DELO ŽIVLJENJE ($%)&№'' .-VT- .r • \l' ."•.'••■ .- ♦Vc*' '. •••■•i.!' • ..': i mmmiA^№šmAi&M ■тШш %&к: •' . .. ^ ''-V'":"!: гАЈ&^Ж? ■ of' •. ■.W'' ,it " '•J.iiJ'i--'fc'^SrfClwUMFUwWla« %ЧЈћ&0'Ј^ј?^'УЈ1Ув" •>»;< ».n-i..'", "<* a% ? '"Ј№»к\?11Г's4 AZ^9KS5 .Ф.ф-ш^^,%»;;^ ,v 1^\\јб^^&\#КгУи№'Л IjK'Teyr.* ; T !. , / •-. -•_ '|Ч- -."I«/. .. И 'f.V . " » • " ^".'i^. f МГ' - i'" » . . •. 'r'- ' •* I e .Н ■• .' ■ Ч'- ' ■• 3^.«'Л"-.-. 0;1s*^ ;• "^•;' ••*•• -'•■'•»■ 'rif' #^Ж-ЖЖ##№ '(wh^f• "»jtVj^r'Nvy^ ........... ^yTi!PysE^^ '.L .."Д ^%'i',.' Ш@!»^@Ш51ж«1а9гЖи«Шк1-''№ШЊЈР.ЛК:%Д'<А^Шмаа№&& K?: Ше/А' ■ ШК' o NELIKVIDNOSTI V KALEM GOSPODARSTVU Zadnja dva meseca skoraj vsak dan slisimc o tem, da se nase jugoslovansko gospt. darstvo bori s problemom nelikvidnosti . Kaj pojem nelikvidnost pomeni? Delovna organizacija je neliJcvi-daa, kadar, ima tako.zjaanjšano pl^ačilno sposobnost, da ne mo -' re kriti svojih obvez osti do dobaviteljev, izplačevati normalnih osebnih dohodkov delavcem in kriti ostale obveznosti. Poglejmo še, zaradi katerih vzrokov je prišlo v jugcslovan -skem gospodarstvu do nelikvidnosti . Po šestmesečnih obračunih in sedemmesečnih podatkih so že znani razni kazalci o gibanju . Jugoslovanska industrijska pr-oi-zvodnja se je po večala za 12,2^ v sedemme-ae-čnem__ obdobju, slovenska industrija pa se je v istem obdobju povečala za 14,7?^. Če k tem podatkom navedemo porast proizvodnje v naši delovni organizaciji, ki je znašala Mic po vrednosti, ugotovimo še dosti večji pcrast kot je slovensko povprečje. Visoki konjunkturi v našem gospo-,., darstvu sledita dva ne preveč zadovoljujoča pojava in sicer ____ae3JJrvidnost in aa tudi visok primanjkljaj v trgovanju z nekaterimi evropskimi državami. Jugoslovansko gospodarstvo -posebno nekatere panoge - ni več sposobno z obs-to"je-čimi-slediti takemu povečanju. " Med člnitelji, ki vplivajo na čedalje hujšo nelikvidnost јз tudi povečanje investicijskih, via ganj. Investicijska vlaganja so se povečala za visok procent, /з-lik del sredstev za investicije vlagajo same delovne organisaci -je, le delno odobravajobbanka dol gorečne kredite. Na povečane, i'?. -vesticijsko dejavnost kaže "oLidi velika konjunktura v gradbeništvu, istočasno pa so se neplačani računi gradbenim podjetjem v veni ji približali ЗОС mil j onem. Problem nelikvidnosti ni pojav,ki bi spremljal naše gospodarstvo-ie— le letošnje leto. Do nelikvidne-sti je prihajalo posebne v ns.'ia-terih panogah že nekaj let. Zato tega problema ne bomo mogli hitro rešiti. Problem je dosegel /3 "'Jake razsežnosti, da so o nje" razpravljali že v Zveznem izvrs.'.iam svetu in v republiških organih.Za ujlažitev tega pojava v pristej -nih organih raziskujejo vzroho nelikvidnosti in pripravljajo tac.i predloge ukreprv, s katerimi bi ublažili in odpravili nelikvid -nest. Какбеп je poležaj naše delov:.i3 organizacije glede nelikvidnosti? Že takoj po sprejetju zaklj.učiiaga računa smo občutili prve zha.is nelikvidnosti tudi pri nas. cc.je--tje je lahko z zmanjšanim tG.;-"o::. plačevalo fakture za dobavljeni material in usluge. Vzrok je bil predvsem v tem, ker nam nekateri naši kupci, posebne iz drugi.':. ::з-publik, pa tudi v Sloveniji ni--o bili sposobni plačati dolgov za dobavljeno obutev in nekuranten material. Pri mnogih sme morali izterjati dolgove preko sodišča. V nek.T.te - rih slučajih pa tudi ta način izterjave ni uspel, ker imajo proizvajalne in trgovinske organizacije cesto blokirane žiro račune. Drugi vzrok, ki nam je povečal finančne težave, je bilo dejstvo, da tudi poslovne banke niso imele dinarskih sredstev. Kredit so nam sicer na podlagi 'dokumentacije o zalogah pri -pravi jenih za izvoz odobrili, petem smo., pa čakali na nakazilo kredita več kot mesec dni. Da bi bil položaj Še težji, smo v letošnjem letu močno povečali uvažanje reprodukcijskih materialov, kar je tudi splošen jugoslovanski pojav. Znane je, da je treba sredstva za uvoz materiala zagotoviti prej, preden material uvozimo. Materiale uvozijo v nabavni službi istočasne večje količine in s tem povečujejo zaloge za daljši čas . Naslednji razlog za težje finančne poslovanje je za Mf po večana proizvodnja. Povečan cb seg proizvodnje zahteva večji obseg poslovanja na vseh področjih (večje zaloge materiala, nedovršene proizvodnje in gotovih proizvodov). Tako so sredstva, ki bi morala krožiti, ve-aana v zalogah. Zaloge materiala so se povečale za precej večji procent kot to zahteva povečana proizvodnja. V zadnjem obdobju pa povzročajo nelikvidnost nase delovne organizacije tudi naši izvozniki,ki zaradi splošne nelikvidnosti v gospodarstvu in nelikvidnosti poslovnih bank ne morejo tekoče plačevati faktur za izvoženo o- butev. S tem je naše pedjet je mnogokrat postavljeno pred dejstvo, da ne bo mogoče dobiti potrebnih sredstev za uvoz materiala, za plačilo računov in za osebne doh&čA ke. V takšni situaciji nam jc v veliki meri pomagala lastna prodajna mreža s prelivanjem sred -stev. Ker pa sta julij in ^^ust meseca, ko je prodaja obuive^v prodajalnah minimalna, se.prcb-" lem plačilne sposobnosti Č2&2lje bolj zaostruje. Nastaja vprašanje, kako plačati račune doba -vitel jem in zagotoviti sredstva za vračilo kreditov za že izvoženo obutev ter za uvoz materialov. Pripomniti moramo, da s..:.o del lastnih jredstev porabil;, tudi za investicije, kar preblam še bolj zaostruje. Položaj se bč izjoljšal šele,ko bo pred jna mreža povečala svoje prodajno aktivnost in ko bede pričela prispevati plačila za izvoženo obutev iz inozemstva.To lahko pričakujemo šele mesec?, novembra in decembra. S povečano prodajo veliki# kupcem v državi pa bomo imeli še večje težave z izterjavo dolgov, ker je precej kupcev nelikvidnih. Del sredstev bomo lahko sprostili tudi v primeru, če bodo^Htese strokovne službe z vso odgovor^ nostjo uravnavale potrebo pC zalogah. S^cer bi se lahko Z;gedi - -lo, da ne bo mogoče izplačat:. v roku osebnih dohodkov ali pa pravočasno nabaviti reproduk -cijske materiale iz uvoza, kar bi imele za posledice zastoj v proizvodnji. Albinca MC3IN2 N3KAJ MISLI:C. TRGOVSKI KOHFS- " R3NCI POMLAD POLETJA 1970 Letošnja trgovska konferenca za pcmlad-poletje 197o je potekala v vzdušja, ki ga je a-stvarila za nas neugodna po-mladansko-poletna sezona in po večara proizvodnja na drugi strani. Kakor-drži pregovor: "Po zmagi vedno polno je junakov", tako je tudi res, da noče nihče biti kriv neuspeha. Priznajmo, da komisija položaja ni-nagbol je ■ ocenila, niti , ' izbrala pravih barv in materialov, da o oblikah peta ne govorimo. Napake so bile že v pripravi modelov in proizvod -nji, pa tudi pri nabavi mate -rialov in odpremi čevljev ni bilo brez njihjvse to pa ne bi prišlo toliko do izraza, če bi dobile jugoslovanske tovarne predvideni dodatni ruski izvoz v višini 2,400.000 parcv.Jasno je, da je bila za to naročilo pripravljena proizvodnja, ki bo vse te izdelke skušala prodati na domačem tržišču. To pomeni dva in pol milijona parov viška, kar pri zmanjšanih plačah delavcev v mnogih podjetjih in usmeritvi boljše stoječih po -trošnikov v tehnične dobrine na drugi strani, povzroči gotove posledice. Zahteve trgovcev so ,, bilo deloma upravičene, vendar se ne bi mogel strinjati z zahteve, da gremo nazaj v vrsto izdelav, ki smo jih opustili, obenem pa uva jamo tudi nove;'. Take je n/pr. nesprejemljiva Zctli-teva po californija izdelavi. У Italiji te izdelave na tržišču sploh ne zasledimo več. če pomislimo samo to, da pri nas ni ;.:.ло za to potrebnih kapacitet v -J.val-niči; je jasno, da tudi s t^ge, stališča ta izdelava za nas ni sprejemljiva . Vsekakor je bolj primerno razširiti asortiman cbivc; ve na deške in otroške vrsto v oo stoječih.izdelavah. Zanimiva je ugotovitev,. da ^l^ina -praktično ne izdeluje čevljev-Zc. ljudi v zrelejši dobi. Vpraear.js je, če so vsi tisti, ki želijo kupiti črne solidne polčevlje .zadovoljni z Izdelki naših kooper^^-tov. Prav gotovo so tu heizkc^i -ščene možnosti tudi v izdel&vi moških polčevljev za široko potrošnjo in ne le za ozko starostno grupo od 18 - 3o let. Vsekakor pa bo treba spremeniti šablonski način vnašanja režijskih stroš.tov v kalkulacijo, da bomo tudi v stan dardnih modelih lahko postavili cene, ki bode sprejemljive za trg, prodaja pa bo tudi morala ne 1:oliko upoštevati realne mcžnosti in pa ovrednostiti dejanske kvaliteto. Ce bi se s to grupo približali trgu, bi zelo olajšali delo na bavi in proizvodnji, pa tudi predaja bi bolj gotovo dobila mocj.0.3 čevlje v tistih materialih, v katerih so bili naročeni. S bi bili standardni modeli ne.'ir..':-sna rezerva, bi se lahko zma/.j.јза--le zaloga nekurantnega blaga. Prodaja zahteva čevlje v fle;: izdelavi, izdelavo natikačev z snimi podplati naravne plute, ;р1з-tene čevlje od otroških veličin naprej, celo o zbiti izdelavi je bile gcvcra.Vsekakor je tre ba vsako vprašanje oceniti z več strani in dobro premisliti, kaj vse potegne s seboj. Prav pa je, da upoštevamo krit tiko in skušamo pri najboljših močeh odpraviti napake, vendar pa ne bi bilo prav, da nas bi zajela panika in bi šli brezglavo nazaj v "svastarjenje". Dv^pmia v pravilnost zahteve, da gremo pri salonkah v pretež ni meri nazaj k usnjenim podplatom. Prihodnje leto bomo lahko ugotavljali manjše storilnost in višje cene, ki bodo za trg nesprejemljive, da o težavah nabave ne govorimo. Nujne je povečati število mo4 delov, kolikor ni možno raz -širiti prodajne mreže, vendar ne na račun novih izdelav. Če pristanemo na to, smo ubrali pot nazadovanja. Pripomba, na ni pripravi jenih-dovolj modelov, je deloma upravičena. Upoštevati je treba pa tudi dejstvo, da je bilo izdelanih v letošnjem letu več modelov kot v istem času lanskega leta, saj so se izvozne kolekcije kar vrstile in je bi lo do 3.9. t.l. izdelanih 924 modelov lahke izdelave, v 1ет-tu 1967 do konca leta 8l7 in v letu 1968 do konca leta I069 modelov. S povečanimi ^ahteva-.mi je troba pojačati zasedbo v modelirnici. Zadnja konferenca me ge samo utrdila v prepričanju, d& prodajna politika Alpine ni zdrava in da še naprej boleha na pomanjkanju raziskave tržišča, da o reklami ne govorimo. Ka- dar se predaja ustavi iz katerih, koli vzrokov, iščemo grešne kozle, nobeden pa nima potrebne lir,,• bresti ali sposobnosti,_ da bi rjs lotil na tem področju reforcL,ki je tako nujna, kot modernizacij." tehnoloških postopkov, še bolj , ker le na podlagi trdnega proizvodnega plana, ki je zgrajen n=. dobri obdelavi in raziskavi tr žišča, je možno graditi vse ostalo. Temu kompleksnemu vprašanju bomo morali posvetiti več pozorhosti, sicer bo ves naš trud za napreus. podjetja zaman. Janez ŽAZ-)LJ IZBIR/, TCLEKCIJj ZA "PCMLAD - РСТЈЗТЈЕ 197o Posebna konisija pcslovoiij in predstavnikcv iz podjetja je v dneh od 26. do 29. avgusta izbila kolekcijo za prihodnjo poletne sezono. Naii modelirji so pravili dokaj pestro izbiro žo.n ■ skih salcnk in sandal, medtem, k je bila moška kolekcija male si:--romnejša, posebno še, ker bi rali zaradi povečanja proizvcčnj razširiti asortiman še na izdalo vanje lažjih pletenih in vrt£.::.ili polčevljev. Moški moduli so izdelani iz rr.z--nih antik boksov, bi-antikovjlaka, ševroja in pa kroka. Kot zg sedaj je tudi za pcmlad moderne, črna barva in najrazličnejši odtenki sveti ježih rjavih barv. TJ;p rabljena ktpita so ožja, bros uporabe kovinskih okrasov in n^j različnejših okrasnih šivov na prednjem dela. Ta je pogosto gladek, čez nart se zapira z dvema, tremi nartnimi jermen-čki. Športni modeli imajo nazobčane okvirje okrog Dete , finejši pa so najpogosteje brez^ njih. Ženski modeli so izdelani iz svetiješih pastelnih- barv, moderne so bela, crem, bieg , rdeča, modra in črna barva. Moderne barvne kcmbinajcije so bela-crem in bela-rdeča-modra. Kopita so udobna s širokimi prednjimi deli, pete ravne in debelejše, moderno je kopito Flora z nazobčanimi okvirji in debelejšo peto. Moderne so najrazličnejše barvne kombi -nacije s paspulo in podplatni-mi vložki. Komisija je želela da bi tudi pri nas izdelali nekaj modelov pluta sandal,ker so ta za prihodnjo sezono najbolj njoderne. Za izdelavo se uporabljajo cenejši materiali, za finejše modele pa telečji boks, lak, napa lak itd. Za prihodnjo pomlad smo naročili skupaj 34-3.000 parov obutve. Osvojenih je bilo 19 moških modelov, katerih smo naročili 68.000 parov, 3c modolov ženskih salonk je bilo naročenih lo4.occ parov, 15 modelov zaprtih sandal v količini 74.000 parov ter 13 modelov od prtih sandal v količini бб.ооо parov. Naročenih je bilo tudi 36.000 parov raznih otro&kih čevljev iz soreznih materia -lov. Seveda so bile na tej izbiri kolekcije dane le okvirne količine, določene barve in ma -teriali za orientacijo proizvodnji in razvojnemu sektorju, dokončno naročilo pa bo dano na poslovodski konferenci prihodnji mesec, seveda pa bodo tudi naši modelirji medtem pripravili вз razne novosti z razstav v sosednjih državah. Upamo, da je izbrana kolekcija kar najboljša, da so izbrane bc.r ve in kombinacije dobre, nagv&L-nejše pa bo seveda, da bodo cc&e li kvalitetno izdelani. - ^ Anica GOVJIL. .1 PRIPa^Va ZA N0V2 S/^IICUPRaVN. Vse do letošnjega leta je veljalo pravilo, da delovne organiaz-cije s svojimi splošnimi akt:", (s statutom, pravilniki in podobno) samostojne urejajo tiste zadevs, za katere je z zakonom to izrecno določeno. Včasih je bilo celo predpisano, s katerim pravili.J. --kom se mora kako vprašanje \x.cq'.1 ti in v katerih mejah, večji dol teh vprašanj pa je bil rešen Le v samem zakonu. Zato so statuti in pravilniki do lovnih organizacij vsebovali :;.гз težno določila, prepisana iz konov, manjši del določil pa je predstavljal "avtomomno prave" same delovne organizacije. S spremembo ustave 3PRJ (XV. c/.ia dma) pa je uveljavljeno pravilo, da delovne organizacije samost:.j no urejajo vse svoje zadeve raze tistih, ki so že urejena z ustavo in zakoni. S tem pa je samoupravno področje delovnih organizacij znatno, ras širjeno, ne le kvalitativno, aa- - б - I рак tudi kvantitativno. Ustavnim spremembam so namreč sledile in še bodo spremembe zakonov, ki gredo vse v smer zmanjševanja tistih področij, ki jih ureja zakon. To pa pomeni, da se področje "avtonomnega prava" delovnih organi -zacij vedno bolj širi. Ziaradi taklnih sprememb v prav nem sistema pa dosedanji statuti in pravilniki postajajo neuporabni in so jim potrebne korenite spremembe. Naš d lavski svet je že imenoval komisijo, ki ima nalogo, da pripravi ustrezne spremembe samoupravnih aktov, oziroma kar nov statut in tudi neka tere nove pravilnike. Pri izdelavi osnutka novega statuta bo komisija ozko sodelovala s strokovnimi službami, organi upravljanja in družbenimi organizacijami v podje -t ju. Posamezna vprašanja bodo najprej obdelana v tezah, o katerih naj bi se izjasnil čim širši krog članov delovne skupnosti . Na pcdoben način bo komisija skušala reševati tudi važnejša vprašanja s področij, ki se urejajo s pravilniki. Sto&an PERTGVT ŠCLA IN PRAKSA V življenju ljudje cesto razpravljajo o šolah, o šolanih ljudeh, o samoukih, oziroma o ljudeh s prakso. Največkrat se mnenja križajo, nekateri zagovarjajo eno in drugi drugo,ve- mo pa, da je za uspešno dele neobhodno potrebna žola in pral:: sa v isti osebi. Poglejmo konkretno razvoj obutvene industrije, ki je kot anna jstarej&ih panog gospodarstva zelo pozno prevzela sodobna .:id-tode industrijskega sistema dola in začela vzgajati strokovno _:ad re. Do nedavnega so obutev nas izdelovali predvsem obrtniki in manjši polindustrijski obrati. Mehanizacija proizvodnje je prišla do izraza in se uveljavi • la šele s hitrim razvojem čgv -• Ijarske industrije po drugi svetovni vojni, ko smo začeli zacle dovati razvoj čevljarstva v svetu in obenem večjo proizvodnjo obutve prekosili potrebe domačega tržišča. Hiter razvoj čevljarske industri je je pokazal naenkrat tudi trebe po izobraževanju strc..:-.v-nega kadra. Dandanes si ne "сгз-mo več zamisliti industrijsko prcizvodnje obutve, ki bi bil2 konkurenčna na mednarodnih tržiščih, brez sodobnih tehniških pripomočkov, stalnih analiz t:h-ncloških postopkov, študija dela, študija časov, zasledovanja mode, zasledovanja razvoja v proizvodnji čevljarskih strojsv in še nešteto pomembnih fakuT-jev terja v proizvodnji obutve iz dneva v dan vedno več stro -kovnega kadra. V obrtniški proizvodnji je bil prvi in zadnji čevljarski strokovnjak kvalificiran čevljar oziroma mojster z nekajletno pomočniško prakso.Dandanes prav vsi dobro vemo, da j s to že popolnoma nemogoče, ".i пз izdelujemo več čevljev samo iz naravnega usnja, to je iz storjenih kož, marveč prodirajo v čevljarsko industrijo vednc bolj novi materiali kot so; umetno usnje za zgornje dele, različni nadomestki usnja, sredstva za finis, specialna lepila i. t.d.Vse to izdeluje in raavi-ja kemična industrija, ampak tudi mi čevljarji mora lo poz -nati lastnosti teh materialov,-moramo poznati njihove sestavne dele in vsaj okvirno tudi način proizvodnje materialov, katere pozneje mi vgrad imo v čevlje. Vse navedene zahteve po znanju, ki jih terja razvoj čevljarske industrije dajo,o-ziroma naj bi posredovale učen cem naše strokovne šole. Ne smemo napačno razumeti, da šola danes usposobi učence za vsako delovno mesto, oziroma vsako službo. Znanje, ki ga lahko učenec s prizadevanjem v šoli pridobi je sicer precej obsežno, ampak je mogoče komaj povzeto z obstoječega nivoja čevljarske industrije, mi pa . vemo, da bo mogoče jutri že kup novih stvari, za katere še danes ne vemo. Iz tega lahko skle pamo, da mora vsak strokovni delavec tudi po končanem šolanju nenehno v okviru svojih možnosti zasledovati literaturo razvija čevljarske stroke, jo študirati in sprovajati v praksi. Kdorkoli se na strokovnem delovnem mestu temu odpove, se istočasno odpove tudi napredovanju. Včasih je bila čevljarska obrt brez posebne časti in to se je delno preneslo tudi v novejše čase, kar pa ne drži. Poglejmo globlje, katera industrij -' ska panoga ima danes toliko različnih tipov specialnih in dragih strojev, kakor ravno čevljarstvo, katera panoga predeluje toliko vrst kemijskih in na ■ ravnih produktov v končne proizvode, proizvode za široko .jobroš-njo človeka, kateri se hoče ob -lačiti po modi in zahteva večno bolj udobno obutev. Strokovnje. -kov, ki bi delali na naših..aji:TC-kovnih delovnih mestih pa ne"*f№*" dala samo šola, kakor tudi na samo praksa, brez šole. Kljub te/iu, da ne bomo obdelovali merskih en in krivulj na čevljih z logaritmi in kosinusi, je dovolj ostale snovi, katero naj bi vodilni kader pri nas obvladal in povezal s prakso. Lola in praksa sicer zvenita kot dva različna pojac, ampak za uspešno delo jih aoramo adružiti, saj se medseboj premoč no dopolnjujeta, eno brez dru.%e-ga si lahko predstavljamo kot človeka brez desne roke. Tone KL?l'ji'OIč PR.^'!ALC IZOBRAŽENIH KADROV Nedavno objavljeni podatki_j) izo brazbeni strukturi zapcsle.r^^T^^' v Jugoslaviji so dali marsikocu .iii sliti. Na splošno prevladuje aitie nje, da bo razvoj gospodarstva, Slovenije v prihodnjem desetletju stagniral (l97o-198o) in s:.c3 zato, ker po številu strokcv^Ab. kadrov vedno bolj zacstaja.ao z drugimi republikami. Danes je že na splošno po •••.пг.до, d je za razvoj gospodarstva potreb no v prvi vrsti tržišče, v .'rug vrsti strokTZvni kadri in šele nato finančna sredstva (kapital). V naši republiki pa o-žividnc ne skrbimo dovolj za kadre, ampak se preveč zanašamo na danarna sredstva, ki jih gospodarstvo trenutno se ustvarja. Vsvetu ni več skrivnost, da sta napredek gospodarstva in izobrazbena struktura zaposlenih v tesni povezavi; tam,kjer imajo večje število izobraženih kadrov, je napredek vse hitrejši, drugod pa zaostaja. Jugoslavija po številu kadrov s srednjo, višjo in visoko izobrazbo precej zaostaja za industrijsko bolj razvitimi deželami, kar jo razumljivo. JRrcsenBČa pa nas podatek, da je stanje v Sloveniji še do -sti pod jugoslovanskim pcv prečjem. Medtem ko ima n.pr. višje ali visoko izobrazbo povprečno eden od 32 zaposlenih v Jugoslaviji in v Srbiji celo eden od 26 zaposlenih, ima taksno izobrazbo v Sloveniji komaj eden od 5o zaposlenih. Tudi glede srednjih strokovnih kadrov položaj ni dosti boljši. Zdaj pa z navedenimi podatki primerjajmo še stanje v našem podjetju: Po števila srednjih strokovnih kadrov torej dosezauc le pclc--vico slovenskega poprečja, i^c številu, vibjih in visokih strokovnih kadrov pa komaj Četrtino slovenskega poprečja oziro/ii če-stino jugoslovanskega ali niti sedmino poprečja Srbije. Žal ne razpolagamo s podatki c stanju v drugih tovarnah obutvene industrije. Vemo,pa za пз, j primerov iz drugih republik, ko so skoraj nepoznane tovarno ža' -poslile veliko število tehnikov, inženirjev, ekonomistov, in dru. -gih strokovnjakov, nato ps sc* v kratke# času prodrle v vrh proiz vajalcev modne obutve. Pri nas pa se še vedno lahko sli ši mnenje, da se strokovnost pri dobiva samo s prakse, šola зг menda dajejo le nekakšno "teorij s katero v praksi ni kaj početi. Takšno mnenje kajpada podpiralo tisti, ki zavzemajo odgovorna ( bolje plačana) delovna mest-", ni majo pa ustrezi.e izobrazbe. 3ove da drži, da Človek samo z dokončano šolo še ni strokovnjak, vsn dar lahko to postane, če si cri dobi Še določene delovne iskušnj Prav tako pa tisti, ki se jo s praktičnim delom priučil na ne --kem delovnem mestu, šele lahko postane strokovnjak, če si n^kna no pridobi ustrezno šolska-Izobr število izobraženih na lOCC zaposlenih s srednjo šole Z višjo ali visoko šolo Jugoslovansko poprečje 69,5 Hrvatska 68,3 Ožja Srbija 80,0 Slovenija 59,6 AI.PINA 30,8 31.0 30,7 38.1 20,1 5,0 zbc. Zato šolanje odraslih danes ni nikaka izjema in tisti, ki ma je do napredka, zlopa ni prestar za to. Res se marljiv človek tudi brez šolske izobrazbe priuči celo na zahtevnem delovnem mestu. Dela tako kot vidi delati druge, ne more pa odkriti nič novega. Gospodarstvo pa je tako dinamično, da ne trpi ustaljenosti. Kar je danes dobro, jutri že ne bo več. Torej ima bodočnost tisto podjetje, ki je sposobno sproti izpolnjevati svoj delovni proces. Za to pa mera imeti strokovne podkovane kadre. Prej navedeni podatki ne obe -ta jo SLeven-iji, posebej pa še hašemu podjetju, nič dobrega. Razlika je le v tem, da je problem v slovenskem merilu sko -raj nerešljiv, ker sc kapacitete šol in fakultet omejene. Naše podjetje pa s premišljeno kadrovsko politiko lah^o v nekaj letih postopno izboljša kadrovske struKturo. Zanašanje na tradicijo in na dosedanje uspehe nas je že preveč uspavalo (to se sicer dogaja več ali manj vsej slovenski industriji) sedaj pa je treba ukrepati, da popravimo, kar se še da. Nekaj je v tej smeri že storjenega, namreč širša politika štipendiranja, ki pa jo bo treba nadaljevati tudi v prihodnjih letih. Res bomo izmed današnjih štipendistov imeli strokovnjake šele čez nekaj let, vendar je tudi te bolje kot nikoli. Hitreje bi šlo, če bi se hoteli šolati naši sodelavci-, ki že imajo delovne izkušnje. Vendar je pri njih zanimanje za šolanje silno majhno, saj so sa na razpis priglasili le trije alaj-ši člani delovne skupnosti. ITarav nost porazno je, da za nekatera šole za odrasle sploh ni kandidatov iz na&ih vrst, celo za šolanje v tujini ne, čeprav bi podjetje nosilo vse stroške. Tisti, ki pravijo, da so se s praktičnim delom naučili'lž'žrt^^ot ' *' bi se v šoli, bi šolo napravi'^:! igraje! Marsikomu med njimi foc mogoče žal, ko bo moral prepustiti svoje mesto mlajšim izobrzže -nim ljudem. Saj vendar ni mo.j-trče pričakovati, da se bo tisoč in več članov delovne skupnosti od -reklo boljši prihodnosti zato,da bo nekdo užival mirno življsn^c na položaju, ki mu ni kos. S samim štipendiran jem in solcvnjem delavcev bomo ujeli korak z cru^i-mi šele čez leta. Zato bi morcli gledati, da pritegnemo v naoc delovno skupnost tudi strokovne kadre, ki sc zdaj že kje zaposls-ni. Tem pa moramo ponuditi primerne poboje, predvsem stanova.',:j'^ » Premišljena kadrovska politika je torej edini način, da odvrnoao nevarnost zaostajanja za razvo^ez . Denar, ki ga vložimo za izobr:Sevanje kadrov, je sicer dolgoročna naložba, ki se pa boga'to'^Tt - • restuje. S. PSHTCVT v preteklem mesecu so se poročili: BSJ]?T.:5RC НЈ:1Ж, TRCSK lIROSIiV. Iskreno čestitamo ! ODROVSICj; N0VIC3 v meseca avgustu običajno vsako lete poraste število zaposlenih. Tudi v letošnjem letu smo zaposlili večje število delavcev . Delo sc nastopili delavci, ki 30 končali poklicno šolo in sicer: I'.Iihaela Rampre, Mir jam TuŠGk, Marija Gregorač, Martina Možina, Milka Bevk, Anica Kavčič, Zdenka Maček, Branka Lenartič, Jožica Lesjak in Katja Pišlar, vse presivalke gornjih delov obutve. Delo sta nastopila tudi čevljarja Venčeslav Kristan in Milan Kopač. Miran Mazzini je odslužil kadrovski rok in nastopil delo v montaži težke obutve, montaža lahke obutve pa je za določen čas sprejela delavca Trček Milana. V delovno razmerje sta sprejeti Se-Ijak Snežana, usnjarski tehnik in LeskoveC Ivanka, eko -nomski telinik. V mehanični delavnici je na -stopil delo Jernej .-^anovnik, kvalificiran kovač. Delovno razmerje je prenehalo Mariji Logar in Zorki Mlakar na prdlagi njihove odpovedi . Vera Verbič je invalidsko upokojena, Hajko Vehar je prene -hal z delom po sili zakona,Stanislav Kosmač pa je odšel na odšluženje kadrovskega roka. Upoštevajoč vse navedene spremembe je število zaposlenih v obratu Žiri 899 delavcev. Obrat Gorenja vas je v mesecu avgustu sprejel na delo ene delavko in sicer Francko Jus ti::. Delovno razmerje je odpovedala Terezija Gladek. Število zapc.3l3..;.ih je tako nespremenjeno in z гзг 144 delavcev. Prodajna mreža je v mesecu aV;-Listu zaposlila b delavcev in si 9 cer: Ivani č Ivan TT o v i :-j 'ri Bra ka Koprivnica, Lackovič iji/ip- ^ * la Zagreb III, Bajza Marija ^ubo-tica, Bregač Jožica, Ljubljana I, Ca i Frančiška Ljubljana ir,'^bto- v jevič Dragoljub ^agreb I in Knago ' Pavla Dubrovnik. Z delom st;- piV:--nehala Vukcraanovič Tomislav iz Kragujevca in Babič Zlatko jub -Ijana I zaradi nastopa služenja kadrovskega roka. Prodajna inrsža je tako imela ob koncu avgusta 161 delavcev. Angelca FILI'.;I0 V preteklem mesecu je bila invalidsko upokojena VERA VERBIO. Želimo ji mncgo prijetnega počitka in čimboljšega zdravja. Umrl je nas upcko jeneo ^ ŽAK3LJ. ■ •»■ NOVOSTI V rC3LCV/J'JJU ^'RI ?!'. :0.' ji BLOKOV Za TOPLI OBROK IN KOSI/O Upravni odbor podjetja je n<:. svoji seji dne 2/9 19č9 obravnaval predlog strokovnih služb v zvezi s prodajo blokov za tople obroke in kosila. Istočasne so Člani upravnega odbora sprožili tudi diskusijo o kvaliteti malic. Vsi člani so bili mnenja, da je malica eno -lična, premalo kalorična za težke fizične delavce, da je premalo obrokov z mesom in da je premalo zelenjave v sezoni, ko JO je lahke dobiti. Člani '^prSvnega odbora so za'i-tevali, da kadrovskc-socialni sektor poskrbi, da bo malica boljša in bolj pestro priprav-1 jena. Večje stroške bi ob kon cu leta krili s sredstvi skupne perabe. Upravni odbor je tudi sklenil, da blokov za topli obrok in kosilo blagajnik podjetja ne bo več prodajal po oddelkih ob koncu vsakega meseca za nasled nji mesec. Ta sklep jo spre -jel upravni odbor na osnovi dejstva, da zaradi povečanja števila zaposlenih in zaradi možnosti dnevnin odjav usluž -benka na delovnem mestu bla gajnika ne zmore več opravljati ostalega dela, pri katerem ne sme biti zaostanka, razen tega tudi ni mogoče več voditi točno evidence, ker nastajajo stalne spremembe (proste sobote, dopusti in drugo). Zato Domo po sprejetem sklepu s ll/lo 1969 uvedli pri prodaji blokov sledeči način posleva -nja: 1./ Blagajničarka bo prodajala bloke za topli obrok vsak ponedeljek za 5 oziroma za 6 delovnih dni. Bloke bo lahko vsak član kolektiva,ku_"J.l v časa od 9. do lo. ure. Blok bo vsak lahko kupil brez vpisovanja v knjigo in brez podpisa in za toliko dni v tistem tednu, kolikor dni bo nameraval malicati. Med tednom bloka ne bo mogoče dobiti, niti vrniti pri blagajni. Bloki, ki zapadejo, izgubijo veljavo in jih ni mogoče izkoristiti naslednji teden. Za popoldansko izmeno bo moKncot kupiti blok v portirnici tudi vsak ponedeljek cb 13.45 do 14.14 uro. Tudi bloke za kosila bo vsak lahko kupil v času, ki je določen za prodajo blokov za topli obrok. V izrednih slučajih (nadurno delo, seje in drugi opravičljivi razlogi), bo blaga jničarka prodajale, bloke za kosila tudi vsak dan C.o 8. ure. Vsak, kdo bo želel odjaviti kosilo, bo lahko tudi vrnil blok vsak dan do b. ure pri blagajni. Tak način je odločil upravni od-bir z ozirom na to, ker jc cena -za kosila višja in bi s tem preveč priz .deli denarno tistega člana kolektiva, ki bi želel blok vrniti. S tem, ko bomo prodajali bloke le za en teden, ne bo treba za ves mesec vnaprej plačevati toplega obroka. Pričakujemo, da boste tudi vsi kbristniki toplega obro.'.:a in kosila z razumevanjem sprejeli odločitev upravnega odbora in s tem omogočili hitrejše poslovanje pri prodaji, obračunu in manjšo zanu-do časa. A. Г'. GC3^0V^^J% GODBENIKOV IN P2VCEV V 3CGASKI SLiiTINI C-odbGilc, sekcija in pevski zbor A'S-:T:li sta gostovala v Rogaški SI?, uini .tudi letos. V c!cbc;to, dne 6. septembra letos sciu s skupino godbenikov in pevcov ki je šla gosto -vr.t v logaško Slatino, kot zasto pnik sindikalne organizacije na-šzga podjetja odpeljal tudi jaz. V 'RcQZalzo Slatino smo prispeli ob iG Liri. Nato smo si na hitro odločali -g^olico. Ob 20 uri pa se jo pričel koncert godbenikov in pevcev. Med gledalci v dvorani, k:'. 3 0 bili v glavnem inozem-ci. in зе zdravijo v Rogaški sem bil t LiCi sam. ^oslušal sem na a огкеоозг in p.vski zbor, ki sta se zale potrudila, da bi gledalce оалггдпа poslušalce čimbolj razveselila. Opazoval sem ljudi ir. videl, da so bili prav vsi zadovoljni s to prireditvijo. Po končc.nem sporedu so nas povabili m. večerjo. Kakor že pred kcncortom se nam je tudi sedaj pridružil naš rojak dr. Milan I-stenič, ki nam je o Rogaški Slatini pripovedoval mnogo zanimi -v03ti. ed drugim naj je povedal, da S3 logaška Slatina uvršča med n.v.j'3olj znana tovystna evropska zdr.-;vir.išča in da po opremljeno-' sti, .Lakor tudi po učinkovieto-sti terapije za njimi prav nič ne zc.orjtaja. Da je temu res tako, dokzzLijs veliko število inozem-skili gostov, zlasti Avstrijcev in Italijanov. Tudi pr.-enoeišča, ki so nam jih nudili, so bila zelo udobna,saj so vsi hoteli zelo lepi in dobro opremi jeni. Prebudil sem se v prelepem jutrj , Ljudje so se že navsezgodaj spre •• hajali po tem čudovitem parku, ki je tako lep in čist. Bože so vseh mogočih barv in vse to navduši prav vsakega turista, V dopoldanskih urah sem si ogledal središče tega kraja - lepe hotele in par--ke. Bogastvo tega kraja je Boga-ška voda v naravnih izvirih;vseh temperatur od tople do mrzle vode Ljudje stalno hodijo k tem izvirom in poskušajo to zdravilo vodo Ob 10 uri dopoldan je godbena зек cija priredila koncert zunaj, v s središču prelepih hotelov. L ju J j v. so se zopet zbrali okoli njih, zasedli vse kiopice, ki so bile na razpolage v bližini ia s ploskanjem spremljali naš orkester. Okrog pol dvanajstih smo se zbrali pri kosilu. Vodja ekipe Viki. Žakelj nam je predlagal, da tekej po končanem kosilu odpotujemo Tržič, da spotoma obiščemo naše sosednje "Šuštarje", ki so imeli ta dan svoj praznik. Z vesel jem smo sprejeli predlog, se poslovali od Bogaške Slatine ter se cd -peljali direktno proti Tržiču, Srečno smo prispeli ob 16 uri v Tržič. Vse je bilo praznično, pel no ljudi, tudi nekaj tržnic j^- ?e bilo in govori so se vrstili. Ogledali smo si razstavo kolekcije tovarne obutve PEKO. Kolekcija je bila lepa z najnovejšimi modni mi vzorci za vse letne čase. Po končanem ogledu je naša godbena sekcija s pevci zaigrala in za pela nekaj lepih skladb Tržiča -nom z željo, da nam obisk vrnejo. Srečali smo se z nekaterimi vodil У.ЖА, ki so nas lepo po-zC.::zx:.li in nam obljubili o-bisk, ?:гоо. odhodcni man je v slovo zai;.-";':! tudi tržiški kvartet. .vi-'ć.taljsko smo se poslovili. Zadovoljni in z lepimi sporni-J.:.5 sem jih na kratko opi-fjzl s.::o se odpeljali proti do- Ivan UB6IČ UilJiHI&KO UDJJSTVCVANJ2 NAŠIH v v:.li Bled je cd konca julija razstava slikariev-saco-rastnikov Slovdnije in naivcev .b.lobinske bole. Med ostalimi slovanskimi samorastniki naj-clG.'.c tudi dela žircvskih sli - : o v Konrada in Joža Peter-nol^ia in Janeza Sedeja. wbis.;: te razstave je edinstveno doživetje. ^izstavljena so :ia;'3clj karakteristična dela in hlefcinskih slikarjev. Elcbinske slikarje označuje sku pna umetnostna tradicija, ( o ton Si:io čitali že v eni od prej anji.l". številk Dela in živi je -nje.) dočim pa na^i slovenski tniki - samorastniki Horvat-Jaki", I'lagyar, oba Peternelja, Sede j; Plemelj, Hepnik in Ti-snikarzajemajo snov vsak iz svojega okolja, rastejo vsak zase in iz različnih tal in jim je skupno le samoras&ništvo. Cb o"ledu razstave vzbujajo posebno pozornost slike na steklu nelcaterih hlebinskih sli -karjov, med našimi samorastni- ki pa Tisnikar s svojo g; ozl ,/r'o tematiko in posebnimi barvnijni toni, ki še bolj poudaijujo vsebinski pomen slik. Naši slikarji iz Žirov so si. z udeležbo na tej razstavi dokazf.l.i, da ji.h lahko uvrščamo med pravo mojstre samorastniske skupj r. Žirovski slikarji so pciog razstavo na Bledu lotos sod Icvali tudi na Taboru naivnih in Ijdd&kih slikarjev in kiparjev v Na Taboru sta sodelovala J<"ii:C- i.n Konrad "^eternelj med skoraj dvajsetimi udeleženci iz vse Juge.lavi je , Dela, nastala v tej koloniji in lanskega in letošnjega IK^ta so razstavili 4. septembra v T'lirr.i. na Dolenjskem. Namen slikarskega tabora v Trenjem je predvsem ta, da se ustanovi lastna galerija, slovenskih samorastniknv v Tre ha.: j skem gradu. To pa je tudi. р.Г'.■ c o:r.-ganizirano srečanje slovenski./^ за-moBastnikov in jim omogoča sirupni nas t op v si ov ^nski j avn os . (meniti moramo, da je JcLc Peter-nelj razstavljal letos t'ldi v i-ll-lanu, v Saint -aulu, ^ Franci .vi in na veliki ednarodni razsta-i. v ^vic:.. Za dela umetniških ust v ar jaicr-" -samorastnikov se je zanimale tu.11 televizija iz ranKfuria^ V Zir'.'h 3 0 snemali dela Konrada лп Јо/еч.а Peternelja in avtorja v .-kol v katerem ustvarjata. Frs-./jfurtska televizija je že oddajala za "^'.'ojc gledalce te pcinetke. Za zaključek sestavka, s katerim sem želela bežno seznanici clone kolektiva, ki spremljajo nacredek svojih rojakov naj pcven še misli. Cirila Zlobca, slovenskega pesnika, ki budno spremlja delo tuei žirovskih mojstrov barve, katere -мт - J je pripravil za oddajo Dogodki in odmevi. Ciril Zlobec pravi, da slikarji naivci oz. samo -rastniki niso cenena ktnkuren-^------ca~al.Ikarstvu akademsko izobraženih umetnikov, temveč naravno dopolnilo tega slikarstva in da slikarji saincrastniki prinašajo v našo kulturo svet naših čustev in spomina, za katerega v sedanjem svetu ni več prostora, pa je se vendar del naše intimnosti. Te,u slikarstvu je zelo naklonjeno naše občinstvo, saj si je razstavo v vili Bled ogledalo okrog pet tisoč obiskoval -cev. Upajmo, da bomo o umetniškem ustvarjanju naših rojakov še kdaj pisali v našem listu. M. A . VTISI СВ N.ASTCPU SLUŽBE Mnogo 8ел prenišljevala, kakšna bo moja prva služba. V ^oli smo se učili, nabirali znanje, toda samo teoretično. Skoraj vsake delovno mesto zahteva mnogo teorije, kajti začetniki si pridobivamo Šele praktične izkušnje na delovnem mestu. Vsaka šola nas pripravlja, da se lažje orientiramo v praksi, kc moramo začeti povezovati teoretično zna nje s praktičnim. Kar naenkrat je šole konec. Kam potem? Napravila sem prošnjo za službe, težko sem pričakovala odgovora, nisem vedela, kakšen bo. Ali bo prošnja sprejeta, ali zevrnjena^ Upala sem vedno, da bo p.vo^nja agooJio rešena. Odgovora, _ci sem ga dobila, sen bila vesele. - lah-Ko rečem, bile sern srečne . j. ctem sem urejevala razne f orj-iali^osti, brez katerih ni &lo. Že prvi dan, ko sem nas te; il'.u: službo, sem se lahko prepričala, da je delovna disciplina v te*—podjetju v redu. Ko sem bila .ns f. šolanjem v nekem podjetju na praksi, sem odnesla zelo slab vtis "5 tisti organizaciji. Tam niso.: zapazila nobene prave delovno, vneme. Žal, pri starejših v tis: e.n podjetju nisem mogla dobiti zjlcdov,p( katerih bi se 'lahko ravnale-. Posebno lep vtis so napravili nama alpinci, ker so preprosti, delavni, v njih je polno dc.,.,:£Čnosti in d^lo jim ni tuje. Taki so bili moji vtisi. ''.or.in, da se ne bodo spremenili. Ivanlra Les.i.vec ZANHIIVCST Uvoz avtomobilov v ZDA ncrašua Uvoz avtomobilov ZDA јз v ..;:ovih 5 mesecih t.l, dosegel 42?. ouA^-vozil oziroma 5^ več kot v isto.:, obdobju leta 1966. Uvoz se je poveccl kljub stavki ameriških pristiniSkih delavcev in kljub dokaj usp:a::i uveljavitvi manjšega Fordov^^a vozila Maverick. V največji meri so je izboljšal položaj japonski.';., proizvajalcev, prodaja Toyota vozil se ;e v 5 mesečnem obdobja povacr.la za 121^ na 48.453 vozil in jo resegla prodaje nemških Opel vozil.V,', je ostal najpomembnejši s prcljjo 217.^22 vozil v 5 mesecih t.l. k p o II T Jesen je za nami in z njo tudi pričeteK tekmovanj v vseh igrah z žogo, od nogometa, rokometa, košarke, odbojke in drugih V zveznih ligah so s tekmovanji že pričeli nogometaši in sicer prvega in drugega kakovostnega razreda. Kot lani, bosta med najboljšimi tudi letos zastopala Slovenijo ljubljanska Olim-pya in Maribor. Že takoj na začetku se je pokazalo, da je Maribor nekoliko bolje priprav -Ijen na tekmovanje, saj je že osvojil prve toČKe, medtem, ko je 0.1..iiDpya še brez točk in trenutno na zadnjem mestu na lestvici. Kot vsako leto doslej , odkar tekmujeta ta dva kluba v prvi ligi, se bosta najverjetne je tudi letos trudila, da bi o-dtala še eno leto med najboljšimi, kakšne višje uvrstitve pa ne moremo pričakovati niti od enega niti od drugega. Tudi košarkarji so začeli s polno pare. Državna reprezentanca je več tednov goptovala po Italiji, kjer je v okviru priprav za svetovno prvenstvo v košarki odigrala več tekem. Na tem gostovanju niso prikazali naj-ooljše igre, pač pa so nekoliko bolje igrali na Balkanskem prvenstvu, ki je bilo v Grčiji, kjer so zopet zasedli prvo me -sto. Prva liga košarkarjev še počiva, zato pa se v obeh drugih zveznih ligah toliko hujše borbe za prvaka, kajti prvo mesto prinaša pravico, da sg naslednje leto zmagovalec pridruži najelitnejšemu razredu, prvi zvezni ligi. Po rezultatih sodeč, kakor tudi po uvrstitvi na lestvici,sta edina resna kandidata za prvo mesto Maribor 66 in Slovan iz Ljubljane . Po dveh mesecih športnega mrtvila v Žireh, se je s pričetkom šole zop&t pričelo bolj razgibcnc življenje tudi na tem poderočju.Tudi letos nas bodo pionirji in "donir-ke zastopali v Gorenjski li:ji. Pionirke bi že tudi morale odigrati prvo tekmo s Kranjem, vendar pa niso prispeli , tako, da se prva tekma avtomatično re^i -strira z rezultatom 20:00 za Liri. S tekmovanjem je pričel tudi KK . Kladivar, ki je prvi del teicijova-nja končal na tr-jtjem mestu, za dvema kluboma iz Kranja in prod Medvodami, Radovljico in Kropo, Dež, ki ga je bile precej proti koncu prejšnjega meseca, jim jo precej pokvaril razpored treningov, tako da tek skoraj niso iiiie-li. Kljub temu pa so proti ; rvo uvrščenemu na lestvici Kranju iz Kranja zaigrali zelo dobro, vendar so na kraju malo popustili, kar pa so igralci Kranja zelo dobro izkoristili, ter tako zrna-_ ^ ga^i z 64:48. Po tej tekmi imajo še hudo preizkušnjo v Kranju z Basket o. i, kjer so bodo morali z vsemi silami boriti za čimbolj časten razultut, čeprav tudi presenečenje ni izključeno. V sobote 13. in 2o. septembra pa igraje doma z Vlod--vodami in Kropo. Ti dve tekmi bi morali гег-.-по gledano dobiti. Potem bodo gostovali še v Radovljici, kjer bi bilo končni izid zelo težko napovedati. Če bi jim uspelo obdržati tretja mesto, bo to za prvo leto te km ovan.ja.j/' ligi kaz za-^j3v%)l jivo . 1,1. GCVEKAR VAŽNO-OBVESTILO ! Prosimo vse čl aoe-Jco-l-ak"L±va_Jfa-terih-otrood ,8 0 že bili stari let ali. pa bodo 15. leto starosti izpolnili do 31. avgusta 197o in še niso dostavili %a njih potrdila o šolanju v šolskem letu 1969/7o aa osnov no in srednje šole, da to nap-" ravijo takoj. Za višje in visoke šole pa je treba po-ti'dilo oddati najkasneje do 15. oktab -ra 1969 ■ Za otroke, ki bodo letos sklenili vajeniško razmerje, je treba predložiti overjen prepis učne pogodbe, poleg tega pa še za vsako šolsko leto posebej potrdilo o šolanju ozi--xNoxaa._ potrdilo del ovne organi zia-(iije, kjer не otrok uči. Prosimo, da potrdila upošteva -te; ker moramo poslati omenjena potrdila Komunalnemu zavodu za socialno zavarovanje -izpostava Vrhnika, zaradi ureditve pravice do otroškega dodatka oziroma zdravstvenega zavarxjvan j.a. jiave- denih otrok. V nasprotnem primeru ne bomo ao^ več izplačevati -otrouki^ga—dodatka niti potrjevati zdravstvenih izka niC za vse zgoraj omenjene otroke (navodilo KZSZ - izpostava Vrimik št. 193-3/69 z dne 14/8 1969). REoITJV KRIŽANKE IZ PREJSMJ.J ŠTEVILKE Vodoravno; 1. KALIN, 6. B0SA^iiCA>7 ILIRI, 14. ORLEANS, 15. РЕЗ:Ж, 16 GNUS, 17. ANILIN, 2o. ATA, 21'.HI, 23. ATI, 24. ŽID, 27. AM, 2СЛЈР , 29. ASTENIK, 31. RIAL, 32. 37. VALENCA, 4o. OKI EP, 41. AITTO-LIT, 42. TATRA. , "DELO, ŽIVLJENJE" je glasilo ALPINE tovarne obutve Žiri Ureja ga uredniški odbori Silva Burnik, Jože Petemelj, Albinca Možina, Vladimir Pivk, Alfonz Zajec, Anton Žakelj, Anton Hribar, Ivan Capuder - odgovorni urednilc Majda Jesenko -e glavni^ .urediiii: Izhaja--me-sežno. Naklada 1000 i%--v-odov. Žiri, 15. septembra 1969 FRANCE BALANTIČ SEN O VRNITVI Ko boš, tujina, vso mi kri izpila,.^ ko neizgovor-jena bo beseda "*■ - prišla kot ogenj mi na usta bleda, bo davna....žcl ja- domu-me- vrnila. Na Brce dal prsti bon kot zdravila, sprejel me vase bo pozdrav--s ose da, _£4ao54iala>.-iixi^_jilaiiijii me bo čreda in v duši bo zaplala nova sila. Okusil spet bom sok planinskih trav, - spomini nanj skelijo kakor rane, ki jih zastrupil dolgih cest je prah. Domači kraj, kako mi spet boŠ drag ! Kako bom ljubil gore razkopane, dokler ne bom pod njimi tih zaspal. OPIS KRIŽANKE NA ZADNJI STRANI VODORAVNO: ■ 1. avtobusno podjetje v Titovih Užicah, 6. de] nogo, 11. grad in turistično transverzalna točka pri Ptuju, 12, spona, 13. domača kuhinja, 15. posmrtnica, 18. zaimek, 19. žensko ime, 21. zagrinjalo, 22. Žebelji zvok, 23. del AM motorja, 25. narodi, 27, silovit vihar, 28. najsposobnejši, 3o. vas pri Bohinjc. 31. avto-motc, 32. stoj, 34. Sovjetkka zveza, 35. pritrdilnica, 36.. moško ime, 37. zaimek, 3&. začetek, 41. pevski glas, 42. jezero pri SubotLioi-,., ,4-5—s-oerkv&o-o-in.--vrh nad Hor- KRIŽANKA ]Г~ Sestavil; Ivan REVEN "Гтг ":5 /у 0-3 14 k' 19 4- Ж1 :б ТТ 19 (112 16 17 2o 21 ! b- im 3 :2f 4... ) ( I //> 124 ! .,,///. //// 31 35 /,У|'32 /./> i# i 1 ' I I I '•/.' ж 26 Z 22 38 39 I -f - 3:/|36 y//i ^5 i 146 i48 •33 % . 134 I ._J___ !4o r/;/#l I ;//ЖзТ m .X I % - -fT-T--r— H - (Ж ШН7 I №',:Ж I 5^1 lo I 18 ' v -r- ^~i-- -L- 43 . 44 i .....Ч ----1-- i "T i !ЈбГ ">■ """■ ч— ГПШ!56 If/ '/I j i (jiadaljcvanje opisa s prejšnje strani) jalora, 48. bodalo, konica, 49. preprečevati, motiti, 52. niški športni klub, 53. egipčanski bog, 54. vabljiv, 56. osnovni glas, 57. bivši okraj, 58. ruda v Zirovskem vrhu., 6o. vest, sporočilo, 61. mesto v Grčiji. V>»*- NAVPIČNO: 1. reka v Makedoniji ( 6. sklon), 2. komunalna banka, 3, tri črke, 4. nasprotno od pijan, 5. tekmovalec sinjske alke, 6. podložnik v Goriških Brdih, naseljenec, 7. počasen, otrdel, 8. vas pod Mangartom, 9« dve črki, lo. opozorilo, 14. defekt, .Ra do Simoniti, 17. Oblak Tone, 18. moško ime (dalmatinsko), 2o. sto-brast, 22. sobna rastlina, 24. žensko ime, tudi reka v 3SSR, 26,me sto ob Neretvi, 28. koralni otok, 29- pritok Save pri Medvodah,32. avtomobilska oznaka Smc-dereva, 33. Rudolfovo število, 38. nesoglasen, 39. roka v Banatu, 4o. avtor, ustvarjalec, 42. pregon, 43.jugoslovanska tovarna ur, 44. obsežna, obilna, 46. obvestile, 47.gla no mesto Afganistana, 5o.dve črki,51.egipčanski bog, 54.predlog,55 tri črke, 57.registracija za Svetczarevo., 59. nikalnica