ROJAKI IN ROJAKINJE! Pridite v nedeljo 20. oktobra m veliko prire -dilev Slovenskega doma, ki se bo vršila ob 4 uri in pol v dvorani XX. Setiembre, ulica Alsina 2832 za sklad SLOUEHSKEfiA LISTA SLOVENSKI LIST COREE0 ARGENTINO TARIFA REDUCIDA Concesión 1551 Periódico de la Colectividad Yugoeslava Registro Nacional de la Propiedad Intelectual No. 032878. naročnina: Za Ameriko in «a cel* leto $ arg. 6.—; ta pol leta 3.50, Za druge dežele 2.50 USA-DolarJer. Dirección y Administración: ORAL. OfcSAR DÍAZ 1657, U. T. 59 - 3607 - Bs. Aires. | AÑO (Leto) XI. BUENOS AIRES, 19 DE OCTUBRE (OKTOBRA) DE 19.40 Núm. (Štev.) 183 | POSAMEZEN IZVOD: 10 ctvs. Slovenci v Jugoslaviji Slovenci v stari naši domovini so Sfc v zadnjih dveh desetletjih vsestransko zelo lepo razvijali. Od za-cetka skupne države Jugoslavije, katere živ ud so, so imeli Slovenci svojo oblast, sedanjo tako imenovalo dravsko banvino, ki je zelo skrila za njih dobrobit v vsakem po-Sjedu: gospodarskem, prosvetnem, ^lturnem. Tudi njih poslanci in poetični zastopniki so se trudili v Beogradu, da so ustregli željam prebivalcev Slovenije. Tako so Slovenci dobil v tem razmeroma kratkem času marsikaj, kar je bila njih dolgo-^tna težnja, ki pa je ostajala v sta-11 Avstriji neizpolnjena. Dobili so ^ed tem časom svojo, sedaj že popolno slovensko univerzo, na kateri Padava j o večinoma domači slovenski znanstveniki, dobili so celo Akademijo znanosti in umetnosti v Lju-bljani. šolstvo se je na splošno lepo ia2vilo in marsikateri kraj je dobil ^ov0 moderno ljudskošolsko poslop-J®- Nastalo pa je tudi nekaj novih rednjih in strokovnih šol. Učni je-* je bil vseskozi slovenski. Tudi ^arodao gledališče z dramo in ope-• ° Je ves čas vzdržalo visoko raven drž. konservatorij je oskrboval ®«adi pevski naraščaj. Vsak stan, jr. naJ je to pretežno kmetski ali r^avski, obrtniški, trgovski ali tudi rudniški, je po svojih organizacijo dosegel lepe uspehe v svojem ^adevanju za čim večjim blago-Jaujem Marsikaj se je sicer kriti-S^lo pri tem, a če pogledamo na yjveiije Slovencev v Jugoslaviji v "P»ošnem in ga primerjamo s prejš-Jiui v nekdanji Avstriji, ko so se j®rali kot neenakopraven delčič r^to boriti za vsako najmanjšo °btinico, ker na velik kos kruha bilo mogoče računati, vidimo šele gj vse blagostanje, v katerem so ®venci v Jugoslaviji živeli. pte .venci v Jugoslaviji pa so tudi da jim je Jugoslavija He k P° božji volji, dom, kakršnega fli,bl mogli imeti v teh težkih časih (j0 Jer drugje na svetu. Ta sedanji j®1 Slovencev v Jugoslaviji je ta-sl£o^aven, da si bolj naravnega raj misliti ne moremo. Nič čud-Ven'1- va so se za ta dom borili Slo-l87nl od nekdaj' zlasti Pa od 1. tta dalJe' Pogledati je treba samo De y mlJevid srednje in jugovzhod-ju Y°Pe, da spoznamo, kako je Slov°SlaV^a S'e°Politično s severno ske 6ni"'0 celota zase- Po madjar-Sev?1 ldinu' ki 88 Je bil zaril med i» južne Slovane, ni bilo U 'lü drugega kot zbrati in strni-Žavo i~l0Vane na jugu v močno dr-Ju ' kl šteje danes že 16 milijonov . sosiovanov, in to Srbov, Hrvatov Hi s„®ncev- K tej jezikovni in krv-jUfi. orodstveni zvezi bi spadali na „ Te še Bolgari, ki so ostali ves telisl vUS'°Slovani v najboljših prija-in SlTh, °dnošajih. Med slovenskim Wk atskim jezikom so sicer gli r a ne take, da bi se ne mo-letiu eti- V zadnjem dvajset-ko J 80 se vsi trije narodi, ki ta-Oaio t odno in tako skladno stvar-Seboi goslavij°. tudi že toliko med-kem spoznali. da je postala vsem ®diui narodom Jugoslavija v resnici írinmo -Pravi dom- w so 8'a enako ^avijeni braniti tako Srbi kakor Ugibanja o bodočih dogodkih na Balkanu ZNAČILNE IZJAVE PREDSTAVNIKOV JUGO SLOVENSKE VLADE — DESET NEMŠKIH DIVIZIJ NA ROMUNSKEM — RUSKA ZAGONETKA _ TURKI IZJAVLJAJO, DA SE BODO BRANILI — POMORSKA BITKA BLIZU SICILIJE — STRAHOVITO BOMBARDIRANJE LONDONA Pozornost javnega mnenja, ki že z nekako brezbrižnostjo preletava časopisne vesti o dnevnih letalskih napadih na angleška in nemška mesta, se je v zadnjem času poživila, kar se vojne tiče, z vestmi o dogodkih na Balkanu. Pošiljanje nemških čet na Romunsko je dalo povod, kakor je tudi popolnoma razumljivo, za vsakovrstna ugibanja o nemških načrtih. Eni razlagajo, da se nemška vojska, ki bo na Romunskem kmalu štela deset z vsemi modernimi vojnimi sredstvi opremljenih divizij, pripravlja na pohod skozi Turčijo v Sirijo, Irak, Palestino in Egipt, drugi mislijo, da se Nemci pripravljajo na podjarmi j en je vseh balkanskih držav, tretji pa govore in pišejo, da se nemška vojska pripravlja za napad na Rusijo. V zvezi z ugibanji in vestmi, ki se širijo v teh dneh po svetu, so zelo značilne izjave, ki sta jih te dni dala predsednik jugoslovanske vlade g. Cvetkovic in njen vojni minister general Nedic. Nedvoumno sta povedala, da je Jugoslavija bila ustvarjena s krvjo in da brez krvi ne bo odstopila nikomur niti najmanjšega dela svoje zemlje. Kdor bi ji torej hotel kaj vzeti, naj ve, da brez boja ne bo mogel tega storiti. Glede naše države so nekateri listi prinesli i tudi senzacionalno vest, da ji je Nemčija poslala nekak ultimátum. Že pri površni presoji te vesti je mo- ral pa vsak pameten človek razumeti, da se gre spet le za eno onih sedaj tako običajnih časopisnih "bomb", katerih namen je dražiti živce otopelega bralca. Kaj je Nemčija zahtevala, glasom poročila o tem "ulimatumu"? Da Jugoslavija posveti čimveč skrbi poljedelstvu in da svoje produkcijske viške prodaja Nemčiji. Da Nemčija vsem balkanskim državam prigovarja, naj skušajo pridelati čimveč žita, koruze, krompirja in, z eno besedo povedano, živil, ki jih presneto potrebuje, ker jih iz drugih dežel, razen iz Rusije, ne more uvažati, je že stara in vsakemu otroku razumljiva stvar; in da je v svoji zunanji trgovini bila že pred vojno navezana v prvi vrsti na Nemčijo in v drugem redu na Italijo, to tudi vsi že zdav-na vemo. Tudi nam je znano, da so se v zadnjih tednih vršila v Beogradu pogajanja za ureditev trgovine med Jugoslavijo in Nemčijo in prav en dan po oni vesti o "ultima-tumu" je prišlo iz Beograda brzojavno sporočilo, da so bila vsa sporna trgovinska vprašanja med Berlinom in Rimom zadovoljivo rešena. * Največ ugibanj je sedaj glede Rusije. Poročevalci so vrgli v svet vest, da se Rusija pogaja s Turčijo, Bolgarsko, Jugoslavijo in Grčijo za sklenitev vojaškega sporazuma, ki naj bi preprečil nadaljnje širjenje Hrvatje ali Slovenci. Jugoslavija je bogata na svojih prirodnih zakladih, polna svežega zdravja po svojem prebivalstvu in krasna v svojem Primor ju ob Jadranu, na ravninah in gričkih, jezerih i ngorah, ki privabljajo zlasti v Sloveniji tudi mnoge tujce. Kakor so danes Slovenci potrebni Jugoslaviji, tako je Jugoslavija potrebna Slovencem. To je zanje edinstveni življenjski prostor na soncu danes in tega se vsak Slovenec, ki res slovensko čuti, tudi v polni meri zaveda. Lahko rečemo, da je Jugoslavija Slovencem bitna osnova narodnega življenja, tako da bi jo morali ustvariti, če bi je že ne bilo. Vsi trije narodi so močno sedaj povezani in zrastli v eno skupnost. Daleč smo še v sedanjih razbesnelih borbah od mirnega kulturnega narodnega življenja, kakor si ga vsak resnično kulturni človek zamišlja, ko bo vsak narod prišel v idealni skupnosti v polni meri na svoj račun. Do tedaj, do izpolnitve tega ideala je za Slovence Jugoslavija najvarnejša streha, najtoplejši dom. Jugoslavija sama je že obistinjen tak skupek južnih Slovanov, ki — po Prešernovo — "hrepene dočakat dan, ko, koder sonce hodi, prepir iz sveta bo pregnan, ko rojak prost bo vsak, ne vrag, le sosed bo mejak." Slovenci v stari domovini imajo še dobro v spominu, kako je bila trda zanje v stari Avstriji, kjer niso smeli v svojem jeziku kot v dru- žini zahtevati svoje pravice, ko so tratili čas, da so odstranili zapreke in zavore, ki so jim jih tujerodni oblastniki stavi j ali na pot. Danes se posebno dobro zavedajo vse neprecenljive vrednosti, ki jo je prinesla svoboda v lastni državi, kjer si v svojem jeziku kot enakovreden in upoštevan ud družine prosti "volijo vero in postave", kakor je to lepo napovedal že Prešeren. Danes stoje zato vsi Slovenci kakor Srbi in Hrvatje na braniku meja te skupne svoje domovine, za katero so si njih predniki tolikanj prizadevali, vedoč z istim Prešernom, da "manj strašna noč je v črne zemlje krili, ko so pod svetlini soncem sužnji dnovi!" Slovenci v Jugoslaviji še vedno gojijo sveže upanje, da bo prišel dan, ko se bo ta skupni jugoslovanski dom, š katerega so jim pokazali pot veliki možje, še razširil. Jugoslavija se ne more zmanjšati prav nič, ako noče bistveno utrpeti na svoji državni celotnosti, ona se more kot celota po načelu iste prirod-nosti samo še povečati. Jugoslavija jev zadnjem dvajsetletju dovolj pokazala in dokazala, da je zmožna mirno in modro živeti s svojimi sosedi, katerim noče ničesar prizadejati, in da je vredna vsega zaupanja in podpore v mednarodnem svetu. Morda so k temu bistven delež do-doprinesli vprav Slovenci na skrajnem koncu Balkana s svojo visoko kulturo in narodno prosveto. nemške oblasti na Balkanu in proti Bližnjemu Vzhodu. V Moskvi so takoj zanikali to vest in tam še zmerom govore, da so odnošaji med Rusijo in Nemčijo prav dobri. V četrtek se je celo začel v Moskvi "nemški teden" in je Stalin v svečani avdijenci sprejel Hitlerjevega osebnega prijatelja in zastopnika Heinricha von Sthamerja. Z druge strani je pa tudi res, da je ruska uradna agencija Tass objavila, da Nemci niso obevstili ruske vlade o vojaški okupaciji Romunske, in da iz raznih virov javljajo, da se rdeča vojska zbira ob zapadni meji. Ruska politika je še zmerom ali pa vsak dan bolj zagonetna. Jasno je, da je Nemčija, potem ko je zagospodovala na Romunskem in sklenila vojaško pogodbo z Japonsko, dobila v roke močne karte za morebitni poznejši spopad z Sovjetsko unijo; prav tako je tudi jasno, da v Moskvi, čeprav se prijazno smehljajo, ne morejo biti navdušeni, ko vidijo, da so Nemci prodrli skoro do Dardanelov in da lahko vsak hip zaprejo izhod iz Črnega morja. Vkljub temu pa v sovjetskih diplomatskih krogih izjavljajo, da so zveze z Berlinom prijateljske in da se Rusija ne bo prav nič upirala, če bodo Nemci hoteli prodirati proti jugu. Ali mislijo v Moskvi, da bo Nemčija postala tembolj slabotna, čimbolj bo širila svojo oblast, kakor se je v zgodovini zgodilo že mnogokrat, ali pa so z Nemci že v naprej zmienjeni za svoj del? Vsak odgovarja na uganko o ruski politiki tako, kakor sam želi, da bi se zgodilo. Kakor smo že v zadnjem poročilu povedali, se nam še najbolj verjetna zdi razlaga, da bodo Nemci uporabili Romunsko kot izhodišče za prodiranje proti jugu, proti Egiptu. Pot vodi seveda skozi Turčijo. S tem računajo tudi v Ankari, kjer so izjavili, da se bodo borili, če bi jih Nemci napadli. Poznavalci turške politike pa so prepričani, da bo končno zadržanje Turčije odvisno od moskovske politike in da se bo prav v slučaju nemškega pritiska na Turčijo jasno pokazalo, kaj pravzaprav mislijo v Moskvi. Medtem ko časopisne vesti razburjajo živce prebivalcem balkanskega polotoka s širjenjem vsakovrstnih ugibanj, se vojna med Veliko Britanijo ter Nemčijo in Italijo nadaljuje brez posebnih sprememb. Delavnost letalstva se je v zadnjih tednih povečala in Nemci spuščajo posebno na London ogromne količi-he razstreliva tekom nočnih napadov. Angleško javno mnenje z vsak dan večjo vztrajnostjo zahteva, da tudi londonska vlada spremeni svoj način letalskega vojskovanja tako, da se bombardiranje ne bo omejevalo samo na vojaške objekte, marveč da se začne sistematično uničevanje nemških mest, in po možnosti predvsem Berlina. O možnosti nem- škega napada po morju na angleške otoke v zadnjem času ni nič več slišati. Vojskovanje se omejuje na obstreljevanje z zraka, v katerem so Nemci prav posebno brezobzirni. Pravijo, da z bombardiranjem angleškega glavnega mesta "obdelujejo" Angležem živce in da bo to "obdelovanje" prej ali slej obrodilo uspeh. * Večja vojna delavnost se je začela na Sredozemskem morju. Blizu Sicilije je bil v sredo spopad med italijanskimi vojnimi ladjami in angleško vojno ladjo "Ajax", ki je tudi nam znana od pomorske bitke pri Montevideu, kjer se je udeležila boja proti "Grafu Spee". "Ajax" je v spopadu potopil dva italijanska rušilca in tretjega tako poškodoval, da ni mogel ubežati, marveč ga je kmalu potem pogreznil v morje s svojimi topovskimi streli rošilec "York". Po italijanskih vesteh, ki jih pa Angleži zanikujejo, so pozneje italijanska letala prizadela tudi angleškim vojnim edinicam občutno škodo. FRANC KOVAČ: Zakon štev. 11.729 (Nadaljevanje) 8. Če uslužbenec umre, imajo njegov zakonski drug, njegovi potomci in predniki, po redu in v razmerju, dolonečnima v civilnem zakoniku, pravico do odpravnine v skladu s službenimi leti pokojnega; to pravilo velja za potomce le, če še niso dosegli 22 let starosti, razen .v slučaju, da so nesposobni za delo. Če takih sorodnikov ni, bodo imeli pravico do odpravnine bratje in sestre, če jih je pokojni za časa svoje smrti vzdrževal; za brate in sestre veljajo iste omejitve, kakor za potomce. Od odpravnine se bo odštel znesek, ki bi ga koristniki prejeli od bolniških blagajn ali zavarovalnic na podlagi pogodb, ki jih je sklenil delodajalec. Javnopravne določbe Člen 158. — Ničev in brez vrednosti je vsak dogovor med delodajalcem in uslužbencem, s katerim bi se zmanjševale obveznosti, določene v zgornjih treh členih in ki veljajo tudi za delovne pogodbe za določen čas; tudi v teh slučajih je treba delo odpovedati, v skladu s službenimi leti, en mesec ali pa dva meseca preden izteče v pogodbi določeni rok; smatra se, da je stranka, ki ni dala odpovedi, pristala na podaljšanje delovne pogodbe. Uslužbencu, ki je, zaradi pomanjkanja odpovedi ali pa zato, ker se je pogodba obnovila, ostal v službi še potem, ko je prvotna delovna pogodba zapadla, se bo k novi službeni dobi prištel tudi poprejšnji službeni čas za določitev letnih počitnic, odpovednega roka, odgovarjajoče odškodnine in odpravnine za službena leta; od odpravnine pa se bo odštela svota, ki jo jemorebiti prejel ob zapadnosti prejšnjih pogodb. V slučaju delovnih pogodb za nedoločen čas, se bo prejšnja službena doba prištela v prav take namene k novi, če se odslovljeni uslužbe- NADZORNIK ARGENTINSKE VOJSKE V NEW YORKU Nadzornik argentinske armtiue, general Guillermo Mohr, se je. na potniški ladji "Uruguay" odpeljal v Zedinjene države ter je v ponedeljek že dospel v New York. S to ladjo se je peljal \ Severno Ameriko tudi brazilski načelnik generalnega slaba, general Pedro Aurelio de Goes Monteiro. Visoka vojaška dostojanstvenika je sprejel načelnik vojske Združenih držav George Marshall in načelnik newyorskega vojnega okrožju general ilugo L»rum. Ta dan sta z letalom prispela tudi chilenska zastopnika, general Oacar Escudero Utarolo in polkovnik Enrique Blanlot lieissig. Namen sestanka teh vojaških osebnosti je, določiti smernice za skupno obrambo ameriškega kontinenta, o čemu se je razpravljalo že na panamski konferenci. ARGENTINSKI LETALCI POLETELI V BRAZIL V petek je 1U argentinskih pilotov, med katerimi je tudi slovita Carola Lorenzini, s svojimi letali poletelo v Brazil, kamor jih je povabil Brazilski zračni klub, da bodo sodelovali pri praznovanju "Tedna kril". Argentinski1 letalci so do liio de Janeira trikrat pristali. Prvič so pristali ko so preletli sledeča mesta: Montevideo, Trenta y Tres, Yagua-rón. Pelotas in Porta Alegre, ko so napravili 1030 km. dolgo pot. Drugič, preleteli so Porto Alege, Flo-rianopolis, Parahagua, Santos ter napravili 910 km. poleta. Tretjič,pa so poleteli iz Santosa do llio de Janeira in imeli za seboj 370 km. poti. Argentinska pilotka Lorenzini je ob tej priliki položila venec na grob argentinskih letalcev, Alberta Santosa, letalskega mehanika irí Ambrosia Caragiolo. ŠE EN DOEIČKAR SE JE JAVIL SODNIKU V ponedeljek se je javil sodniku I dr. -Jantusu še en dobičkar s pro-I dajo zemljišča v Palomarju, ta jo j Paúl Codoy, ki je bil poslanec radi- ! kalne stranke. Baldassare Torres, pa se še skri-j va in ga policija še ni izsledila. DRUG DRUGEGA ZAKLAL V Monte Chañaru sta se prepirala Albino Fernando, star 32 let in Bianehi, 41 let star. V prepiru i:i predno se je mogel Fernando postaviti v bran, mu je Bianehi zasadil velik nož v prsa in nato zbežal. Fernando pa, ko se je zavedel položaja, si je izdrl nož in jo ubral za nasprotnikom. Ni trajalo dolgo in že ga je dosegel. Sedaj pa mu je ta dobro povrnil, Zadal mu je več smrtnih ran radi katerih je na mestu izdihnil. Kmalu pa so začele pojemati moči tudi njemu vsled velike zgube krvi. Ljudje, ki so se tam nabrali so ga spravili k zdravniku, a predno mu je mogel nuditi prvo po moč, je tudi on izdihnil. GIBANJE PARNIKOV Dospel je angleški parnik "Ala-neda Star". Prispel je v tukajšnje pristanišče nekaj dni prej, kakor je , odo javljeno. V četrtek je priplul tudi "Higl. | IVincess". Na poti pa je še tretji, namreč "And. Star". Prejšnji teden je dospelo zelo veliko pošte iz Jugoslavije. S kakim parnikom pa nam ni znano. Mogoče pa je, da s severnoameriškim ali pa uigleškim. Ni pa tudi izključeno, da z japonsekim. Napovedan je za 24. t. m. po dolgem presledku španski parnik "Cabo de Tiornos". Kdaj bo krenil nazaj proti Evropi, pa še ni javljeno. NOV ČASOPIS Organizacija Acción Argentina, ki se bori za demokracijo in razkriva nacistična rovarjenja v Argentini, je počela izdajati svoje glasilo pod imenom "Alerta". nec vrne na delo k istemu deloda jalcu, ter se bo od zadnje odpravnine odbila vsota, ki jo je uslužbenec prejel za prejšnje odpravnine. Izpričevalo. 01) odslovitvi ali prostovoljni zapustitvi služlie, naj se izvrši iz kateregakoli vzroka, je delodajalec dolžan izdati uslužbencu delovno izpričevalo s podatki o delu, ki ga jo izvrševal ter datum vstopa in izstopa iz službe. Spori. Člen. 1.59; — Smatra se, da je de lovna pogodba med delodajalcem ii uslužbencem samovoljno prekršena razen če je eden izmed njiju ograža osebno varnost, čast ali koristi drugega oziroma njegove družine. O tem bo previdno odločalo sodišče x>-ziroina pristojni sodnik, vpoštevajoč značaj odnošajev obstoječih med delodajalci in njim podrejenimi. Kdaj se ne plača odpravnina. Člen 160. — A. Zaradi sledečih vzrokov sme delodajalec odsloviti uslužbenca ne da bi bil dolžan plačati mu odpravnino in odškodnino za odslovitev brez odpovedi, in to tudi v slučaju, da obstoja delovna pogodba za določen čas: 1. Dejanja, ki jih predvideva člen 154, in poneverbe ter zloraba zaupanja, ugotovljene po sodnijski razsodbi; 2. Nesposobnost za izvrševanje dolžnosti in obveznosti, za katere je bil uslužbenec določen, razen če je nastopila potem, ko je uslužbenec začel delati; 3. Trgovanje Za svoj ali tuj račuii brez delodajalčevega dovoljenja, kadar škoduje njegovim koristim. (Konec prihodnjič.) DEKLE JE USTRELIL Nicolás Gómez, star 25 let in sta lujoe v hiši št. 175U ulice Cuenca er Angela Rubio, stara 21 let, sta-ujoča pri svojih starših, ulica Paz oldán 4952, sta se že par let po-nala ter se tudi rada imela. Zadnje ase pa se je Angelina ljubezen do -óineza ohladila, bajé zato ker Gó-iez ni ljubil dela. To je dalo povod, la sta se začela grdo gledati in pretirati. V soboto sta sla gledat kolesar-;ko dirko. Stala sta ob križišču ulic .largarižos Cervantes in Joaquín V ¡onzáles ter se ves čas prepirala, :ar so opazili tudi okoli stoječi Jju-Ije. Toda nesoglasje ni ostalo samo >ri ostrih besedah, ampak prišlo je udi do dejanja. Gómez je namreč ¡1 ves iz sebe in v tej razburjenosti e potegnil iz žepa revolver ter spi'0-,il strel v Agenlina prsa. Težko ra-ijena se je zgrudila na tla. Ko je Gómez videl svojo žrtev lasti, pognal si je še sam kroglo v glavo. Oba ranjenca so nemudoma sicer prepeljali v bolnišnico Teodoro Al-varez, toda Angeli življenje rešiti ni bilo mogoče, umrla je kmalu po prevozu. Gómez pa je sicer ostal še pri življenju, a je tudi njegovo stanje zelo nevarno. Kaj je bilo vzrok, da je prišlo do tega tragičnega dejanja, se ne ve zagotovo. Vendar bo najbolj gotovo to, kar trdijo nekateri, da se je ona zagledala v drugega, radi česar je postal Gómez ljubosumen in jo iz ljubosumnosti ustrelil. Angelo so tudi naši ljudje s Paténtala dobro poznali. Njeni starši imajo namreč na Paternalu, v bližini slovenske šole, tovarno za led ter je tudi načirfi ljudem mnogokrat prodalii.^4- .-f|r Lepa, zdrava in čvrsta je bila U Angela in sedaj je že v grobu.... Ko bi bili bolj edini.,. Namenila sem se napisati par vrstic o stvareh," ó katerih večkrat premišljujem. Premišljujem kot ženska in si mislim to le: Ko bi mi, slovenski izseljenci, bili bolj edini, vsem bi se nam bolje godilo, kot posameznikom in kot skupnosti. Ko bi na društvenem polju ne nagajali drug drugemu, bi lahko imeli za vsa društva lepo palačo, o kateri bi mogli s ponosom reči: to je naš slovenski dom! Bili bi pa morali že od samega začetka drugače medsebojno postopati. Predvsem bi morali biti dobri eden z drugim in drug drugemu pomagati v vsaki sili in potrebi. Tako bi bili ustvarili pogoje za plodonosno skupno delo, ki bi bilo gotovo rodilo uspehe. * Naše prireditve! Včasih so kar po dve in tri istega dne... Kaj ne bi bilo bolj pametno, ko bi imeli p j eno samo in vsak krat nabito polno dvorano"? Še tisti borni peso, ki ga plačamo za vstopnino, delimo tako, da nikjer ne zaleže... * Pa ne samo dvorana, v kateri se vrši naša prireditev, bi morala biti zmerom polna, marveč tudi cerkvica na avenidi Del Campo. Sami se be bi se morali sramovati, da smo tako nemarni in gospodu Janezu samo žalost delamo... In kako se spominjamo naših bol-nikov 1 Kadar je kdo bolan, pa naj ¡ bo doma ali. v bolnišnici, je naša j dolžnost, da ga obiščemo, Če nam j le mogoče, da ga potolažimo in da mu pomagamo, če je pomoči potreben. Saj ne vemo, kako bo z nami. Morda bomo tudi mi kmalu potrebni pomoči irj prijatelj nam lahko povrne, če smo se spomnili nanj, ko j3 bil v stiski. * Če na mje le mogoče, poslužujmo se naših obrtnikov in kupujmo pri naših trgovcih! Če pomagamo našemu človeku, pomagamo sami sebi. Le na tak način, bratje Slovenci, bomo kdaj kam prišli. Če bomo pa drug drugemu nasprotovali in bili j drug drugemu škodoželjni, kar je, ! na žalost, zelo razširjena človeška ¡ šibkost, bomo drug drugega tlačili navzdol in vsi skupaj bomo ostali večni reveži. * • Mnogo smo že zakasnili, mnoge napake storili, toda še je čas, bratj" in sestre, da krenemo na drugačno pot. Pepea Furlan. Mala skupina od mnogoštevilnih udeležencev na dne tajnice "Slovenskega doma" Vide Kjudrove. znamenjem je slavijenka. proslavi rojstnega Na sliki spredaj z SMRTNA KOSA Iz Sela na Vipavskega nam poročajo, da je dne 11. junija t. 1. umrla Jožefa Bavčar v visoki starosti 83 let. Pokoj nica zapušča v domovini tri hčere v tujini dva sina od katerih je eden v Sev. Ameriki, drugi se pa nahaja tu v Argentini, ki se je prejšnje čase mnogo udejstvoval na društvenem delovanju in je zvest naročnik "Slovenskega lista". Pokojnici naj bo lahka domača gruda, ostalim pa naše sožalje! Odkritju spominske plošče bo prisostvoval tudi minister g. dr. Izidor Cankar. ZGLASE NAJ SE Berto Godina in njegov stric na,j se čimpreje zglasita pri svaku Francu Cerkveniku, ulica Alsina 483 — Buenos Aires. ZABAVNA KNJIGA Naš istrsid rojak in urednik "Na-j ¿e Sloge" g. Joso Defrančeski, je na-j pisal knjigo dogodkov is izseljen-¡ skega življenja pod naslovom "Pa-birčenje". Knjiga je polna dogodkov, ki so jih doživeli izseljenci, kar bo gotovo vsakega zanimala, ki si bo to lepo knjigo nabavil. Knjiga bo obsegala 250 strani, v kateri bo 10 prigodov. Pisana jo v srbohrvaščini, a je zelo razumljiva. Knjiga je že v tisku in bo koncem oktobra meseca že dokončana. Knjigo se more naročiti pri pisatelju: Joso Defrančeski, Corrientes 3114, Buenos Aires. Cena knjigi je $ 3.—, če se jo se-| da i naroči, pozneje bo cena višja.. Naročnikom in čitateljem Sloven-j skega lista to knjigo, v kateri boste '..ašli mnogo lepega štiva, toplo priporočamo. Članstvo društva "Slovenski dom" DOMAČE VESTI ŽALOSTEN SLUČAJ Srčkanega sinčka našega rojaka Slavka Škofa, večletnega člana Ljudskega odra, doma iz Štanjela na Krasu, Nestorja, je zadela nesreča, da je od udarca dobil atritis v koleno. Mali ima komaj tri leta in pol, pa je s svojo materjo, gospo Slavico, in z očetom preromal že mnoge zdravniške konzultorije in bolnišnice v Buenos Airesu. Pred novim letom je mali Nestor preživel štiri mesece v bolnišnici in zadnje dni aprila je bil spet interniran. Za njegov slučaj se je zanimal tudi prof. Carlos Roberaon Lavallo, ki je nameraval' Nestorja operirati povodom XXII. kirurškega kongresa v Buenos' Airesu. Toda tudi ta krat ni bilo sreče. Malega se je lotila že druga bolezen, od katere je sicer že skoraj okreval, ki je pa preprečila operacijo. Kirurški kongres se je medtem bil že zaključil ,toda prof. C. Robertson Lavalle je sklonil, da bo Nestorčka, tudi brez kongresa, operiral, brž ko bo mogoče, v bolnišnici Ramos Mej i a: Millomu Nestorčku, kakor tudi njegovim staršem, od vsega srca želimo, da bi operacija popolnoma uspela m da bi se čimprej popolno-ba zdrav povrnil med nje. KOLEDAR Premestitev pisarne « Kr. poslaništva S 28. avgustom so bili uradi Kr. ju' goslovanskega poslaništva premešča ni iz ulice Charcas na Avda. de yo 1370/III. sobe št. 7 do 12. U. T. (Rivadavia) 37 - 4551. V teh prostorih 3e torej od avgusta dalje sprejema strank«' kar naj izseljenci vzamejo na so9' «je. Uradni sedež poslaništva bo = na:laljs v ulici Charcas, samo pis^ v.c in uradi za sprejemanje strafl so premeščeni v avenido de May0' Koledar je že v tisku in izide v sredini novembra. Kdor nam še ni poslal svojega prispevka, naj to ne- i mudoma naredi, kajti vse kar nam to dospelo po 20 oktobru, ne bomo j mogli vzeti v poštev. Društvi iz Ro- ; saria in Montevidea, ki nam še nista nič poslali, prosimo naj nam vsaj odgovore, da bomo vedeli pri čem smo. Uredništvo Koledarja. Slovenski stavbenik j Za načrte, betonske preračune | in Firmo, | obrnite se do tehničnega I konstruktorja ? FRANCA KLANJŠEK Marcos Sastre 4363 Villa Devoto D. T. 50-0277 I ZOBOZDB AVNIK A DRA. SAMO IL OVIO de FaIico\ m DR. FELIKS FALICOV Sprejemata od 10 do 12, in od 15—20 ure. DONATO ALVAREZ 2181 U. T. 59 - 1723 Še mnogo jih je Mnogo je še takih posameznik01! in družin v našem izseljeništvu, niso naročeni na "Slovenski list K» Tudi precejšnje število starih nar° nikov se je v zadnjih mesecih skT galo z listom, ker ni redno izhaja11 iz drugih razlogov. Sedaj, kakor v ste, smo naredili red in je "Slov^. ski list" 3pet začel normalno živ®V Stare naročnike prosimo, da jo svojo jezo in se spet naroče list. Vse prijatelje našega gla^p» ? pozivamo, naj nekoliko poagiti^jp med svojimi znanci, da bo ste" naročnikov naraslo. irireciitev "Slovenskega doma^ a V nedeljo 20. oktobra se bo vrši-1 la v dvorani XX. Setiembre, ulica j Alsina 2832 velika prireditev "Slovenskega doma" za tiskovni sklad "Slovenskega lista", edinega slovenskega glasila v Južni Ameriki. Prireditev bo nekaj posebnega, saj je spored dobro izbran, kakor Marjalinčka Jakusova iz Berissa, ki nam bo jutri podala nekaj deklamacij tudi se razvidi iz priobčenega oglasa. Za to prireditev sta se moški in mešan zbor ::Slovenskega doma" dobro pripravila ter bosta zapela Več pesmi. Slavko Furlan, naš izbo-ren baritonist, ki je več let nastopal v Kubikovem zboru, bo zapel Vilhar j evega '' Mora ar j a ". Naša mala plesalka Irena Vidmarjeva bo občinstvo pozabavla z gibčnim plesom. Pa tudi dražestna paternalska dekleta bodo nastopila ter nas očarala s svojim bajnim plesom. Sonja lViatkoviceva in Marijalin-čka Jakusova, boste ta dan prihiteli is Berissa in bosta kaj lepega povedali in zapeli. Vence Lazarič in Zofka Sulic bosta zapela lepo pesem "Indijanska ljubezen" . Zofka sama pa bo zapela tudi "Pogled v nedolžno oko". Franc Kreševič bo nastopil s solo-spevom "Ideal". S pesmijo "Jedan mali brodič", pa bodo nastopili: Zofka Sulič, Vence Lazaric in Ivo Mihaljevič, \Tudi srečkanje bo. In kdor bo imel srečo, bo lahko zadel kak lep in vrednosten dobitek. Ko bo ves ta spored končan, bo prišla na oder nadvse zabavna igra v enem dejanju ::Satanova maska". Kakor rečeno je igra nadvse zanimiva in jo vodi režiser, ki se razume na ta posel in tudi sam v nji nastopa. Pa tudi druge vloge so v najboljših rokah. Torej prireditev bo zelo lepa in se lahko smelo trdi, da bo občinstvo z nje poneslo najboljši utis. Radi tega pa je tudi pričakovati, da se je bodo udeležili vsi, ki žele videti in slišati nekaj lepega. Ni pa samo lep spored, radi katerega je pričakovati velike udeležbe, ampak je prireditev za tiskovni sklad "Slovenskega lista, na katero bodo gotovo dospeli vsi naročniki in naročnice, oglaševatelji in drugi prijatelji našega izseljenskega glasila tako iz mesta, kakor z bližnje okolice. Prihiteli bodo na prireditev, da zagotovijo s tem svojemu listu redno in točno izhajanje in pri-i peljali, bodo s seboj tudi svoje pri- jatelje, ki bodo tako omogočili, da bo prireditev v vsakem oziru res dobro uspela. Ker je zanimanje za to prireditev izredno veliko, pridite pravočasno v dvorano, da si zagotovite prostor, in da boste mogli videti ves ta zanimiv spored. Spored se bo vrstil brez daljših presledkov, ter bo radi tega hitro končan, nakar se bo pričel ples. :© ESQÜ D o \ o S »Slovenski Dom" Vabi NA VELIKO PRIREDITEV ZA tiskovni sklad "Slovenskega lista9' katera se bo vršila v nedeljo 20. oktobra 1940 ob 4. uri in pol popoldne v ulici ALSINA 2832. SPORED: 1. Otvoritev (Godba). 2. J. Laharnar: LE PEVAJ (meš. zbor) 3. Fr. Ferjančič: PLANINARICA (meš. zbor) 4. Deklamacija (Sonja Matkovic iz Berissa) 5. M. Vasilij: KATRIGA (moški ?bor) 6. G. Curiel: "TRISTEZA", solospev (V. Lazaric). 7. Deklamacija (Sonja Matkovic iz Berissa) 8. F. S. Vilhar i MORNAR, solospev (Slavko Furlan) 9. Ples (Irena Vidmarjeva) 10. M. K. Volarič: POGLED V NEDOLŽNO OKO, solospev (Zofka Sulič) 11. N. N.: VALČKOV ČAR (izvajajo dekleta "Slov. doma") 12. H. F.: INDIJANSKA LJUBEZEN, dvospev (Zofka Sulič in Vencelj Lazarió) 13. P. M. Tosti: IDEAL, solospev (Franc Kresevič) 14. I. Tijardovic: JEDAN MALI BRODIČ (Trio Z. Sulič, F. Kresevic, I. Mihaljevič) 15. Deklamacija (Sonja Matkovic ,iz Berissa) 16. Deklamacija (Marijalinčka Jakusova iz Berissa). 17. E. Lecuona: "MARIA LA O", bariton solo (I Mihaljevič). 18. P. Czinner: "SATANOVA MASKA" Groteska v enem dejanju. O S E B E< llenry de Malraften, gledališki ravnatelj .. liarlo Tišlar Lubia IVI iclielsonova, igralka .. .'. .. .. Rozina Nanutova Dr. VViJinlialzI, dramaturg............Emil Lozej Stinikmann, književnik......'. Miroslav Peljhan Baron Rleimut....................Ivan Berginc Slugu ............ • • '•............... A. ŽSVee Vrši sé v ravhateljevi pisarni. Sonja Matkovic, ki bo tudi prihitela iz Berissa in se nam predstavila z lepimi deklamacij ami Prireditve "Sloven- skega doma v V NEDELJO 20. OKTOBRA bo velika PRIREDITEV za "Slovenski list" v ulici Alsina 2832. V NEDELJO 17. NOVEMBRA: DOMAČA ZABAVA < v društvenih prostorih, ulica Gral. César Díaz 1657. V NEDELJO 1. DECEMBRA, katerega dne praznujemo "Izseljenski dan' in "Zedinjenje" se bo vršila proslava teh dveh dnevov tudi v ulici Alsina 2832. Zofka Sulič, ki bo nastopila s solospevom Grobnica Jugoslovanskega društva Vzajamne pomoči, v kateri bo to nedeljo dopoldne postavljena spom inska plošča kralju Aleksandru I. 20. OKTOBRA 1940 leta, v društvenih prostorih, ul. Gral. Mitre 3924. oí 7T> ir* ¿¿t-. « i «* Tekmovanje (Concurso) na krog-olOV. If« U. iriglav" Ije. Na žabo^ (sapo) z nagrado. Začetek tekme ob 9 uri zjutraj. Ob 12 uri bo pečenka (asado). Po kosilu cd 13 ure je nadaljevanje tekme na keglje, sapo in druga igre. Ob 14 urf pride na vrsto "Harmonika", tako, da se bomo prav po domače zabavali in plesali, j Vstopnina: Prostovoljni pri-| spevki. < ODBOR. OPOMBA: V slučaju slabega vre-< mena — dežja — se vrši tekmovanje nedeljo pozneje. Z -ROSARIA VABI Vse cenjene rojake iz Rosaria in okolice, vse Slovence in Jugoslovane sploh, na DOMAČO ZABAVO katera se bo vršila v nedeljo, dne končanem sporedu píes iii srecolov H ure. - Svira Slov. orkester "Istra SOKOL DOCK SUD - BOGA POSTAVI KRALJU ALEKSANDRU SPOMINSKO PLOŠČO Ob priliki obletnice tragične smrti kralja Aleksandra Zedinitelja, mu bo Sokol Dock Sud-Boca odkril, v nedeljo 20. okt. ob 10.30 uri dop. v Pantheanu "Jugosl. društva vzajemne pomoči", na Chacariti, spominsko ploščo. Sokol Dock Sud-Boca prosi vsa jugoslovanska društva in izseljence, da se tega odkritja v obilnem številu vdeleže. Odkritju spominske plošče bo prisostvoval tudi minister g. dr. Izidor Cankar. | í __ MEDDRUŠTVENI SESTANEK ZA PROSLAVO ZEDINJENJA V soboto J.2. t. m. se je vršil se-stanek delegatov naših izseljenskih društev za proslavo Zedinjenjn. Sestanka so se udeležili delegati skorp vseh društev. Prihodnji sestanek se bo vršil v torek ob 8 urj zvečer v prostorih Jugoslovanskega kluba. Prireditev Sokola Dock Sud-Boca Sokol Dock Sud-Boca bo priredil 19. OKTOBRA 1940 VELIKO ZABAVO na PIñeyru v salonu "IMPERIO", Av. Galicia 630. ^^^^^^^ SPORED: §Im1 i 1. Pozdravni govor. ; 2. Ritmične vaje — članice Sokola i .Dock Sud-Boca. Hn|HHHHHHHH| [3. Igrokaz iz narodnega življenja: "NADA ISTRE" ! 4. Vaje s palicami — moški naraščaj ¡^flB^^JgSBHHBBBBf ■ Sokola Dock Sud-Boca. ¡5. Deklamačija: Pavel Perutič. Vence Lazarió in Zofka Sulič v 6. Vaje na bradlji — člani Sokola dvospeva "Indijanska ljubezen" Dock Sud-Boca. Paternalska dekleta bodo zara j ala nov čaroben ples 64 ninski film z argentinskih gorskih velikanov "GREMO NÁ AKONKAGUO" bo osrednja točka lepa prireditve, ki se bo vršila v nedeljo 3. novembra ob 16 uri v dvorani SAN JOSE v ulici Azceénaga 158. • Na iilrnu bomo spremljali Linkovo ekspedicijo in bomo videli rajnega g. Jožeta Ka'steiióa!,1 ki ga je tedaj vzela Akonkagua. Zaživele bodo pred nami tudi naše planine in daljni spomini VSTOPNINA: Odrasli $ 1.— ; mladina do 12 leta $ 0.50. | S I Slovenci doma in po svetu s •388 VESTI IZ PRIMORSKE IN JUGOSLAVIJE Dogovor med Jugoslavijo in Italijo za ureditev premoženjskih pravic PRVI MEDARODNI DOGOVOR REDIGIRAN V SLOVENSKEM JEZIKU Italijanski uradni list "Gazzetta Ufficiale" od 3. junija t. 1. je objavila zakon, s katerim se odobri dogovor, ki je bil sklenjen med Jugoslavijo in Italijo dne 18. maja 1939. Dogovor se nanaša na ureditev premoženjskih interesov nekdanje Kranjske in Goriško-Gradišcanske dežele ter javnopravnih ustanov, ki vršijo svojo nalogo na omenjenem ozendju, in končno na tako zvane deželne pravice (srenjske ali soseske pravice), ki zadevajo obe deželi. Člen petnajsti pravi, da bo sklenjeni dogovor ratificiran od jugoslovanske in italijanske vlade ter da stopi po izmenjavi ratifikacijskih listin v veljavo. Doslej nismo čitali v naših listih, da bi bil dogovor od naše strani že ratificiran. Od italijanske strani je že objavljen v obliki zakona. Dasi torej dogovor z objavo v italijanskem uradnem listu ni še stopil v veljavo, hočemo tu podati glavne točke dogovora, ker se tiče mtere sov slovenskih prebivalcev na obeh straneh meje. Od naše strani so dogovor podpi sali veliki župan v pok. Teodo: Sporn, banovinski svetnik dr. Lovrc Bogataj in računski ravnatelj v pok Henrik Lindtner. Dogovor je po svojem bistvu dopolnilo k tretjemu poglavju dogovora, ki je bil sklenjen med našo državo in Italijo leta 1922 v Santa Margheriti. Ker je od prejšnje Goriško-Gra-diščanske dežele le neznaten, neob-ljuden gorski del prisojen naši državi, pripade v celoti sedanji Goriški pokrajini. Premično in nepremično premoženje nekdanje Kranjske preide v absolutno last kraljevine Jugoslavije, vendar mora naša država za to izplačati sorazmerni delež Goriški pokrajini, in sicer v iznosu deset in pol milijona dinarjev. Aktiva in pasiva občin, zdravstvenih, cestnih in šolskih okrožij, ki so sedaj delno pod Jugoslavijo, delno pa pod Italijo ,se ne bodo razdelila, temveč ostane, premično in nepremično premoženje v rokah tistega,, ki jih že ima. Pač pa bo naša vlada morala Hipotekami banki jugoslovanskih hranilnic v Ljubljani nasledniki "Banca provinciale deña Carniola" (Kranjske hranilnice?) plačati znesek 31,327 dinarjev, ki ga ta izkazuje nasproti fizičnim in jav- RESTAVRACIJA "PRI ŽIVCU" kjer boste postreženi z dobrim vinom, pristnim pivom in vedno svežo domačo hrano. Prostori pripravni tudi za svatbe. Rojakom se priporoča lastnik EMIL ŽIVEC Osorio 5085 — La Paternal nopravnim osebam v Italiji. Italiji se priznava tudi 20 dijaških ustanov in 12 drugih ustanov za reveže, ki jih je upravljala prejšnja Kranjska dežela. Naša vlada obdrži sicer vsa aktiva in pasiva teh usta- j nov (po večini v avstrijskih vrednostnih papirjih), zato pa izplača goriški pokrajinski upravi 200,000 lir ter izroči Italiji vse zadevne listine in bo izdala vse potrebne izjave za njihovo izpremembo. S tem so prenehale ustanove, iz katerih so v predvojnem času črpali slovenski dijanski z Notranjskega sredstva za študij na srednjih in visokih šolah. Nekam čudno se čitajo imena teh titanov, kakor jih navaja zakon. Ne vem, ali se glasijo im-ma tako v ustanovnih listinah (za nekatere je to vsekakor verjetno), ali pa so jih /resli v dogovor po neki mešanici nemške in italijanske grafike. Dogovor je bil redigiran v italijan-iktm in slovenskem jeziku. Pred se-joj imam samo italijanski tekst, kajti dogovor pravi, da bo pri nesoglasjih veljalo italijansko besedilo. Še bolj značilna za ta gotovo prvi logovor, ki je bil redigiran v sloven-¡kem in italijanskem jeziku, so krajevna imena, i nsicer ne samo na italijanskem, temveč tudi na jugoslovanskem ozemlju, kakor bom to nekoliko niže omenil. Za poravnavo zadolžnic prejšnje "Deželne banke za Kranjsko" (!), ki so bile v posesti privatnih in javnih oseb na sedanjem italijanskem ozemlju pred 23. oktobrom 1923, bo naša vlada plačala italijanski kot forfait 325,000 lir. Italijanska vlada bo te papirje umaknila iz prometa in mejiteljem izplačala odškodnino, ki jo bo sama določila. Vse premičnine in nepremičnine Trgovske in obrtne zbornice za Kranjsko kakor tudi vse njene obveznosti preidejo na Zbornico za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani, ki bo zato plačala kot odškodnino za delež, ki bi pripadel Italiji, Italij ansko-jugoslovanski trgovski komori v Beogradu 50,000 dinarjev. V polno posest italijanske vlade, odnosno fizične in juridične osebe, ki bi jo ta določila, in sicer brez katerihkoli deležnih pravic preidejo sledeče katastrstke parcele: 23 parcel v katastrski občini Beli peči, ki so vknjižene kot last "Kmetske zadruge v Ratečah", dalje še ena parcela v isti občini, vknjižena na ime Ivana Beneta iz Rateč, ter dve parceli v kat. občini Gornji Log, vknji-ženi na ime "občine Rateče". Po dosedanji praksi preidejo vse te parcele v last znane ustanove "Ente Nazionale per le Tre Vene-zie", ki skrbi za italijansko kolonizacijo. Prav tako preidejo v last italijanske vlade, odnosno omenjene ustanove: Ena parcela v kat. občini Podbr- KLINIKA ZA VSE BOLEZNI Za venerične bolezni, spolne bolezni, bolezni krvi, splošno slabost, razpolaga klinika s posebnim konzultorijem, kateri se nahaja pod vodstvom poznanega specialista za navedene bolezni Dr. A. AZAGUIRRE. Imamo zdravnike specialiste za bolezni na pljučah. obistih. ietrah. želodcu, živčevju, glavobol in revmatizero ženske bolezni. Analizacije krvi, vode itd. so izvršene po Profesorju Narodne Univerze v Buenos Airesu Dr. I. Raffo. RAYOS X, DIATERMIA in ELEKTRIČNO ZDRAVLEJNJE. GOVORI H15 SLOVENSKI S u I P A C H A 2 8 (1 kvadro od Av. de Mayo v višini 900) do, sedaj last "Upravičenih posestnikov iz Nemškega Rovta". Tri parcele v kat. občini Kačja vas, ki so last "Upravičenih posestnikov iz Slive, in še pet parcel v isti občini, ki je vknjižena na ime "U-pravičenih posestnikov iz Zelš", dalje dve parceli iz kat. občine Trnje, ki sta vknjiženi na ime "U-pravičenih posestnikov iz D. Jezera", ter ena parcela kat. občine Trnje in dve parceli kat. občine Kačja vas, glaseče se na ime "Upravičenih posestnikov iz Dolenje Vasi" (pri Cerknici). Na italijansko vlado, odnosno na od nje določeno osebo, preidejo tudi vse pravice, ki so jih doslej uživali jugoslovanski državljani na onem delu sorske planine na Poreznu (dogovor ga imenuje "malga Sorizza sul Porezen" ,ki se nahaja na italijanskem ozemlju, in na tistem delu peščene jame Lepenca ("Cave di sabbia Lepena"), pri Kačji vasi, ki je na italijanskem teritoriju. Prav tako izgube jugoslovanski državljani vse deležne pravice na dve parceli kat, občine Podbrdo, ki so sedaj vknjižene na ime "Ente di Rinascita agraria per le Tre Vene-zie.'' Obratno pa izgube Slovenci — italijanski državljani — deležne pravice na nekaterih parcelah v kat. občini Davča na našem ozemlju (Dogovor govori, o nekem delu planine "Sorizza sul Porezen" v občini Dav-cia), in na onem delu "Cave di sabbia Lepena", ki je ostal na jugoslovanskem ozemlju, dalje še nekaj posestev na Blegošu in "Malga di Tel-tenico" (verjetno je to Trtnik). Ker odstopijo po tem dogovoru jugoslovanski državljani več pravic kakor italijanski, bo italijanska vlada v poravnavo dala jugoslovanski na razpolago 200.000 lir. Vse denarne transakcije se bodo izvršile v kliringu ,vendar ima Jugoslavija pravico plačati navedene zneske tudi v vrednostnih papirjih, ki bi jih hotela Italija sprejeti, po tečaju, ki bi ga medsebojno določili. Take so določbe prvega mednarodnega dogovora, ki je bil redigiran tudi v slovenskem jeziku. P. P. Letos kakor prejšnja leta KROJAČNICA LEOPOLD UŠAJ vam nudi najmodernejša blaga znanih tovaren CAMPER in SAINFIELD. Vedno kakor vam je znano delo prvovrstno in cene nepretirane! GARMENDIA 4947 RAZVOJ PRODUKCIJE METANA Trst. — Že za časa abesinske vojne se je razvila v Italiji široka akcija, ki je propagirala uporabo metana kot pogonsko sredstvo in nadomestek za bencin. Ta akcija se je vsa leta nato polagoma razvijala v* okviru cilja za gospodarsko osamosvojitev, tako da je bil lansko leto zabeležen znaten uspeh m produkciji in deloma tudi že v uporabi metana kot pogonsko sredstvo privatnih vozil-. Za tekoče leto so produkcijo še povečali in računajo, da bodo lahko producirali približno 24 milijonov kubičnih metrov metana, kar je enako 24 milijonom tonam bencina, odnosno petim odstotkom celokupnega uvoza bencina, v lanskem letu, odnosno desetim odstotkom uvoza bencina pred sedanjo vojno. NESREČA S STRELIVOM Matulje. — V Brgudu v matulj-ski občini se je zgodila težja nesreča z vojnim strelivom, ki bi lahko bila po obsegu še bolj tragična in bi lahko zahtevala kar tri človeške žrtve. Trije otroci in sicer Emil Hro-vatin, Emil Brison in Josip Ujčič, vsi stari okrog 5 let, so se igrali na so našli projektil in so se nevede da polju v bližini vasi. Med grmičjein imajo opraviti z nevarno stvarjo, zaceli z njim igrati in tolči po njemu. Projektil je eksplodiral in ranil vso trojico. Pok in klici na pomoč so priklicali mimoidoče in delavce na polju, ki so jim nudili prvo pomoč. Ti so spravili vse tri ranjence na avtomobil, ki jih je odpeljal na Reko v bolnišnico. Ujčič je najtežje ranjen( in ima številne rane na sencih, obrazu, rokah, prsih in nogah. Njegovo stanje je precej nevarno in zdraviti se bo moral okoli 40 dni, če ne nastopijo kake komplikacije. Ostala -dva dečka sta za-dobila lažje poškodbe po rokah in obrazu ter bosta se zdravila le kakih 10 dni. SLABA LETINA SENA Prem. — Pičlo letino sena smo kljub slabemu vremenu spravili pod streho in ugotovili, da bomo imeli letos veliko manj živinske krme kot lani in zlasti, če bo tudi otave v toliki meri manj. Tudi letošnja žetev bo pičla in veliko manj zrnja bo dala kot lanska. Na žitu se posebno «pozna huda zima, radi katere ga je precej manj. češpelj ne bo nič, a jabolk bomo imeli le malo in še ta so obrodila samo po nekaterih krajih. Tudi drugi poljski pridelki bodo letos pičli in slabi radi neprestanega deževja. Tako bo letos na naših kmetijah zelo žalostna jesen. NESREČA V TOVARNI Trst. — Nemška agencija je prinesla vest da se je dne 7. sept. zgodila v eni izmed tovarn strojev težita nesreča, ki je zahtevala 6 človeških žrtev. V livarni je eksplodiral sigurnostni ventil na oni topilniških peči. Zaradi tega se je vse raztopljeno železo razlilo in v trenotku zajelo vse delavce, ki so bili v bližini. Po uradnih vesteh je zaradi strašnih opeklin umrlo pet delavcev takoj po nesreči, šestega pa so prepe- ljali v bolnišnico, toda v brezupnem stanju. Ivan Mercina, prvi slovenski zvono-slovec Bórica, avgusta. — Dne 27. julija je umrl v Gorici Ivan Mercina, u-pokojeni profesor, v častitljivi starosti 89 let. Pokopali so ga na Go-čah na Vipavskem v torek 30. julija in ga položili v domačo grobnico, kjer že počiva njegova življenjska družica. Naj bo pri tem omenjeno, da je pokojnik pred nekaj leti še prisrčno praznoval v družinskem krogu redko slavnost, namreč 60-letnico poroke. — S pokojnikom izginja z Goriškega znana in markant-na osebnost. Ob koncu prejšnjega stoletja je bil pokojnik vadniški u* čitelj. Izven službe se je prav vneto bavil s petjem ter je bil znan kot vztrajen pevovodja in javni delavec. Pozneje je postal profesor na učiteljišču. Ob svetojni vojni pa je stopil v pokoj. Tedaj je imel na razpolago ves čas in je vse sile posvetil plodnemu kulturnemu delovanju. Že preje so ga zelo zanimali zvonovi, v pokoju pa se je še bolj poglobil v študij zvonenja in pritrkavanja. Tako se je z zvonovi bavil dolgo vrsto let ter je na koncu kot plod dolgega študija izdal prvo slovensko knjigo o zvonovih "Pritrko-vavec". Knjiga je ob izidu vzbudila mnogo pozornosti, saj je bila to knjiga, ki je nimajo niti narodi mnogo večji od našega ter obenem značilen prispevek k našemu visoko razvitemu glasbenemu življenju. TOČA Gorica. — Letošnje leto je posebno bogato z vremenskimi neprilika-mi, ki so marsikje občutno pokvarile letošnjo letino. Poleg raznih neviht, ki so bile včasih prav hude, je obiskala našo deželo večkrat tudi toča. Tako je konec julija napravi' la toča na Goriškem precej škode-Iz Lokovca nad Čepovanom poročajo, da je hudo oklestila vse pridelke. Toča je padala tudi po Furlani-ji, tako na pr. v Tarčentu. V DAR DOBITE na vsakih 6 slik, ki stanejo od 3—6 , lepo sliko v barvah. Odprto tudi ob nedeljah. Atelje MARKO RADALJ f acundo Quiroga 1320 U. T. 22 - 8327 DOCK S U D SLJIVOVICA ŽGANJE PELINKOVEC VERMUT Zlatko Badel Avenida Maipú 3146-50 Olivos F.C.C.A. U. T. Olivos (741) -1304 TUDI KRMO MORAPO PRIJA VITI Gorica. — Ministrstvo za kmetijstvo je odredilo, da je treba vse seno, slamo, in ostalo živinsko krmo, ki je določena za prodajo, naznaniti posebnim prehranjevalnim pokrajinskim uradom. Na Goriškem morajo prodajalci prijaviti prodajo prvemu aprovizacijskemu odseku pokrajinske prehranjevalne sekcije. Naznaniti je treba kakovost, količino, občino in kraj, kjer se zaloga nahaja. Prijavo je treba napraviti najkasneje v prvih dneh avgusta. Kdor pa bi hotel pozneje prodati krmo, mora prodajo naznaniti najmanj 10 dni prej. Vso krmo bo namreč pokupila vojaška oblast za svoje potrebe. JAKOB ERCIGOJ UMRL Pred kratkem je umrl v Trstu trgovec Jakob Ercigoj, poznana osebnost v slovenskih krogih. Pokojnik je bil tast ravnatelja Mariborske tiskarne g. Detele. Umrl je je v 72 letu starosti. F ANI DOLENC UMRLA Na Proseku je pred kratkem umrla vsem dobro znana Fani Dolenc, po rojstvu iz zavedne kraške rodbine Nabergoj. SMRTNA NESREČA Dne 27. julija se je smrtnonevar-no ponesrečil naš rojak Josip Jug, delavec v kurilnici drž. železnic v Ljubljani. Ko je bil zaposlen na progi, ga je po nesrečnem naključju podrla lokomotiva ter mu je pri tem počila lobanja. Bil je takoj prepeljan v bolnišnico, toda kljub skrbni negi je še isti dan preminul. Pokojni je bil rojen v Kobaridu 1896. leta. dovoljeni živinski sejmi, so bili v marcu spet prepovedani zaradi ponovnega pojava bolezni med govejo živino. ZOPET TEŽKA NESREČA S STRELIVOM Gorica. — V Lokvici pri Opatjem selu so trije mladeniči iskali ostanke streliva. Naleteli so na težko avstrijsko granato, ki so jo v svoji lahkomiselnosti začeli takoj odpirati, da bi pobrali iz nje sedaj tako dragoceni baker, ki ga plačujejo po 12 lir kg in še več. Granata je nenadoma eksplodirala in tri nepremišljeni iskalci so ležali v svoji krvi. Vsi trije so dobili številne in tudi težke poškodbe in jih je "Zeleni križ' odpeljal v goriško bolnišnico. SMRTNA KOSA Dne 28. julija je umrla v Ljubljani naša rojakinja Pegan Marija v 33. letu starosti. Pokojnica je bila rojena v Trstu, v Ljubljani se je poročila, živela pa je radi moževe brezposelnosti v težkih razmerah, ki so v nemali meri krive njeni zgodnji smrti. USTAVLJENA GRADNJA TOVARNE Trnovo pri II. Bistrici. — Svojčas smo že poročali, da namerava neki podjetnik zgraditi pod trnovsko postajo tovarno za izedlovanje papirja. Res so pričeli v letošnji pomladi s kopanjem temeljev za stavbo, a so kmalu nato z delom prenehali in se danes vse priprave počivajo. ODDAJA STAREGA ŽELEZA NA GORIŠKEM Gorica. — Posebno poldržavno podjetje objavlja prisilno odkupitev vseh starih železnih predmetov in predvsem žeeznih predmetov, ki niso nujno potrebni in jih kupujejo po 100 lir za stot. Podjetje je tudi določilo rok oddaje, do katerega morajo lastniki predati železne predmete uslužbencem omenjenega podjetja. V goriški pokrajini so bili ti roki določeni takole: do 31. av-železo gusta mora biti odddano vse staro železo v občinah Anhovo, Breginj, Bovec, Cerkno, Col, Čepo-van, Grgar, Grahovo, Črni vrh, Idrija, Kal pri Kanalu, Kanal, Kobarid, čezsoča, Sv. Lucija, Šentviška gora, Šent Vid nad Vipavo, Vipava, Tolmin, Trnovo, v roku od 1. septembra do 31. oktobra v občinah: Ajdovščina, Kopriva, Krmin, Dolenje, Fara, Gradiška, Miren, Dornberg, Opatje selo, Renče, Rihemberg, Za-graj, Šempas, Štandrež, Šmartno, Sv. Križ in Temenica ter v času od 1. novembra do 31. decembra na področju goriške mestne občine. V goriški pokrajini bodo ograje in druge take naprave odstranjevali organi omenjenega podjetja, ki bo izdatke za to delo odračunalo od zgoraj navedene cene. med drugim spremenili v Trstu tudi ime ulice Coroneo, ki je bila znana predvsem zaradi sodnih zaporov. Kakor ugotavlja "Piccolo" po italijanskem zgodovinarju Generiniju, je ta ulica dobila svoje ime po znanem ljubljanskem škofu Tomažu Hrenu, ki se je v prvih letih sedemnajstega stoletja mudil v Trstu. Škof si je kupil vilo v današnji Ko-lonji. Omenjeni zgodovinar imenuje škofa Krones ali Chrones in po njegovem latinskem imenu '' Coroneus'' je bila imenovana ulica, ob kater: je stala njegova vila in današnji sodni zapori. SMRTNA NESREČA Trst. — 17-letni mehanik Karel Mezinec iz Trsta se je smrtno ponesrečil v tržaški ladjedelnici, ko jo bil zaposlen pri žerjavu. Pri premikanju žerjava se je Mezinec približal žicam, po katerih teče električni tok visoke napetosti in s hrbtom zadel ob nje, lar v nezaveti omahnil z žerjava. Prepevali so ga v bolnišnico, kjer je kmalu nato umrl. NOVI TRŽAŠKI DOKTORJI Na tržaški visoki trgovski šoli so doktorirali med ostalimi tudi sledeči: Akrap Mladen iz Splita, Adam Rudolf iz Trsta, Bandelj Danica iz Dornberga, Baša Marcel iz Trsta, Baša Vladimir iz černič pri Gorici, Brenčič Rajmund iz Idrije, Dolžan Peter iz Trsta, Jereb Franc iz Krap-na, Kermolj Jurij iz Trsta, Sanein Anton iz Trsta, Škabar Artur iz Trsta, Seberič Ivan iz Reke in Ter-zič Josip iz Splita. KUŽNA BOLEZEN GOVEJE ŽIVINE Trnovo pri 111. Bistrici. — Skoro leto dni ni bilo pri nas živinskega sejma zaradi kužne bolezni goveje živine. Komaj je bil kontumac preklican in so bili v februarju spet obrnite se na rojakinjo KADAR IŠČETE SLUŽBE Berto Cernič DORREGO 1583 — Gs. Aires U. T. 54 - 3588 MARKIZA DE ROLA Pred kratkim je nastala v Sloveniji velika afera v zvezi z menicami, ki jih je dal samostan francoski markizi Rene Morice de Rola. Markiza, naveličana posvetnega življenja, se je odločila vstopiti v samostan reda sester sv. Vineenca Pavel--skega v Radečah. Po pravilih reda je morala vse premoženje prepisati na omenjeni samostan. Markiza je izjavila, da ima v Franciji posestva v vrednosti več milijonov. Ker se je izgovarjala, da ji je potrebna kavcija, s katero naj bi ji bil olajšan prenos imovine na samostan ter zaradi težav pri uvozu valut in ker so ji delale francoske oblasti razne zapreke, je dobila markiza od samostana 11 menic po 300.000 dinarjev. Po krajšem času se je markiza naveličala tudi samostanskega življenja in se preselila v Italijo ter je v Trstu in Vidmu zaključila s temi menicami nekaj poslov. Radeški samostan je francosko markizo tožil. Zadeva je prišla pred- tržaško sodišče, ki je razveljavilo menice in priznalo krivdo markize de Rola. Trgovina čevljev B E L T R A M Vsakovrstna izbera čevljev in copat. Dto. Alvarez 2288 — Paternal Buenos Aires MEŠANJE SLADKORJA Trst. — Pred kratkim je bil izdan odlok, da se y svrho štednje s hranili, predvsem radi varčevanja s sladkorjem odslej prodaja sladkor, ki je mešan z gotovim odstotkom saharina. SMREKOV IN JELKOV LES ZA LABINJSKE PREMOGOVNIKE Pred kratkim smo pisali, da je prefekt istrske pokrajine odredil s posebnim odlokom, da morajo pri letošnjem sekanju v istrskih gozdovih ostati vsi smrekovi in jelkovi hlodi, ki merijo v premeru od 12 do 24 cm, prihranjeni za labinjske rudnike. Sličen odlok je izdal sedaj prefekt goriške prefekture. Tudi ta odredba, ki je stopila že s 1. julijem v veljavo, določa, da se mora ves smrekov in jelkov les, ki bo posekan od omenjenega dne v gozdovih na Goriškem in odgovarja zgoraj navedenim meram, staviti na razpolago premogovnikom v Labi- NIČ VEČ CORONEO Trst. — Po vseh italijanskih mestih so spremenili imena ulic, ki so dosedaj nosila razna francoska imena, in jih nadomestili z italijanskimi iredentističnimi imeni. Pri tem so spremenili tudi neka stara imena ulic, ki, kakor pravijo, nimajo danes nikakega pomena več. Tako so AKO HOČETE BITI ZDRAVLJENI OD ODGOVORNEGA ZDRAVNIKA zatecite se k Dr. A. G ODE L AKUTNE, KRONIČNE BOLEZNI IN NJIH KOMPLIKACIJE, ZDRAVLJENJE PO FRANCOSKIH IN NEMŠKIH NAČINIH KRVNE IN KOŽNE BOLEZNI ZA SLOVENCA PRVI PREGLED BREZPLAČNO 2e- ake bolezni, bolezn' maternice, jajčnika, prostate in neredno perilo. — Specijalisti ra pljučne, srčne, živčne in retunatične bolezni ŽARKI X — DIATERMIA — ANALIZE Sprejema se od 9 do 12 in od 15 do 21 ure. GOVORI SE SLOVENSKO CALLE CANGALLO 1542 ALI SI ŽE PRIDOBIL NOVEGA NA-ROCNIKA ? Kdo proda hišo? Kupim hišo v Villa Devoto na mesečno odplačevanje. — Od 9—12 ure, U. T. 31 -1637. Krojač nica Kjer se izdeluje obleke po najnovejši modi in zmernih cenah. Rojakom se priporoča MARTIN TURK 24 de Noviembre 1915 - Bs. Aires nju (Arsa), ki jih potrebujejo za oporno tramovje v jamah. Posekana debla bodo prebi-ana že na seči in se jih do pregleda ne sme prevažati drugam. Debla, ki so šibkejša ali debelejša od predpisanih mer, ali pa ukrivljena ali skažena, lastniki lahko svobodno prodajo. Za podrobnejša pojasnila se je treba obrniti na pristojno poveljstvo gozdne milice. NAGLICA NI VSELEJ DOBRA Po neki ulici v Tržiču je s hitrimi koraki stopal 32-letni Artur Nemic, doma iz Zagraja; nosil je obložen kovčeg iz latna. Srečala sta ga dva finančna stražnika, katerima se je neznančeva naglica zdela sumljiva in sta mu zaklicala, naj se ustavi. "Nimam časa, moram doteči vlak v Ronkah", je pozvani odvrnil in po-žuril korake. "Saj lahko stopite na vlak v Tržiču!" sta mu svetovala moža postave. "So mi ljubše Ron-ke", se je še branil hiteči popotnik. "Potem pa napravite kratek oddili v naši kasarni", sta ukazala. Rad ali nerad je presenečeni možakar stopil za njima in jima pripovedoval, da ima v kovčegu 53 kosov mila, katerega je kupil od nekega neznanca v Trstu. "Tedaj kupčuje-te," sta silila vanj neprijetna straž-'1 nika. V tem se vrata z ropotom od-pi'o in vstopi vsa upehana neka ženska, ki je prišla z vso naglico naznanit. da ji je nekdo iz njenega podstrešja ukradel platnen kovčeg in 53 kosov mila. Mož urnih korakov je prebledel in ostal brez besede: on je bil, ki je izmaknil za sedanje čase dragoceno milo, in vsa naglica mu ni nič pomagala, bil je ujet. Kér njegova vest že od prej ni bila posebno čista, mu jesodišče prisodilo tri leta ječe. KONJSKE DIRKE V TRSTU Kljub neprijetnostim vojnega časa je športno življenje v vsej državi še vedno precej živahno. Na tržaškem dirkališču "Montebello" so se že nekaj nedelj zaporedoma vršile konjske dirke. Dirkališče je bilo zelo dobro obiskano. V tekmi je bilo sedem nagrad. Vse dirke so bile številno zasedene in so konji dosegli prav lepe uspehe. Konjske dirke se bodo še nadaljevale. MOTORNO KOLO GA JE UBILO Na državni cesti pri Potočah pod Kamnjami se je pripetila smrtna nesreča. V 31-letnega delavca Stanka Bunca iz Dornberga, ki se je vozil s kolesom, je treščil motociklist Carmine Palumbo in ga s tako silo sunil po tleh, da je revež obležal nezavesten v krvi in kmalu nato izdihnil. Bog se usmili njegove duše! NOV OBČINSKI KOMISAR V BOVCU Za načelnika bovškega županstva je bil kot prefekturni komisar poklican bovški rojak g. Gvido Štres, upokojeni davčni nadzornik. STRELA GA JE UBILA Na planini Kuk nad Tolminom je divljala nevihta. Preddelavec Va-mossi, doma iz starih pokrajin, si je kljub neurju še dal opravka na prostem. Med silnim gromom je udarila strela in zadela nesrečnega delavca. Obležal je na mestu mrtev. NESREČA NA ŽELEZNICI Na železniški postaji v Podmelcu v Baški dolini so premikali vlak. Zaradi nepričakovanega sunka železniškega voza je 26-letni železničar Danijel Leban zgubil ravnotežje, padel na tla in si zlomil desno nogo. Odpeljali so ga s prvim vlakom v goriško bolnišnico. i; TALLER DE CARROCERIAS "EL RAPIDO" IVAN CERKVENIK Barvanje sistema "Duco" — Tapeciranje — Prevlaka — Kabine — Karoserije — Popravljanje blatnikov ENTRE RIOS 310 QUILMES U. T. 203 - 1298 Quilines Najnovejše blago za leto 1940 SUPERLAN in C AMPER dobite v zalogi v krojačnici "PRI ZVEZDI" Ugodno priliko nudim svojim klijentom s plačevanjem na mesečne obroke. — Obiščite me in se boste sami prepričali Cene nizke. Za obilen obisk se priporoča rojakom STANISLAV MAURIČ TRELLES 2642 U. T. 59-1232 Slovenska restavracija ima vedno na razpolago svežo in dobro hrano, najboljša vina ter vedno sveže pivo. Gostje imajo na razpolago tudi lepo urejeno ZIMSKO in LETNO KEGLJIŠČE. MARIJA SANCIN JORGE NEWBERRY 3372 Trst. — Ko se je vračal domov, je na cesti po nesreči padel, 70-letni zidar Ivan Pipan. Z rešilno postajo so ga poslali v bolnišnico, kjer so mu zdravniki ugotovili, da ima poškodovana rebra in težke notranje poškodbe. Njegovo stanje je nevarno. * II. Bistrica. — Na mesto dolgoletnega načelnika prostovoljnega gasilskega društva v U. Bistrici trgovca Šaša Ličaha je bil nenadoma ime-van nov načelnik. O vzroku te spremembe nam ni ničesar znanega. Zlata poroka Starosta slovenskih gledaliških igralcev g. Danilo in njegova gospa Avgusta, ki sta dolga desetletja bila setbra slovenske gledališke umetnosti, sta 9. sept. obhajala svojo zlato poroko. Slovesnost je bila v ljubljanski frančiškanski cerkvi, in sicer na isti dan ter pri istem oltarju, kakor in kjer sta pred 50 leti bila poročena. Obrede zlate poroke je opravil provincial g. dr. Heric. PETDESETLETNICA SLOVENSKEGA ZNANSTVENIKA 14. sept. je obhajala vsa slovenska kulturna javnost 50-letnico enega najpomembnejših slovenskih znanstvenikov, profesorja slovenske filologije na ljubljanski univerzi, dr. Frana Ramovša. Okrog 130 je njegovih temeljitih razprav, člankov in ocen. V slavistiki si je pridobil mednarodno ime. Posebne zasluge pa ima s svojo "Dialektološko karto slovenskega jezika", s karto, za katero je bilo potrebnega ogromno pripravljalnega dela. Zdaj pripravlja izredno velikopotezno, mo-numentalno delo "Historično gramatiko slovenskega jezika". Odličnemu znanstveniku, neutrudljivemu delavcu za razvoj naše kulture, ob petdesetletnici iskreno čestita vsa slovenska javnost ter mu jieli, da bi še dolga leta čil in zdrav prebil sredi med svojim, za vse nas koristnim delom! P: ¡ Dr. Enrique Daniel j Dauga v 1 i Zobozdravnik $ od Asistencie Publike | C. M. Box Y. Vsak dan od 2 do 7 ure pop. | Feo. Lacroze 37C8, Chacarita Buenos Aires ste* wmasa wmmm >5«k >m: :.<«•: %am * Kavarna in pizerija Razna vina — Vsakovrstni likerji in vedno sveže pivo. Rojakom se priporoča PETER FILIPČIČ WARNES 2101 esq. Garmendia U. T. 59 - 2295 La Paternal Bs. Aires Aleksander Stoka STAVBENO TEHNIŠKO PODJETJE Se priporoča našim rojakom. ALVAREZ THOMAS 1035 U. T. 54 - 2756 Buenos Aires Srednje šole v Slove-• » • niji število dijaštva je spet močno naraslo. To se vidi že iz števila novih odddelkov, ki so jih na posameznih zavodih morali odpreti. Največji gimnazijski zavod na vsem Slovenskem je zdaj I. realna gimnazija v Ljubljani, ki šteje nič manj kakor 39 oddelkov, med tem ko jih je lansko leto bilo le 32. Na ta zavod se je letos vpisalo 1617 dijakov. V tem številu so seveda všteti oddelki in dijaki na novih rakovniških oddelkih. Nobenega dvoma ni, da bo tam morala čim prej nastati nova gimnazija. Drugi najmočnejši zavod na Slovenskem je 2. realna gimnazija v Ljubljani na Poljanah, ki ima 29 oddelkov ter 1306 dijakov. Tudi ta zavod ima letos en oddelek več. Takoj za tem zavodomo prihaja klasična gimnazija v Ljubljani, ki šteje letos na 25 oddelkih 1070 dijakov. Število dijaštva na tem zavodu pa je letos nekoliko padlo, zaradi česar ima zavod letos dva oddelka manj. Med močne zavode spada letos tudi ženska realna gimnazija v Ljubljani, ki šteje v 19 oddelkih nič manj ko 897 dijakinj. Število oddelkov na tem zavodu je letos narastlo za 4. Približno enako močni sta 3. in nova 4. realna gimnazija v Ljubljani. Tretja ima 765 dijakov v 19 oddelkih, 4. pa 722 dijakov v 19 oddelkih. Močna je tudi 2. realna gimnazija v Mariboru, ki šteje v 17 oddelkih 800 dijakov, število oddelkov je letos zraslo za 2. Za njo prihaja 1. realna gimnazija v Mariboru, kjer je na 17 oddelkih 750 dijakov. Tukaj je letos en odelek manj. Za njo prihaja klasična gimnazija v Mariboru, ki ima v 18 oddelkih 74 dijakov. Tudi tukaj je letos en oddelek manj. Celjska 1. realna gimnazija ima v 17 oddelkih 721 dijakov, 2. celjska realna gimnazija pa ima v 15 oddelkih 712 dijakov. Realna gimnazija v Soboti ima 16 oddelkih 713 dijakov. Letos sta na tej gimnaziji dva oddelka več. Za njo prihaja realna gimnazija v Kranju, ki ima v 16 oddelkih 670 dijakov, medtem ko ima realna gimnazija v Novem mestu v 13 oddelkih 502 dijaka. Število oddelkov na tem zavodu je tudi zrastlo. Realna gimnazija v Ptuju ima v 13 oddelkih 492 dijakov. Tudi tukaj je letos en oddelek več. Najmanjši državni gimnazijski zavod v Sloveniji je realna gimnazija v Kočevju, ki ima v 8 oddelkih 288 dijakov. — Vseh dijakov na državnih gimnazijah v Sloveniji je letos 12.803. število oddelkov na teh zavodih je 301.18 več kakor lani. V tem niso poštevane številke iz zasebnih zavodov. Vojaške vaje jugoslo-i Sokolstvo na Mrva- škem vanske vojske Veliki oddelki naše vojske so imeli svoje posebne vaje v neposredni okolici Beograda. Vaje so pokazale, da je naša vojska opremljena z vsem modernim orožjem in da uporablja pri svojem urjenju vse moderne metode vojskovanja. Vaje v okolici Bograda so imele še poseben pomen v tem, da se je v praksi pokazala ne samo uporabljivost modernega orožja in vojskovanja, temveč tudi ne- Hrvaški ban je pred kratkim razpustil sokolsko župo Šibenik-Zadar zaradi notranjepo.itičnih nemirov, ki so jih člani sokolskih organizacij povzročali. Oblast je takoj nato zapečatila prostore sokolskega doma v Šibeniku in popisala ves inventar. Obenem je bilo razpuščenih na področju imenovane župe še 18 sokolskih drušLev v okraju Šibenik, Knin, Preko, Benkovac in Biograd na mo-ru. POSLUŽUJTE SE PODJETIJ. KI OGLAŠUJEJO V NAŠEM LISTU! »••»•»•»•»•HtU«»«' j Dr. Nicolás Martin ODVETNIK ZA TRGOVSKE ZADEVE Posvetovanje za naročnike Slovenskega lista brezplačno. ARENALES 1361 U. T. 41-3520, Buenos Aires t .•■.»•■»-•• »..«.••m«.. Ugodna prilika PISALNE in ŠIVALNE STROJE, RADIO APARATE, KUHINJA in PEČI na petrolej ski piln DVOKOLESA, DRAGULJE, KALEFONE, PORCELANASTO in ALUMINJSKO POSODO i. t. d. dobite lahko po isti ceni kakor v trgovini na mesečne obroke. Obrnite se pismeno na: ■Si' "AGENTU RA", SARMIENTO 299, ofic. 358, Bs. As. — ali pa po telefonu na 31 - Retiro - 1637, od 9—12 h. General M. Nedič, jugoslovanski vojni minister verjetna vztrajnost in odpornost jugoslovanskega vojaka. Pri vajah je bil ves čas navzoč vojni minister general Milan Nedič. Navzočih pa je bilo več sto aktivnih in rezervnih častnikov. Vaje so trajale šest ur in so sodelujoče čete dvakrat ponovile svoje vaje. O tem dogodku so beo-I grajski časopisi napisali dolge član-! ke, v katerih podrobno popisujejo ' potek vaj in vse faze borbe kakor tudi vse vrste modernega orožja, s katerim je naša vojska nastopala. Premog in jugoslovanska industrija Jugoslovanska industrija se boji, da bi ne dobila pravočasno zadostne i količine premoga, nakar bi bila ; ogrožena industrijska proizvodnja, ¡ posebno pa sladkorna industrija. Posebna konferenca, ki je bila o tem vprašanju v Beogradu, je ugotovila, da se je proizvodnja premoga v naši državi povečala letos za več kot 600.000 ton, od česar odpa-! de samo na trboveljske rudnike o-| krog 400.000 ton boljšega premoga. Podatki dokazujejo, da se je proizvodnja visoko dvignila, čeprav se je i tudi izvoz našega premoga nekoliko | dvignil, vendar pa razlika ni takšna, | da bi bili ogroženi interesi indu-¡ strije. Pač pa je slab pojav, da se je j prebivalstvo začelo bati pomanjka-, nja kuriva in sedaj kupuje mnogo večje količine, kakor pa jih je kupovalo prejšnja leta. Po drugi stra-! ni pa zmanjkuje tudi vagonov za ! prevoz premoga. Tako je rabila oni , ; dan TrboveljsKa družba 200 vago-| nov, dobila pa jih je le 14. Končno so zastopniki vseh industrijskih j podjetij zaprosili vlado, naj izda potrebne ukrepe za preskrbo s premogom sezonske industrije, obenem pa naj ustanovi poseben svet, ki bo i skrbel za preskrbo s premogom v vseh primerih. PROTI ŠPEKULACIJI Z ŽIVILI Tri mesece prisilnega bivanja v nekem malem kraju je prisodila policija v Zemunu bogatemu industrijalcu za predelovanje mesa in mesarju Stevanu ŠvaKcu. Ljudje so bili prijavili, da v prodajalnah tega mesarja ne dobe masti, čeprav so bili njegovi stalni odjemalci. Policija je takoj naredila preiskavo in našla v skladiščih 50.000 kilogramov masti, za katero pa je Švarc trdil, da jo mora imeti pripravljeno za izvoz in za dobave državi. Policija pa je mast zaplenila in Švarea obsodila na tri mesece prisilnega bivanja v Južnem Brodu. Sodišče mora to kazen še potrditi, če bo sodišče izreklo svojo kazen in policijsko kazen potrdilo, bo moral Švarc odsedeti oboje. Pač pa sodišče ni odobrilo zaplembe masti iz razloga, da se ne bi tako velika količina pokvarila, dokler bi tekel sodni proces. TOBAČNA INDUSTRIJA V JUGOSLAVIJI NAPREDUJE Uprava državnih monopolov je letos in lani razširila že več tobačnih tovarn in jih oskrbela z novimi modernimi stroji za predelovanje tobaka. Sedaj pij, je odobrila potrebne kredite za gradnjo nove velike strugarne pri tobačni tovarni v Travniku v Bosni. Nova strugama bo tako velika, da bo lahko izdelovala lesne dele ,za vse tobačne tovarne v državi. Okrog 150 delavcev bo spet dobilo delo. NOTRANJE POSOJILO ZA JAVNA DELA Pripravljena je uredba o šestmili-jardnem notranjem posojilu, ki se bo porabilo za javna dela, predvsem za melioracijska dela. Od tega šest-mili.jardnega posojila se bo letno porabilo po 2 milijardi. Z deli se bo pričelo že letos v oktobru. Načrti so na splošno že izdelani. Kolikor se tiče gradbenih del za Slovenijo, se bodo dela še določila, v sporazum^ z banovino in bivšim ministrom za gradbe dr. Krekom. Krojačnica 'Gorica' Franc Leban WARNES 2191 Nasproti postaje Bs. Aires La Paternal Gibraltar «..»..t., o., t Kroj acmca Izdelujem obleke po najnovejši modi. — Cene zmerne. Rojakom se priporoča Peter Capuder AYACUCHO 975, U. T. 41-9718 Buenos Aires Slov. Babica FILOMENA. BENEŠ BILKOVA */l) lOfplomirana na Univerzi1 v Prá|£iv ill v Buenos Alfčsii Ordinira <>d 9 zjutr. do 9 zvečer LIMA 1217 — BUENOS AIRES U. T. 23 - Buen Orden 3389 Veliki zavod "RAMOS MEHA" Vene reas ANALIZE urinn brezplačno. Analize krvi. Popolno moderno zdravljenje. SIFILIS v vseh obliltah. Popolno zdravljenje na podln«i krvno analize (9141 KOŽA: Krončni izpahi, mozoljčki. Izpadanje las. TJltrayiolet'ni žarki. ZLATO ŽILO: zdravimo brez brez operacije in bolečin. SPOLNA SIBK08T: Hitra regeneracija po prof. Oicarelliju. ŽIVČNE BOLEZNI: Novrastenija, izguba spomina in Šibkost. HEVMATIZEM: kila, nadua, gota. Šibkost srca, zdravimo po modernem nemškem uačin». PLJTJOA: KnSeij, Šibka pljuča. ČREVA; colitis, razširjenje, kronična zapeka. ORLO, NOS, TJ8ESA. vnetje, polipi: brez operacijo in bolečin. POPOLNO OZDRAVLJENJE $ 30.— PLAČEVANJE PO $ 5.— NA TEDEN Naá zavod 8 svojimi aiodemlml napravami ln z Izvrstnimi SPECIJALISTI le edini te vrste v Argentini. — Lečenj zajamčeno. — Ugodno tednnsk-» »a mo-plačevanje. OD t)—12 OB NEDELJAH OD 8—12 U i v a d a v i a 3 07 0 PLAZA ONCE O Gibraltaru so že mnogo pisali, kei1 pa se' sedaj večkrat o njditi' razpravlja z ozirom na sedanjo vojno, podajamo še1 nekaj zgodovine o tej skalnati trdnjavi. Trdnjava Gibraltar, ki leži na spodnji konici španskega polotoka kot stražar morskega prehoda isie-ga imena, ki deli evropsko od afriške celine, je angleška last že polnih 236 let. Kot takšna je postala ena nhjvaf'néjsih trdnjav, s katerimi si je Anglija sčasoma zavarovala svojo pot skozi Sredozemsko morje v Indijo. Gibraltar je zasedi,i 1. 1704., Malto 1. 1800., Aden 1. J 838., Perim 1. 1857., Sueški prekop 1. 1869., otok Ciper pa 1878. - Gibraltar je padel pod angleško oblast v zvezi s takoimenovano "ha-sledstveno vojno" v Španiji, v katero se je vmešala tudi Anglija z namenom, da prepreči, da bi Francija in Španija prišli pod vlado iste francoske kraljevske družine Bourbo-nov. Ta vojna se je začela 1. 1701. in še le v tretjem letu vojne je Anglija dosegla, da so se na jugu izkrcale zavezniške angleško-avstrijskb-nizozeinske čete, da bi pritisnile'od juga navzgor. Sprva so mislili na' luko Cadiz, toda angleški admiral Rooke se je rajši odločil za Gibraltar. Izkrcal se je z armado 20.000 mož s sodelovanjem brouovja, ki je razpolagalo s 3400 topovi. Dne 2. avgusta 1704 so se zavezniki izkrcali v zalivu Algeciras, naslednjega dne je bil napad na Gibraltar, ki se je držal saíno en dan in je padel admiralu Rooke v roke že dne 4. avgusta. Vojna je trajala še 10 let, a Angleži so ostali v Gibraltarju. Mirovna konferenca v Utrechtu je 1. 1714. Gibraltar tudi prisodila Angliji kot stalno posest. L. 1721. je angleški kralj Jurij I. hotel vrniti Španiji Gibraltar pOd pogojem, da mu za to odstopijo a-meriški polotok Florido, toda angleški parlament je kraljev predlog zavrnil. L. 1727. je izbruhnila vojna med Anglijo in Francijo, ki je bila zaveznica Španije. Francozi in Španci so začeli oblegati 'trdnjavo Gibraltar, ki jo je branilo samo t>-krog 5000 angleških vojakov. Takrat Španci niso uspeli. Toda ko je bila nekoliko pozneje Anglija obremenjena s težavami v svojih severnoameriških kolonijah, ki so zastre-mele po neodvisnosti, ki so jo tudi dosegle z ustanovitvijo Zedinjenih držav severne Amerike, so Španci ponovno napadli Gibraltar in ga oblegali 4 polna leta. Angleži so se branili s 5400 vojaki, med tem ko je znašala napadalna španska armada 15.000 mož. Napadalci, ki jih .je vodil vojveoda Crillon ,so izumili posebne "plavajoče baterije", s katerimi so poskušali priti tej trdnjavi do živega. V septembru 1782 so te plavajoče baterije, po številu deset, po veličini od 600 do 1400 ton, in oborožene skupno s 438 topovi ter 5200 topničarji, napadle Gibraltar. Toda Angleži so iznašli zažigalne bombe, s katerimi so takoj povzročili požare na tel. baterijah. Napad je bil odbit, napadalci so izgubili ba terije in 1500 mož, branilci pa so imeli 16 mrtvih in 68 ranjenih. Naslednjega leta 1783 je bila ta vojna zaključena in so Angleži ohranili Gibraltar, ki jepotem vžival stoletja miru. Tudi v svetovni vojni od 1.. 1914. do 1918. Gibraltar ni bil vzenmirjevan Anglija je to dolgo mirno razdobje uporabila, da je gibraltai^ko trdnjavo postopno utrdila po modernih vidikih. Velik del obrambnih baterij se nahaja v votlinah, ki so izklesane v živo skalo visokega 4 in pol km dolgega skalnatega hriba, ki ga Angleži na kratko imenujejo "The Rock" (skala) in ki dosega višino 425 m. Skalnati hrib pada na $ F O T O G R A F I J A f Í "LA MODERNA" I severni strani z navpično steno proti ozkemu pasu zemlje, ki gibraltar-ski polotočič veže s špansko celino. Tudi vzhodna stran pada skoraj navpično v Sredozemsko morje. Silno strma je tudi južna stran, imenovana "Europa Poin" (Evropska točka). Lo zahodna stran pada postopno proti morju, kjer se razširijo v večjo ploskev, kjer leži staro mesto Gibraltar .nad njim po bregovih pa novi del mesta. Ob st»v?m mestu je pristanišče, ki ga brani;j trije veliki lomilci valov. Ožina, ki veže gibraltarski polotok s špansko celino, je široka komaj 800 m. Zapita je proti španski stkani z železno ograjo, k; predstavlja "mejo" med Gibraltarjem in Španijo. Castran ograje je še 600 m širok "nevtralni pas". Vsa suhozemska ožin-t je pod topovskimi žreii skalnate trdnjave, tako, da je napad s te strani nemogoč. Ograjo vsako noč slovesno zaprejo, ključe pa redno vsa kvečer prinesejo v spalnico guvernerja Gibraltarja. Kako široko je morje pri Gibraltarju? O tej vodni cesti vladajo napačni pojmi. Na najožjem mestu znaša razdalja od Gibraltarja do afriške obale 14 mu. Dolga pa je ta ■ožina vsega dobrih 60 km. Morje jena tem prostoru globoko 300 m. Skozi ta "sredozemska vrata" teč; jo dva morska toka. Eden teče v morski globini in sicer iz Sredozemlja ven na Atlantik, drugi pa teje po površini v nasprotni smeri. Strokovnjaki si zaman ubijajo glave, da bi to prikazen obrazložili. Mimo Gibraltarja je v mirnih časih letno plulo od 6000 do 7000 trgovinskih ladi.j v obeh smereh. Prevažale so za 25 milijonov ton tovora. S tem je povedano, kaj pomeni Gibraltar 111 K a.:} pomeni tisti, ki ga nadzoruje. Ves ta promet je sedaj utihnil, Kako dolgo... ? In v kakšnih novih okoliščinah se bo spet pričel.. y 1 $ VELIK POPUST PRI ¿ FOTOGRAFIRANJU Ne pozabite 'i FOTO "LA MODERNA* * £ S. SASLA'VSKY 1 | V Av. SAN MARTIN 2579 S S Telefon: 59-0522 - Bs. Aires Oran - največje francosko bojno pristanišče v Alžiru Francozi so v severnoafriški pokrajini, v Alžiiu, izgradili pristanišče in mesto Oran, da je postalo močna pomorska trdnjava. Zaporno ozemlje Orana .je zadaj za širnim sredozemskim zalivom, ki na zahodu meji na Rt F-Jcone, na vzhodu na na Rt Aisuille. Na zahodnem delu tega zaliva se začenja ob vznožju strmega Džebtl Muidžadža staro mesto Oran in zadaj se stopničasto vrstijo moderni, nvropski deli mesta. Pravo pristanišče je ločeno od odprtega morja z po več kilometrov dolgimi pomoli. Moderna zidana o-bala sega daleč v razsežiio luko i'i jo deli na itevilne bazene. Kakor ni potegnil s Srtaloih, so razni deli pri-j stanišča drug zraven drugega. Ti [ omejujejo I a/cm Gueydou, Vieu-Porte, Aucoars, Maroc in Point-Ca-m\ Velikostne razmere pristanišča so tako preračunane, da more Oran sprejeti vase vecino vse francosko sredozemsko brodovje. Zahodno od pristanišča je na obronkih Pic d'A> boura vzidana močna trdnjava Gre-goire in na vzhodu stojijo v neposredni bližini luke baterije trdnjav? Ravin-Blaiiiia. Oran je drugo največje mesto Al-žira. Pri nedavnem ljudskem štet ¡liso našteli 1.70.000 prebivalcev, od teh je 130 000 Evropejcev, med nji-; mi spet je 95.000 Francozov, 25.000 Špancev in lO.OuO drugih priseljen j cev. Oran je v svojih novejših mest-¡ ni h predelih povsem ju2noevFop.sk» | Gpspodarsk.» je (> an pomehiben z"' radi izvoza žita, vina, zelenjave, živine in volne. Tu je nastalo zbirališče; za vse alžirsko, zaledje. Več železniških pri »; v notranjost dežele omogočajo hitri m obsežni dovoz pridelkov i>; pod-želja. Z evropskimi državami je ¡>¡1 Oran v zvezi K več. pafoplo^nimi progami. Ua" naj postanejo dobri in pošte-ni ljudje. Predno sem odpotoval v . iamo-s,an, sem obiskal v grobnici svojo ,tu"'vo 1 ji vi jó in grofa. Hiteč sem vzel slovo, dolgo seni °»jemal Livijino krsto in pritiskal 8v°j objokani obraz na mrzlo kovi- no. Klical sem jo z naj nežnejšimi be- sedami, — toda, oh, ona me ni mogla več slišati. Nahajala se je že v nebesih, — postala je božji angel, — angel, kakor je prav za prav že bila na zemlji, — nedolžni, modrolasasti angel, dober in mil otrok. — Veličanstvo, končal sem s,vojo povest! Sedaj bo dobro, da bom zopet pazil na pot, ker se sedaj nahajava v najbolj divjem predelu tega gorovja. Trapist se obrne in prime s svojimi močnimi rokami za uzde. Carica si pokrije z rokami obraz, ker jo je povest tega meniha globoko pretresla in ganila. 164. POGLAVJE Nad tatarskim prepadom Gozd je postajal vedno bolj divji in gostejši. Okolica je bila vedno bolj romantična in carica jo je zanimanjem opazovala. Kočija je ropotala po neravni cesti, tako da se je carica Katarina morala z obema rokama držati za sedež. Konji so rezgetali, komaj so vlekli kočijo preko kamenja, ki je ležalo na cesti. Istočasno so oblaki zakrili nebo. Mesec ,je izginil za temnimi oblaki. Nikjer ni bilo videti kake zvezde. Vihar je začel divjati in je stresal vrhove velikih dreves, ptice ropa rice so se preplašile in se poskrile v svojih gnezdih, kamor so kriče odletele. — Kaj pomeni to? — vpraša carica. Ko sva odpotovala iz rtSnostana, je bilo zelo lepo vreme; Ko ste pripor pdjmil i.o jsvoji preteklosti, brat Ignotus, sem vas poslušala s taKim zanimanjem, da sem na vse pozabila. Sedaj pa se bojim, da naju je za-1 ,jela nevihta 1 — Nevihta je že tu, _ odvrne brat Ignotus — in jaz vam Veličanstvo ne morem prikrivati da je nevihta v tem gorovju res strahovita! Če prihaja nevihta od morja, kar se često dogaja in če ta nevihta ru-je iz zemlje drevesa, ki lahko zadenejo našo kočijo--- Brat Ignotus ni končal. Carica si je tudi sama lahko predstavljala, kaj se bo zgodilo, če bo padlo kako debelo drevo na njeno malo kočijo. — Toda to še ni najhujše, — nadaljuje mladi trapist, — želite morda, da vam naštejem vse nevarnosti, ki nam lahko pretijo? — Brat ignotus, povej mi čisto mirno vse, — odvrne carica Katarina, — jaz nisem žena, ki trepeče, ko sliši o smrti. Jaz se ne bojim! — Vem, Veličanstvo, — odvrne menih. Vsakdo v Rusiji ve, da je naša carica hrabra in odločna, kakor redko kateri moški! Toda ti boš vseeno trepetala, velika carica, ko boš slišala vihar v celem njegovem elementu. On lahko pograbi celo našo kočijo, jo zavihti in jo pahne v globino, v prepad, ki zija na levi in desni okoli naju! Carica se močneje zavije v svoj plašč. Kri se ji je strdila v žilah, ko je slišala njegove besede. Nenadoma ji .je postalo zelo hladno. — Oh, če bi to bilo vse! nadaljuje menih Ignotus. - Toda nevihta nah lahko privede celo vojsko predrznih sovražnikov! — Vojsko sovražnikov? — se začudi carica. Da, volkove, carica! Druge živali se med nevihto skrivajo v svojih brlogih, toda volkovi pa prihajajo ravno takrat iz svojih skrivališč, ker pričakujejo plen. Glej, velika carica! — vzklikne menih. Ne prestraši se, — sovražnik je že tu! Poglej tja, — za onim deblom gori dvoje očes----menih pokaže z roko, kjer je v mraku svetilo dvoje očes neke živali, krvavo in pošastno. — To je vohun, to je volk, ki so ga poslali volkovi naprej, da pregleda, če je v bližini kak človek. Prepričati se hočejo, če se nahaja v bližini kak človek, ki se je drznil v takem vremenu priti v gorovje. Katarina se sklone. Hotela je pograbiti svojo puško in streljati na volka, toda trapist jo je hitro opozoril, naj tega ne stori. — To bi naju pogubilo, — reče 011. En sam volk nama ni nevaren — zdi se, da je ta sam. Toda sedaj pa naprej, — najina pot bo brez ovire, čez eno uro bova dospeia do krčme. On požene svoje konje. Zdajci pa slišita neko tulenje in strašen ropot. Ropot je postajal od trenutka do trenutka močnejši. Zdelo se je, da se majejo velika debla in se dotikajo s svojimi orjaškimi vrhovi zemlje. Vse je pokalo, — se lomilo in trgalo. Vihar je dvignil listje in ovil z njim kočijo. — Vihar! — reče menih Ignotus, glas pa mu je zvenel skoro svečano. — Hitro! — Poženi konje, — u-dari jih! Najina rešitev je edino njihova brzina, — glej, da čimprej prideva iz te strašne okolice! , Brat Ignotus ošine svoje konje z dolgim bičfelii. Konji so bii »preže-ni po ruskem običaju, — ena žival je bila spredaj, za njo pa ostali dve* Plemenite živali so drvele kakor strela, Toda zdelo se je, da se je tudi konjev lotil brezupen strah. Bili so nemirni in so metali gla- ve nazaj, lz njihovih oči sta odsevala strah in groza, udarjali so z repom okrog sebe in hitro dihali. Toda brat Ignotus je držal uzde v močni desnici, tako da se konjem ni moglo tako lahko kaj zgoditi. Nenadoma pretrese ozračje zamolkli pok. Katarina zakriči — — — Precej veliki hrast je padel s koreninami vred tik kočije. — Velika carica, sedaj bova prišla na najnevarnejše mesto najine poti, — reče brat Ignotus. Ali vidiš oni leseni mostič? On spaja dve pečini, izmed katerih zija silen prepad! Noben kmet se ne upa peljati s svojim vozom preko tega mosta. Ta prepad je strahovito globok, imenuje pa se tatarski prepad. Toda s tem bova skrajšala najino pot in bova vsaj za pol ure prej dospela na cilj. Zato sem sklenil, da se bova peljala preko njega. Carica, ali soglašaš? — Da, — odvrne Katarina. — Le hitro preko tatarskega prepada. — Pol ure je zelo mnogo, če hočeva pridobiti na času! — Naprej! — zakliče menih Ignotus in zavihti svoj dolgi bič nad glavami svojih konjev. Kočija se je hitro približevala lesenemu mostu, ki je peljal preko strašnega, globokega prepada. Most je bil zgrajen iz lesenih debel, na eni strani mosta se je nahajala tudi slaba ograja. Ta most so zgradili sami trapisti, ker se je že večkrat zgodilo, da je kak tujec padel vseld nepoznanja poti ponoči v prepad, kjer je umrl žalostne smrti. Na obeh straneh so štrlele v zrak ogromne, [tečine. Kočija %q. je vedno bolj približevala mostu. Najpomembnejša žena Evrope, vladarica Rusije, se je približevala nevarnemu mestu. S L O 1 Eil S 11 LIST List izdajata: ''SLOVENSKI DOM" in KONSORCIJ O oslu, Toncu in novi računici (Nadaljevanje in konec) Po zraku se tiho spreletavajo metulji, tu, tam, pribrunda mimo ¿mrl j, nekje šume divje čebele, okrog govedi brenče brenclji, Tone pa občuti vse le kakor daljno, čudovito pesem, ki ga boža in boža, dokler ne omahne v travo. Računica obleži kraj njega, 011 pa hodi v sanjah že bogve kje. Kadar ga poboža veter, se nasmehne v snu. Sivec ga gleda, malo zariga, se malo prestopi in pride bliže. Previdno ovoha na tleh ležečo knjigo, iztegne jezik in začne ližati in lizati. Uboga računica se zvije, listi se upirajo in štr-le osliču iz gobca kakor bi hoteli pobegniti, štirinožec pa stiska in računice je zmeraj manj. Od nekod prifrči ptička, božja pastirička, se de na trato in trese repek: "Ci ci, kaj se pa tukaj godi?" Osel jo gleda in striže z ušesi: "Kaj to spet tebe skrbi!" In zadnje noge še privzdigne, poskoči in Toncu junaško zariga prav na uho. "Oho", se vzdrami pa stir. "Sem malo zaspal. Kako je vroče!" Otira si znoj in pomane oči. Kje je računica? Jo j in prejoj, le majhen vogal je še oslu iz gobca molil! Tone .jokaje plane na osla, toda vsa urnost ne pomaga nič: v roki mu ostane komaj vogalček še pravkar tako lepe računice. "Ali pojdeš zdaj ti mesto mene v šolo? Okod naj ti vtepem naštevan-ko v glavo ?!" Vprašanje je za oslička pretežav-no in se niti noče truditi z odgovorom, ampak samo malo ošvrkne z repom na desno in levo, pa jo ucvre lepo v senco. "Kaj bo, kaj bo?" ugiblje Tone, vzame torbo izpod skale in skrije ostanek računice vanjo. Ko proti poldnevu žene živino domov, se mu zdi, da se pot kar sama od sebe krajša, ko pa se celo napoti v šolo, se mu od same groze in skrbi kar bliska pred očmi. Mladinski kotiček Kaj bo le, kaj bo? "Ali znaš naštevanko, Tone?" vriščč otroci, 011 pa sedi v klopi kakor pribit in čaka, kdaj se zablis-nejo v razred učiteljeva očala. Zdaj. S hodnika se oglase koraki. Čebelji šum po razredu utihne, že vstopi gospod učitelj. O, ne gospod učitelj, ampak sam gospod šolski nadzornik in šele v spoštljivi razdalji za njim učitelj. Toncu se zdi, da bo moral mreti in glava mu kakor utež mahne na prsi." "Zdaj ni več rešitve", zadrhti po vseni životu, ko zasliši učiteljev glas: "No Tone, si napisal kazen? — Pokaži!" Roka brska po torbi, se dotakne skrbno zganjenega papirja, v prstih pa ni toliko moči, da bi ga prijeli. "No, Tone, ali žgance mešaš?" Hej, kako so lica rdeča in kako polzi po čelu znoj! Kakor bi nosil težko klado, se pastir počasi pomika proti odru. "Le pokaži, le... Deček iztegne roko in odreveni, ko začne gospod učitelj razgrinjati njegovo mojstrovino. Oba gospoda ostrmita. V razredu je tiho kakor v grobu. Gospod učitelj čita: "100 X moram v šoli biti....." Gospod nadzornik prasne v smeh,' gospod učitelj pa kakor tiger: "Kaj, Tone, paglavec, ali se tako zahvaljuješ za dobroto?! Kje imaš računico? Pokaži jo!" Pastir kakor pod težkim križem leze v klop in spet brska po torbi. Končno se vrne z ostankom računice v roki k učitelju, ki od samega presenečenja ne more spravti nobenega glasu od sebe. "Tako majhno računico imaš?" Se zavzame tudi gospod nadzornik. "Včeraj je dobil novo", si opomore učitelj. "Pa... mi... jo... je... " "Kaj jo je? Kdo?" si gospod nadzornik pogladi osivele brke. "Mi jo je... na paši... naš osel pojedel!" zatuli Tone in si z roka- — Vozi počasi preko njega, brat Ignotus, — reče ona. — Pazi, da ne omaješ mosta! — Nasprotno, Veličanstvo, — ji odvrne menih, — moramo ga čim hitrejše prevoziti! Vsled velikega deževja je most že napol strohnel in če bi vozil počasi, bi bilo mogoče, da bi se vsled teže podrl. Samo kratek trenutek bo trajalo in že bova na drugi strani. Tako, sedaj sva tu. Carica, zapri oči, ne gledaj ne- na levo, ne na desno, ker bi lahko padla v nezavest, ko bi zagledala to silno globočino, — nikoli še nisi videla strašnejšega prepada! Katarina ga uboga. Ona se nasloni na blazine, zapre oči, — sedaj je mogla le še slišati. Sedaj —---konjska kopita udarijo na lesena tla, — sedaj se nahaja kočija nad prepadom — sedaj ---- Vsemogočni Bog, — strel — strahovit krik! Ha, kaj je to? Katarina skoči in se vzravna. Videla je prizor, ki je bil tako strašen, da skoro ni mogel biti resničen, — mislila je, da sanja strašne sanje--- Brat Ignotus je ležal na svojem sedežu, konji pa so divje drveli na majavemu mostu. Kočija se je nahajala tik prepada, tako da so kolesa enostavno visela v zraku. Na prsih brata lgnotusa se je nahajala velika rana, iz katere je curkoma tekla rdeča kri. _ Carica, — zastoka menih, — ranjen sem, — streljali so, — ne razumem'--ne razumem-- __Sedaj boš razumel! — zakriči v tem trenutku nekdo v njuni neposredni bližini. Neka temna oseba skoči z lesenega mosta na kočijo in plane na nie-nika, ki je bil v zadnjih zdihljajih. _ Ha, lopov, mislil si, da si boš vom briše solze, po razredu pa zaori tak vriše smeha in hihitanja, da se tresejo šipe v oknih. Tudi oba šolska gospoda se smejeta in nazadnje prevzame dobra volja še Tonca, ki začne upati, da morda le ne bo tako hudo kakor je pričakoval. "Kako še to", povzame slednjič nadzornik, "da osel tudi tebe ni po-hrustal?" Tone ga zaupljivo pogleda: "Ker se je bal... " "Česa?' "Da bi bila potlej kar dva skupaj" , nedolžno odvrne pastir. Pa so se zopet vsi zasmejali jn je gospod učitelj pozabil na kazen, gospod nadzornik pa na izpraševanje, a za Tonca je ostal to edini šolski dan, ki se ga še danes spominja z veseljem. Stane Rožič: Aničina juha Ne vem, ali jezite tudi vi tako svojo mamo pri vsakem krožniku juhe, kakor jo je jezila mala Anica. Vselej kadar je stala na mizi topla juha, se je morala mama domisliti 1 kake pravljice. Prav za prav je mislila na to pravljico že takrat, ko je juho kuhala. In tako se je včasih zgodilo, da jo je pozabila osoliti ali pa jo je osolila dvakrat, lemu se ne smemo čuditi, zakaj kdor misli na pravljico, ne more misliti na juho. Mama si je izmislila že veliko pravljic, ker ni smela Anici nobene dvakrat povedati. Ampak to pot, ko je kuhala grahovo juho je bila že vsa obupana. "Kaj bom danes pripovedovala Anici, ko mi noče nič na misel priti ? Vse pravljice sem ji že povedala, nove se ne domislim, pa če bi še tako napenjala možgane! 1 Toda medtem, ko je grah vrel, se je vendar nečesa domislila. "Torej veš kaj?" je rekla mama Anici. "Danes ti povem zadnjo, či- sto novo pravljico. Nobene druge več ne vem in se nikoli ne bom več spomnila na kako drugo. Poslušaj, Anica, in jej! Ta pravljica se bo imenovala "O juhi". "O juhi, ma ma?" je vprašala razočarana Anica. "To ne bo posebno lepa pravljica." "Ne vem še, kakšna bo. Torej poslušaj." Anica je odprla usta, pogoltnila žlico juhe, nato drugo, potem tretjo in tako dalje, medtem pa je mama pripovedovala: "Neko? je bila deklica, ki je mučila svojo mamo. Pravim, da jo je mučila zato, ker jo je venomer jezila. In najbolj jo je jezila pri jedi in še bolj pri juhi. In to vsako mamo muči, kakor veš. Vselej, kadar je prišla juha na mizo, se je deklica cmerila. Nekoč je rekla: "Ta juha je prevroča, peče me." in drugič spet: "Ne maram je. Mrzla je, kar v jezik me zebe." Včasih ii je bila juhü preslana, včasih jo je hotela prisoliti in je raztresala sol po mizi. To se ve, da je škodovala sama sebi tista deklica, ker je mama morala pogosto kupovati sol, zato pa ni mogla kupovati Anici sadja. Za vse je imela premalo denarja. Skratka. — deklica jo je tako jezila, da tega še juha ni mogla več gledati. Juho je jezilo, če je deklica samo z žlico brazdala po nje.: in so jo morali potem zliti v pomije, namesto, da bi šla v želodček ter redila deklico, da bi imela rdeča liče-ca. Zato se je juha zarekla, da bo sa ma kaznovala deklico. Poslušaj kako je to storila. Kakor hitro jo je mama nalila 11a krožnik, se je razdi-šala po vsem stanovanju. "Pojdi jest, pojdi jesl!" je klicala mama deklico. Toda deklica se je obotavljala in ni prišla. Juha naj le počaka. Ampak ta ni čakala. Brž ko je bila na krožniku, je začela hitro izlilapevati. Vsa se je izpremenila v paro in na krožniku so ostali samo rezanci. "Kje je juha, mama? ' je vprašala deklica. "Najbrž jo je kdo pojedel, me.i tem ko nisi hotela priti," je odgovorila mama "Drugič pridi prej jest." Ker pa se deklica tudi v drugič ni podvizala, je juha spet izhlapeva-I-i. Samo lep vonj je ostal po njej. "Mama, kaj je to?" se je hudo-vala deklica. "Kdo nn je pojedel juho? Zakaj me ne počaka?" "Sama moraš paziti nanjo!" je odgovorila mama. "Podvizati se moraš in jesti, dokler je topla. Prihodnjič ti jo bom dala in pazi sama nanjo." Od tistega dneva je deklica pazila 11a svojo juho. če je bila prevroča. jo je lepo zajela z žlico in pihala nanjo. Kajpak to je biio juhi všeč in je rada ostala na krožniku. In v ookaz, da je zadovoljna, je dišala juha tako lepo, da so se deklici kar sline cedile. Tako sta postali juha in deklica dobri prijateljici. Kadar je prišla juha na mizo, ni bilo mami treba več pripovedovati pravljice, zakaj neki deklici je šlo vse v slast. Saj tudi mami ni bilo treba med kuho misliti na pravljico. Deklici je juha dišala, ličeca so ji kar rdela, in vse dobre juhe so bile vesele. "Juha in jaz sva že prijateljici"r je rekla deklica. In tako je bila "Pravljica o juhi'r res zadnja pravljica, ki jo je mama pripovedovala Anici pn kosilu.... ZA DOBRO VOLJO Učenka (z "zavitkom" regrata) ^ "Gospodična, tole vam pošilja mamica za veliko noč. Je iz domačega vrta." Učiteljica-. "Reci mamici, da se ji lepo zahvalim. Pa ga ne boste pogrešali ?'' Učenka: "O ne, saj mi ga že dolgo več ne jemo." Učiteljica: "Zakaj pa ne?" Učenka: "Ker ni več dober, gre že ves v cvet." zopet pridobil moč in čast, hotel si me oropati mojega mesta. Če te je carica Katarina zopet pripeljala v svet iz tvojega pustega samostana, bom te jaz pahnil tja, kamor spadaš, — v smrt, — v po-zabljenje! Pojdi v pekel, prokleti Potemkin! Ko je tako govoril, pograbi ubijalec trapista, ga dvigne z voza, ga odnese 11a. most in odhiti z njim proti ograji. Hotel ga je pahniti v prepad. — Stoj — stoj! — zakriči Katarina. Kdo si ubijalec? Ha, podlež ima krinko na obrazu, —■ to je lopovščina in zločin obenem ! Nazaj ukazujem ti! — Kje je moja puška? — Ha, evo je! Prepozno — brat Ignotus--- Strašen krik pretrese ozračje. Ubijalec je vrgel nesrečnega trapista preko ograje v globoki prepad, ki je pod njim zijal. — Ubijalec! — zakriči carica Katarina in prime za svojo puško. — Ubijalec! — Zaslužena kazen te bo zadela! — Če tudi sem samo žena, sem vendar ruska carica — v moji roki se nahaja največja moč v državi ! Jaz te bom sodila, lopov, — umri! V tem trenutku pa se spomni carica, da bi ponovni strel lahko privabil cele črede lačnih volkov. Medtem ko je oklevala, če bi streljala ali ne, skoči pred njo neznani ubijalec, zgrabi z obema rokama caričino puško in ji jo vzame. Trenutek pozneje skoči na prostor, kjer je še pred nekaj minutami sedel menih Ignotus. Ubijalec pograbi uzde in požene konje. Konji zdirjajo, ker jih je novi ko-čijaž divje tepel, tako, da je kočija kmalu zopet prišla na trdna tla. Onemogla se je carica zgrudila na> svoj sedež. Sedaj je čutila, da je brez moči, da je samo slaba žena ,ki se ne more upreti temu človeku. Trepetala je pred tem ubijalcem, ki je tako brutalno in hladnokrvno izvršil strahovit umor pred njenimi očmi. Oh, v tem trenutku je hotela za-kričati od jeze, ker je Bog ni ustvaril kot moža, temveč kot ženo. Njene roke so popolnoma otrpnile. Ni se mogla niti skloniti, da bi dvignila puško, ki je padla na tla kočije. Niti ganiti se ni mogla, mirno je sedela in gledala, kam jo pelje neznani razbojnik. Ta pa ni ničesar delal, mirno je sedel na svojem koeijaškem sedežu in divje udrihal po konjih. Kar pa je bilo carici Katarini najhujše, je bilo čustvo, ki ji je pravilo, da ona pozna, tega človeka od nekod, — da je že nekje srečala tega okrutnega zločinca, ki je tako hladnokrvno ubil človeka. Zdelo se ji je, da pozna njegov glas. Trudila se je sicer, da bi se spomnila, kje ga je že slišala, toda nikakor se ni mogla spomniti. Ko je opazovala njegovo postavo, se .ii je zdelo, da ji je dobro znana. Nenadoma se neznanec obrne. Pustil je konje, ki so začeli počasneje stopati. O11 jo pogleda in reče: — Velika carica, — sedaj si moja in jaz vem, da mi boš odpustila, ker sem tako svojevoljno spremenil tvojo usodo. Toda ravno tebi ugaja odločnost in brezobzirnost in na mojemu mestu najbrž tudi ti ne bi drugače postopala. Tvoj lepi Adonis leži sedaj mrtev v tem tatarskem prepadu. Nikoli več ne bo mogel razprostreti svojih rok in te objeti, carica Katarina! Nikoli več ne bo mogel pritisniti poljuba na tvoja usta! , Da, da, velika carica, — ničesar drugega ti ne bo preostalo, kakor da se zadovoljiš z drugim moškim. To pa samo z onim, ki si mu nekoč že poklonila svoje srce, toda kateremu je tvojo ljubezen ta prokleti Aleksander Potemkin zopet ukradel! ««ili Ali še vedno ne veš, kdo sem? — Ne? — Res ne? — Dobro, — potem ti moram pokazati svoj obraz! Ubijalec odstrani zv naglo kretnjo roke svojo črno masko, ki mu je pokrivala obraz. Ko ga je zagledala in spoznala, je carica Katarina od strahu in jeze na ves glas zakričala: — Subov! Platon Subov, — osovraženi Subov je sedel poleg carice Katarine! Toda Katarinino iznenadenje je trajalo samo nekoliko kratkih minut. Njena odločnost se ji je zopet vrnila, — sedaj je vedela, s kom ima opravka. On jo je gledal in se pri tem zvito smehljal. — Ti ? — vzklikne in ga opazuje. — Ti si? Ha, kako se drzneš in se mi upaš približati brez mojega izrecnega dovoljenja? Ali te nisem pregnala na tvoje posestvo ? Ali li nisem izrecno ukazala, da se ne pokažeš prej, dokler te sama ne pokličem? Ali se tako pokoravaš mojim ukazom? Ti si ubijalec, lopov, — svoj današnji zločin boš še obžaloval, ti nesramni — ubijalec! — Da, ubijalec sem, — odvrne Subov in pogleda carico Katarino s svojim porogljivim pogledom. Toda kaj si ti storila, moja lepa carica, ko si ukazala Orlovu, naj pobije s svojimi škornji tvojega soproga ? Ali je bilo to morda milovanje? Če je tako, potem bom jaz pomi-lostil tvojega lepega Potemkina! Hahaha, tam spodaj v tatarskem prepadu je mrzlo in temno in če se tudi ni ubil vsled svojega padca, ga bodo živega raztrgale divje živali, ki prežijo tam spodaj na tvojega junaka! Sedaj mi ne bo več delal ovir. Sedaj ne boš več mogla koprneti po njemu, — sedaj si popolnoma moja, lepa carica Katarina! Katarina si položi roko na oči. Kako strašno je končal ta ubogi Suvadóvski, ta lepi žalostni mladenič, ki je preživel v svojem življenju toliko težkih trenutkov in pretrpel toliko muk! Oh, Katarina v tem trenutku ni vedela, kaj naj stori. Premišljevala je, če bi jsačela Subo-va zaklinjati, naj se vrneta in poskušata rešiti mladega meniha. Toda kmalu se je odločila za nekaj drugega. Sklenila je, da sploh ne bo izdala, da je Subov umoril nepravega meniha. Boljše je, če še vedno misli, da se ga je rešil, — tako vsaj ne bo več zasledoval Aleksandra — ne bo mu več mogel škodovati! Carica je sklenila da bo modra. Sklenila je prevariti Subova, ker bo le 11a ta način prišla živa in zdrava iz te pustinje. Ta Subov se je poslužil sile. Ona pit se bo poslužila zvijače. To bo v njeni roki še najboljše orožje. Katarina je nekaj časa premišljevala, kako naj so vede, končno pa se obrne k svojemu bivšemu ljubimcu. — Subov, — zašepeče ona sedaj s popolnoma spremenjenim.glasom» — Platon Subov, poslušaj me! — Velika carica I — vzklikne Platon Subov in jo pogleda s poželjnim pogledom. (Nadaljevanje)