, v kateri oboji računajo na ugoden rezultat. Na tiskovni konferenci, ki je bila včeraj v ljubljanskem hotelu Slon, so predstavniki obeh klubov »orisali« svoje poglede pred današnjo prvo tekmo. V nekdaj ma- lomeščanskem hotelu v središču Ljubljane so se zares pojavili številni zelo znani nogometni obrazi, od številnih novinarjev do direktorjev Ajaxa (Aria van Eijden), Hajduka (Vedran Rožič, Ivan Iko Buljan), Croatie (Zorislav Srebrič) pa do Anteja Pavloviča (NZH) in Rudija Zavrla (NZS). Hajdukovo vodstvo se je še enkrat zahvalilo za nesebično pomoč, ki sta jim jo ponudili Nogometna zveza Slovenije in SCT Olimpija. Direktor kluba Vedran Rožič je mimogrede omenil izgubo približno 500 tisoč nemških mark zaradi neigranja Hajduka v Zagrebu. Hajdukovi igralci, ki so »skriti« mir poiskali v idiličnem Preddvoru na Gorenjskem, so že v sredo opravili prvi trening na štadionu za Bežigradom. Včeraj zvečer so na »zaklenjenem« štadionu trenirali tudi Nizozemci, ki so pred tekmo seveda zelo zadržani in skrivnostni. Ravno zato so bila vprašanja nekaterih novinarjev o postavi, premijah Ajaxa ter »tehnični« ureditvi prostora za poročevalce naravnost smešna in vsiljiva. Zanimivo je, da je amsterdamski klub najavil prihod natanko 75 navijačev iz svoje domovine ter približno 20 pripadnikov UN-PROFOR-ja, ki so nameščeni na kriznih območjih na Hrvaškem. Navijači Splitčanov, imenovani tudi Torcida, pa bodo v Ljubljano pripotovali v »lastni režiji«. Po besedah predsednika NZS Rudija Zavrla imajo, skupaj z SCT Olimpijo, vse potrebne dokumente in dovoljenja od mesta in slovenske policije. Za varnost so organizatorji tekme, ki velja za dogodek »visokega tveganja«, najeli tudi zasebno agencijo Obad, katere možje se bodo ob starih zidovih štadiona sprehajali v oranžnih vetrovkah. Cena vstopnic (1500 in 1000 tolarjev) bo, mimogrede, veljala tudi za hrvaške ljubitelje nogometa. (J. Z.) Verjetni postavi: HAJDUK: Mihačič, Vladislavič, Hibič, Spanjič, Peršon (Osi-bov), Andrijaševič, Pra-lija, Miše, Mornar, Računica, Kozniku. AJAX: D er Sar, Blind, Silloy, De Boer, Den Brom, Rijkaard, George, Davids, Litmanen, R. De Boer, Overmans. Spličani med treningom v Ljubljani (foto Aleš Pavletič/TRIO) Francoz Cantona zanesljivi strelec Machestra U. na Madžarskem proti Ujpestu (AP) ZURICH - V evropskih nogometnih pokalih nič novega. Prve tekme uvodnega kola so potrdile premoč italijanskih moštev: šest tekem, šest zmag, z jzjemo Cagliarija, ki je sinoči v Bukarešti proti Dinamu izgubil s 3:2, potem ko je sodnik dosodil enajstmetrovko v korist gostiteljev tri minute pred koncem srečanja. Uspehi Italijanov nikogar več ne presenečajo. Bogati »campio-nato« vsako leto trga Evropi vse največje nogometne mojstre, kar preprosto pomeni, da so italijanska moštva zelo močna, ostala pa vsako leto šibkejša. Kakorkoli že, dobro so se odrezali tudi Nemci, Francozi, Angleži in Bel- gijci, pravi polom pa so doživeli Spanci in Nizozemci. Od španskih moštev je zmagal le Real, Barcelona, Athletico, La Gorana in Tenerife pa so premagani zapustili igrišče. Se slabše se je s štirimi porazi izteklo za Nizozemce, ki upajo, da jih drevi v Ljubljani ne bo razočaral še Ajax. V torek in sredo je v 58 tekmah (od skupnih 62) padlo 152 zadetkov, to je povprečno 2, 5 gola na tekmo. Lahko bi jih bilo še več, ko bi pirejski 01ympiakos v Plovdivu kar petkrat ne zadel vratnice. Največ golov pa je v pokalu pokalnih zmagovalcev na tekmi med Cska in Balzersem iz Liechtensteina (8:0) prispeval Rus Šiškov. Po pred- tekmovanju je v igri ostalo 128 moštev iz 39 držav, samo po enega predstavnika pa imajo, poleg Slovenije, še Belorusija, Latvija, Liechtenstein, Ferski otoki, Wa-les, Finska in Luksemburg. V pokalu prvakov je bil še zlasti pekoč poraz Barcelone v Kijevu, kot da bi Cruijffovo moštvo prizadel neke vrste »sovjetski sindrom«. Lani ga je iz finalne faze evropskega prvenstva izločila moskovska Cska, letos pa bi to utegnil storiti ukrajinski Dinamo, saj Spancem ne bo lahko nadoknaditi rezultata 1:3. V prvem kolu so bili gostje uspešni na petih tekmah. Monaco, ki nadomešča prvaka 01ympi- quea, ni blestel, Milan pa je v Švici zmagal le z golom prednosti, pri tem pa za poldragi mesec izgubil reprezentanta Maldi-nija, ki se je težje poškodoval. Manchester United je po 24 letih v tem pokalu spet dosegel zmago. Rus Rodjanov (Spar-tak Moskva) je bil s tremi goli najboljši strelec. V osmih tekmah pokala pokalnih zmagovalcev je zmagovalec dosegel najmanj dva gola prednosti. Od favoritov je razočaral le Benfica, ki je proti moštvu Katovvice zmagoviti gol dosegel šele v 87. minuti, strelec pa je bil Rui Aguas. V pokalu UEFA so le Nemci držali korak z Italijani. Munchenški Bayern je proti Tvventeju v gosteh po spektakularni igri zmagal s 4:3, Ein-tracht pa je moskovskemu Dinamu nasul kar šest golov. Slabše so se Nemci odrezali doma. Kalsruhe je zmagal le z 2:1, Borussia D. pa je proti Spartaku iz Vla-dikavkaza igrala neodločeno. Na šestih tekmah ni padlo golov, po dva pa so dosegli Ziege (Bayern), Baggio (Juven-tus), Ogun (Trebisonda) in Lius (Lahti). Zaradi izgredov so v Enschedeju priprli več nemških navijačev, v Liegeju pa so glave v celici hladili pre-napeteži iz VValesa. NOVICE Muster in Pioline izpadla BUKAREŠTA - Rezultati moškega teniškega turnirja: 1. kolo: Pioline (Fra, 3) - Kiihnen (Nem) 6:4, 6:2; 2. kolo: Gustafsson (Sve, 5) - Arrese (Spa) 6:7 (2:7), 7:6 (7:5), 6:4; Cerkasov (Rus, 8) - Furlan 6:3, 6:3; Nydahl (Sve) - Muster (Av, 2) 6:2, 7:6 (7:4); Perez-Roldan (Arg) - Novaček (Češ, 4) 4:6, 6:4, 6:2, Ivaniševič (Hrv, 1) - Filippini (Ura) 7:6 (7:4), 6:2, Pescariu (Rom) - Dosedel (Ceš) b. b., Clavet (Spa) - Ondraska (JAR, 6) 6:1, 6:4, Gaudenzi (Ita)— Pioline (Fra, 3) 6:3, 3:6, 6:2. Trg imenovan po Draženu Petroviču ZAGREB - Komisija za imenovanje ulic v Zagrebu je podprla predlog, da bi prostor pred Ciboni-no košarkarsko dvorano poimenovali po tragično preminulem velikanu hrvaške in svetovne košarke Draženu Petroviču. Komisija je podprla tudi predlog mestne vlade, ki se zavzema za preimenovanje Trga sportova v Trga Dražena Petroviča. Dokončno odločitev bo sprejela mestna skupščina. Uvodna zmaga slovenskih tenisačev LA VALETTA - Slovenska teniška reprezentanca je v uvodnem nastopu na moštvenem EP skupine B v La Valetti na Malti premagala Ciper s 3:0 in bo danes proti Madžarski igrala za nastop v finalu. Slovenska reprezentanca je bila po mnenju kapetana Aleša Filipčiča vsaj za razred boljša od Cipra. »Zelo dobro je igral zlasti Borat Urh, ki je bil prepričljivo boljši od dragega igralca Cipra, Blaž Trupej pa je imel kljub visoki in zanesljivi zmagi proti prvemu igralcu Cipra še veliko rezerve. Ko smo povedli, je bila igra dvojic samo še formalnost,« je dejal Filipčič. Rezultati -1. kolo: Slovenija-Ciper 3:0 (Urh - Baghdati 6:1, 6:1, Trupej - Papa-michael 6:1, 6.0, Božič/Urh - Baghdati/Papami-chael 6:4, 6:3), Madžarska- Grčija 2:0. Koroška liga: zmaga SAK CELOVEC. Nogometaši Slovenskega atletskega kluba (SAK) so v 9. kolu koroškega prvenstva slavili šesto zmago. Moštvo trenerja Ivana Ramšaka je pred domačo publiko premagli ekipo ATSV iz VVolfsberga z 1:0, navijači SAK pa so na zmago čakali kar 84 minut. »Odrešilni»zmagoviti gol je dal najboljši igralec na igrišču Hermann Lipusch. SAK si je s to zmago utrdil tretje mesto na lestvici, samo dve točki za vodečim WAC iz VVolfsberga. Uspešno pa SAK tekmuje tudi v avstrijskem pokalnem tekmovanju. Z zmago proti Leibnitzu (4:3 po strelanju enajstmetrovk) se je moštvo uvrstilo med zadnjih 32 moštev v Avstriji, naslednji nasprotnik pa je drugoligaš Kufstein iz Tirolske. Tekma bo konec septembra v Celovcu. (I.L.) LESTVICA: 1. WAC 14, 2. VSV/Beljak 13, 3. SAK 12, 4. Lienz 11, 5. Treibach 11, 6. Lendorf 11, 7. Breže 10, 8. Trg 10, 9. Austria Celovec 9, 10. Vemberk 9, 11. Pliberk 8, 12. VVietersdorf 7, 13. Matrei 7, 14. ATSV VVolfsberg 6, 15. Borovlje 6, 16. Velikovec 0. PRED ZASEDANJEM MOK / DOPING IN »POLITIČNE IZPUSTITVE« Na Kitajskem odločno zavračajo vse namige JU *-,* < - Na zaključni manifestaciji atletskih iger so Kitajci pokazali, da znajo prirediti najzahtevnejše slovesnosti (AP) PEKING - Kitajski olimpijski komite je zanikal vesti, da sta nedavna izpustitev političnih zapornikov in svetovni rekordi kitajskih atletinj voda na mlin pred odločitvijo Mednarodnega olimpijskega komiteja o prireditelju olimpijskih iger leta 2000. Kitajci ne bodo varčevali z napori, da bi te igre tudi dobili. MOK bo prihodnji četrtek izmed petih kandidatov (Sydney, Peking, Manchester, Berlin in Istanbul) izbral prireditelja olimpijskih iger leta 2000. He Zhenliang, podpredsednik MOK in predsednik Kitajskega olimpijskega komiteja, je zanikal, da je izpustitev Wei Jingshenga, enega največjih političnih disidentov, poizkus omehcanja Mednarodnega olimpijskega komiteja. »Preseneča me, da tujci vedno govorijo o človekovih pravicah, kadar zapremo ljudi, ki so kaznovani po našem zakoniku. Sedaj, ko smo zapornike izpustili, pa nam očitajo tisti, ki pravijo, da smo to storili zaradi kandidature. Kaj naj naredimo? Vse, kar naredimo, je po naših zakonih, vendar ljudje nas vseeno obtožujejo,« meni Zhenliang. Ko so VVeija izpustili po odsluženih štirinajstih letih zapora, so diplomati v Pekingu povedali, da bo izpustitev VVeija tudi pripomogla pri glasovanju. He Zhenliang se je rogal namigu, da so svetovni rekordi Kitajk Wang Junxije in Qu Yunxije bili natančno načrtovani za kandidaturo Pekinga. »Rekordi nimajo nobene zveze s kandidaturo, ampak so rezultat trdega in načrtnega dela,« je še dodal Zhenliang. VVangova je prejšni teden popravila svetovni rekord na 10 tisoč metrov za 42 sekund, nato pa je v 24 urah postavila še dva najboljša časa na 3000 metrov, na državnem prvenstvu pa je Qu popravila še svetovni rekord na 1500 metrov. Dodal je se, da je bil datum prvenstva dogovorjen že pred štirimi leti, kar je dolgo pred odločitvijo olimpijskega komiteja. »Kitajci niso tako dobri načrtovalci, da bi lahko predvideli vse,« je dejal Zhenliang in obenem zanikal govorice zahodnjakov, da so kitajski plavalci na zadnjih olimpijskih igrah v Barceloni in atleti na svetovnem prvenstvu v Stuttgartu svoje uspehe dosegli s pomočjo dopinga. »Za tiste, ki ne poznajo naših metod treninga, so ti rezultati presenečenje. To razumem, toda nikakor ne morem razumeti, zakaj se vsi sklicujejo na doping. To ni pravilno. Imamo svoj program za kontrolo dopinga in stroga merila za boj proti njemu, kar velja tako za mednarodna kot domača tekmovanja. Nismo sebičneži in svoje izkušnje želimo posredovati tudi drugim. Trenerji in atleti iz drugih držav so dobrodošli na Kitajskem in lahko trenirajo po istem programu, če ga seveda zmorejo,« je o revolucionarnem vzdržljivostnem treningu, ki ga uporablja trener Ma Junren, povedal Zhenliang. »Radi bi, da svet zve, kako treniramo, da ne gre za uživanja tablet,« je pripomnil podpredsednik Kitajske atletske zveze Lou Dapeng. Palestinci v Atlanti? Glasnik organizacijskega komiteja za olimpijske igre v Atalanti je napovedal, da bo Mednarodni olimpijski komite na zasedanju v Monte Carlu obravnaval tudi prošnjo Palestincev za nastop v Atalanti. Palestince so iz MOK izgnali po uboju 11 Izraelcev na OI v Munchnu leta 1972. FORMULA ENA / MCLAREN Andretti odhaja Zamenjal ga bo Mika Hakkinen Slovita brata veslača vztrajata MILAN - Slovita italijanska veslaša Giuseppe in Carmi-ne Abbagnale, dobi-tinka neštetih mednarodnih tekmovanj, prvenstev in olimpijskih iger, ki pa sta na nedavnem SP s svojim dvojcem in krmarjem Di Capuo osvojila »le« srebrno medaljo, ne mislita odnehati, čeprav sta že dosegla častitiljivo starost 33 let. »Njuna bodočnost je v osmercu. Težava pa je v tem, da moramo dobiti se šest veslačev, ki jima bodo kos«, pravi tehnični direktor italijanske veslaške reprezentance Giuseppe La Mura. Brata Abba-gnala bosta zanesljivo tekmovala najmanj še do prihodnjih olimpijskih igrah v Atlanti, ker pa bodo iz sporeda tam črtali »dvojec s«, vse kaže, da bosta sodelovala v italijanskem osmercu, saj La Mura meni, da sta za »dvojec brez« ali za četverec prestara. Za sedaj pa si oba Abbagnale ne belita glave z Atlanto. »Tekmovala bova iz leta v leto, naš cilj pa bo v tem, da ne sestopiva z zmagovalnega odra«, pravi Giuseppe, ki je potrdil zvestobo dvojcu s tudi na prihodnjem SP v Indianapolisu. LONDON - Michael Andretti (na sliki) in moštvo McLaren sta včeraj potrdila, da 30-letni Američan zapušča angleško ekipo in do v prihodnji sezoni spet tekmoval v formuli Indy. McLarnovo sporočilo pravi, da sta se voznik in ekipa »ustno sporazumela, da v letih 1994 in 1995 ne bo vozil na dirkah formule ena in bo smel nastopati v formuli Indy«. Andrettija, ki je na zadnji dirki v Monzi osvojil tretje mesto, bo na zadnjih treh dirkah na Portugalskem, Japonskem in v Avstraliji zamenjal Mika Hakkinen. »Vem, da se McLaren mora osredotočiti na razvoj svojega dirkalnika, kar jim bo prihodnje leto prišlo prav. Zato sem sprejel predlog, da bo Mika vozil na zadnjih dirkah. Ta izkušnja mu bo pomagala, da se bo bolje pripravil za novo sezono in se izognil težavam, ki sem jih imel jaz,« je povedal Andretti. McLamov šef Ron Dennis je dejal, da bi Andretti lahko vozil za moštvo iz VVokinga tudi v prihodnjih dveh letih, če ne bi bilo neposrednega spora med pravili formule Indy in formule ena. Andretti, zmagovalec 27 dirk v formuli Indy in prvak leta 1991, je podpisal pogodbo z McLarnom septembra lani in je bil prvi ameriški voznik v formuli ena po Eddieju Cheeverja leta 1989, na trinajstih dirkah formule ena pa je osvojil samo sedem točk. Tako bo prav zanimivo videti, v kakšni formi je Hakkinen in koliko bo lahko iztržil do konca sezone, kajti od lanskega novembra ni nastopil v formuli ena. Finec se je na dosedanjih dirkah resda kazal samo kot opazovalec, vendar pa je kljub temu poln samozavesti. Kot testni voznik je namreč vsaj trikrat na teden preizkušal McLarnove dirkalnike in kot zatrjuje sam, ni prišel iz prakse. ŠPORT Petek, 17. septembra 1993 JADRANJE / IVAN ZIDARIČ 6. NA MLADINSKEM DP ZA LASERJE Soliden nastop z grenkim priokusom Sirenin tekmovalec meni da bi lahko dosegel več Sirenin jadralec Ivan Zidarič je od 8. do 13. septembra v San Vitu Lo Čapu na Siciliji so-deloval na državnem mladinskem prvenstvu v razredu laser in v končni uvrstitivi zasedel 6. mesto v konkurenci najboljših 21 ita-lijanskih mladincev v tej kategoriji. Rezultat sam Zidarič ocenjuje z mešanimi občutki. Po eni strani je z dosežkom zadovoljen, saj bo mladinec tudi prihodnje leto in bo drugo leto z večjimi izkušnjami najbrž lahko računal na višja mesta, po drugi strani pa obžaluje, da že letos ni dosegel več. Razlika v točkah med prvimi šestimi tekmovalci je res tako majhna, da bi Zidarič lahko bil vsaj kako mesto višje na lestvici. Od zmagovalca, Filippa Arcuccija (Elba), je namreč dobil le 14 kazenskih točk vec, te-retjeplasirani Manuel Modena (Garda) pa je bil pred jadralcem TPK Sirene samo za 7 točk, le za točko vec pa je bil pred njim drugouvrščeni Luca Elli iz Coma, ki je imel 27 točk. Ce pogledamo posamezne uvrstitve, je boljša uvrstitev za Zidariča splavala po vodi v prvem plovu, ko je bil dvanajsti, pravo ne- srečo pa je imel v tretji regati, ko je osvojil 9. mesto. Takrat je namreC zelo dobro startal, vendar mu nato neki jadralec iz Rima ni dal obvezne prednosti, tako da se je moral obrniti. Pri tem je povsem izgubil veter in startal dejansko kot zadnji. Kljub temu je do konca uspel prehiteti 12 konkurentov, po pritožbi pa so Rimljana, ki je prišel na cilj kot tretji, diskvalificirali. Toda to je bila bolj slaba tolažba za Ivana, ki je na startu zaradi njega izgubil precej mest, ki bi se v končni uvrstitivi lahko še- kako poznala. V preostalih dveh regatah je bil Zidarič enkrat 6. in enkrat 8. in dobil 35 toCk. Za primerjavo povejmo, da je zmagovalec Arcucci osvojil dve 7., eno 3. in eno 4. mesto (21 toCk), drugopla-sirani Elli je bil v prvi regati 2., potem pa 7., 8. in 10. (27 toCk), tretjeplasirani Modena pa je osvojil dve tretji, eno 16. in eno 6. mesto (28 toCk). Te uvrstitve pričajo tudi o veliki izenačenosti tekmovalcev. To potrjuje tudi izjava zveznega trenerja italijanskih jadralcev, ki je poudaril, da tehničnih razlik med prvimi desetimi dejansko ni bilo in da bi vsak od njih lahko osvojil državni naslov. Zaradi nestalnega vremena z nevihtami in včasih tudi popolnim brezvetrjem so namesto planiranih šest izvedli le štiri regate. Ivana Zidariča to nedeljo Čaka nastop na conskem prvenstvu v Chioggi, prihodnjo so- boto in nedeljo pa bo po vsej verjetnosti nastopil na tekmovanju za Italia Cup v Pesaru, ki šteje tudi kot prva kvalifikacijska preizkušnja (ena od petih tekem) za nastop na mladinskem evropskem prvenstvu v razredu laser prihodnje leto (rg). ODBOJKA / MEMORIAL FRISON Prvi poraz borovk Koimpex z Orna vodil 2:0, a izgubil Pri obeh naših šesterkah največ težav s sprejemom servisa V sredo sta oba naša ženska državna ligaša odigrala tekmo v okviru memoriala Daniela Frison, na katerem nastop deset najboljših ženskih šesterk iz naše dežele. V dvoboju med še edinima nepremaganima še-sterkama v skupini A je Sangiorgina v San Giorgiu di Nogaro s 3:0 premagala borovke in naredila korak na poti k osvojitvi prvega mesta in verjetnemu finalu proti Latisani, ki naj bi v B skupini ne imela enakovrednih nasprotnikov. Poraz plavih je gladek, vendar je bilo samo srečanje zelo izenačeno in borovke so pravzaprav izgubile priložnost, da bi osvojili na tem turnirju že tretji par točk. Čeprav bo nastopala Sangiorgina v B-l ligi, Se zdaleč ni tako moCna kot lani. S pomlajeno postavo, kakršno je letos sestavila, se ji bržkone obeta težak boj za obstanek. Tako so plave bodisi v prvem bodisi v drugem setu prepričljivo vodile (9:5 in 12:9 v prvem ter kar 9:2 in 11:9 v drugem), vendar so oba seta tudi izgubile predvsem zaradi lastnih napak, nadvse izenačen pa je bil tretji set. Pri mreži in v polju so bile borovke enakovredne svojim tekmicam, dokaj povprečno pa so servirale in sprejemale servis. Prišlo je do izraza, da so plave zaradi blokade občinskih telovadnic, prisiljene vaditi v mali dvorani na 1. maju (balon je praktično neuporaben), kjer tako servisa kakor sprejema ni mogoCe primerno vaditi. Njihov nastop v San Giorgiu, kjer je trener Kalc preizkusil različne šesterke, je bil vsekakor pozitiven. Težave s sprejemom so v dvoboju z Orna imele tudi slogašice. Dekleta Koimpexa so sicer pričela odlično in povedla z 2:0, zlasti učinkoviti pa so bili servisi. Potem ko je trener Drasic opravil nekaj zamenjav, se je v igri šesterke nekoliko zataknilo in Orna je to izkoristila ter začela igrati nekoliko bolj učinkovito, predvsem s svojima napadalkama Puzzerjevo in Vido, ki so ju slogašice v prvih dveh nizih povsem onesposobile. Velja omeniti, da sta bili pri Koim-pexu odsotni Fabrizijeva in Skerkova. Rezultata Sangiorgina - Bor 3:0 (15:12, 15:11, 15:13); Koim-pex - Orna 2:3 (15:11, 15:12, 8:15, 10:15, 7:15). Vrstni red A skupine: Sangiorgina (2 tekmi) in Bor (tri tekme) 4, Orna (2 tekmi) in Fincantieri (2 tekmi) 2, Koimpex (3 tekme) 0. Preostali spored: Orna - Fincantieri, Fincantieri -Sangiorgina, Bor - Koimpex. Zdmžena ekipa Sovodenj povsem nared Že jutri se bo pričelo deželno nogometno prvenstvo za najmlajše, na katerem nastopa tudi združena ekipa Sovodenj, ki jo sestavljajo tudi igralci doberdobske Mladosti. Ekipa je za to prvenstvo dobro pripravljena in trener D. Frandolič je s s svojimi nogometaši želo zadovoljen, saj so prizadevno delali, poleg tega so odigrali tudi vrsto prijateljskih tekem in se zelo dobro izkazali na turnirju v Pierisu. Na prijateljskih tekmah so premagali S. Giovanni s 5:1, Monfalcone s 3:2 in Pro Gorizio z 2:0, izgubili pa so proti Seve-glianu z 1:2. Sovodenjci bi morah igrati v prvem kolu v gosteh proti Mon-falconeju, tekmo pa so preložili na prošnjo našega društva, ker so štiri nogometaši te dni zaposleni na državnem delu MI v Cessal-tu (TV) z odbojkarji Trinka. Poleg Sovodenj nastopajo v tej ligi še: Audax S. Anna, Sta-ranzano, Aris S. Polo, Pro Romans, Corno, Pieris, Gradese, budnico, Isontina, Natiso-ne, Isonzo Turjak, Sanrocchese in Monfalcone. NOVICE Trener Primorja Braico je odstopil Pri Primorju je deset dni pred začetkom prvenstva odstopil trener Claudio Braico. Braico je v preteklih dneh sporočil društvu, da ne more več nadaljevati z delom pri pro-seSkemu društvu, ker so se stvari od začetka sezone bistveno spremenile, in tudi rezultati niso odražali pričakovanja. Naj omenimo, da je Primorje končalo turnir Husu na četrtem mestu, v dveh pokalnih tekmah pa doživelo dva poraza. Društvo je odstop sprejelo in je člansko ekipo trenutno zaupalo Milošu Tulu, ki je bil do lani igralec Primorja in trener mladincev proseskega društva.Vsekakor bo vodstvo Primorja čimprej razčistilo situacijo, ni izključeno pa, da bo Tul prevzel dvojno vlogo igralca in trenerja. Obvestilo BALINARSKA KOMISIJA ZSSDI prireja 27., 28. in 29. t.m. (od 18.30 dalje) zamejsko prvenstvo v trojkah. Vpisovanje in informacije v uradu ZSSDI v Trstu (tel. 635627) ali pa na tel. številkah 226262 (Max) in 214159 (Aleksij). SD SOKOL - minibasket obvešča, da se bodo odvijali treningi vsak torek in petek ob 16. uri na društvenem igrišču. SD BREG - nogometna sekcija obvešča, da so zaceli treningi letniki 84,85 in 86 združene ekipe Breg, Bor in Zarja cicibanov. Treningi so ob ponedeljkih, torkih in Četrtkih ob 17.30 na dolinskem občinskem igrišču. SK BRDINA sporoča, da se zopet pričenjajo začetniški športni popoldnevi za otroke ob četrtkih. Zbirališče na Brdini na Opčinah ob 16.30. SZ BOR - Gimnastični odsek sporoča, da poteka vpisovanje za lanske in nove telovadke v uradnih urah v prostorih SZ Bor (tudi po telefonu). KK BOR MINIBASKET obvešča, da bodo treningi minibasketa ob torkih in petkih. Trening za letnike 1982, 83, 84 in 85 bo ob 16.30, za letnike 1986 in mlajše pa ob 15.30 v balonu na stadionu 1. maj. JADRALNI KLUB CUPA obvešča elane, da bo DRUŠTVENA REGATA za kajut-ne jadrnice v nedeljo, 19. septembra s startom ob 11. uri. Vabljeni! SD POLET - kotalkarska sekcija obvešča, da se nadaljujejo vpisovanja na tečaje kotalkanja. Interesenti naj se javijo na kotalkališču na Opčinah - Repentabrska ul. ob torkih in petkih od 16. ure dalje ah pa na tel. 213420. PRIPRAVE / ŠD BRDINA Zahteven, toda zabaven program na mariborskem Pohorju odlično izpeljali Smučarska sezona se bliža in kot je običajno za vse športe so tudi za smučarje predvidene poletne kondicijske priprave. Tekmovalci in tekmovalke smučarskega kluba Brdina so teden od 16. do 21. avgusta preživeli na Mariborskem Pohorju v hotelu Belvue. Mladinci so trenirali pod vodstvom Dušana Videmska, najmlajši pa pod vodstvom Boštjana Gašperšiča. Nadmorska višina nad 1100 metrov, raznolik teren za treninge in dobra volja športnikov so pripomogli k temu, da so trd, a zabaven tedenski program odlično izpeljali- Trenirali so pet ur dnevno in treningi so bili različni, saj so si morali nabirati poleg kondicije, oziroma vzdržljivosti, tudi moč, hitrost in eksplozivnost. Ze prvi dan jih je čakal začetni test in dveurni tek po prelepih gozdovih, hribčkih in dolinicah. Naslednji dan so se po travnatih progah v teku spustili v dolino in v hitri hoji povzpeli nazaj na vrh. Intenzivnost vaj in priprav se je vsak trening večala, tako da je v popoldanskih urah Čakal smučarje »švedski far-tlek«. To je neke vrste poligon na vzpenjajočem se terenu in katerega smučarji ne bodo z lahkoto pozabili. Sreda naj bi bila posvečena počitku, saj je bilo na programu le triurno kolesarjenje. In res vsi navdušeni so se z gorskimi kolesi podali po hribih do Rogle in dognali, da je bila sprostitev le utopija. Mlajši so se v teku tedna tudi zabavali na konjih, starejši so šli na ogled Maribora. Četrtek je bil dan Sprintov, v popoldanskih urah pa so vsi skupaj imeli mini tečaj in turnir tenisa. Zadnja dva dneva sta bila za atlete najhujša, saj so noge zaCele popuščati, moC je bila v rezervi in poganjal jih je instinkt in kaka skrita želja. Zadnji trening se je končal s suhim slalomom in testom, kjer so atleti preverili stopnjo napredka. Podoben program je imela tudi mlajša skupina, seveda pa so bili napori manjši z vmesnimi sprehodi, igrami v poligonu itd. Treningi se za tekmovalce nadaljujejo, saj se po poletni tehnični šoli smučanja sedaj zopet začenjajo treningi hitrosti med količki, suhi treningi pa bodo v telovadnici dvakrat tedensko. (B.S.T.) KOŠARKA / NASE EKIPE V PROMOCIJSKI LIGI (1 .DEL) Kontovelci zbujajo v ligi strah Obnovljeno ozračje pri Ciciboni Furlanova ekipa ima vse možnosti za takojšen povratek v D ligo - Nov trener Cicibone Adriano Kovačič bo dal več možnosti mladincem Pred par tedni smo ugibali o morebitnih novostih pri naših ekipah, ki bodo letos nastopale V Promocijskem prvenstvu, v glavnem pa so bile vesti še neuradne in sestavljene na podlagi poletnih »teoretičnih« govoric. Pred nekaj dnevi pa je zapadel še zadnji rok za vpisovanje ekip in vse naša moštva že dalj ali manj Časa trenirajo, kar pomeni, da lahko že poročamo o nekaterih gotovih spremembah v vrstah naših peterk. KONTOVEL Potem ko je spodletela možnost, da bi Kontove-lovo moštvo ohranilo status D ligaša zaradi odpovedi nekaterih drugih ekip, se Furlanova posadka vestno pripravlja za tekmovanje v nižji konkurenci. Kljub dejstvu, da bodo Kontovelci nastopili z dokaj mlado postavo (od starejših igrata le še Civardi in W.Daneu), je glavni cilj ekipe takojšnji povratek v D ligo. Ce so ekipo zapustili Grilanc, Sosič, Sterni in Stefan Gulič, se je k društvu vrnil Jan Gregori, moštvo pa sta okrepila še Mitja Starec in Robert Skerlavaj. Začetni del priprav je z ekipo Kontovela opravil tudi Andrej Cup in, ki pa bi prištel v poštev le v primeru, Ce bi moštvo nastopalo v D ligi. POSTAVA: Play- makerji - E.Ban, P.Kralj, A.Spadoni; branilci -M.Starec, R.Skerlavaj, J.Gregori; krila - I.Civardi, D.GuliC, I.Vodopivec; centri - S.Turk, A.Daneu, J.Godnič; trener L.Furlan. NOVI PRIHODI: M.Starec (Jadran, Bor), R.Skerlavaj (Sokol, Polet), J.Gregori (Jadran, Kontovel) NAPOVEDI: Kontovelci veljajo za glavne favorite v boju za napredovanje. Dveletne izkušnje mnogih posameznikov v D ligi, velika intenzivnost treningov mlajše generacije in ambicije društva. Med posamezniki je Civardi razred zase v tej ligi, Gregori in Turk pa sta tehnično dovolj dobro podkovana, da lahko postaneta prava protagonista. CICIBONA Trenersko mesto je torej res prevzel Adriano KovaCiC, medtem, dosedanji trener Mario Mari pa bo odslej odbornik. Ekipa intenzivno trenira vsak dan že od 23. avgusta dalje, od lanske zasedbe pa sta ekipo zapustila Riki Simonič, ki bo letos igral v D ligi v Cu-neu ter Gorazd Bajc, ki bo po vsej verjetnosti igral s Sokolom. S prihodom Rikija Battilane je elanov osem, ekipo pa bodo dopolnjevali mladinci, ki imajo torej lepo priložnost, da si naberejo izkušnje za nadaljnje igranje. Vrnil se je Borut Pertot, občasno pa bo igral tudi Pavel Volk, ki letos intenzivno trenira. POSTAVA: play- makerji - B.Pertot, V.Jogan; branilci - A.Cupin, I.Bajc, I.Giacomini, V.Tomšič, M.Ravbar, P.Volk; krila - R.Battila-na, S.Cupin, M.Križ-manCiC; centri - P.Fur- lan, S.Semen, B.Jankovič; trener A.KovaCiC. NOVI PRIHODI: R.Battilana (La Talpa), V.Tomšič (Jadran, Bor), I.Giacomini (Bor), S.Cupin (Bor), M.Ravbar (Kontovel). NAPOVEDI: Odsotnost Rikija Simoniča se bo dokaj občutila, zlasti dokler ne bo Borut Pertot, po enoletnem premoru ujel stare forme. Trener Kovačič ima namen posvetiti mladincem veC priložnosti in upati je, da bo vsaj kdo izmed teh letos presenetil. Učinkovitost ekipe pa bo še najbolj slonela na visokih igralcih, Furlanu in Semnu, ki sta med najboljšimi v tej kategoriji. VANJA JOGAN (se nadaljuje) SHINKAI KARATE KLUB obvešča, da bodo treningi ob ponedeljkih in četrtkih. Prvi trening bo v ponedeljek, 20. septembra. Umiki so sledeči: od 18.00 do 19.30 otroci (višji pasovi); od 19.30 do 20.30 odrasli (rumeni in zeleni pasovi); od 20.30 do 21. ure višji pasovi. Začetniki in novi člani se lahko vpišejo na treningu. Telefonska številka: 327342 po 14. uri. SZ DOM - GORICA - sekcija SG in SRG obvešča, da so treningi orodne telovadbe in športne ritmične gimnastike v telovadnici Kulturnega doma v Gorici. Potrditev vpisa in novi vpisi so možni vsak dan med 15. in 17. uro ter med treningom. Po pričetku pouka bodo treningi okvirno kot doslej. Tudi trenerji bodo isti. K treningu vabimo zlasti otroke iz Doberdoba, Vrha, Sovodenj, Standreža, Pevme in Steverjana. Vabljeni! SD KONTOVEL - ritmični odsek vabi deklice na treninge, ki se bodo pričeli 21. t.m., ob 15.30 v kulturnem domu na Proseku. SK BRDINA organizira v nedeljo, 26. t.m. HI. KRAŠKI SUHI SLALOM. Vpisovanje bo na sedežu kluba, Proseška ul. 131 na Opčinah 23. in 24. t.m. od 18. do 20. ure. Informacije tel. 212859 in 299573. ZSSDI obvešča da bo seja izvršnega odbora danes, ob 20. uri na sedežu ZSSDI v Trstu. SD BREG - odbojkarska sekcija obvešča da bo prvi trening za deklice letnikov 82, 83, ' ' ' ob:.... ............ 84 v ponedeljek, 20. t.m. ci v Dolini. 117.30 v občinski telovadni- Danes igra za vas Totocolcio J Konjske dirke NAMIZNOTENISA SEKCIJA SZ BOR obvešča, da se bo začela vadba namioznega tenisa v torej, 21.9. Treningi se bodo odvijali ob torkih in četrtkih od 17.00 do 18.30. V okviru vadbe bodo otroci deležni tudi telovadnega in akrobatskega tečaja. Po,potrebi nudi sekcija prevoz z društvenim voziolm. Vabljeni so osnovnošolski in srednejšolski otroci. Za morebitne informacije in vpise, kličite tajništvo SZ Bor od ponedeljka do četrtka od 17.30 do 19.30. Prvi vadbeni uri sta brezplačni. piše: Giorgio Pleterscek Alberto Prelec Atalanta - Cremonese X Foggia - Cagliari 1 Genoa - Napoli 1 Juventus - Reggiana 1 Lazio - Inter X 2 Milan - Roma 1 Parma - Torino X 2 Piacenza - Lecce X Udinese - Sampdoria X 2 Brescia - Lucchese X 2 Modena - Venezia 1 X 2 Mantova - Spal 1X2 Chieti - Reggina X Alberto Prelec (letnik 72) se že mnogo let ukvarja s tenisom, pred tem pa je več let igral košarko pri Poletu in pri Boru (z dečki celo 6. v Italiji), na openski srednji šoli pa je uspešno igral tudi rokomet. Star 14 let se je opredelil za tenis pri Gaji in že v prvih letih je žel nekaj uspehov. Največ zadoščenj je imel v lanski sezoni, ko je osvojil turnir v Gorici, nekajkrat je prišel do polfinala tako, da je ob koncu sezone zbral dovolj točk za napredovanje v C4 kategorijo. Prejšnji teden je Ai-Ling Marucelli zadela 6 napovedi. Na 1. dirki v Bologni se za zmago poteguje troje konj 1. dirka (Bologna): Copiad (1) je nazadnje premočno zmagal, zato ga imamo tu za favorita. Nevaren tekmec mu bo Omsk (2), ki je bil nazadnje drugi. Nedavni zmagovalec podobne sheme Babama (X) je nevaren.. 2. dirka (Neapelj): možnost baze ponuja tu Mtil Lucky (X), ki nastopa v nižji kategoriji. Od sk. 1 naj omenimo regularnega Giskyja. Preseneti lahko Nottumo Cat (2). 3. dirka (Taranto): Ker je v odlični fomri in bo Starati iz ugodnega položaja si Idstein (2) zasluži največjo pozornost. Pozor na konja Narduccio MS (X). Zanemariti ne gre niti regularnega Nevvvinsa (1). 4. dirka (Montecatini): Macao Jet (X) naj bi zlahka zmagal, Ce ne bo zagalopiral. La Gigia Rip (1) nastopa tu v nižji kategoriji. Zadnji nastop Navratilove (2) je bil prepričljiv. 5. dirka (Padova): Felus-son (2) sodi med favorite, Čeprav bo startal iz druge vrste. Lincol (sk.l) je večkrat med prvimi. Fanfani (1) je na Startu zelo hiter. 6. dirka (Rim), galop: For-te dei Marmi (X) je bil v zadjem nastopu drugi. Jolical Brown (1) sodi v ožji krog favoritov. Ce bo potrdil formo iz zadnjih nastopov, je favorit Secret Picnic. Dirka bris Nasi favoriti na dirki v Firencah: St.2 Full Jock, št.18 Graziella Ronchi, št.9 Simon Black. Za sistemiste: st.3 Opuntina, St.7 Classic Barre-ra, St.19 ImcoBlack. 1. — prvi drugi 1. — prvi drugi 1. ■ - prvi drugi 1. — prvi drugi 1,- - prvi drugi 1. — prvi drugi 1 2 X X 2 1 2 XJ X 1 2 2 X 1 1 2 X GOSPODARSTVO Petek, 17. septembra 1993 OBRTNIŠTVO / SREČANJE SOZ IN SDGZ NA SEJMU V CELJU , SDGZ / ZUNANJA TRGOVINA ZAVAROVANJE / UGODNI POSLOVNI PODATKI Določili so smeri za okrepitev sodelovanja Program v interesu obrtnikov no obeh straneh meje Člani SDGZ na strojnem sejmu v češkem Brnu Sodeluje tudi Kmečka banka Prodor in uspehi družbe Alleanza Za življenjsko zavarovanje specializirana kompanija odpira poslovalnico na Opčinah CELJE - Predstavniški organizaciji slovenskih obrtnikov iz matične Slovenije in Furlanije -Julijske krajine sta pred mnogimi leti začeli tkati tesne medsebojne stike. Ta kooperacijski pristop bodo skušali v bližnji prihodnosti še učvrstiti in po možnosti okrepiti obojestranska prizadevanja, da se razširita obseg in raven medsebojnega sodelovanja. Dosedanji verigi uspešnega soustvarjanja bodo torej dodali še en pomemben člen. Ta ugotovitev, ki je prerasla v obvezo, je zelo jasno prišla do izraza na uradnih razgovorih, ki sta jih imeli v sredo v Celju delegaciji Obrtne zbornice Slovenije in Slovenskega deželnega gospodarskega združenja v okviru 26. mednarodnega obrtnega sejma Al-pe-Jadran. Voditelja Obrtne zbornice Slovenije - predsednik izvršilnega odbora Stanislav Kramberger in sekretar Anton Filipčič -sta po uvodnih pozdravnih besedah pozorno prisluhnila izvajanjem in željam zamejskih gostov. Delegacijo SDGZ so sestavljali predsednik oziroma tajnik obrtne sekcije Drago Ota in Peter Malalan ter član odbora Rado Andolšek, predsednik obrtne sekcije pri Slovenskem go- BORJS SlMONETA spodarskem združenju Gorica Bogdan Butkovič, predsednik zunanjetrgovinske sekcije SDGZ Robert Vidoni, predsednik in tajnik gostinske sekcije Lino Doljak in Niko Tence ter ravnatelj tržaškega Združenja Vojko Kocjančič. Drago Ota je predstavil in orisal razčlenjen program obrtne sekcije SDGZ v sedmih točkah, ki naj bi kot nekaka strateška platforma zaobjemal področja in oblike sodelovanja, ki so v interesu obrtnikov z obeh strani meje. Njegovo izvajanje so s tehtnimi argumenti dopolnili še ostali člani delegacije, ki so izrazili potrebo, da se v te stike aktivno vključijo tudi zunanjetrgovinski operaterji in vseh šest zamejskih slovenskih denarnih zavodov, ki bi lahko razkrili ugodne možnosti kreditiranja investicij v Sloveniji. Se posebno na obmejnih območjih naj bi poiskali še nove razvojne možnosti in s tehtnimi predlogi spodbudili tudi obe državi, da z ustreznimi zakonskimi ukrepi in še zlasti z nadgradnjo Osimskih sporazumov zagotovita primemo težo in možnosti za razvijanje gospodarskih dejavnosti. Na specifičnem in zelo pomembnem področju strokovnega izobraževanja pa bi Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje iz Trsta - po predhodnem privoljenju deželne uprave - lahko organiziral tečaje tudi za slušatelje-obrt-nike iz obmejnih občin v Sloveniji. Udeleženci srečanja so se strinjali s takim programom in načinom reševanja problematike. Konkretno so začeli obravnavati nekatera najnujnejša vprašanja in se dogovorili, da v najkrajšem času izpeljejo tri sklope pobud. Takoj bosta obe strani evidentirali predloge in sestavili osnutek predloga za nujne gospodarske posege in za izboljšanje dela obrtnikov na obeh straneh meje. Ta osnutek bodo posredovali predsedniku slovenske vlade Drnovšku z željo, da bi med političnimi razgovori, ki jih bo imel oktobra med uradnim obiskom v Rimu, izpostavil tudi gospodarsko problematiko. Nadalje so se dogovorili, da bo bančna sekcija pri SDGZ pripravila strokovno predavanje o pogojih in načinu dajanja kreditov, pa tudi o drugih bančno-fi-nančnih zadevah, ki bi lahko zanimale obrtnike in male podjetnike v Sloveniji. Delegaciji OZS in SDGZ sta se tudi sporazumeli, da bosta skušali pospešiti sodelovanje med člani po sekcijah, katere žulijo podobni problemi. Stiki naj bi bili kar se da neposredni in operativni, da bi v najkrajšem času tudi realizirali dogovorjeni program. Razgovorom sta prisostvovala tudi predstavnika obmejnih obrtnih zbornic, Danica Skok iz Sežane in Jože Erzar iz Nove Gorice, ki bosta kot najbližja obmejna referenčna pola še pobliže sledila tem stikom in spodbujala sodelovanje. Med 1.720 razstavljal-ci v Celju z velikim uspehom razstavljata tudi dve podjetji, ki sta včlanjeni v SDGZ, in sicer Lesnina Bor in podjetje Ideale. Lesnino Bor zastopa Peter Doljak, ki ponuja stroje za obdelavo lesa, lake in okovje za pohištvo. Podjetje Ideale, ki ga upravlja Gian-carlo Foraus, pa se predstavlja s poliperilenski-mi cevmi za vodovode in ogrevanje, ki se odlikujejo po tem, da zelo lahke, vzdržljive za pritisk, ne rjavijo in so zajamčene za 50 let. Nadalje ponuja vodne pipe, mešalne pipe in plinske peci, kombinirane s sanitarno vodo za centralno ogrevanje. V Brnu se je 15. septembra začel 35. mednarodni strojni,sejem MSV 93, ki je med največjimi razstavnimi prireditvami na Češkem in velja tudi za eno izmed najodmevnejših v Srednji in Vzhodni Evropi. Sejma, ki bo trajal do 21. t.m., se bo udeležila tudi skupina zunanjetrgovinskih podjetij, članov Slovenskega deželnega gospodarskega združenja, ki bodo nastopila s skupnim standom v okviru uradnega italijanskega predstavništva ICE. Ob pretežno tržaških operaterjih, ki so visoko specializirani za trgovanje z vzhodnoevropskimi tržišči, gre omeniti tudi sodelovanje goriške Kmečke banke. Skupna akcija, za katero je dala pobudo zunanjetrgovinska sekcija pri SDGZ, se postavlja - ob boku drugih italijanskih vsedržavnih grupacij - kot stvarni znak občutljivosti in interesa naših krajevnih gospodarstvenikov za okrepitev trgovskih stikov in vseh oblik sodelovanja s češkim in slovaškim prostorom ter na splošno z Vzhodno Evropo. Med spremnimi dejavnostmi, ki dopolnjujejo razstavni program posameznih podjetij na MSV 93, je predvideno tudi študijsko srečanje z vsemi podjetji, ki hočejo vzpostaviti stike z gospodarstvom Furlanije - Julijske krajine. Posvet - v organizaciji družbe Leasest iz Trsta in s sodelovanjem Mediocre-dita za FJK, SAGE in nekaterih čeških podjetij in bank - ima dvojni namen: predstaviti razpoložljive finančne instrumente, ki omogočajo sodelovanje z Italijo in ob tem izpostaviti vlogo, ki jo lahko odigrajo podjetniki iz FJK, zlasti glede na njihovo bližino in izkušnje v trgovanju s temi območji. (A.S.) Med mnogimi zavarovalnimi družami, ki delujejo na državnem ozemlju, je Alleanza vodilna na področju življenjskega zavarovanja v vseh oblikah, ki jih ta zvrst pozna. Družbeno gospodarske silnice nas bodo vse bolj usmerjale v izbire in naložbe, ki naj nadomestijo tiste oblike socialne varnosti, ki so bile doslej značilne za italijansko družbo. Na drugih nivojih javnega življenja se lahko zavzemamo ali nasprotujemo socialni državi, na ravni gole računice pa je potrebno sprejeti v vednost spremembe, do katerih prihaja in se jim skušati prilagoditi. Mednje sodi drugačno premišljanje o času, ki sledi upokojitvi, in o načinih oblikovanja primernih dohodkov za Stekla operacija višanja glavnic MILAN - Včeraj se je začel postopek odstotka in se dotaknile rekordne povečevanja glavnic za skupnih 1.808 vrednosti 21.580 lir. Samo v sredo, ko milijard lir, največji delež te vsote pa bo odpadel na povišanje glavnice družbe Fondiaria, ki pričakuje od tržišča kar 1.057 milijijard. Druga pomembna operacija zadeva zavarovalno kompanijo Alleanza, ki ji predseduje Tržačan Alfonso Desiata in katere glavni delničar je zavarovalnica Generali. Glavnico bo povišala tako z vplačevanjem kot z brezplačnimi delnicami. Brezplačna tranša predvideva povišanje kapitala za 64,8 milijarde lir, medtem ko bo veliko bolj zapleteno povišanje glavnice s svežim denarjem zahtevalo izdajo konvertibilnih obveznic za skupno vrednost 644,42 milijarde. Po borznih gibanjih zadnjih dni je soditi, da bo postopek, za povišanje glavnice družbe Alleanza več kot uspešen. V prvi polovici tedna so se njene delnice podražile za okrog 8, 4 je bil zadnji dan nakup delnic pred začetkom operacije, je lastnike spremenilo skoraj 14 milijonov vrednotnic v skupni vrednosti okrog 30 milijard lir, medtem ko se je povprečje zadnjih tednov gibalo okrog 5 milijonov kupoprodaj dnevno. Razlog za takšno zanimanje za delnice Alleanze je seveda velika donosnost operacije, tako glede na njen brezplačni kot na plačilni del. V prihodnjih dneh bi se moral sestati upravni svet zavarovalnice in potrditi poslovne podatke za letošnje prvo polletje, ki pa so delno že razkriti v prospektu, ki ga je dražba pripravila za povišanje glavnice: zbrala naj bi za 937,8 milijarde lir premij z 19, 2-od-stotnim povišanjem glede na isto obdobje lani. Na individualna zavarovanja odpade 19,2 odstotka več, na kolektivna pa 14,2 odstotka zadnje obdobje življenja. Nekatere oblike življenjskega zavarovanja predvidevajo takšne možnosti, ki so primerne tudi kot alternativna oblika varčevanja, če naj velja načelo, da je primemo prihranke vlagati diferencirano. Kaj ima pri tem Alleanza? Kot vsaka druga zavarovalnica, ponuja različne oblike življenjskega zavarovanja, le da je za to zvrst specializirana, ker se, kot rečeno, ukvarja samo s to vejo zavarovalništva. Doslej na splošno. Specifično pa je ta prispevek namenjen informaciji, da ima Alleanza eno izmed svojih glavnih agencij v Trstu, podružnice pa v Gorici, Tržiču in Cervi-njanu ter da bo oktobra odprla novo poslovalnico na Opčinah s pretežno slovenskim osebjem: ne zgolj zato, ker se namerava bolj posvetiti tržaški okolici, temveč tudi zato, da zadosti velikemu številu že obstoječih strank. V osebno izkaznico tržaške Glavne agencije sodijo tudi naslednji podatki: 6.140 pogodb in 6 milijard lir, vnovčenih leta 1992, kar predstavlja 23,1-odstotno povišanje glede na leto 1991. Za sedanje in morebitne bodoče stranke pa je verjetno najzanimivejši podatek, da zavarovalnica uspeva nuditi 10,4 3-odstotne obresti na vloženo vrednost. (A.R.) KMETIJSTVO / KMETIJSKI PODJETNIKI Decembra volitve za poklicne sezname Volilni postopek bo tudi tokrat dvojezičen NOVOST / STROKOVNI PRIROČNIK MIRANA VODOPIVCA Za dobro kapljico Dobrodošel priročnik »Kako pripravimo dobro vino« je založila republiška uprava RS za pospeševanje kmetijstva LESNA INDUSTRIJA / NOVI PREDPISI-) Nujen je uvoz polizdelkov Lepa priložnost za Slovenijo Predsednik pokrajinske komisije za poklicni seznam kmetijskih podjetnikov pri Tržaški zbornici za trgovino, industrijo, obrt in kmetijstvo, Marčelo Cok, je 12. julifh letos izdal razglas o volitvah za imenovanje predstavnikov kmetovalcev v pokrajinsko, občinske in medobčinske komisije. Volitve bodo 12. decembra letos v štirih volilnih okrožjih, od katerih bosta dve (Trst I in Trst IIJ v tržaški pokrajini, za občine De-vin-Nabrežina, Zgonik in Repentabor v Devinu-Nabrežini in za občini Dolina in Milje v Dolini. Rok za predložitev kandidatnih list tako za pokrajinsko kot za občinske in medobčinske komisije traja od 8. ure dne 23. oktobra do 12. ure dne 25. oktobra. Kandidatne liste za pokrajinsko komisijo bo moralo predložiti volilnemu odboru pri Trgovinski zbornici vsaj 30 vo-lilcev, vpisanih v pokrajinski poklicni seznam na dan 12. julija 1993, katerih podpisi bodo morali biti overovljeni v skladu z zakonskimi določili. Kandidatne liste za občinske in medobčinske komisije pa bo moralo istemu odboru predložiti vsaj 5 volilne v, vpisanih v seznam kmetijskih podjetnikov. Kandidatne liste bodo lahko predložili tudi pokrajinski predsedniki poklicnih kmetijskih organizacij, ki delujejo v pokrajini. V tem primeru overovitev podpisov ne bo potrebna. Kandidatnim listam bo treba priložiti izjave, s kateri- mi kandidati sprejemajo kandidature, in po zakonu overovljene podpise. Kot znano, so volitve za imenovanje predstavnikov v pokrajinsko, občinske in medobčinske komisije za poklicni seznam kmetovalcev vsakih pet let na osnovi zakona z dne 4.4.1972 št. 10 in ob upoštevanju izvršilnega pravilnika z dne 4.9.1987. Pred petimi leti je po dogovoru med vsemi tremi poklicnimi organizacijami kmetov v tržaški pokrajini, torej med Kmečko zvezo, Zvezo neposrednih obdelovalcev in Zvezo kmetovalcev (veleposestniki) prišlo do skupnega nastopa z enotno listo, kar je bila tako po oceni organizacij kot kmetov najboljša izbira glede na koristi kmetovalcev. Kmečka zveza je že izrazila prepričanje, da bo tudi za bližnje volitve prišlo do dogovora za skupno listo, ne glede na to, da je po oceni vseh kmetovalcev dozorelo prepričanje, da bi bilo treba zakon, ki uvaja te sezname, prilagoditi novim razmeram in potrebam kmetijstva. Pri tem je treba povedati, da je bil zakon iz leta 1972 izglasovan takoj po ukinitvi kmetijske bolniške blagajne, da pa je bil poklicni seznam kmetijskih podjetnikov v tržaški pokrajini uveden šele deset let pozneje kot v drugih pokrajinah, in to predvsem zaradi narodnostne specifike in zaradi nasprotovanja pristojnih oblasti, da bi zagotovile enakopravnost slovenskega jezika. To nasprotovanje je slovenske kmete na Tržaškem prisililo k odločnemu nastopu, ki je pred desetimi leti končno obrodil pozitiven rezultat s priznanjem dvojezičnega volilnega postopka, ki bo tak tudi za tokratne volitve, kot je razvidno že iz samega uradnega lepaka tudi v slovenščini. Volitve predstavnikov kmetov v ustrezne komisije za vodenje poklicnih seznamov kmetov bodo tudi na Goriškem. Naravno bi zato bilo, da bi v občinah, v katerih živijo pretežno Slovenci in tudi v tistih, kjer so prisotni, oblasti poskrbele za dvojezični lepak. Kmetijske organizacije, ki so za to poklicane, bi morale na to opozoriti občinske uprave in občinske svetovalce, (jk) Smo sredi trgatve in vinifikacije. Od pravilnega ravnanja z moštom in vinom bo seveda najbolj odvisno, kakšno vino letnika 1993 bomo pili. Naši vinogradniki imajo s tem stare izkušnje, ki pa jih je dobro vedno izpolnjevati z novimi dosežki znanosti in z upoštevanjem navodil strokovnjakov. Prav zato bo vsem, ki se ukvarjajo z vinogradništvom in vinarstvom dobrodošel strokovni priročnik z naslovom »Kako pripravimo dobro vino«, ki je te dni prišel na slovenski knjižni trg. Napisal ga je tudi med našimi zamejskimi vinogradniki znan in priznani primorski strokovnjak Miran Vodopivec, založila uprava Republike Slovenije za pospeševanje kmetijstva, izdalo pa CZP Kmečki glas. V uvodni »Besedi o knjigi« je mag. Mojmir VVondra med drugim zapisal, da je knjiga (obsega 142 strani, op.ur.) pisana kot priročnik tako enologu s širokim znanjem kot malemu kletarju in začetniku, ki se skuša uveljaviti v tej lepi in zanimivi panogi. Avtor se ne spušča v strogo razlago biokemičnih pojavov, ob strani pušča zapletene fizikalno-kemijske reakcije med številnimi sestavinami mošta in vina, vendar zanimivo in preprosto predstavi tehnološke poti predelave grozdja, nege in zorenja vina vse do stekleničenja. Obsežno poglavje namenja čistilnim sredstvom, našteva njihove prednosti in pomanjkljivosti ter pušča enologu, da prosto izbere in se odloči zanje. Kletarju ponuja pomoč pri preprečevanju in odpravi napak in bolezni vina, usmerja ga k pravilni odbiri in vzdrževanju vinske posode, kletarske opreme in prostorov, prestavlja pa tudi številna razkuže-valna sredstva. Knjiga je pisana razumljivo in pregledno in se - kot vidimo na sliki - prikupno predstavlja. Naši vinogradniki si jo lahko oskrbijo tudi na sedežu Kmečke zveze v Ul. Cicerone 8. (jk) ______KMEČKA ZVEZA / DVA DNI MED ZELENIMI SOLNOGRA3KIMI GRIČI_ Izlet v Salzburg z ogledom biokmetijskega obrata Udeležence izleta sta spremljala predsednik in tajnik stanovske organizacije Alojz Debeliš in Edi Bukovec V času od 10. do 12. septembra se je okrog 50 članov Kmečke zveze udeležilo avtobusnega izleta v Salzburg. Spremljala sta jih predsednik stanovske organizacije Alojz Debeliš in tajnik Edi Bukavec. Izlet je bil sicer turističnega značaja z ogledom mesta samega, kakor tudi znamenitega Berchtesgadna, rudnika soli in vožnje po jezeru Koenigsee, vendar je zadnjega dne vključeval tudi ogled biokmetijskega obrata »Andreas Hofer« v bližnjem mestecu Ober-trum. Gre za kmetijsko podjetje z okrog 30 glavami govedi in 15 hektari travnikov in pašnikov ter z nekaj hektari žitaric. Pridelovanje sloni na biokemijskih postopkih in pridelkih, za katere vlada v Avstriji precejšnje zanimanje. Zato ima kmetija dvakrat v tednu odprto tudi prodajalno lastnih proizvodov, zlasti sira, testenin, sadja, sirupov, marmelad, medu, čajev itd. Voditelji obrata so našim izletnikom postregli z vsemi informacijami o načinu pridelovanja in komercializacije, (jk) Na sliki (foto E. Bukavec) izletniki Kmečke zveze na salzburških ulicah. Marko Waltritsch VIDEM - Kar 36 odstotkov v Italijo uvoženega lesa za predelavo kupujejo industrijci in obrtniki v treh severovzhodnih deželah, Venetu, Furlaniji - Julijski krajini in Tridentinski - Južni Tirolski. Vrednost uvoženega lesa je lani dosegla 4.220 milijard lir, največ te surovine pa porabi pohištvena industrija, ki je lani izvozila za 7.176 milijard lir in zabeležila lep presežek. Rimski birokrati pa mislijo po svoje in se na že ustaljeno delo podjetnikov požvižgajo. 30. junija je bil tako v dodatku Uradnega lista objavljen dekret z novimi predpisi za uvoznike lesa iz držav, ki ne sodijo v EGS, pristojno ministrstvo pa deželnim uradom in združenjem podjetnikov ni poslalo niti okrožnice z vsaj skopimi okvirnimi pojasnili. Trgovci in industrijci so se torej znašli v težavah, saj so bili tudi roki izvajanja novih predpisov prekratki. V marsikaterem primeru so bili celo prisiljeni prekiniti izvoz, trpita pa seveda proizvodnja in zaposlenost. »Tudi ob tej priložnosti so stvari zakuhali v rimskem loncu, ne da bi se prej posvetovali s podjetniki,« ugotavlja Roberto Snaidero, vodilna osebnost v furlanski industriji in v videmski zvezi industrij-cev. Podjetnikom je šlo predvsem za to, da bi se ti predpisi začeli izvajati kasneje, vendar niso bili uslišani. Tako FJK kot Veneto uvažata les predvsem iz Avstrije. SvojCas se je veliko hlodovine in žaganega lesa uvažalo iz Jugoslavije, še zlasti iz Bosne in Hrvaške, pa čeprav so posle sklepala predvsem zunanjetrgovinska podjetja v Sloveniji. Tega lesa že dve leti ni več, zato so se industrijalci Furlanije in Veneta obrnili na Cehe, Slovake in Poljake, ki jim sedaj dobavljajo les v velikih količinah. Novi predpisi rimske vlade se nanašajo na uvoz nekaterih sort hlodovine in žaganega lesa, ne pa na polizdelke. Zato je marsikateri podjetnik že pogledal čez mejo, v Slovenijo, Avstrijo ali še dlje, od koder bi lahko uvažal polizdelke. V marsikaterem primeru bo italijanski podjetnik celo na boljšem, saj ga bodo ti polizdelki stali manj, medtem ko so sindikati zaskrbljeni, ker to pomeni, da bo manj dela za domačo delovno silo. Za slovensko lesno industrijo, ki se je znašla v škripcih zaradi izgube nekdaj donosnih južnih trgov, kamor je plasirala pohištvo, ki se je zaradi svoje boljše kvalitete dobro prodajalo, je to gotovo izjemna priložnost, da s prodajo polizdelkov prodre na italijansko tržišče. GOSPODARSTVO Petek, 17. septembra 1993 21 Bundesbank: strog nadzor nad plačami FRANKFURT - Po vsej verjetnosti je zaho-dnonemsko gospodarstvo doseglo dno krivulje v zaCetku leta, čeprav ne moremo govoriti o ----iuauieujui Konjumaure, je ooja- vua Bundesbank v svojem septembrskem poročilu, ki so ga objavili v četrtek. Ce se bo domači bruto promet v zahodni Nemčiji v drugem trimesečju povečal za 0, 5 odstotka v primerjavi s prvim trimesečjem, bo zabeležil dvoodstotni upad BDP v primerjavi z drugim polletjem 1992, je opozorila centralna banka. ast v prvih treh letošnjih mesecih delno prirej6 j0..zmanišani dejavnosti v lem obdobju, ndustrijska proizvodnja se je od aprila do ju-ija povečala za 0, 5 odstotka v primerjavi s prvim letošnjim trimesečjem, hkrati pa je mo-goče ugotoviti 8, 5-odstotni padec v primerjavi bank™ ans*c^m obdobjem, sporoča Bundes- »Ustalitev gospodarskega položaja je mogo-e razložiti s povečanim tujim povpraševanjem, ki je doseglo najnižjo točko v drugem nmesečju leta 1992.« Tuja naročila so še zmeraj »skrajno« pod lanskoletno ravnijo, —viaganj, manj pa je bilo tujih naročil na Področju potrošniških dobrin. Rast vrednosti nemške m a rim ______1 __i„* _ ■ « loiiKsna, da bi zaenkrat lahko govorili o tem, da je konkurenčnost nemških izdelkov ko ogrožena, meni nemška centalna banka. Možnosti za to, da bi se svetovno gospodarnem meh' iZ krize’ pa tudi razmerja v tečaj- pri tem voditi zelo strogo politiko plač ob na-aijnjem uvajanju ukrepov prestrukturiranja m novih vlaganj, meni Bundesbank. C. , ze prešla obdobje najgloblje krize. Mevilo naročil in proizvodnja v industriji sta se povečali za 13. 5 odstotka v m tri™««™. uumoiku v drugem v primerjavi z istima obdobjema leta 1992. Zaradi »splošne-vzb°dnonemških podjetij« so si njdiovi izdeiki že utrli pot na celotni nemški ® §a ,ud* na tuje. Bundesbanka pa vseeno R. ar^a’ nima na voljo najnovejših poda-t ., ° Prodaji vzhodnonemških izdelkov na h,dn,Vra» °lndUStrializiranih držav. Banka VELIKA BRITANIJA / OBLETNICA IZSTOPA IZ SISTEMA MEDVALUTNIH RAZMERIJ Lelo dni pozneje Natanko pred enim letom so se Britanci odločil da jim »enotna« evropska tečajna politika ne ustreza - Vrednost funta narašča LONDON - Ob prvi obletnici »črne srede« (16. septembra 1992), ko je bila Britanija prisiljena izstopiti iz evropskega sistema menjalnih tečajev (ERM), je nekdanji in maja odpuščeni finančni minister Norman Lamont z dvema kritičnima člankoma spet odprl dilemo britanskega odnosa do evropske integracije in vprašanje premierovega vodstva, in to prav v času, ko se razdvojena konservativna stranka pripravlja na letno konferenco. V dnevniku The Times Norman Lamont priznava, da prisiljeni izstop iz ERM pomeni ponižanje ne le zanj, ampak tudi za premiera Majorja, in če bi vedel, da bo premier spremenil mnenje o tem, bi vztrajal pri odstopu, ki ga je ponudil takrat V članku med drugim tudi piše, da se je Britanija pridružila ERM iz napačnih razlogov: »Margareth Thatcher je hotela znižati obrestno mero in je, v to sem prepričan, dovolila, da so njeno presojo vodili kratkoročni pogledi. Douglas Hurd in John Major pa sta hotela pristopiti, ker je bil to del vladne politike in ker sta s tem hotela ohraniti strankino enotnost v zadevi, M bi lahko postala problematična. Toda monetarna politika bi morala biti le za nadzorovanje inflacije, ne pa za doseganje takšnih političnih ciljev.« S tem Norman Lamont v resnici obtožuje premiera, da je prikrojil ekonomsko politiko strankinim namenom in v dnevniku The Sun celo piše, »da bi bili Britanci, če bi imeli pravo vodstvo, lahko med najboljšimi na svetu«. V istem članku tudi svari, da Jacques Delors, predsednik Evropske komisije, obnavlja »neverjetne« načrte o monetarni uniji, in pravi: »K sreči, za nas zdaj ni nobenega ERM, da bi se mu pridružili, in še nekaj časa ga verjetno ne bo. Zato ima premier izvrstno priložnost, da javno nastopi in enkrat za. vselej pove, da Britanija nikdar več ne bo imela nobenega opravka z enotno valuto.« Alja Košak LONDON - Finančni analitiki trdijo, da se bo britanski funt, ki se je pred letom dni izvil iz evropskega sistema me-dvalutnih razmerij, vrnil v sistem šele, ko se bo ta ustalil, pa še takrat bo počakal kakšno leto. Hovvard Archer, vodja oddelka za raziskavo trga pri National VVestminster Bank meni, da se funt prav gotovo ne bo vrnil v evropski sistem medvalutnih razmerij pred letom 1995, če bo takrat deloval in če bo stabilen. Velika Britanija je svoje dveletno članstvo v sistemu medvalutnih razmerij ES zapustila 16. septembra lani. V naslednjih petih mesecih je funt zgubil skoraj 17 odstotkov svoje vrednosti od nekdanje spodnje meje v medvalu-tnem sistemu, namreč 2, 7780 nemške marke. Nato pa je začela njegova vrednost naraščati, še vedno nepredvidljivo, in je 15. septembra dosegla menjalni tečaj okoli 2, 4825 marke, kar je 10 odstotkov pod nekdanjo ravnijo. Britanski finančni minister Kenneth Clarke pravi, da ne predvideva vrnitve Britanije v evropski sistem medvalutnih razmerij v času sedanjega parlamenta, ki bi lahko ostal v tej zasedbi do aprila 1997. Ekonomisti dvomijo, da si bo vladajoča konservativna stranka premislila, saj je združevanje v ES posta- lo v političnem smislu vroč kostanj. Ministrski predsednik John Major se je moral bojevati proti Evropski skupnosti nasprotujočim konservativcem, da je Velika Britanija končno ratificirala maastrichtski sporazum o tesnejši evropski povezavi, kar se je zgodilo ravno 2. avgusta, na dan, ko so za večino članic evropskega sistema medvalutnih razmerij razširili možnost odstopanja od osrednjega tečaja, saj prejšnja razmerja niso več zdržala pritiska. Ekonomisti tudi menijo, da se vlada Velike Britanije ne bo spuščala v boj, ki bi utegnil biti potreben, če naj se funt vrne v evropski sistem medvalutnih razmerij. Pri tem pa dodajajo, da za kaj takega tudi ekonomskih razlogov ni kaj prida veliko, vsaj zaenkrat ne. Tisti pa, ki le računajo, da se bo Velika Britanija vrnila v evropski monetarni sistem, menijo, da se bo to zgodilo pred koncem stoletja, če bo seveda sistem takrat še obstajal. Tako je Patrick Foley, vodilni ekonomski svetovalec pri Lloyds Bank menil, da se bo prizadevanje za tesnejšo monetarno unijo nadaljevalo in da britanska vlada pač ne bo želela biti izvzeta iz tega. Ekonomisti celo vidijo verjetnost dvotirne Evrope, kjer bi se močnejše članice evrop- skega sistema medvalutnih razmerij hitreje gibale k monetarni uniji. Trdno jedro tega sistema bi sestavljalo največ pet članov. Tako bi se Evropa gibala k monetarni uniji deloma po hitrem tiru, deloma pa po počasnejšem. Obstajajo celo ekonomisti, ki menijo, da Velika Britanija ne bo nikoli privolila v monetarno unijo in da je v tem pogledu za Evropo to območje slepa ulica. Analitiki tudi dvomijo, da se bo britanski funt vrnil v evropski sistem med-tečajnih razmerij, dokler se ne bodo članice ES odločile, kaj pravzaprav pričakujejo od tega siste- ma. Tako Mark Austin, direktor trezorja pri Midland Global Markets, pravi: »Ce se bodo države članice odločile, da želijo, da bi bil sistem medtečaj-nih razmerij predhodnik monetarne unije, potem ne verjamem, da se bo funt vrnil v sistem. Ce pa se bodo odločile, da jim je ta sistem potreben samo kot sredstvo sodelovanja na monetarnem področju, se bo morda Velika Britanija spet pridružila.« Zaenkrat doživlja Velika Britanija ekonomsko okrevanje ob plavajočem tečaju in Austin meni, da je status zunaj sistema medvalutnih razmerij doslej prinesel britanski ekono- miji več koristi kot škode. Kar zadeva inflacijo, kratkoročno gledano ni verjetnosti, da bi nanjo vplival plavajoči tečaj, gledano dolgoročno pa bi lahko imelo inflacijski učinek le splošno popuščanje v monetarni politiki. Pač pa ostajajo nevarnosti, ki grozijo funtu od zunaj. Tako Austin meni, da bi se utegnilo zgoditi, da bi prišle članice evropskega sistema medvalutnih razmerij v skušnjavo in se odločiti za konkurenčne devalvacije, ko bodo spremljale koristi, ki jih imajo države zunaj sistema medvalutnih razmerij. Charlotte Coope/Reuter NOVICE Romunija ni izpolnila pričakovanj BUKAREŠTA - Mednarodni denarni sklad je včeraj objavil svoje letno poročilo, v katerem spodbuja Romunijo, naj pospeši reformo svojih podjetij, kar je ključ za gospodarsko okrevanje in napredovanje k prostemu trgu. MDS v poročilu ugotavlja, da gleda na močna stabilizacijska prizadevanja in hiter napredek pri strukturnih reformah kot na kritično točko v procesu prehoda v tržno gospodarstvo v Romuniji. Ugotavlja, da so romunski dosežki na področju ekonomske stabilnosti »precej pod pričakovanji«. Lani Romuniji ni uspelo, da bi izpolnila merila MDS, ključna za zagotovitev deviznih rezerv, in se tako ni kvalificirala za 75 milijonov dolarjev vredno zadnjo tranšo posojila stand by v višini 500 milijonov dolarjev, sklenjenega leta 1992, ki naj bi ji pomagal uravnovesiti plačilno bilanco. Od junija 1992, ko je bilo treba za en dolar odšteti 250 levov in so začela veljati nova pravila na domačem deviznem trgu, je lev padel za 244 odstotkov. (Reuter) Pivo išče novega lastnika BRATISLAVA - Včeraj so uradni predstavniki Pivovar Stein, ki je ena največjih slovaških pivovarn, objavili, da se bo podjetje privatiziralo in da je vlada že odobrila načrt. Direktor pivovarne je povedal, da pričakujejo, da bo zmagovalec na javnem natečaju obdržal sedanje število zaposlenih in da bo investiral v polnilnico. Pivovar Stein je četrta največja slovaška pivovarna, zaposljuje 240 delavcev in je v letošnjem letu proizvedla okoli 2, 8 milijona litrov piva. Privatizacija naj bi bila izpeljana do prihodnje pomladi. Predstavnik ministrstva za privatizacijo je dejal, da je to eden izmed 21 projektov, ki jih je ministrsvo doslej odobrilo v tem mesecu, da pa pričakuje, da bo do konca meseca odobrenih še 57 projektov. (Reuter) Kava bo morda dražja BOGOTA - Šestnajst poglavitnih držav pridelovalk kave bo za 20 odstotkov zmanjšalo izvoz kave, da bi dosegle zvišanje cen na svetovnih trgih, so sklenili predstavniki teh držav ob koncu tridnevnega srečanja v kolumbijskem glavnem mestu Bogoti. Predstavniki šestnajstih latinskoameriških in afriških držav so na srečanju sklenili, da bodo izvoz na svetovne trge sprostili šele potem, ko bo cena kave zrasla na najmanj 0, 85 dolarjaza kilogram s sedanjih 0, 75 dolarja. Kljub omenjenemu dogovoru pa ne bodo vse države, ki so se na srečanju povezale v zvezo pridelovalk kave, takoj omejile izvoza. Peru, Dominikanska republika in Venezuela bodo počakale na vladni odlok o zmanjšanju izvoza. Mehika, ki je za Brazilijo, Kolumbijo in Indonezijo četrta največja proizvajalka kave, pa izvoza sploh ne bo omejila, saj noče ogroziti sporazuma o coni prostotrgovinski coni, imenovanega Nafta, med Ameriko, Mehiko in Kolumbijo. (STA) NjMČIJA / JEKLARNO EKO STAHL BI RADI KUPILI ITALIJANI IN DVE NEMŠKI DRUŽBI Strah pred konkurenco Nemški družbi Thyssen in Preussag bi radi preprečili prodajo italijanski družbi Riva - Minister za gospodarstvo Rexrodt skuša dobiti subvencije ES DUSSELDORF - V želj1’ da bi Thyssen AG in Preussag AG preprečila Prodajo Eko Stahl AG italijanskemu konkurentu, sta zdaj prvič pripravljena vložiti tudi kapital v to nemško jeklarsko tovarno. Predstavnik Thyssena je v sredo sporočil, da sta obe omenjeni jeklarni obvesti-n privatizacijsko agencijo ireuhand, pristojno za prodajo nekdanjih vzhodnonemških podjetij v državni lasti, da sta pripravljeni prevzeti večinski delež v obratu hladno valjanega jekla Eko Stahl AG- V prejšnji ponudbi sta Thyssen in Preussag Ponudila le strokovno pomoč pri vodenju Eko Sta-hla, ne pa tudi kapitala, la ponudba je prišla prav v trenutku, ko se je začela nemška vlada pogajati z ES za subvencije pri graditvi Eko Stahlovega obrata za legirano jeklo. Thyssen in Preussag želita preprečiti graditev teh obratov v omenjeni tovarni, zato sta pripravila nasproten predlog, ki Eko Stahlu zagotavlja delo v primeru, če se odloči, da tega obrata ne bo zgradil. Medtem pa je vlada že odobrila načrte za subvencioniranje novih obratov legiranega jekla v višini 1, 1 milijarde nemških mark (686 milijonov ameriških dolarjev) ter se začela pogajati o prevzemu Eko Stahla, ki naj bi ga skupaj prevzela italijanska jeklarna Riva in hamburški Stahlvverke. Ta načrt pa je naletel na nasprotovanje pri Evropski komisiji, ki se z jeklarji ES dogovarja o zmanjšanju presežnih zmogljivosti za 30 milijonov ton. Thyssen in Preussag sta pripravljena podpisati tudi pogodbo o dobavi surovega jekla, ki bi ga predeloval Eko Stahl AG zato, da bi postopoma začela ugašati svoje plavže. V okviru ponudbe Thyssen-Preussag in Treuhanda pa naj bi se dogovorili, s kolikšnimi sredstvi naj bi pokrivali izgubo Eko Stahl AG v prihodnjem obdobju. Thyssen in Preussag sta prav tako pripravljena odpreti vsaj tisoč novih delovnih mest za vse, ki bi jih izgubili ob ugašanju plavžev. Predstavniki nemške vlade so sporočili, da se bo agencija za privatizacijo Treuhand v kratkem odločila o privatizaciji Eko Stahl AG. (Reuter) Nemški minister za gospodarstvo Gtinter Rexrodt je izjavil, da ni povsem prepričan, ali bo Nemčija lahko sprejela dogovore o jeklarskih subvencijah, za katere se je Evropska komisija dogovorila z Italijo in Španijo. Izjavil je, da si želi več pojasnil, predvsem od Karla Van Mierta, evropskega komisarja za konkurenco, v prepričanju, da utegnejo biti te subvencije previsoke, zmanjšanje obsega izdelave jekla pa še zmeraj premajhno. Pred srečanjem z Van Miertom je Rexrodt izrazil tudi upanje, da bo prepričal Evropsko komisijo, naj potrdi načrte prestrukturiranja, v katerih so zajete tudi subvencije za Eko Stahl AG iz nekdanje Vzhodne Nemčije. Rexrodt je tudi povedal, da položaja v tem delu Nemčije, ki počasi prehaja iz centralnoplanskega v tržno gospodarstvo, ni mogoče primerjati s tistim v Španiji in Italiji. To je prvi nemški poskus, da bi s subvencijami podprli Eko Stahl, medtem ko gre že za tretji obrok subvencij za italijansko jeklarsko industrijo in drugi za špansko. Evropska komisija se je že dogovorila s Španijo, ki bo odobrila državno pomoč Corpo-racion Siderurgia Integral (CSI), izrazila pa je tudi upanje, da bo podoben sporazum do sredine oktobra sklenila tudi z Italijo za jeklarsko skupino DLVA SpA. Rexrodt je poudaril gospodarski pomen Eko Stahl AG, ki je doslej zmanjšal tako število delovnih mest kot tudi svoje proizvodne zmogljivosti. (Reuter) Japonski proizvajalci avtomobilov načrtujejo pohod na dobro zavarovano evropsko tržišče VDON - Japonski proizvajalci avto- izvoz pa usmeriti na avtomobile zgornjega bo nekje v Evropi zgradila svojo tov; DV, KI jih je na Drekomnrskih tržififiih in hlVciunPOfl nrinnrn^a KVich A naliti Vi nrnoniom Jlo Vi cn K LONDON - Japonski proizvajalci avtomobilov, ki jih je na prekomorskih tržiščih Prizadela visoka vrednost jena, bi lahko ob Koncu tega stoletja na evropskem tržišču povečali nmiTVDtlnin -yo miliinn je sporočila Raziskovalna enota industrije motornih vozil (MIRU). Po zmagoslavnih j0, j**1" v ZDA japonske avtomobilske mmžbe zdaj načrtujejo pohod na visoko zaščitena evrnnska tržišča h Vrati r>o se Jote- evrop- - -«upu. latco noao morale Toyota Motor Gorp, Nissan Motor CO in Honda Motor Co korenito spremeniti izvozne formule v ko-nst svojih »evropskih« tovarn. »Naraščajoča vrednost jena pomeni, da si Japonci ne morejo več privoščiti izvoza cenejših avtomobilov v Evropo, zato bodo morali svojo Proizvodnjo čimbolj prenašati v Evropo, izvoz pa usmeriti na avtomobile zgornjega in luksuznega razreda, priporoča Krish Bhaskar, direktor MIRU. V začetku septembra so japonski avtomobilski proizvajalci naleteli na precejšnjo oviro. Morali so pristati, da bodo zaradi težkega položaja na tržišču izvozno kvoto za ES zmanjšali od lanskoletnih 1, 2 milijona vozil za 18, 5 odstotka. Edini način, s katerim lahko ublažijo ta udarec, je nadaljnja gradnja avtomobilskih tovarn v Evropi, katerih proizvodnja šteje kot sestavni del proizvodnje ES. V posebni študiji MIRU ugotavlja, da ianonska nrnizvndnia avtomobilov v zahn- UIU laViupi) KJtJl JLUctJ lZUcldjll Vtfu JVUl 111111“ jon vozil, utegne z letom 2000 doseči že Ste- viln 2. mn nnn vmril iannnclčili air. lumuuusiuu iu vcu ii je zuaj v v emu jamam-ji, kjer imajo tovarne Toyota, Nissan in Honda. Na Nizozemskem bo leta 1996 začela obratovati tudi Mitsubishijeva tovarna. Suzuki načrtuje izdelavo vozil v Španiji. Tudi od Magde že dolgo pričakujejo, da v ou. leun nezaustavljivi, znaj svoje mobile v Evropi prodajajo veliko tež jih utegnejo zaradi recesije samo letos dati za več kot dva milijona manj. Kris(i Bhaskar hkrati opozarja, da njena študija predvideva postopno j ščanie iauonskeva tržneoa dnleža V Et ouvisno pac on tega, od kod bodo pn avtomobili. To bi utegnilo biti razveš za tiste, ki v ES iščejo službe, po vsej tnosti pa tudi ne bo prizadelo dor proizvajalcev avtomobilov. Svarilni zgled pri tem pa je vsekal ponski rekord v ZDA. Bhaskar je i sne tovarne v lariKU izaeuue j., jona vozil na letno. »Zdaj se je ta št približala trem milijonom. Osuplji fflm iti lz-aVn Ivifprt on Tnnnnot ti/tttini ske količine svoje proizvodnje. HRVAŠKA Slovenska delegacija obiskala velesejem ZAGREB - Slovenski gospodarstveniki, ki s številnimi drugimi razstavljale! iz še 35 držav sveta sodelujejo na jesenskem Mednarodnem zagrebškem velesejmu, so imeli včeraj intenziven sejemski dan. Najprej so imeli predstavniki poslovnega odbora Gorenja dopoldne tiskovno konferenco, na kateri so poudarili, da ta koncem trajno računa na hrvaški potrošniški trg kot na enega izmed številnih izvoznih zahodnoevropskih trgov. Slišali smo tudi zanimiv podatek, da je kriza na območju nekdanje Jugoslavije tega velikega slovenskega in evropskega izdelovalca bele tehnike stala 100 milijonov nemških mark ter da Gorenje trenutno posluje s Hrvaško, Makedonijo in do določene sto-pnej s Herceg-Bosno. Medtem ko je Gorenje zgled za dobro sodelovanje med Hrvaško in Slovenijo, pa tega za številna druga podjetja ni mogoče reči. To dejstvo nam najbolje ponazori podatek o upadu medsebojne blagovne menjave kar na polovico nekdanje. To je na tiskovni konferenci Gorenja povedal slovenski veleposlanik na Hrvaškem Matija Malešič. Hkrati je opozoril tudi na številne nerešene probleme med dvema sosednjima državama. O tem so se včeraj popoldne pogovarjali tudi na svojem srečanju državniki in gospodarstveniki obeh držav, ki so ga imeli potem, ko je slovenska delegacija, ki jo je vodil podpredsednik vlade dr. Davorin Kračun, obiskala sejemske paviljone. (G. G.) Turčija se pripravlja na trda pogajanja o carinski uniji ISTANBUL - Posebni svetovalec odnosih do ES. Turčija, ki je pridruže-premiera Tansu Cillerja za odnose z na članica ES že trideset let, je zapro-Evropsko skupnostjo je izjavil, da bo- sila za polno članstvo v letu 1987, do pogajanja o carinski uniji v priho- vendar so ji leta 1989 povedali, da bo dnjem letu zelo trda, čeprav se Tarči- morala počakati do postavitve enoja ne more več izogniti vsemu, kar je tnega trga ES leta 1992. »Carinski uni-potrebno za njeno polno vključitev v ji se približujemo prav v času, ko se Evropo. »Poti nazaj ni več, mislim pa, spopadamo s težkimi makroekonom-da bodo pogajanja zelo trda,« je ta te- skimi problemi,« je izjavil Tigrel. Leden izjavil 47-letni veleposlanik Ali tna inflacija je trenutno 71-odstotna, Tigrel v nekem intervjuju. Tega inže- proračunski in trgovinski primanj-nirja, ki se je šolal v Veliki Britaniji in kljaj se povečujeta in že ogrožata raje bil priljubljen sodelavec prejšnjega vnotežje v plačilni bilanci, kljub veli-predsednika Turguta Ozala, je Ciller kim deviznim rezervam. Tigrel je tudi pridobil z mesta podpredsednika za- omenil, da po njegovem ES nglrnlikn sebne banke Marmara šele ta mesec, okleva pri finančnem sodelovanju s potem ko je po dveh letih zapustil me- Turčijo, pa tudi pri prostem pretoku sto podsekretarja v Organizaciji za dr- dela, oboje pa je sestavni del sporazu-žavni plan. Tigrel je izjavil, da je nje- ma, podpisanega ob pridruženem gova prva naloga zagotoviti skladne članstvu leta 1963. Priznal je, da se poglede na strani Turčije, znotraj vla- Skupnost sama otepa z recesijo in de, gospodarstva, administracije in brezposelnostjo, vseeno pa Turčija zasebnega sektorja, preden se bodo upa, da bo ES razumela turške pro-začela podrobnejša pogajanja z bleme, ki so povezani z visokim pri-Evropsko komisijo v letu 1994. Turči- rastkom prebivalstva in procesi urba-ja in Evropska komisija sta že imeno- nizacije. »Neupoštevanje vprašanja vali člane upravnega odbora, ki so se brezposelnosti bi pokopalo katerokoli v četrtek prvič sestali v Ankari. Obe turško vlado,« je izjavil. Za priprave strani se pripravljata na sestanek sve- na carinsko unijo bo morala Turčija ta, ki bo v Luksemburgu 4. oktobra precej zmanjšati svoj sklad za stano-potrdil načrte zaokrožanja carinske vanjsko graditev, ki znaša od 2,5 do 3 unije v letu 1995. Tigrel je omenil, da milijarde dolarjev na leto in v katere-so mnenja o tem, ali se bo ta carinska ga se stekajo neobdavčena sredstva, združitev res zgodila že 1. januarja, v kar bo še bolj osiromašilo državno Turčiji res deljena. »Mislim, da bomo blagajno. »Učinek tega bi občutili veli-za to porabili večino leta 1995 in ko bolj kot v časih precejšnjih pri-Evropska komisija zaenkrat temu tu- manjkljajev pri javnih sredstvih in v di ne ugovarja.« Povedal je tudi, da se zunanji trgovini,« je opozoril Tigrel. Turčija še ni odločila, ali bo šla po po- ES, ki ima že zdaj trgovinski presežek ti odškodnin ali po poti posebnih do- v višini 2 milijard ekujev (1, 7 milijar-govorov za nekatere industrije, kate- de dolarjev), zelo verjetno ne bo na-rih izvoz bo prizadela popolna odpr- klonjena razširitvi subvencij, vseeno tost trga, brž ko bo začela veljati ca- pa obstajajo še številne druge poti, po tinska unija. »Vse te stvari moramo katerih lahko pomaga Turčiji v tem razčistiti najprej med seboj. Jasno pa težkem prehodnem obdobju, je še do-je, da bo carinska unija zahtevala svd- dal. Te bi lahko vključile uvedbo fi-jo ceno,« je izjavil Tigrel, »vendar ni- nančnih protokolov, ki jih je dolgo ča-mamo še nobenih jamstev o kompen- sa blokirala Grčija kot članica ES, zacijah.« Omenil je tudi, da bi bile od- spodbudile dotok kapitala, ustana-škodnine vsekakor omejene in da bi vljanje mešanih podjetij in drugih se bilo nesmiselno pogajati z ES za po- oblik gospodarskega sodelovanja, sebne dogovore, ki bi bili v celoti ne- »Carinska unija seveda ni sam« sebi združljivi z dosedanjo prakso Sku- cilj, pac pa korak k polni združitvi,« pnosti. »Hkrati pa si ne smemo zati- je dodal Tigrel. Meni tudi, da je prete-skati oči pred dejanskim stanjem go- kla vloga Turčije, ko je bila lojalna spodarstev. V preteklosti so se za od- članica evropskega obrambnega siste-škodnine dogovarjati med ES in novi- ma v severnoatlantski zvezi, pa tudi mi članicami. Čemu tudi mi ne bi njen sedanji položaj tržne demokraci-izkoristili vseh možnosti, ki jih ima- je v nestabilnem območju dober zgled mo na voljo? se je vprašal. Tigrel je tu- za islamske države in nekdanje repu-di omenil, da mu je Ciller dal široka blike Sovjetske zveze. »Turčija prav pooblastila pri usklajevanju med vla- tako potrebuje ES, kot potrebuje ES dnimi ministrstvi in zasebnim sekto- Turčijo.« rjem pa tudi pri zastopanju vseh v Atistair Lyon / Reuter 22 Petek, 17. septembra 1993 TEČAJI MENJALNIŠKI TEČAJI 16. septembra 1993 menjalnica Nemška marka (tečaj za 1 DEM) Avstrijski šiling (tečaj za 1 ATS) Italijanska lira (tečaj za 100ITL) nakupn prodajn nakupn prodajn nakupn prodajni A banka 71,30 71,40 72,20 10,00 10,16 7,30 7,25 7,55 7,45 Avtohiša Ljubljana* 71,70 10.00 10,20 Ažur 71,30 71,70 10,07 10,22 7,25 7,58 Banka Vipa Nova Gorica 71,41 71.69 71.70 10.14 10,20 7,41 7,49 Bobr Fužine 71,30 10,10 10,20 7,30 7,55 Brod Ljubljana Burin Club Rejčeva 71,20 71,25 72,10 71,85 10,05 10,25 7,30 7,60 9,85 10,20 7,20 7,60 BTC Sežana 71,20 72,00 10,00 10,20 7,35 7,45 BTC Ljubljana 70,90 71,90 9,95 10,25 7,20 7,50 Come 2 us* Creditanstalt Nova banka 71,25 71,30 71,75 10,05 10,20 7,38 7,55 71,90 10,00 10,25 7,20 7,60 k . I 1 E o Q 71,20 71,70 10,09 10,22 7,40 7,70 Emona Globtur 71,20 72,10 10,06 10,20 7,34 7,52 Eros Ljubljana* 71,60 71,90 7,30 7,50 10,10 10,20 Eros Kranj* Eurotours International LJ* 71,60 71,30 71,80 10,10 10,20 7,40 7,55 71,90 10,05 10,26 7,40 7,55 Fiba Koper 71,30 72,00 9,90 10,15 7,30 7,44 Feniks Koper* 71,30 71,95 9,95 10,25 7,30 7,55 Firadas Idrija 71,30 72,20 10,05 10,20 7,40 7,50 Golfturist Domžale 71,30 71,80 10,10 10,25 7,50 7,65 71,65 Hida Hipotekarna banka Brežice* H &P Piran Hram Rožice Mengeš 71,55 10,14 10,18 7,40 7,48 71,40 72,20 10,05 10,25 7,28 7,20 7,48 7,50 71,00 71,80 9,90 . 10,10 71,40 71,70 10,13 10,25 7,30 7,60 Ulrika Jesenice 71,40 71,95 10,04 10,14 7,31 7,53 llirika Postojna 71,35 71,80 9,80 10,15 7,30 7,50 Ulrika Slovenj Gradec 71,40 72,15 10,04 10,14 7,31 7,54 llirika Sežana 71,55 71,90 10,00 10,15 7,38 7,50 Invest Škofja Loka 71,30 71,90 10,05 10,22 7,20 7,53 Italdesign Nova Gorica* / !,6u 71,90 10,05 10,25 7,39 7,47 Klub Slovenijales Komercialna banka Triglav 71,50 71,30 71,90 72,30 10,07 10,09 10,20 10,28 7,40 7,34 7,55 7,63 Kompas Hertz Celje* 71,60 72,00 10,05 10,20 7,33 7,46 Kompas Hertz Velenje* Kompas Hertz Idrija* 71,40 71,40 71,90 10,05 10,20 7,33 7,46 71,90 10,05 10,20 7,33 7,46 Kompas Hertz Tolmin* Kompas Hertz Novo mesto* 71,40 71,40 71,90 10,05 10,20 7,33 7,46 71,90 10,05 10,20 7,33 7,46 Kompas Hertz Bled* Kompas Hertz Nova Gorica* 71,40 71,40 71,90 10,05 10,20 7,33 7,46 71,90 10,05 10,20 7,33 7,46 Kompas Hertz Maribor* 71,40 71,90 10,05 10,20 7,33 7,46 1 I 71,45 71,60 10,10 10,15 7,30 7,45 Kreditna banka MB d.d.* 70,71 72,20 10,04 10,26 7,40 7,58 LB d.d. Ljubljana LB Dolenjska banka NM LB Splošna banka Celje 71,20 71,50 72,60 72,50 10,06 10,05 10,31 10,30 7.34 7.35 7,60 7,58 71,50 72,30 10,05 10,28 7,10 7,50 LB Splošna banka Koper* 70,47 72,12 9,22 10,23 6,94 7,49 LB Komercialna banka NG LB Banke Zasavje, Trbovlje 71,40 71,20 72,30 72,20 9,95 10,12 10,29 10,26 7,30 7,45 7,48 7,55 ■■■ Libertas* 71,30 71,90 10,02 10,17 7,34 7,50 Ma Vir 71,50 71,90 10,00 10,24 7,35 7,60 Madai Nova Gorica Media 71,30 71,70 10,10 10,25 7,36 7,46 71,50 71,90 10,10 10,20 7,40 7,55 Moneta 71,45 71,57 10,12 10,16 7,40 7,46 7,50 Nlprom 1, Niprom II 71,40 71,60 10,15 10,22 7,40 Otok Bled 71,59 72,30 10,01 10,13 7,26 7,45 Petrol* 71,55 71,60 10,15 10,20 7,40 7,45 Pigal Solkan* 71,15 71,80 10,06 10,28 7,34 7,47 Pigal Kobarid* 71,15 71,80 10,06 10,28 7,34 7,47 Pigal Obutek* 71,15 71,80 10,06 10,28 7,34 7,47 Pigal Diskont* 71,15 71,80 10,06 10,28 7,34 7,47 Pigal Vrhnika* 71,40 72,00 10,08 10,26 7,34 7,47 Pigal Ilirska Bistrica* 71,15 71,80 10,03 10,25 7,32 7,47 - Poštna banka Slovenije* 70,50 71,80 9,52 10,18 7,03 7,49 Primarlo Ljubljana Probanka Maribor 71,30 71,00 71,50 10,05 10,15 7,45 7,50 72,25 10,05 10,27 7,40 7,55 Publikum Ljubljana 71,50 71,59 10,12 10,15 7,40 7,48 Publikum Krško 71,30 72,10 10,05 10,07 10,25 7,10 7,38 Publikum Maribor 71,00 71,75 10,15 7,30 7,50 Publikum Metlika 71,70 72,30 10,00 10,20 7,25 7,45 Publikum Mozirje Publikum Novo Mesto 71,40 71,70 72,18 72,30 10,06 10,24 7,25 7,45 10,00 10,20 7,25 7,45 Publikum Tolmin 71,30 71,88 10,05 10,19 7,38 7,52 Publikum Sevnica 71,30 71,90 9,95 10,19 7,20 7,48 Publikum Šentilj Publikum Šentjur pri Celju 70,80 71,55 71,95 72,05 9,90 9,95 10,20 10,14 7,30 7,28 7,50 7,48 Publikum Trebnje 71,55 72,30 10,06 10,25 7,37 7,49 Publikum Žalec 71,62 71,92 9,95 10,10 7,30 7,45 Shalaby Koper 71,50 72,00 9,90 10,15 7,35 7,47 Sit - on Ljubljana 71,50 72,50 9,80 10,30 7,10 7,50 Slovenijaturist Jesenice Slovenijaturist Zel. p. Ljubljana* 71,40 71,55 72,10 71,95 10,04 9,90 10,14 10,19 7,30 7,25 7,40 7,45 Slovenijaturist žel. p. MB* Slovenska Investicijska Banka 71,50 71,45 71,50 72,50 10,10 10,25 6,50 7,10 72,00 71,85 10,00 10,16 10,25 10,21 7,15 7,37 7,45 7,42 SKB d.d. Sonce 71,30 71,70 10,10 10,20 7,40 7,56 Študent tours Piran* 70,95 71,85 9,85 10,15 7,15 7,50 SZKB d.d, Ljubljana 71,25 71,89 10,05 10,25 7,10 7,49 Špacapan Komen 71,53 72,15 9,98 10,20 7,40 7,52 Tartarus Postojna 70,85 71,95 9,50 10,18 7,10 7,46 Tentours Domžale 71,50 71,90 10,08 10,20 7,30 7,60 Tori 71,40 71,90 10,00 10,30 7,25 7,55 Upimo 71,50 71,60 10,13 10,18 7,45 7,55 UBK banka Tečaj velja danes: * Zaračunavajo p 70,80 rovizijo: * 71,95 9,95 10,15 7,30 7,50 MENJALNICA HIDA 1*<>l 80-odstotni devalvaciji v ZRJ ni Dbjavil podatkov o 1 ečajih. | 15. SEPTEMBER 1993 ZA DEVIZE država valuta 'enota nakupni srednji prodajni Avstrija šiling 100 45819,2092 45957,0804 46094,9516 Kanada dolar 1 3940,7370 3952,5948 3964,4526 Francija frank 100 92619,5722 92898,2670 93176,9618 Nemčija marka 100 322429,8000 323400,0000 324370,2000 Italija lira 100 339,5186 340,5402 341,5618 Japonska jen 100 4929,3068 4944,1392 4958,9716 Švica Velika Britanija frank funt 100 1 369550,9807 8030,4366 370662,9696 8054,6004 371774,9585 8078,7642 Slovenija tolar 100 4520,0000 ZDA Tečaj HRD velja za ob dolar »račun carir 1 i in starega 5204,0170 deviznega varče 5219,6760 vanja. 5235,3350 | 14. JUNIJ 1993 1 ZA DEVIZE država valuta enota nakupni srednji prodajni Avstrija šiling 100 205,08 205,70 206,32 Kanada dolar 1 18,33 18,38 18,44 Francija frank 100 428,75 430,04 431,33 Nemčija marka 100 1442,65 1447,00 1451,34 Italija lira 100 1.57 1,58 1,58 Švica frank 100 1607,69 1612,53 1617,37 R. Hrvaška dinar 100 1,01 Jugoslavija dinar 100 — 100,0026 — R. Slovenija tolar 100 mm 20,81 mmi ZDA dolar 1 23,48 23,55 23,62 Pisalo se je leto 1918 V Ljubljani ustanovljena Narodna galerija Kot eden izmed posrednih in neposrednih sadov Jakopičevega organizatorskega dela je bila v Ljubljani 18. septembra leta 1918 ustanovljena Narodna galerija. Namen je bil zbrati starejša in novejša dela slovenske likovne umetnosti. V času ustanovitve je bila ustanova brez svojih prostorov, od leta 1927 pa se Narodna galerija nahaja v stavbi, zgrajeni leta 1896 po načrtih arhitekta Ska-bronta za narodni dom - kulturno središče in zbirališče ljubljanskih Slovencev. Danes je to osrednja slovenska galerija. Njena zbirka slovenske likovne umetnosti vsebuje -razstavljene ali v depojih - skoraj 2500 olj in po več sto plastik ter grafik iz obdobja od 13. stoletja naprej. Pravijo, da je tu vse najlepše in najbogatejše, kar je slovenski likovni ustvarjalni duh napravil v pol tisočletja in več. PREBLISK Lepo je, kar nam agaja, ne da bi pri tem imeli kakšen in-teres- (L Kant) FRANKFURTSKI AVTOMOBUSKI SALON markoKh.dtbe.oer Japonski prestiznez Plod skupnega dela italijanskih in japonskih oblikovalcev je vozilo elegantnih linij z majhnim zračnim uporom. Poganja ga 6-cilindrski, 3-litrski motor, moči 126 kW, za katerega je značilen izredno tih tek in majhne vibracije ne glede na število obratov. Hkrati pa je ta motor sposoben vozilo pognati do hitrosti 100 kilometrov na uro v 8,8 sekunde, nejgo-va končna hitrost pa dosega 230 kilometrov na uro. In če že govorimo o prestižnem avtomobliu, moramo seveda omeniti tudi opremo vozila, ki vozniku in potnikom zagotavljajo udobno vožnjo. K udobju v veliki meri prispeva izredno nizka količina vibracij, kar so načrtovalci dosegli s pri-čvrstitvijo virov tresljajev na posebne nosilce, ki so s karoserijo povezani preko blažilcev tresljajev. Sedeža voznika in sovoznika sta optimalno nastavljiva tako, da ju je mogoče popolnoma prilagoditi telesu. Volan se ob izklopu motorja tako rekoč dobesdno "»umakne« vozniku, da ga ne ovira pri vstopu in izstopu iz vozila. Za odpiranje in ogrevanje stekel skrbi elektrika, prav tako za naravnavanje in odmrzovanje zunanjih ogledal. K standardni opremi vozila spada tudi klimatska naprava. K vtisu elegance prispeva skrbno izbrana notranja dekoracija, po želji pa je mogoče naročiti tudi usnjene sedeže. Seveda pa Na slikah: toyota lexus GS 300 japonski izdelovalci niso pozabili na varnost voznika in potnikov v teh prestižnih vozilih. Voznika in sopotnika na prvem sedežu zaščitita poleg varnostnih pasov v primeru nesreče tudi zračni vreči. Zanesljivi pasovi pa zavarujejo tudi potnike na zadnjem sedežu. Potniška kabina je dodatno ojačana tudi z bočno zaščito, notranja dekoracija je iz negorljivih materialov. Skratka, Toyota se z Lexusom nevarno meša v posle evropskih in ameriških presitžnežev, ki se bodo morali sprijazniti tudi s konkurenco na tem dosedaj skoraj nedotaknjenem področju. Toyotin lexus GS 300, manjši brat prav tako prestižnega Lexusa LS 400, le še potrjuje cilj, ki si ga je Toyota zastavila z uvajanjem nove tržne znamke. Avtomobil, ki je uspešna kombinacija italijanskega oblikovanja in kvalitete japonske izdelave, postaja resen tekmec vsem proizvajalcev prestižnih vozil v svetu. Ze sama odločitev za sodelovanje z evropskimi oblikovalci, v tem primeru z oblikovalskim studiom Gi-orgetta Giuagaria iz Italije, pomeni svojevrsten pristop Toyote k novemu projetku. Dežela fjordov m Lofotski otoki so kot biseri pred norveško obalo - Kraji na hladnem severu privabljajo ljudi, ki cenijo mir in nedotaknjeno naravo - Čar belih noči Norveška se ponaša z nadvse razgibano, čudovito pokrajino, katere lepote v vedno večjem številu odkrivajo tudi tujci. Samo podatek, da se skoraj dve tretjini turistov vrača v naslednjih letih, pove dovolj. Seveda kraji na hladnem severu niso primerni za množičen turizem, ampak bolj za individualiste, ki cenijo mir in nedotaknjeno naravo. Eno najzanimivejših območij so gotovo Lofoti, nenavadno skalnato otočje blizu norveške obale. Večji otoki so povezani z mostovi ali trajekti, tako da je tudi potovanje z avtomobilom preko otočja dokaj enostavno. 2e prvotni priseljenci so bili odvisni od ribjega bogastva v toplih vodah zalivskega toka. Ribolov in vsa spremljajoča industrija še danes nudi zaslužek večjemu delu prebivalcev. V prvih zimskih mesecih okoliške vode preplavijo milijoni polenovk, ki se tukaj drstijo že stoletja. Skoraj pred vsako hišo ob obali lahko naletite na značilna stojala v obliki šotora, ki so pokrita z mrežami, da so ribe zaščitene pred galebi. Ribam (trskam) porežejo glave in jih potem sušijo na soncu in vetru brez dodatka soli. Pri tem postanejo ribe suhe in trde kot poleno (od tod ime - polenovke). Polenovke so bile poleg lososa dolga leta pomembno norveško izvozno blago. Rib v okoliških vodah danes ni več toliko kot nekoč, zato se mnogi usmerjajo v gojenje lososov, za kar so kot nalašč številni večji in manjši zalivčki, v katerih plavajo nekakšne košare, ki so pravzaprav velike potopljene mreže, v katerih gojijo losose. Danes je na Norveškem že veliko takšnih farm, v katerih letno pridobijo okoli 100.000 ton lososov, ki jih večinoma izvozijo. Ljudje se tod ukvarjajo v glavnem z ribolovom, malo pa tudi z živinorejo. Na skopih pašnikih so najbolj običajne koze in ovce in v teh krajih lahko dobite tudi norveško specialiteto, pravi kozji sir (ekte geitost). Sir je videti kot veliki kos rjavega mila, ima pa nenavaden okus, ki nekatere navdušuje, drugi pa se nad njim zmrdu- Lofotski otoki so kot biseri pred norveško obalo (Foto: Igor Fabjan) jejo. Pogled na nenavadne otoke mora navdušiti prav vsakogar: vrhovi strmih nazobčanih gora se kot zid dvigujejo iz morja, iz morja kipeči preko tisoč metrov visoki vrhovi, peščene obale, ozke doline, gorska jezerca, močvirja, raztresene ribiške vasice... Pokrajina je vsekakor dovolj slikovita, da že od nekdaj privlači številne umetnike in zadnja leta vse več turistov. Seveda oddih tukaj ne pomeni celodnevnega poležavanja na plaži, saj je lahko tudi sredi poletja kar hladno. Tudi morje s svojimi 20 C ni ravno vabljivo. Zato pa lahko dneve popestrite s kolesarje- njem, veslanjem, planinarjenjem... Narava na 200 kilometrov dolgi otoški verigi vsekakor premore dovolj bolj ali manj skritih kotičkov, da se ne moreš dolgočasiti... Bele noči Noči so postajale vse krajše in v bližini Narvika so preprosto izginile. Sonce je zašlo okoli enajste ure in vzhajalo kmalu po polnoči. Polarni dan je res prijetna zadeva - vsaj za tiste, ki ga niso vajeni. Cim bliže si zemeljskemu polu, tem daljši je dan, ki traja na skrajnem severu Evrope kar nekaj tednov. Seveda pa dolge poletne dneve pozimi zamenja polarna noč, ki je ravno tako dolga, kar najbrž ni preveč prijetno. Gozdovi so počasi postajali redkejši in vse pogosteje smo naleteli na pokrajino, kjer se je vse do obzorja razprostiralo le visoko grmičevje in pritlikavo drevje kot posledica dolgih in ostrih zim. Tu na severu Norveške smo prvič naleteli na Laponce, ki živijo tudi na Švedskem in Finskem. Saami, kot jim tudi pravijo, so potomci nomadskih plemen, ki se le še deloma oklepajo starodavnih navad. Njihovi predniki so se preživljali le z ribolovom in gojenjem severnih jelenov, ki so jim dajali meso in tople kožuhe, pozimi pa so jih vpregli v sani. Danes lahko še vedno naletite na Laponce v tradicionalnih oblačilih. Kot mi je zatrdil Aslak, eden izmed prodajalcev v pravcatem šotoru, želijo s tem le pritegniti pozornost obiskovalcev. Tako prodajajo jelenove kože in izdelke ročne obrti iz lesa, kosti in jelenjih rogov. Vsako leto odkriva divjo lepoto daljnega severa vse več turistov in tako se je nekaterim Laponcem ponudila priložnost, da s takšno prodajo zaslužijo za preživetje, obenem pa lahko še vedno gojijo črede jelenov. Jeseni zberejo jelene v velikih ogradah. Približno petino črede pobijejo, predvsem bolne in pohabljene živali. (se nadaljuje) KRIŽANKA Vodoravno: 1. visok, rezek glas kot znak veselja, 6. jezero na Tibetu, 9. menjavanje nepoudarjenih in poudarjenih zlogov v pesmi, 10. pas pri kimonu, 11. antično računalo, 12. filmska zvezda v ZDA, 13. kampučijski general (Lon), 14. ime nekdanjega slovenskega igralca Potokarja, 15. avtomobilska oznaka Izraela, 16. grški filozof, Sokratov učenec, ki je v Atenah ustanovil svojo akademijo, 17. izdelovalec lesene obutve, 24. rimska boginja ljubezni, 26. ime ubite indijske predsednice Gandhi, 29. začetnici poljske pisateljice Zapolske, 30. afriška antilopa, 31. odžagan kos debla, 32. trup, 33. mesto na Taivanu (iz ček akia), 34. krajša oblika angleškega imena Evelyn, 35. glavno mesto Belorusije, 36. ime angleškega glasbenika Orbisona, 37. dolina v Julijcih. Navpično: 1. velik krvno-mezgovni organ pri človeku, 2. lovljenje rib, 3. praprebivalec Apeninskega polotoka, 4. zamah s sekiro, 5. kratica za kilometer, 6. pismena opomba, 7. terme pri Padovi v Italiji, 8. kraj pri Gorici, 12. antikviteta, 14. poželenje, 16. čoln, ladja ali barka, 18. začetnici novozelandske operne pevke TeKanawe, 21. kemijski simbol za germanij, 22. razuzdanec, 23. rezultat odštevanja, 25. doba, vek, 26. milanski nogometni klub, 27. italijanski književnik (Ippolito, Izpovedi starega Italijana), 28. ime angleškega deseterobojca Thompsona, 31. del umetniškega imena slovenske filmske igralke Ide Kravanje, 33. staroperzijski kralj, 35. kratica za milivolt. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 • 12 13 • 14 15 • 16 17 18 19 • 20 21 22 23 24 25 26 27 28 • 29 \ 30 • 31 32 • 33 34 35 36 37 ‘AOy ‘3JSUTJAJ ‘8Ag ‘TBINJ ‘OJ0J ‘JU ‘BJBIU ‘ZQ ‘BJTpUJ ‘BI0UOy\ ‘lo3j ‘OJAB ‘iBpfOD ‘UO)B[c[ ‘r[[ ‘aUEJg ‘jon ‘ibjs ‘qeqe ‘iqo ‘maju ‘uibn ‘qsuA :ouABiopo/y Aaiisra VREME - ZANIMIVOSTI - NOVICE Petek, 17. septembra 1993 EVROPA / VEČINOMA OBLAČNO ' ALPE JADRAN / PRETEŽNO OBLAČNO DANES Vremenska slika: Nad večjim delom Evrope je obsežno območje nizkega zračnega tlaka, ki se počasi polni. Oslabljena hladna fronta se zadržuje nad Alpami. V višinah priteka k nam od zahoda razmeroma topel in vlažen zrak. C A s rodite« s rodite« ciklona anticiklona TEMPERATURE ALPE JADRAN TEMPERATURE PO EVROPI včeraj ob 8. in ob 14. uri včeraj ob 8. in ob 14. uri LJUBLJANA 11/18 HELSINKI 4/9 TRST -/23 STOCKHOLM 5/9 CELOVEC 8/21 K0BENHAVN 7/9 BRNIK 10/19 13/22 MOSKVA 7/7 -/19 MARIBOR BERLIN CELJE 17/19 12/23 VARŠAVA 8/18 11/17 NOVO MESTO LONDON NOVA GORICA.. 15/23 AMSTERDAM 12/17 MUR. SOBOTA 12/25 BRUSELJ 10/17 PORTOROŽ 18/23 PARIZ 10/16 POSTOJNA 14/18 DUNAJ 11/23 ILIRSKA BISTRICA. 15/18 ZuRICH 12/19 KOČEVJE -/18 ŽENEVA 14/19 CRNOMEU - 15/20 RIM 16/24 SLOV. GRADEC.. 8/21 MILAN 16/23 BOVEC ’ -/- BEOGRAD 12/19 RATEČE 8/16 BARCELONA -/26 VOGEL - 7/8 ISTAMBUL 20/26 KREDARICA 1/1 MADRID 9/23 VIDEM -/24 LIZBONA 17/29 22/29 GRADEC 10/22 ATENE MONOŠTER -/22 TUNIS 17/27 ZAGREB 12/22 MALTA -/27 REKA 18/19 KAIRO 22/36 DOUINA DNEVA Sonce bo danes vzšlo ob 6.42 in zašlo ob 19.10. Dan bo dolg 12 ur in 28 minut. Luna bo vzšla ob 8.24 in zašla ob 19.29. SETVENI KOLEDAR Luna je v znamenju Tehtnice, elementa zraka. Negujete in presajate lahko vse vrste cvetja, ter pripravljajte sadne sokove iz svežega sadja. TEMPERATURE JEZER, REK IN MORJA Tezera: Blejsko 18,2°C, Bohinjsko NP. venica 19,6°C, Pulj NP, Komiza 21,5°C, Split 21,5°C, Hvar 22,2°C, Vis 21,8°C, Reka NP, Opatija 20°C. Reke: Mura (G. Radgona) 14,8°C, Sava (Radovljica) 9,8°C, Savinja (Laško) 14,6°C, Ljubljanica (Moste) 13,4°C, Bistrica (Sodražica) 13,3°C, Paka (Šoštanj) NP, Sora (Suha) 12,2°C, Gradaštica (Dvor) 12,1°C, Iška (Iška) NP. PLIMOVANJE Danes: ob 4.36 najnižje -50 cm, ob 10.52 najvisje 58 cm, ob 17.11 najnižje -53 cm, ob 23.14 najvisje 41 cm. Jutri: ob 5.06 najnižje 44 cm, ob 11.20 najvisje 56 cm, ob 17.46 najnižje -52 cm, ob 23.51 najvisje 35 cm. Slovenija: Sosednje pokrajine: Spremenljivo do prete- V sosednjih pokrajinah bo žno oblaCno bo, ponekod prevladovalo pretežno obla-bo deževalo. Najvišje Cno vreme s krajevnimi pa-dnevne temperature bo- davinami. do od 17 do 22 °C. V Sloveniji: V soboto bo Obeti: V nedeljo bo veCi-pretežno oblaCno. Pone- noma suho. kod bodo padavine, deloma plohe, predvsem ob morju tudi nevihte. RAZMERE NA CESTAH V SLOVENIJI Ceste po Sloveniji so suhe in normalno prevozne. V smeri proti Cehu je promet povedan zaradi sejma. Na mejnih prehodih ni treba Čakati na prestop meje. RASTLINE Zorenje grozdja Andreja Sušnik Cas in trajanje zorenja grozdja je tipična lastnost za določeno sorto in letnik. V Času zorenja se jagode mehčajo in barvajo zaradi kemičnih sprememb njihovih sestavin, ki se izražajo v razmerju med vsebnostjo sladkorja in organskih kislin. Jagode izgubljajo klorofil, s Čimer se zmanjšuje fotosintetska aktivnost, ki je osnova za njihovo prehrano. Zaloga organskih kislin, ki so nastale že v zelenih jagodah, ni zadostna za polno zrelost, zato k skupni vsebnosti kislin prispevajo tudi organske kisline iz listja. Pri tem je zelo pomembna starost listja, saj z dozorevanjem sposobnost za tvorbo organskih kislin postopno upada in povsem preneha, ko zaCne listje rumeneti. Na to v veliki meri vpliva temperatura zraka. Pod 20 °C je razgradnja kislin slabotna, za dihanje pa se porablja pretežno sladkor. Pri temperaturi med 20 in 30 °C se moCno poveča razgradnja jabolčne kisline, pri višjih temperaturah pa se za dihanje porablja tudi vinska kislina. Povečana poraba organskih kislin v jagodi zaradi visokih temperatur, predvsem v južnih pridelovalnih območjih, povzroči nižjo vsebnost kislin v grozdju. Na severu, kjer je temperatura nižja, dozoreva listje počasneje, kar podaljšuje obdobje dozorevanja. Polna zrelost grozdja je merila za določanje Časa trgatve. Temeljno pravilo je, da je treba določiti pravilen Cas trgatve ob t.i. tehnološki zrelosti grozdja. Ta Cas je odvisen od sladkorja v soku grozdne jagode, od količine kislin in od teže jagode. Poleg tehnološke zrelosti določamo tudi fiziološko zrelost, ki pa vedno ne sovpada s tehnološko. Fiziološka zrelost je dosežena, ko je prekinjen dotok asimilatov, mineralov in vode v grozdno jagodo. Pri tehnološki zrelosti pa je potrebno upoštevati proizvodni program in namen pridelave grozdja za nadaljnjo predelavo v vina različnih kakovostnih stopenj: namizno, kakovostno ter vrhunsko vino, ki pa lahko nosi še dodatne predikate, kot so pozna trgatev, izbor, jagodni izbor, suhi jagodni izbor in ledeno vino. TT g Kf si mmm •a . „ 'mkik 9' % f " A Horoskop piše Aleksandra Zorc Berce M & kE v OVEN 21.3.-20.4.: Za vaš umik s področja zabave lahko rečete, da je zadnje čase ved kot prenatrpan in prepoln romantičnih priložnosti. Torej izbirajte. BIK 21.4.-20.5: Veliko možnosti se vam kaže na poslovnem področju in vsi napori bodo poplačani z napredovanjem, ali pa se vam bo ponudila priložnost za novo smer v karieri. DVOJČKA 21. 5. - 21. 6.: Čaka vas precej dvomljiv in razgiban dan, ki mu bo botrovala velika napetost Ce boste za volanom bodite še posebno previdni. RAK 22.6. • 22. 7.: Postajate pravi magnet v družbi in Ce ste nevezani, bi te priložnosti morali izkorititi ter si v široki ponudbi izbrati tistega, ki povzroča najhitrejši utrip. LEV 23. 7. - 23. 8.: Velika možnost za uspeh se kaže pri nekem projektu, vendar le, ce boste znali sodelovati še z drugimi, pa Čeprav se vam bo njihov predlog zdel skrajno neprimeren. DEVICA 24. 8. - 22.9.: Čeprav ste danes občutljivi, bi se morali izogniti vsakršnim izpadom. Besede vam bodo letele iz ust preden boste premislili kaj govorite. TEHTNICA 23. 9. - 22.10.: Nahajate se v precej stresnem obdobju tako doma kot v službi. Ce se boste znali pravilno obrniti in uporabiti svoj šarm, ne bo večjih pretresov. ŠKORPIJON 23.10.-22.11.: Zelo ugodni dnevi za finančni in poslovni napredek, toda le, Ce boste pred tem uspeli razrešiti nek pravni problem. STRELEC 23. 11. - 21. 12. : Čeprav sami tako ne menite, pa se nahajate v obdobju, kjer zanemarjanje svojega zdravja postaja zaščitni znak vašega vsakdana. KOZOROG 22.12. - 20.1.: Ce ugotavjate, da je skrajni Cas, da si tudi vi poiščite pravo osebo, vedite, da bolj ugodnega obdobja še nekaj časa ne boste doživeli. VODNAR 21.1.-19.2.: Čeprav se vam obeta veliko službenih obveznosti, se jim boste z veseljem posvetili, saj pričakujete, da vam bo to pomagalo narediti korak naprej. MBI20.2. - 20.3.: Čeprav nimate zdravstvenih problemov, to ne pomeni, da si lahko privoščite vse tisto, na čemer za vas piše besedica »ne«. __________________NORVEŠKA / SREČEN KONEC UGRABITVE RUSKEGA LETALA___________________ Po petih urah pogajanj so gusarji izpustili potnike in posadko ter se predali norveškim oblastem Prejeli so somo zagotovilo, do bo Norveška vlada »razmislila« o njihovi zahtevi po političnem azilu 500 km I AZERBAJDŽAN AP/Wm. J, Castello GARDERMOEN (Norveška) - Islamski fundamentalisti, ki so ugrabili rusko letalo in ga preusmerili v Oslo, so se včeraj ponoči mimo predali in izpustili vseh 50 potnikov in elanov posadke. Norveška, ki je pravkar slavila zmago, ker je botrovala tajnim pogajanjem med Izraelci in Palestinci ter si s tem prislužila val kritik skrajnežev na obeh straneh, je zagotovila, da bo vzela v pretres njihovo prošnjo za politični azil. Norveške oblasti so le- talo pričakale z izjemnivi varnostnimi ukrepi. Policija v bojni opremi z neprebojnimi jopici je obkolila letališče, ob pristajalni stezi pa so se gasilci in reševalci pripravili na najhujše. Letalo je pristalo brez težav in po pristanku je eden izmed gusarjev prišel iz letala, da se prepriča, da so res pristali na Norveškem. Gusarji so se namreč bali, da so jih raške oblasti izigrale. Pogajanja so potekala v ruščini in delno v angleščini; gusarji so zahte- vali politični azil, norveške oblasti pa so zahtevo zavrnile: »Kaj takega bi lahko izzvenelo kot vabilo za druge,« je dejal predstavnik norveškega pravosodnega ministrstva. Po petih urah pogajanj, ki so se končala ob poldveh, je norveška ministrica za pravosodje Grete Faremo z nasmeškom na ustnicah na tiskovni konferenci povedala, da so se ugrabitelji predali in da »nihcle izmed potnikov in elanov posadke ni bil ranjen«. Dodala je, da »ugrabitelji nimajo nobenega zagotovila, da bodo prejeb politični azil. Obljubili smo jim le, da bomo preučili njihovo prošnjo.« Ugrabitev letala se je končala, ko so trije ugrabitelji z rokami na glavi stopili po stopničkah tu-poljeva, položili orožje v zaboj, ki ga je policija postavila v bhžini letala, in se napotib po ploščadi do policijskih avtomobilov. Trojico in še nekega potnika, za katerega sumijo, da je sodeloval s trojico, so prepeljah na policijsko postajo. Nato so potnike in posadko prepeljali v hotel, da so si po celodnevni napetosti lahko odporih. Zaenkrat še ni jasno, kakšno je pobticno ozadje ugrabitve, seveda Ce tako ozadje sploh obstaja. Prav tako še niso povedah, katere narodnosti so zračni gusarji. Najverjetneje so IranCani azerbaj džanskega izvora, vendar norveške oblasti tega še niso potrdile. Ministrica Faremo je vsekakor zanikala, da bi lahko izbiro Norveške za cilj ugrabitve povezali z dejstvom, da so na Nor- veškem potekala pogajanja med Palestinci in Izraelci. Policijski uradniki so povedali, da ugrabitelji niso vedeli mnogo o Norveški in o Skandinaviji sploh. Edini podatki o gusarjih so tako tisti, ki so jih posredovale ukrajinske oblasti; med postankom v Kijevu so namreč ugotovili, da gre za mouslimanske fundamentaliste iz Azerbajdža-va, simpatizerje proiran-skih hezbolahov. Dva gusarja naj bi bila brata. Ruski pilot Mihail Asa-bin pa je mnenja, da so gusarji IranCani. Novinarjem je dokaj natančno opisal potek ugrabitve. Slišal je, da se v letalu nekaj dogaja, ni pa vedel kaj. »Sele ko je neki moški mahal z grana-top nad mojo glavo, mi je postalo jasno, da gre za ugrabitev,« je dejal. »Ne vem, kaj je govoril. Kričal je; nismo ga razumeli in zato smo mu pokazali zemljevid. S prstom je pokazal na Kijev in razumeli smo, da hoCe v Ukrajino.« Pilot je dejal, da so se gusarji pogovarjah v zanj nerazumljivem je- ziku, da pa so med pogovorom večkrat izrekli besedi Iran in Homeini, iz Cesar je sklepal, da so IranCani. Sicer pa ves Cas ugrabitve ni bilo večje napetosti, razen enkrat, ko je Asabin moral gusarju s silo odmakniti roko z avtomatskega pilota. Ruske oblasti so vCeraj že zahtevale vrnitev gusarjev, norveške oblasti pa te zahteve še niso komentirale. PaC pa so policijske oblasti v Oslu sporočile, da bodo za ugrabitelje zahtevale izdajo zapornega naloga. Glede na dejstvo, da mora po mednarodni konvenciji, ki jo je podpisala, Norveška gusarje vrniti ali jim soditi, bi lahko sklepali, da so se v Oslu odločili za sojenje pred norveškim sodiščem. Oborožen norveški policist na letališču (Telefoto AP)