NOB SLOVE O F  1941 194 5 GLASILO ZZB ZA VREDNOTE NOB SLOVENIJE november 2024 B E S E D A Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana KOLUMNA KOLUMNA GLEDALIŠČE AKTUALNO Javno pismo Glasovanje Slovenije o resoluciji OZN Predsednica Republike Slovenije tudi ne za druge članice nekdanje Dr. Martin Premk Jože Poglajen Mini teater in AGRTF Predsednik Vlade Republike Slovenije protifašistične in protinacistične Predsednica Državnega zbora Repu- koalicije, za države, ki so na lastni Neenakost Nagajivi škratki Balada o trobenti blike Slovenije koži občutile vse gorje nacizma zgodovine in princesa in oblaku Ministrstvo za zunanje in evropske in fašizma ter okupacije med dru- zadeve go svetovno vojno, da zavračamo STRAN 3 STRAN 5 STRAN 13 osnutek resolucije zgolj zato, ker Spoštovani! jo je predlagala Ruska federacija. Nikakor ne bi smeli mešati sicer AKTUALNO Odprto pismo Na zasedanju 3. odbora Generalne vsega obsojanja vredne agresije skupščine OZN, ki je bilo 11. no- RF na Ukrajino in z njo opraviče- vembra, je bil obravnavan osnutek vati zavračanja osnutka resolucije. Odziv na neizglasovano pobudo resolucije »Boj proti poveličevanju Vendar moramo razmejiti svoja nacizma, neonacizma in drugih praks, nedvoumno jasna stališča od ohra- ki prispevajo k razpihovanju sodobnih njanja zgodovinskega spomina na oblik rasizma, rasne diskriminacije, naše sodelovanje v veliki zavezni- Predsednica Republike Slovenije ksenofobije in sorodnih nestrpnosti« ški koaliciji med drugo svetovno Predsednik Vlade Republike Slovenije (v nadaljevanju: osnutek resoluci- vojno, katere del je bila tudi takrat- Ministrstvo za zunanje in evropske je). Kot je znano, je bil osnutek re- na Sovjetska zveza s svojo Rdečo zadeve solucije sprejet z glasovi 116 držav, armado. Po prejšnjem ohranjanju Poslanske skupine 54 glasov je bilo proti, 11 vzdrža- spoštljivega spomina na takratno nih – in to skupaj z amandmajem, s sodelovanje na slovenskih tleh in Spoštovani! katerim se je izrazila zaskrbljenost, padle pripadnike Rdeče armade da je »Ruska federacija skušala upra- smo zdaj priče hipokriziji, ko drža- Občinski svet v Gorici je 11. no- vičiti svojo agresijo proti Ukrajini na vembra 2024 z veliko večino (21 podlagi domnevne odprave neona- Brez glasov proti, 11 za) zavrnil pobudo cizma« ter da »uporaba neonacizma narodnoosvobodilnega dela občinskih svetnikov, da gori- za opravičevanje ozemeljske agresije ška občina odvzame naziv častne- boja in zmagovite resno spodkopava resnične poskuse ga občana Benitu Mussoliniju, ki protifašistične in boja proti neonacizmu«. Proti spre- so mu ga podelili leta 1924, torej jemu osnutka resolucije je bila tudi protinacistične koalicije pred stotimi leti. Slovenija, v preteklosti se je sicer v Prepričani smo, da Vam in tudi ne bi bilo temeljev za enakih primerih vzdržala! slovenski javnosti ni treba pojas- samostojno državo Pišemo vam, ker smo dobili šte- njevati, kakšna sta bila politika in vilne negativne odzive iz združenj Slovenijo. ravnanje italijanskih fašističnih ob- V fašističnm taborišču na Rabu je trpelo in umiralo na tisoče Slovencev ZZB in članov ZZB na to glaso- lasti od leta 1922 pa vse do kapitu- vanje po »diktatu iz Bruslja in Wa- lacije Italije leta 1943 do svojih dr- imenovani Ljubljanski pokrajini. zasedla leta 1918 in nato leta 1920 shingtona« in je »pljunek na grobove ve, ki so bile del takratne velike ko- žavljanov, primorskih Slovencev in Manj znano je dogajanje med priključila. Po Trstu je 20. sep- padlih partizanov in umrlih v uniče- alicije, in tudi vrsta drugih zanikajo istrskih Hrvatov. To ravnanje zgo- Mussolinijevima obiskoma v Gori- tembra imel na Travniku v Gorici valnih taboriščih«. enega od zgodovinskih temeljev. dovinarji opredeljujejo kot kulturni ci, torej v mestu, v katerem ostaja pred večdesettisočglavo množico V ZZB imamo jasna in javno Zanikanje dejstev in opozoril o genocid. Tako Vam kot slovenski častni občan. Mussolini je Gorico krajši govor, v katerem je poudaril znana stališča, zapisana tudi v Spo- ponovni praksi fašistične kulture, javnosti je prav tako znano ravna- prvič obiskal septembra 1938 v italijanstvo Gorice, končal pa je z menici ob 80. obletnici ustanovitve fašistoidnih tendenc ter pojavov v nje italijanskih okupacijskih oblasti okviru večdnevne turneje po Pri- besedami: »Bodočnost je rodovitnim OF (2021), o pomenu ohranjanja in mednarodnem okolju in posame- v aprila 1941 okupirani in 3. maja morski, saj je želel videti vsestran- narodom zagotovljena: tisti, ki so da- negovanja zgodovinskega kolektiv- znih državah, kar je ne nazadnje tudi isto leto nelegalno priključeni tako ski razvoj ozemlja, ki ga je Italija NADALJEVANJE NA STRANI 2 nega spomina na vse gorje, ki sta v posmeh opozorilu generalnega se- ga povzročala Slovencem fašizem kretarja OZN, da »moramo okrepiti in nacizem po koncu prve svetov- tudi boj proti ponovnemu obujanju DOGODKI Kromberk, Nova Gorica ne vojne in med drugo svetovno neonacizma, belemu supremacizmu vojno. Brez narodnoosvobodilnega ter rasno in etično motiviranemu te- Junak Mihajlo povezal dva naroda boja in zmagovite protifašistične in rorizmu« (Antonio Guterres, virtual- protinacistične koalicije ne bi bilo no zasedanje Sveta ZN za človeko- temeljev za samostojno državo ve pravice, februar 2021). Slovenijo. Opozarjamo na nevar- Spoštovani, ob vsem povzetem nosti neofašizma in pomembnost ne moremo v ZZB z ničimer op- dejavnega upiranja pojavnim obli- ravičevati zdrsa naše zunanje po- kam zgodovinskega revizionizma. litike, ki po našem prepričanju krni Vse preveč je tudi v našem oko- naš ugled in našo na protifašizmu lju prisotno »pozabljanje« na proti- temelječo državo. fašistične temelje naše države, na Sprašujemo se, ali je bilo glaso- pomen zmage nad fašizmom in na- vanje zdrs naše diplomacije in s cizmom v drugi svetovni vojni. čim je bila utemeljena ta nespre- Ocenjujemo, da glasovanje proti jemljiva odločitev za nasprotova- takim dokumentom, kot je osnutek nje osnutku resolucije v okviru resolucije, pomeni tudi nespreje- OZN o »boju proti poveličevanju mljivo moralno in politično odre- nacizma, neonacizma in drugih kanje pravice do lastne avtonomne praks, ki prispevajo k razpihovanju politične drže, utemeljene na na- sodobnih oblik rasizma, rasne dis- ših lastnih zgodovinskih izkušnjah, kriminacije, ksenofobije in z njimi Spominska slovesnost na kromberškem gradu je privabila številne obiskovalce. vrednotah in načelih, ki so ne na- povezane nestrpnosti«. zadnje vtkane tudi v temelje OZN Z vašim odgovorom bomo sez- in podleganje pritiskom, oportuni- nanili tudi naša združenja, saj se to Društvo prijateljstva Slovenije in Gorica, Goriškim muzejem in vilo spominsko slovesnost ob 80. stični enotnosti ter vazalstvu geos- pričakuje od nas in mene osebno. Azerbajdžana je v sodelovanju z skupino prijateljstva z Republiko obletnici smrti največjega heroja trateških interesov drugih, velikih. S spoštovanjem, veleposlaništvom Azerbajdžana Azerbajdžan v Državnem zboru Azerbajdžana in narodnega heroja Ni sprejemljiv in opravičljiv raz- Marijan Križman, na Dunaju, mestno občino Nova RS na kromberškem gradu pripra- NADALJEVANJE NA STRANI 2 log za nas in po našem prepričanju predsednik ZZB NOB Slovenije ZZB 9 772463 821805 NIJE 2 november 2024 NADALJEVANJE S STRANI 1 NADALJEVANJE S STRANI 1 DOGODKI Spodnje Pirniče Odziv na neizglasovano pobudo Junak Mihajlo povezal dva naroda 80. obletnica nes mladi, bodo jutrišnji vojaki; ita- se že uporabljajo, neupogljivi zakoni smrti Franca lijanski vojaki, ki bodo imeli v rokah Rima.« Ti so določali, da bodo sov- Slovenije Mehdija Husejnzadeha - sončno zmago.« ražniki, ki ne bodo odložili orožja, Mihajla. Med udeleženci srečanja Drugič je Mussolini obiskal Gori- popolnoma uničeni, njihovo imetje Rozmana - so bili tudi Rovšan Sadigbajli, co v drugem letu vojne na sloven- s hišami vred pa zravnano z zemljo. azerbajdžanski veleposlanik v Av- skih tleh, 31. julija 1942. Najprej Staneta striji, ki je odgovoren tudi za Slo- se je sestal s poveljniki italijanske Mussolini je v govoru omenil sta- venijo, poslanec v Državnem zboru vojske v Sloveniji in na Hrvaškem ro mejo. To je bila zanj meja med RS, zgodovinar dr. Martin Premk, in se z njimi posvetoval o protipar- Italijo in Jugoslavijo, t. i. rapalska in novogoriški župan Samo Turel. tizanskem boju. Takrat je napreč meja, iz leta 1920. Nova meja pa je Udeleženci slovesnosti so si na ozemlju Ljubljanske pokrajine bila zanj tista po 3. maju 1941, ko je najprej ogledali izjemno zanimiv in na priključenem območju Hr- izvedel (nelegalno) priključitev t. i. dokumentarni film Imenovali so ga vaške potekala velika ofenziva ita- Ljubljanske pokrajine k Italiji, torej Mihajlo režiserja Tahirja Alijeva, lijanske okupatorske vojske, tako okupacijska meja med Kraljevino direktorja filmskega studia Nova imenovana roška ofenziva, ki se je Italijo in tretjim rajhom. Bolne sa- Gorica v Bakuju, ki prikazuje ži- po številnih pobojih tudi civilnega nje pa so po njegovem sanjali tisti, vljenjsko pot poznejšega heroja od prebivalstva, požganih vaseh in de- ki so se borili za osvoboditev. služenja v nemški vojski do prihoda portacijah lokalnega prebivalstva v O tem je nazadnje podrobno pi- v Trst z elitno nemško posadko in novoustanovljeno koncentracijsko sal dr. Branko Marušič v članku prestopa med partizane. Film prav taborišče Kampor na Rabu končala O dveh Mussolinijevih obiskih na tako prikazuje kraje na Goriškem, šele 3. novembra istega leta. Na se- Primorskem, ki je objavljen v 49. kjer je deloval Mihajlo, in pogovore stanku je Mussolini ugotavljal, da je številki revije Razpotja jeseni 2022 Doprsni kip Mihajlu v Šempasu Udeležence slovesnosti je pozdravil z ljudmi, ki so ga poznali. Naštete bilo dotedanje italijansko ravnanje (https://razpotja.si/razpotja_arti- medvoški župan Nejc Smole. ko se je 70 narodov in narodnosti v okupiranih krajih naivno in da bo cle/o-dveh-mussolinijevih-obiskih- skupaj borilo za svobodo in porazi- Pred rojstno hišo Franca Rozmana - treba na partizanski teror odgovori- -na-primorskem/): lo največje zlo – nacifašizem. Nik- Staneta v Spodnjih Pirničah je 7. no- ti z ognjem in mečem. Med drugim Posthumno, leta 2004, je izšla tudi dar ne smemo pozabiti tega boja in vembra potekala slovesnost ob 80. je izjavil: »V odnosih do Slovencev se knjiga dokumentov avtorja Tone- ne brisati teh spominov. Nacifaši- obletnici njegove smrti. Prisotne sta je začelo novo obdobje, ki bo prikaza- ta Ferenca z naslovom Neupogljivi zem še vedno dviga glavo, zgodovi- nagovorila župan občina Medvode lo Italijane kot ljudi, ki so za blagor zakon Rima : fašizem in osvobodil- na se zlorablja za politične namene. Nejc Smole in poslanec državnega domovine in prestiž njih oboroženih sil ni boj primorskih Slovencev 1941- Ne smemo pozabiti našega in azer- zbora Martin Premk. V kulturnem pripravljeni storiti vse.« In tudi ugota- 1943 : dokumenti = La legge infle- bajdžanskega heroja. programu, ki ga je zasnoval Emil Do- vljal: »To prebivalstvo nas ne bo nik- ssibile di Roma : il fascismo e la lotta Veleposlanik Sadigbajli je na pri- les, so sodelovali Partizanski pevski dar ljubilo.« di liberazione degli sloveni nella Ve- reditev prišel iz Bakuja, kjer je so- zbor, Zbor Srebrna jesen iz Pirnič, Nato se je duče v spremstvu se- nezia Giulia 1941-1943 : documenti. deloval na podnebni konferenci. recitator Marko Sušnik, praporščaki kretarja fašistične stranke Alda Vi- Menimo, da je dolžnost Republi- »Takšnega dogodka, ko se spomi- Zveza združenj borcev za vrednote dossonija pojavil na balkonu stav- ke Slovenije in njenega vodstva, da Predsednik Društva prijateljstva Slovenije njamo našega največjega heroja, NOB Slovenije, Spominska enota be vojaškega poveljstva, pozdravil Italijo pozove, da graditev dobrih nisem smel zamuditi. Prišel sem s Franca Rozmana - Staneta iz Črno- množico, ki se je zbrala na Trgu Ce- odnosov med državama ne more in Azerbajdžana Andrej Kompara sporočilom: hvala vam. Za nas je mlja, častna straža Slovenske vojske sareja Battistija, in imel kratek gro- temeljiti na enostranskem prika- pomembno, da ohranjamo spomin in voditeljica Jana Jenko. (https:// zeč govor. Najprej je omenil epske zovanju skupne zgodovine. Dobro in prikazane so tudi njegove sabo- na našega sina Mihajla. To je po- youtu.be/-6bEH35ttY0) napore v prvi svetovni vojni, zaradi sodelovanje z Italijo in Italijani ne tažne akcije, ki jih je izvedel med sebna zgodba mladeniča iz Azer- Iztok Pipan katerih so se bregovi Soče in kraške pomeni, da moramo skloniti glavo nemškimi oficirji v Trstu in drugih bajdžana, ki se je med drugo sve- vrtače za vedno priključile materi in se ji podrediti. krajih, do tega, ko so ga po voj- tovno vojno boril na Goriškem. To domovini. »Proti tistim pa, ki se tu in S spoštovanjem SPOROČILA ni razglasili za narodnega heroja je zgodba vseh Slovencev, ki so se onstran stare meje še vedno predajajo Marijan Križman, najprej Sovjetske zveze in Jugosla- borili za to, da sta Slovenija in Azer- Koledar za leto 2025 bolnim sanjam, bodo uporabljeni, in predsednik ZZB NOB Slovenije vije, nato pa Azerbajdžana in Slo- bajdžan danes suvereni samostojni venije. državi. Partizani so dali velik pri- Josip Broz - Tito Pozdravni nagovor ob spomin- spevek k osvoboditvi in Slovenija je ski slovesnosti je imel predsednik bila med zavezniki na pravi strani. društva Andrej Kompara, ki je Srečen sem, da je tudi Azerbajdžan Za leto 2025 bo na voljo stenski ko- AKTUALNO Bruselj podal nekaj zgodovinskih dejstev o prispeval k samostojnosti Sloveni- ledar Josip Broz - Tito. Koledar je Mihajlu in se dotaknil sodelovanja z je.« v slovenskem jeziku,12-listni in z Odprto pismo Azerbajdžanom, predvsem pa vele- V nadaljevanju srečanja je Martin naslovno stranjo. Mere koledarja so poslaništvom na Dunaju. Novogo- Premk podrobneje govoril o Mihaj- 43 x 31 cm. Fotografije so barvne in riški župan Samo Turel je še pose- lu, ki je med drugo svetovno voj- doslej NEOBJAVLJENE. Več infor- bej poudaril, da ni nujno, da dobro no na Primorskem sejal strah med macij in naročila na e-naslov: mir- goriškemu županu sodelujemo s sosedi. Prav primer z Nemci. Povedal je tudi, da so ga po ko.draxler@t-2.net ali na telefonsko Azerbajdžanom kaže na to, da lah- vojni obtožili izdajstva. Pri nas se je številko 041 681 086 (Mirko). ko tudi oddaljeni kraji gradimo so- po vojni malo vedelo o Mihajlu, po Evropski poslanec Matjaž Nemec nja za to, da se kljub bolečini pre- delovanje na pozitivnih osnovah. letu 1948 pa smo prišli še v spor s se je odzval na glasovanje goriške- teklosti med državama gradijo mo- Za Slovence je Mihajlo dal srce, dal Sovjetsko zvezo. V Sloveniji imamo ga mestnega sveta, ko ta ni izgla- stovi, preko katerih bodo prihodnje je celo svoje življenje, da smo se v Šempasu pri Novi Gorici spome- soval pobude za odvzem naziva ča- generacije lahko zaživele skupno osvobodili nacifašizma. Zato mora- nik Mihajlu in zgodovinsko sobo, v stnega občana Benitu Mussoliniju. evropsko prihodnost,« je zapisal. mo ohranjati vrednote prijateljstva Vitovljah, kjer je padel, pa spomin- »Z razočaranjem in skrbjo sem »Državljani Slovenije in Italije si za- in sožitja in na tem graditi sodelo- sko ploščo. Pokopan je v Čepovanu 12. novembra skupaj s svojimi pos- služijo politiko in politike, ki živijo vanje. na vaškem pokopališču. Največji lanskimi kolegi iz vrst S & D spre- evropske vrednote, ne pa pogledu- Dr. Martin Premk je udeležence azerbajdžanski heroj je dal življe- jel informacijo, da so predstavniki jejo v mračno preteklost in oživljajo pozdravil v imenu državnega zbora. nje za Slovenijo in je tudi pokopan občine Gorica na novembrskem skrajne ideje, ki so milijonom ljudi Na kratko je orisal dogajanje med v Sloveniji. In takšnih primerov ni zasedanju občinskega sveta vno- po vsej Evropi zadale neizmerno drugo svetovno vojno, največjim veliko. vič zavrnili pobudo za odvzem na- trpljenje. Ta odločitev občinskega spopadom v zgodovini človeštva, Jani Alič ziva častnega občana Benitu Mu- sveta terja obsodbo, zahteva ukre- ssoliniju. Ravno v času, ko smo panje – v največji odgovornosti žu- tik pred odprtjem največjega sku- pana Gorice, da stori vse, kar je v pnega evropskega projekta, GO! njegovi moči, da se Mussoliniju čim SPOROČILA ZB NOB Nova Gorica 2025, bi morali politiki, še posebej prej odvzame naziv častnega obča- na obmejnem območju, vse na- na,« je prepričan Nemec. »Zato s pore usmeriti v združevanje ljudi, poslanskim kolegom Nicolo Zin- Sklep sprejeli z obžalovanjem idej in vrednot, ki so kljub nemalo garettijem (IT, S & D) pripravljava izzivom (z)gradile prostor sodelo- odprto pismo županu Gorice Ziber- vanja in trudoma zapirali boleča ni, da se odločneje kot doslej zav- Združenje borcev za vrednote NOB Po drugi svetovni vojni sta si so- nekaj, na kar smo ponosni vsi pre- poglavja polpretekle zgodovine. zame za vsa dejanja in pobude, ki Nova Gorica z obžalovanjem spre- sednji državi prizadevali za vzpo- bivalci obmejnega prostora. Neizglasovane pobude za odvzem bodo podkrepili sporočila projekta jema sklep občinskega sveta Go- stavitev prijateljskih vezi in posta- Vsak narod in država imata v naziva častnega občana so tako sol GO! 2025. Med drugim, da opravi- rice, da se Benitu Mussoliniju ne vitev novih temeljev sodelovanja. svoji zgodovini svetle in tudi temne na rano trpljenju generacij ljudi na mo z vsemi pritiklinami preteklosti, odvzame naziv častnega občana Še posebej sta si za to prizadevali plati. Prizadevati si moramo, da sle- obmejnem območju, ki so pred in tudi s poveličevanjem fašizma – mesta Gorica. in si še vedno mesti Nova Gorica in dnjih v času civilizirane družbe ne med drugo svetovno vojno trpeli ideologije, ki je milijonom ljudi po Zgodovina je jasno opredelila vlogo Gorica in tako jima je uspelo najti poveličujemo. pod fašizmom,« opozarja Nemec. vsej Evropi povzročila neizmerno in početje fašističnega režima v 20. pot v skupnem kulturnem prostoru. »Prav tako je ta odločitev večine trpljenje,« je napovedal. letih prejšnjega stoletja. To obdob- Žlahten dokaz tega je tudi pridobi- Združenje borcev za vrednote NOB občinskih svetnikov Gorice izkaz je je še posebej boleče zarezalo v tev naslova evropska prestolnica Nova Gorica nespoštovanja dela in odpovedova- S. B. življenje primorskega prebivalstva. kulture v letu 2025. Gotovo je to Ingrid Kašca Bucik, predsednica november2024 3 KULTURA Pisatelj Vladimir Kavčič KOLUMNA Odkritje spominske plošče V Podgori v Poljanski dolini je 25. oktobra potekala spominska slove- snost, na kateri so Vladimirju Kav- Dr. Martin Premk čiču, slovenskemu književniku in direktorju družbe, ki je izdajala tudi revijo Svobodna misel, na njegovi rojstni hiši odkrili spominsko plo- Neenakost zgodovine ščo. Pobudo za postavitev plošče sta dala Anton in Valentin Bogataj, k uresničitvi projekta pa sta pripo- godovina še vedno pu žrtev vojnih in povojnih pobojev mogli tudi krajevna skupnost Trebi- ja in občina Gorenja vas - Poljane. Na slovesnosti se je zbralo več kot 60 domačinov, sorodnikov in prija- teljev Vladimirja Kavčiča iz vse Slo- Zostaja prikladna tema zdaj ne gre več samo za zlorabo za politične zlorabe. tragičnih usod za politične namene, Ob sprejemanju za- gre že za izsiljevanje državnih ob- konske podlage za lasti s človeškimi ostanki. Pristojna preprečevanje po- komisija namreč ne dovoli pristoj- venije. V imenu ZZB NOB Sloveni- veličevanja nacizma in fašizma v nemu ministrstvu, da bi zagotovi- je in uredniškega odbora Svobodne državnem zboru se je seveda kar lo pokop že izkopanih človeških besede, ki je naslednik Svobodne naprej vračalo v preteklost. ostankov na za to predvidenih pro- misli, je cvetje k spominski plošči Čeprav je k sprejetju pripomo- storih, temveč vztraja, da morajo položil odgovorni urednik Svobo- glo paradiranje nacističnih skupin biti pokopani prav v Ljubljani, ne pa dne besede Janez Alič. Pisateljevo Zbrane je pred pisateljevo rojstno hišo nagovorila tudi Kavčičeva žena Barbara Brecelj po Ljubljani in je zakon namenjen v bližini prikritih grobišč. Zato člo- življenje in povezanost z domači- (druga z desne). javnemu redu in miru ter prepreče- veški ostanki ostajajo nepokopani, mi kraji je predstavil Anton Boga- vanju šir jenja sovraštva, so njegovi kar se spet lahko zlorablja za obto- taj, Kavčičev obsežni literarni opus no zaznamovala druga svetovna Barbara Brecelj, ki je zbrane tudi nasprotniki vedno prišli do enače- ževanje drugih. Seveda so okolišči- pa zanimivo in duhovito filozof in vojna, prejel več nagrad. Podeljena nagovorila. Spominsko ploščo je nja nac izma, fašizma in komunizma ne povojnih usmrtitev vedno zamo- publicist Miha Naglič. Zbrane sta mu je bila tudi Prešernova nagrada. oblikovala pisateljeva hči Lenka ter do »povojnih pobojev«. lčane, brezsramno pa se napihujeta nagovorila tudi predsednik krajev- Leta 2014 je bil imenovan za ča- Kavčič, izdelalo pa Kamnoseštvo A prav to enačenje »treh totalita- število domnevnih prikritih grobišč ne skupnosti Trebija Miha Mrak in stnega občana občine Gorenja vas Šubic iz Sv. Duha pri Škofji Loki. rizmov« je tudi glavni cilj skrajnih in število žrtev. župan občine Gorenja vas - Poljane - Poljane. Slovesno odkritje spominske ploš- desničarjev in neonacistov, saj tako Po navedbah nekaterih političnih Milan Janez Čadež. Spominsko ploščo na rojstni hiši če sta popestrila pevka Ana Vi- opravičujejo in zamegljujejo zločin- strank naj bi bilo po vojni ubitih »na Za svoj ustvarjalni opus je Vladi- Vladimirja Kavčiča sta odkrila Mi- potnik in kitarist Igor Leonardi. sko naravo nacizma in fašizma ter stotisoče ljudi« in več kot 25000 mir Kavčič, ki ga je kot otroka moč- lan Janez Čadež in Kavčičeva žena S. B., foto: Jani Alič njune zločine. Poleg zanikanja ali Slovencev in Slovenk. Po podat- zmanjševanja nacističnih in faši- kih Inštituta za novejšo zgodovino stičnih zločinov pred in med drugo je bilo po maju 1945 ubitih okoli DOGODKI Vrt spominov in tovarištva svetovno vojno pa je vedno priso- 15.000 ljudi. Da je je bilo pred ma- tno napihovanje zločinov komuniz- jem 1945 ubitih 85.000 ljudi, vam ma, ki naj bi bil hujši kakor nacizem tisti, ki so jim pred očmi samo po- Breza z Javorovice in fašizem. Dejstva pri tej propa- vojni dogodki, nikoli ne bodo pove- gandi kot po navadi ne igrajo no- dali. Še manj vam bodo povedali, bene vloge. Tako kdo in zakaj jih je se denimo pri pobijal. Prav tako enačenju »treh Enačenje »treh tisti, ki imajo pol- totalitarizmov« totalitarizmov« no usta izrazov, vedno sklicujejo na Resolucijo o je tudi glavni cilj kot so povojno in izvensodno, nikoli evropski zavesti skrajnih desničarjev ne bodo omenjali in totalitarizmu iz in neonacistov, saj Matjaževe vojske leta 2009, čeprav ali »križarjev«. V ta na nobenem tako opravičujejo in Jugoslaviji je po mestu ne enači zamegljujejo zločinsko vojni zaradi raz- nacizma, fašizma in komunizma. naravo nacizma in ličnih tolp, ki so prihajale tudi iz Resolucija obso- fašizma ter njune tujine, bilo ubitih ja vse avtoritar- ne in totalitarne zločine. še več kot tisoč ljudi, požganih in režime in vojaške oropanih je bilo V Vrtu spominov in tovarištva na brigade. Na pordečelem snegu na partizanski spominski četi Gorjan- diktature ter ho- še mnogo hiš, v Petanjcih je bil 12. oktobra spet po- Gorjancih je obležalo 113 partiza- skega bataljona izpeljali program. lokavst, ki so ga zagrešili nacisti in boju s temi tolpami je padlo kar ne- seben dan. Skupaj z gosti iz Šentjer- nov in partizank. Sovražnik je za- Po uvodnih pevskih pozdravih do- fašisti, označuje za edinstven zlo- kaj vojakov in policistov. Pa se tis- neja pod Gorjanci in iz Velenja smo jel 33 partizanov in v kotanji pod mače pevske skupine Prekmurci in čin v zgodovini človeštva. O tem, tim, ki poznajo samo »povojne po- zasadili novo spominsko drevo, bre- cerkvijo so jih zločinsko pobili. pozdravnem nagovoru predsednika kakšni so bili cilji komunizma in boje« in kričijo, da je žrtev žrtev, to zo z Javorovice, v spomin na trage- Celo mrtvim domobranci niso pri- uprave ustanove Marjana Šiftar- kakšni so bili cilji nacizma in fašiz- ne zdi vredno omembe, ker gre pač dijo borcev 4. bataljona legendarne zanesli. Oropali so jih in številne ja Matjaža Zagorca in župana ob- ma ter kako bi v njih končal sloven- za zlorabo zgodovine, ki jo še ved- partizanske Cankarjeve brigade. tudi zverinsko razmesarili. čine Tišina Franca Horvata sta ski narod, ni besede. no spodbuja del politike. Pri nas Mogočni Gorjanci so s košatimi Vrt je 12. oktobra obiskala večja Nada Mladenovič v imenu združenj Komunizem kot ideologijo pa imamo politike, ki so tigrovce ime- stoletnimi gozdovi in globokimi skupina članic in članov združenja ZB v Pomurju in Boris Hren v ime- lahko, če že moramo, primerjamo novali teroristi, partizane označe- grapami med drugo svetovno voj- ZB Šentjernej, ki jo je vodil predse- nu Skupnosti borcev Cankarjeve le s krščanstvom. Obe ideologiji vali za klavce, zločince in morilce, no dajali varno zavetje borcem za dnik Matjaž Zagorc in spremljal brigade predstavila zgodovino na- ali za nekatere veri nimata zlih na- tudi pripadniki teritorialne obrabe svobodo slovenskega naroda. Gor- predsednik Pokrajinskega sveta ZB rodnoosvobodilnega boja v Prek- menov, v imenu obeh kakor tudi so bili že imenovani kriminalci. O janci in Podgorjani so zagotavljali za Dolenjsko in Belo krajino Borut murju oziroma bojno pot Cankarje- mnogih drugih pa je bilo v zgodo- maršalu Titu, poveljniku ene od partizanom močno izhodišče za us- Likar. V istem času je vrt obiskala ve brigade, še posebej pa tragedijo vini narejenih ogromno zločinov in zavezniških vojsk druge svetovne pešne bojne akcije proti okupator- tudi večja skupina članov združenja njenega 4. bataljona na Javorovici. je zaradi njih umrlo mnogo ljudi. vojne, pa ne moremo več prešteti ju in njegovim pomagačem. Javo- ZB iz Velenja. Vse prisotne pa sta s svojima ob- Ker v razpravah z desnico, sploh vseh laži in žaljivk. In potem se ne rovica je bila mirna vasica visoko v Po uvodni predstavitvi Vrta spo- čutenima recitacijama še posebej pa skrajno, dejstva ne veljajo nič, je smemo čuditi, če Mussolini osta- osrčju Gorjancev (618 metrov nad minov in tovarištva smo ob pra- navdušila Breda Videnič Kuplenk treba igrati na čustva. Za to so naj- ja častni občan Gorice, pri nas pa morjem). Po kapitulaciji Italijanov porščakih prisotnih združenj ZB in in Terezija Potočar iz Združenja bolj primerni »povojni poboji« kot bi Tita izbrisali iz zgodovine. Zato so v vasi bivali borci Gubčeve bri- ZB Šentjernej. Skupina Prekmurci »z ničimer izzvan« zločin revolucije ker je italijanska politika zrela, ne gade, februarja 1944 pa 4. bataljon Škof dr. Vekoslav Grmič, prijatelj pa nas je vse le še dodatno spod- nad »nedolžnimi ujetniki«. Posebno dovoli pljuvanja po lastni zgodo- Cankarjeve brigade. Javorovica je ustanovitelja Vrta spominov in budila z legendarno »Hej brigade«, so primerni tedaj, ko se lahko brez vini, tudi ali celo zlasti po najgrših bila izhodišče za njegove bojne ak- tovarištva dr. Vaneka Šiftarja, je med da smo se zbrali na kraju saditve sramu kaže človeške ostanke, kako delih svoje zgodovine ne. Ni čud- cije. Sovražnik je nenehno poskušal mašo na Javorovici 1996. leta dejal: spominske breze. Ob spremljavi visijo iz žlice bagra ali kako se jih no, da potem nekateri tudi pri nas prek Javorovice razbiti partizansko »S svojo krvjo so borci, partizani harmonikarja Slavka Franka, pod- nalaga v plastične vreče in umaza- enačijo Tita in Mussolinija. No, kot blokado Novega mesta, kar pa mu domoljubi, 4. bataljona Cankarjeve predsednika združenja ZB Šentjer- ne zaboje, hkrati pa se govori o pi- govorijo slike, vsaj življenja nista ni uspelo. Sredi februarja je zav- brigade dobesedno napojili ta košček nej, in pevskih tovarišev sta Matjaž eteti do žrtev. Če bi dejansko šlo za končala prav enako. Eden je končal zel Javorovico, pa so ga pogumni slovenske zemlje ... Danes je čas, da Zagorc in Dušan Hren, predsednik pieteto do žrtev in dostojen odnos obešen za noge na streho bencin- cankarjevci z naskokom pregnali se v globoki hvaležnosti poklonimo Skupnost borcev Cankarjeve, zasa- do človeških ostankov, se ne bi do- ske črpalke, drugi pa na pogrebu, v dolino. 6. marca pa je Nemcem spominu žrtev osvobodilnega boja, dila spominsko brezo, ob kateri je volilo snemanja ob izkopih in bi se na katerega so prišli vsi državniki in domobrancem uspelo presene- spominu boja Davida z Goljatom ... na tablici zapisano: V spomin bor- žrtve spoštljivo pokopavalo. Ker pa sveta. Tako da v zgodovini pač ni titi partizanski bataljon. Obkolili so Zato prelita kri za domovino ni bila cem 4. bataljona Cankarjeve briga- gre za zlorabo čustev ljudi, so pač vse enako, in nekoč bo treba tudi ga in nato zverinsko pobili skoraj samo kri junakov, temveč tudi kri de – Javorovica, 16. marec 1944. potrebne slike, s katerimi lahko za- pri nas dozoreti in ne pljuvati in la- vse borce 4. bataljona Cankarjeve mučencev ...« Marjan Šiftar, foto: Dani Mauko vajajo človeške občutke. Pri poko- gati o lastni zgodovini. 4 november 2024 DOGODKI ZZB NOB Slovenije Poklon žrtvam ustaškega taborišča Jasenovac Veleposlanik Republike Slovenije menski vasi v bližini Jasenovca, na Hrvaškem Gašper Dovžan in kjer je bilo med drugo svetovno član predsedstva ZZB NOB Slo- vojno romsko taborišče. Na mar- venije Janez Alič sta 28. oktobra mornih ploščah so izpisana imena položila venec v barvah Republike in priimki 16.173 pobitih Romov. Slovenije ter se poklonila sloven- Med njimi je bilo 5608 otrok in skim in vsem drugim žrtvam pri 4877 žensk. Gre za edinstven spo- spomeniku Bogdana Bogdanovića menik, posvečen romskim žrtvam Cvet v nekdanjem ustaškem kon- genocida med drugo svetovno voj- centracijskem taborišču Jasenovac. no. Ob spominskem centru je rom- Polaganja venca in prižiga sveče so sko pokopališče z 21 množičnimi se udeležili tudi začasni odpravnik grobišči. poslov na veleposlaništvu v Zagre- Romski spominski center Uštica bu Miha Fatur ter člana Koordina- je zgrajen v trajen spomin na naj- cijskega odbora žrtev vojnega nasi- večji zločin nad Romi, na genocid, ki lja Boris Nemec in Henrik Gregorič. sta ga zagrešila nacistični in ustaški V tem ustaškem taborišču, ki je Delegacija ZZB NOB Slovenije vsako leto položi venec k spomeniku v Donji Gradini. režim med drugo svetovno vojno. imelo številne podružnice na Hr- V tem najtemnejšem obdobju naše vaškem, Bosni in Hercegovini ter sodobne zgodovine je bilo v Evropi Srbiji, naj bi po nekaterih podatkih ubitih od 250.000 do 500.000 Ro- umrlo okoli 700.000 ljudi. Največ je mov, potem ko so bili načrtno pre- bilo pobitih Srbov in Romov, med ganjani, zaprti v getih ali odpeljani njimi pa tudi več kot 300 Sloven- v koncentracijska taborišča. Romski cev. Doslej so v Spominskem cen- spominski center služi tudi izobraže- tru popisali več kot 84.000 žrtev, ki vanju, informiranju in nadaljnjemu so jih ustaši zverinsko pobili. raziskovanju usode Romov. Polaganje venca v nekdanjem ustaškem Taborišče je bilo ustanovljeno Jani Alič taborišču Jasenovcu pri spomeniku Cvet avgusta leta 1941, ko so vanj pri- peljali prve ujetnike iz Sarajeva, in razpuščeno aprila leta 1945. Jase- Polaganje vencev v nekdanjem taborišču na Rabu novac je bil kompleks petih večjih in treh manjših taborišč v krogu 240 kilometrov ob bregu reke Save. Sis- tem koncentracijskega taborišča je Spomenik na Uštici je postavljen v spomin na več kot 16.000 pobitih Romov v Jasenovcu. oblikoval Vjekoslav Luburić - Maks, ki je bil tudi njegov prvi poveljnik. ki Srbski. Donja Gradina je bila del jek« (na sliki). Številni so bili pokon- Prvi upravnik taborišča je bil nek- zloglasnega ustaško-fašističnega čani že na splavu in trupla so kon- danji duhovnik Miroslav Majstoro- uničevalnega taborišča Jasenovac. čala v reki Savi, ki je večkrat tekla vić. Taborišče so gradili od avgusta Teren pri vasi Donja Gradina, ki krvava. Potrjeno je, da je v Donji leta 1941 do februarja 1942. je obsegal površino 900 hektarjev Gradini življenje izgubilo 366.000 in je bil varovan z med seboj pove- taboriščnikov. Spomin na umrle v Donji zanimi bunkerji, je bil med drugo Spominski kompleks je lepo Udeleženci polaganja vencev v nekdanjem taborišču Kampor Gradini in na Uštici svetovno vojno za ustaše primer- vzdrževan, v tamkajšnjem spo- Pred dnevom spomina na mrtve je začasni odpravnik poslov Miha Fatur skupaj s Pred dnevom spomina na mrtve je no mesto, kjer so izvajali zverinska minskem objektu pa so na ogled predstavniki občine Rab, Ministrstva za obrambo RS in ZZB NOB Slovenije - TO 28. oktobra delegacija ZZB NOB mučenja in likvidacije. Taboriščni- tudi fotografije in številni doku- Rab - Gonars 30. oktobra v nekdanjem fašističnem taborišču Kampor na Rabu Slovenije položila venec tudi v Spo- ke so iz Jasenovca v Donjo Gradino menti o zverstvih ustašev. položil venec v spomin na trpeče in umrle taboriščnice in taboriščnike, tudi otroke. minskem parku Jasenovac – Spo- prevažali s splavom, tam pa so jih Člani delegacije so se pokloni- Delegacije so položile cvetje in prižgale sveče tudi pri spomeniku ženskega in minski kompleks Donja Gradina, takoj pobili z lesenimi bati ali po- li tudi žrtvam v Romskem spo- otroškega taborišča. na sotočju Save in Une v Republi- sebnimi noži, imenovanimi »srbos- minskem centru Uštica v istoi- DOGODKI Moravice na Hrvaškem Boji zahtevali številne žrtve Ljudje, ki spoštujemo svobodo in ranjih urah 22. novembra 1943 so Natančno število padlih ni znano. vse tisto, za kar so se žrtvovali bor- prečkali Kolpo. 21. decembra 1943 so domačini ci, katerih posmrtni ostanki ležijo Po navezavi stikov s hrvaškimi Moravic in okoliških naselij na po- pred nami, smo dolžni ohranjati partizani so se začele nenehne bit- kopališču pokopali 22 borcev, pa- spomine nanje. Ta kraj je priča, da ke. Na območju Gorskega kotarja so dlih pri Vrbovskem. Med njimi naj boj za svobodo ne pozna meja in se zadrževale močne nemške enote, bi bilo 13 padlih iz Kočevske briga- narodnosti, ne pozna spola in sta- v veliko pomoč pa so jim bili tudi de, vseh skupaj pa je bilo v tem kra- rosti in tudi svetovnega nazora ne. ustaši, domobranci in tudi četniki. ju pokopanih 26 borcev 18. divizije. Tega so se zavedali tisoči, ki so se Ena izmed velikih težav je bila Partizani odhajajo, njihova deja- uprli največji moriji v zgodovini člo- sovražnikova lažna propaganda o nja pa morajo ostati živa. Marsikaj veštva, in ti in še mnogi drugi so za krutosti slovenskih partizanov. Zelo smo že zamudili in mlajše genera- svobodo dali svoje življenje. Kot pri- veliko je bilo dela s prepričevanjem, cije o narodnoosvobodilnem boju padniki organizacij, ki ohranjata tra- da so to laži. Z organiziranjem mi- vedo zelo malo. Srečanja, kot je dicijo narodnoosvobodilnega boja z tingov in političnim delom se je tudi današnje, bi morala postati ure obeh strani meje, ne bomo nikoli kmalu povrnilo zaupanje prebival- zgodovine. dovolili, da se njihove žrtve pozabi- Slovesnost pri spominskem obeležju cev. Boji pa so zahtevali tudi žrtve. MJ jo. Še posebej pa ne bomo dovolili potvarjanja zgodovine. novembra v Vrbovskem, le v odda- brigada, pozneje Ljubljanska briga- Po kapitulaciji Italije so Nemci ljenem Ogulinu je ostalo okrog tisoč da, Levstikova brigada pa je ostala pričakovali izkrcanje zaveznikov na Nemcev, ustašev in mobilizirancev. v Sloveniji. jadranski obali. Zaradi tega so še Po kapitulaciji Italije je osvoboje- Dopoldne 20. novembra 1943 so posebej s postojankami zavarovali no ozemlje Gorskega kotarja varo- se v Polomu urejale enote Kočevske območje od Crikvenice do Sušaka. vala 13. primorsko-goranska divizi- brigade. Ker je bilo brigadi dodanih Zavarovati je bilo treba razgiban in ja. Ko sta bili dve brigadi poslani v precej novih enot in borcev, je bila gozdnat Gorski kotar in cestno po- Liko, dve pa v hrvaško Primorje, so to zahtevna naloga. Bilo je tudi ve- vezavo od Reke do Karlovca, Luizi- bile partizanske sile zelo oslabljene. liko mladih in neizkušenih borcev. ano. Okupator je iz postojank izvajal To pa je močno poslabšalo varno- Brigada je iz Poloma preko Grčaric, napade na bolj oddaljena območja. stni položaj Gorskega kotarja, s tem Kočevske Reke, Borovca in Drage To se je vedno končalo s pobija- pa tudi osvobojenega ozemlja na naslednji dan prišla do Čačičev. Po- njem civilistov in požiganjem vasi. jugu Slovenije. čivali so samo trikrat ob tem, da je Ko so Nemci ocenili, da nevar- Glavni štab Slovenije in Glavni nenehno deževalo, gazili pa so tudi nosti za izkrcanje zaveznikov ni več, štab Hrvaške sta se dogovorila, da visok sneg. Med pohodom je nekaj so izpraznili vse postojanke, zadnji se v Gorski kotar pošlje 18. divizi- starejših borcev omagalo, nekateri dve 25. novembra v Delnicah in 28. ja. Najprej je na pot odšla Kočevska mlajši pa so dezertirali. V prvih jut- Udeleženci spominske slovesnosti iz Slovenije november2024 5 DOGODKI Čreta KOLUMNA V spomin na zgodovinsko bitko Prva oktobrska sobota je tudi letos številne Savinjčane z obeh strani Dobrovelj in od drugod pripeljala na zgodovinsko Čreto, kjer je 26. Jože Poglajen oktobra 1941 potekala prva fron- talna bitka slovenskih partizanov z okupatorjevo vojsko na Štajerskem. Nagajivi škratki in princesa Spominsko slovesnost so druž- no pripravili Združenje borcev za vrednote NOB Žalec in Mozirje, vet, posebej Evropa, kot nagajivi škratki, kandidatka za Društvo izgnancev Slovenije - OO Sz zadržano vznemirje- komisarko pa kot princeska. Žalec, Območno združenje vete- nostjo spremlja prve Janševiki že prej pri diskrediti- ranov vojne za Slovenijo Spodnje poteze novega-starega ranju Kosove niso izbirali besed. Savinjske doline, Veteranske zdru- ameriškega predsedni- Med najodmevnejšimi je bilo lan- ženje Sever odbor Žalec in Planin- ka Donalda Trumpa. Ne siranje »odkritja«, da je v mladosti sko društvo Vransko, ki vsako leto brez razloga, kajti že njegova izbira sodelovala z Udbo. Kosova je vse poskrbi za prehrano in pijačo. najožjih sodelavcev v novo vlado te obtožbe utemeljeno zavračala, a Na kraju bitke se je zbralo veli- za Evropsko unijo v marsikaterem so jih slišali tudi v Bruslju in tako ko članov teh organizacij in drugih Delegacija med položitvijo spominskega venca pred spomenikom zgodovinske bitke pogledu ni prav razveseljujoča. je bilo na zaslišanju kar nekaj zo- udeležencev, ki so družno počastili Štajerskega bataljona Najbrž se tudi zato počasi spremi- prnih vprašanj na to temo. Ne sicer spomin na ta dogodek iz leta 1941. nja retorika evropske politične eli- od poslancev SDS. Zato pa so bili Tako kot že vrsto let je tudi tok- preseljevanjem svojih ljudi narediti gov relativizirajo, omalovažujejo, te, češ da se bo treba postaviti na ti toliko bolj pljuvaško dejavni za rat na prireditvi sodelovala častna nemška. Odgovor na njihova agre- zasmehujejo in celo demonizirajo lastne noge. Prevedeno v ljudski parlamentarnim odrom. Prednjačil straža Slovenske vojske. Program sivna dejanja je bil množičen upor partizanski upor, mu očitajo vojaš- jezik: otresti se ameriške nadvla- je seveda nesojeni »patriot« Grims, slovesnosti je vodila in z recitacijo ljudstva, pri čemer so se majhne ko neučinkovitost in prevelike žrtve de in hkrati temeljito spremeniti ki je v volilni kampanji novačil gla- obogatila Olga Markovič, zaigrala skupine partizanov uprle okupator- ter s tem zanikajo njegovo smisel- ustroj Unije, da bo (p)ostala vsaj sove z obljubo: »Dobili boste pos- pa je Godba Zabukovica. Uvodni ju in večkrat izvedle odmevne akci- nost, praviloma zavestno pozablja- približno enakopravna partnerica lanca v Evropskem parlamentu, nagovor je imel župan občine Na- je. Z orožjem se upreti nemški sili je jo na to, v kako težkih razmerah se v novi multilateralni geopolitični kakršnega še nikoli niste imeli!«! In zarje Matej Pečnik. Izrekel je poz- bilo leta 1941 izredno pogumno, že je rojeval in razvijal narodnoosvo- sliki sveta. Ena ključnih točk teh res, takega doslej še ni bilo. Grims drav vsem udeležencem, nato pa na skorajda iracionalno dejanje, nem- bodilni boj na Slovenskem in koliko novih meddržavnih odnosov je je med drugim o Kosovi zapisal, kratko opozoril na pomen te zgodo- ški odgovor pa neusmiljeno bruta- več poguma, idealizma in srčno- dejstvo, da prvi tekmec Američa- da je »ob vsem njenem zanikanju, vinske bitke Štajerskega bataljona, len. Velika večina prvih upornikov sti je zato zahteval. Pozabljajo, da nov ni več Rusija, ampak Kitajska, praznih besedah in slabi anglešči- ki mu je poveljeval legendarni ko- je padla, bila pobita ali odpeljana v so največ gorja prestali prav vanj s čimer EU v ameriških očeh izgu- ni danes v Evropskem parlamentu mandant Franc Rozman - Stane. V taborišča. Krvavi davek so plačali vključeni posamezniki, tako ime- blja vlogo odskoč- jasno samo to, nadaljevanju je delegacija ob igra- tudi njihovi svojci in številne kmeč- novani prvoborci, in njihove druži- ne deske za pritisk da taka oseba nju žalostinke položila venec pred ke družine, ki so partizanom, v kate- ne. In pozabljajo, da je bilo že leta na Rusijo. Pri tožarjenju svoje nikoli sploh ne spomenik, posvečen tej bitki. Le- rih so videli predvsem borce za svo- 1941, ko je vsa Evropa ječala pod Unija je še kar bi smela biti pre- tošnji osrednji govornik je bil pred- bodo in slovenstvo, dajale zavetje in nemškim škornjem, na naših tleh v fazi konstitui- lastne domovine je dlagana za EU sednik spodnjesavinjske borčevske hrano. Izgube so ob vsem drugem zasejano seme upora, ki ga okupa- ranja po junijskih že nekaj časa zlasti komisarko. Je organizacije Marjan Vodeb. zakrivile tudi izdaje,« je med drugim torju nikoli več ni uspelo izkoreni- volitvah, zato bo slabo za Evropo »Okupator je že ob prihodu v povedal Vodeb v govoru, ki ga je za niti in je kljub obupnim razmeram treba na odločit- aktivna Romana in (še ena levi- naše kraje začel izganjati intelektu- to priložnost pripravil Marjan Tu- vzklilo ter rodilo končno zmago ve, kako naprej, Tomc. čarska ...) kata- alce, učitelje, duhovnike in napre- ričnik, vendar je moral sodelovanje nad nacifašizmom in s tem narodo- počakati. A prve strofa za Slove- dne izobražence. Uvedli in uveljaviti odpovedati zaradi bolezni. vo preživetje.« poteze Evropske- nijo.« Kasneje je so hoteli nemški jezik kot edini jezik Slavnostni govornik je še dodal, ga parlamenta iz zapisa izbri- v javni rabi in okupirana ozemlja s da vsi, ki še danes iz različnih razlo- D. Naraglav ne vlivajo opti- sal tisto o njeni mizma, da se bo »slabi angleš- znal spoprijeti z čini«. Poslanec, DOGODKI Lopar pri Kopru novimi razmera- ki ga je Janša v mi, enako tudi ne obnašanje prve Bruselj najbrž poslal, da se ga reši dame Evropske komisije Ursule zaradi celo zanj preveč politično Počastili 80-letnico slovenske mornarice von der Leyen. Ta še vedno zasto- strupenega jezika in še posebej pa stališča, kakor da se v ZDA ni zaradi njegovega odkritega druže- nič zgodilo. Še vedno navija za ne- nja z neonacisti iz SOS (Slovenska V Loparju pri Kopru smo 12. ok- Nemški okupatorji, ki so tistega dne omajno podporo Ukrajini v orož- obrambna straža), je bil po tistem, tobra z lepo slovesnostjo počastili morili in požigali po Istri, na svojem ju in milijardah evrov iz evropske ko so Kosovo podpri tudi člani od- spomin na ustanovitev partizanske- pohodu niso obšli Loparja, ki je te- blagajne, čeprav se zdaj že javno bora iz Evropske ljudske stranke, ga Mornariškega odreda Koper, ki je daj delil usodo ostalih vasi v sloven- govori o Trumpovem načrtu za tako šokiran, da je javno predlagal, odigral ključno vlogo v osvoboditvi ski Istri. mir, torej za premaknitev ukrajin- naj SDS izstopi iz te skupine in se našega sedanjega slovenskega mor- Med narodnoosvobodilnim bo- skih meja na zdajšnjo frontno črto pridruži še bolj desnim Patriotom. ja. Prireditve se je udeležila tudi de- jem je za svobodo padlo 17 domači- in zamrznitev ukrajinskega pridru- Pri tožarjenju svoje lastne domo- legacija občine Lopar z otoka Rab. nov, Loparcev, ki zaslužijo naš trajni ževanja Natu (če bo ta po Trumpu vine je že nekaj časa zlasti aktivna Prireditev se je začela s prihodom spomin in globoko spoštovanje. Na sploh še obstajal). Romana Tomc. Toda glede Kosove pohodnikov tradicionalnega parti- vaškem pokopališču so z njimi po- Zato je še toliko bolj pomembno, je bila oportunistično zadržana, ker zanskega pohoda in zastavonoš. kdo vse bo v komisarski ekipi EU. računa na položaj ene od podpred- Počastitev obletnice slovenske vojne kopani tudi trije neznani italijanski Elvin Marsič je kot predstavnik mornarice partizani. Med tistimi, ki so dali živ- Toda kot je razbrati iz medijskih sednic Evropske ljudske stranke in vasi spomnil tudi na obletnico usta- ljenje za svobodo, je bila tudi sko- poročil, se države članice in evrop- se ni želela zameriti der Leyeno- novitve okraja Lopar kot prvega spominska plošča na pročelju tega jevka, komaj dvajsetletna Akvelina ski poslanci ter seveda predsednica vi. »Slavna« je postala po vztraj- neposredno voljenega ljudskega kulturnega doma in stalna razstava Bembič - Zdenka, po kateri je poi- Evropske komisije raje ukvarjajo z nem sramotenju Golobove vlade. odbora za celotno sedanje obalno v dvorani sami, posvečena ustano- menovan vaški kulturni dom. Letos mešetarjenjem pod mizo o predla- Med drugim je zahtevala, naj Uni- območje ter na domače tigrovce in vitvi Mornariškega odreda Koper, je minilo 80 let od njene tragične ganih imenih komisark in komisar- ja prepreči nezaslišan masaker (?) herojsko skojevko Akvelino Bem- pričata o pomembnosti dogodka smrti. V vasi negujejo tudi spomin jev kot pa z vprašanjem, kako se- zdajšnje vlade nad zaposlenimi na bič. V imenu koprske borčevske pred 80 leti. Ustanovitev morna- na prvo žrtev fašizma, tigrovca Iva- staviti ekipo, ki bo sposobna izvesti RTV. Grozljivo je, med drugim pra- organizacije je prisotne pozdravila riškega odreda Koper 15. oktobra na Marsiča, ki je umrl že leta 1927. nujne reforme Unije. Tudi Sloveni- vi ta ekonomistka, ki je prej vedrila Mirjam Muženič, ki je povezala ta- 1944 štejemo za zametek slovenske V kulturnem programu so zlasti ja pri tem ni izjema. Smo pa najbrž na Gospodarski zbornici in je bila v kratni čas s sedanjim, ko se spet ob- vojaške mornarice. izstopali učenci tamkajšnje Osnov- izjemni po tem, da del slovenskih Evropskem parlamentu odgovorna navlja fašizem in razplamtevajo voj- V teh dneh zaznamujemo tudi ne šole Ivana Babiča - Jagra Ma- evroposlancev primitivno obra- za socialo, da TV Slovenija uredni- ne. Koprski župan je poudaril upor- 80. obletnico ustanovnega zaseda- rezige s svojimi lepo naštudiranimi čunava s slovensko kandidatko za ka Mladine, »ekstremnega levičar- nost našega istrskega in primorske- nja skupščine Loparskega okrajne- pestrimi in vsebinsko povezanimi komisarko. Po uvodni polomiji s ja, ki laže in spodbuja sovraštvo«, ga ljudstva, slavnostni govornik pa ga narodnoosvobodilnega odbora nastopi. Pečat sta dala Pihalni or- Tomažem Veselom je nova izbran- Gregorja Repovža vabi v Odmeve! je bil kapetan bojne ladje Andrej Pe- v poljski hišici, »kažeti«, pri Kavali- kester Marezige pod vodstvom di- ka premiera Goloba Marta Kos s V falangi nacionalne sramote, kot čar, poveljnik 430. mornariškega di- čih, prelomnega pri graditvi ljudske rigenta Andraža Cenciča in Moški svojim nastopom na zaslišanju de- menijo nekateri v Sloveniji o na- viziona Slovenske vojske. V govoru oblasti v slovenski Istri. S tem deja- pevski zbor Tabor Lokev z dirigen- loma sicer ublažila vtis neresnosti. stopih omenjenih naših poslancev je prepletel vso ponosno zgodovino njem je stoletja tlačeno ljudstvo sle- tom Vladom Korošcem, ki so se A ne za dolgo, kajti poslanci Grims, proti lastni državi, ne manjka tudi slovenske bojne mornarice od šte- dnjič vzelo oblast v lastne roke. Lo- jim pri zaključni Vstala Primorska Zver in Tomčeva in deloma tudi že štirikratni evroposlanec Zver. V vilnih posameznikov do posadk in par je postal tako rekoč prestolnica pridružili tudi pevci nekdanjega lo- Tonin so ta vtis neresnosti, da ne anale političnih abotnosti bo tako partizanskih enot, ter njihovo vlogo, slovenske Istre. V vas so se stekale parskega zbora. Vse skupaj pa sta zapišemo še kakšne hujše oznake, šlo njegovo prepričevanje evrop- da je danes to morje naše. kurirske poti, skoznjo pa prehaja- lepo povezala voditelj Bogdan Ka- povrnili, ko so ob suverenem in skih poslancev, da Kosova ni pri- Lopar je ponosna in uporna slo- li predstavniki vodstva narodnoo- vrečič in sklepno tovariško druženje samozavestnem nastopu 59-letne merna za komisarko, ker se druži s venska istrska vas, zibelka sloven- svobodilnega gibanja. Spominjamo po prireditvi. nekdanje novinarke in veleposlani- Kučanom in Jankovičem, ta dva pa skega vojaškega pomorstva. Tudi se tudi tragičnega 2. oktobra 1943. M. I. ce Marte Kos na zaslišanju izpadli sta blizu Putinu … 6 november 2024 OBNOVLJENI SPOMENIKI Babno Polje Izdajalec izbiral ljudi za streljanje ali taborišče Babno Polje je vas ob južni meji s so bile devet koscev, ki so kosili na in može, nič se jim ne bo zgodilo. Rabu, od koder se jih 17 ni vrnilo. Hrvaško in jo danes poznano kot senožeti blizu Jermendola, ob cesti Iskali bodo partizane in prečesali Na Vražjem vrtcu stoji spomenik slovenska Sibirija. Njegovi prebi- do Babnega Polja. Nihče ni vedel, vse gozdove v okolici. Če bodo naš- 40 žrtvam, ki so jih italijanski fašisti valci so med drugo svetovno vojno da so padli. Hrumenje motornih li njihove sinove in može, jih bodo pobili 30. julija 1942. Leta 2015 so plačali velik krvav davek, da danes vozil okupatorja proti Babnemu imeli za partizane. Na prošnjo žena vaščani Babnega Polja tam uredili še vedno govorimo slovensko in ne Polju je preglasilo strele. Danes in mater so se moški s kosami in spominski park, ki ga lepo vzdržu- italijansko ali nemško in da živimo na tem kraju stoji spomenik, nekaj grabljami na ramah drug za drugim jejo. Postavili so spominsko ploščo v svobodni in samostojni Sloveniji. deset metrov umaknjen od glavne vračali proti vasi. Sledila so grozo- z napisom: »Ta prostor je posvečen Krajevna organizacija združenja ceste, ki ga vaščani Babnega Polja dejstva, ki si jih prej nihče ni mogel dogodkom 29. in 30. julija 1942, ko borcev za vrednote NOB Loška do- lepo urejajo. zamisliti. Moške so zaprli v šolo in so italijanski vojaki, pripadniki 54. lina je s sofinanciranjem občine Lo- Glavni cilj okupatorja pa je bil jih zastražili. Žene in matere so jim bataljona črnih srajc, ustrelili v Jer- ška dolina obnovila napise na treh Babno Polje. Fašisti so se razlili po zvečer prinesle odeje in večerjo. mendolu 9 in na Vražjem vrtcu 40 obeležjih. Ta obeležja opozarjajo na vasi kakor povodenj, prijazno ogo- Zjutraj jim okupator zajtrka ni več talcev iz Babnega Polja.« tri krvave dogodke, ki jih je okupa- varjali vaščanke in starejše moške, dovolili prinesti. S tovornjakom se Italijanski okupatorji so odšli, tor ob podpori domačih izdajalcev ki so bili doma, jim ponujali cigare- je v vas pripeljal domačin, izdaja- prišli so Nemci in z njimi domo- prizadejal vaščanom Babnega Polja te, kruh in vino. Ženam in materam lec, ki se je prej zatekel v Prezid k branci. Nasilje nad vaščani Babne- in partizanom. so prigovarjali, naj gredo po fante Italijanom. Ljudi je zmrazilo. Začel ga Polja in partizani, ki so se zadr- Vaščani Babnega Polja so vse od Obnovljen spomenik štiridesetim pobitim ževali v okolici vasi, se je nadalje- začetka druge svetovne vojne pod- vaščanom na Vražjem vrtcu (foto: Zvonko valo. Na enega od teh krutih dogod- pirali partizane v boju proti okupa- torju. Odmaknjena vas, obdana z Vidovič) kov spominja obnovljen spomenik ob glavni cesti iz Babnega Polja gozdovi, je dajala partizanom oskr- se je sprevod 98 moških, med kate- proti Prezidu, posvečen poboju 20 bo in jih obveščala o gibanju oku- rimi jih je izdajalec izbiral za strelja- partizanov, ki ga je 17. četa Rupni- patorja. Italijani so to opazovali iz nje ali internacijo. Na ono stran – to kovega bataljona izvedla na pragu bližnje postojanke v Prezidu na Hr- je pomenilo smrt – so jih pripeljali svobode 13. marca 1945. vaškem. V veliki italijanski ofenzivi štirideset. S tovornjaki so jih vozili Za svobodo je 79 vaščanov Bab- poleti 1942 pa so dobili priložnost, na jaso Vražji vrtec nad Babnim Po- nega Polja dalo svoje življenje. Ime- da se s pomočjo domačega izdajal- ljem, kjer se je njihovo življenje kru- na vseh so napisana na štirih ploš- ca maščujejo. Vaščani so slutili ne- to končalo ne le s streli, ampak tudi čah v spomeniku na Ulaki nad Sta- varnost. Fantje in možje, ki niso bili s puškinimi kopiti in kamni. Mate- rim trgom. v partizanih, so se umaknili h kmeč- re in žene so omedlele v nepopisni (Viri: France Šušteršič: Vražji kim delom v gozd in na košnjo na žalosti in z grozljivim občutkov, da vrtec, Založba »Borec« Ljubljana senožeti v upanju, da bo to zadoš- so jih one zvabile v smrt. Moški, 1961; Rado Zakonjšek: Partizan- čalo, da se izognejo maščevanju. ki jim je bilo ob pokolu prizanese- ski kurirji, samozaložba, Ljubljana Žal so se slutnje vaščanov kma- Spominske plošče v spomeniku na Ulaki z 79 imeni padlih, pobitih in umrlih vaščanov no, so bili internirali v koncentra- 1985) lu začele uresničevati. Prve žrtve Babnega Polja (foto: Ida Turk) cijsko taborišče Kampor na otoku Ida Turk DOGODKI Beograd THERMAL RESORT LENDAVA Oddih pri prijaznih gostiteljih ob dobri kulinariki! NE ZAMUDITE POSEBNE PONUDBE ZA ČLANE ZZB NOB! -15% Oddih v prenovljenem hotelu, kampu, idiličnih apartmajih (velja na paketne cene*) Ne velja na že znižane pakete ter na silvestrski paket. 80. obletnica osvoboditve Celodnevne in 3-urne kopalne Člani Pohodne skupine Karel De- poldanski čas namenjen poklonu in bili časi, ko so tri tone težko bronas- karte ter wellness storitve stovnik - Kajuh, ki deluje v okviru položitvi venca pred velikim spo- to obeležje odtujili in ga prodali za (svet savn, parafango, parafin -20% Združenja za ohranitev vrednot menikom Stratišta - Brazde, ki nas staro železo. Obnovljen spomenik rok, masaže, zeliščne obloge) NOB Zagorje ob Savi, smo se po- po ocenah zgodovinarjev spominja so odkrili v letu 2019. dali na pot, da zaznamujemo 80 let na do 10.000 srbskih, judovskih in Najpomembnejše smo prihranili osvoboditve mesta Beograd. Na romskih žrtev. Vse te žrtve so ob za konec in se v nedeljo zjutraj na- poti si vedno ogledamo še kakšne reki Tamiš izgubile življenje med menili v Hišo cvetja. Položili smo znamenitosti, zato smo si za prvi letoma 1941 in 1945. venec pred spomenikom padlim v Rezervacije in informacije: večer rezervirali čas za ogled mu- Pomenljiv je naslov spomenika bojih za osvoboditev Beograda, ki 02 577 44 13 zeja Nikole Tesle v Beogradu in se so izgubili življenje v bojih na uli- reservation@thermal-lendava.com s tem poklonili velikemu izumitelju, cah mesta. Po ocenah je samo sov- www.terme-lendava.si To je bila znova ena čigar sadove s pridom uporabljamo od poti spominov, jetskih vojakov umrlo okoli tisoč. še danes. Zatem smo odšli še na pokopali- Naslednji dan smo se poda- zato si želimo, da nas šče slavnih in obiskali grob Edvar- li do Novega Sada in se ob Do- naslednja skupna pot da Rusjana, ki je bil slovenski pilot, navi poklonili ob spomeniku na pelje še po drugih konstruktor in pionir letalstva. Na spomin vsem umrlim, ki so bili v žalost je svoj zadnji polet leta 1911 januarju 1942 pometani v lede- nekdanjih republikah, opravil v Beogradu, saj je strmog- no Donavo. Zatem smo se poda- da bi počastili 80. lavil pod beograjsko trdnjavo Kale- B E S E D A li še na Petrovaradinsko trdnja- obletnico osvoboditve. megdan. vo, pred dobrimi 200 leti, v času To je bila znova ena od poti spo- habsburške monarhije, zgrajeno minov, zato si želimo, da nas na- iz opeke, ki je še vedno vredna slednja skupna pot pelje še po dru- občudovanja. Brazde, saj stoji na ravnini, ki naj bi gih nekdanjih republikah, da bi po- www.svobodnabeseda.si Ker smo člani združenja za ohra- bilo polje in ne grobišče nedolžnih častili 80. obletnico osvoboditve. njanje vrednost iz NOB, je bil po- žrtev. Prav tako je žalostno, da so Jani Flis november2024 7 GEOPEDIJA Partizanski spomeniki (34) KOMENTAR Partizanski spomeniki v vojašnicah Zdaj ko je na Geopediji vrisanih že Odpor proti partizanstvu spominja vrnila v Poljče. No, sicer nista od Dr. France Križanič več kot 8500 partizanskih obeležij na tistega, ki ga je opaziti v gorah. rojstva v Poljčah: eden je sem pri- in spomeničarji si upamo predvi- Tudi tam je bilo vandaliziranje par- šel izpred konjušnice na Brdu, dru- devati, da se počasi bližamo celoti, tizanskih obeležij pogostejše kakor gi pa iz Vile Bled. Kaj si kot spome- Prosti pad si lahko privoščimo kako drobno drugje (nasilno je bila poškodova- ničarski aktivist mislim o selitvah? analizo in statistiko. V sodelovanju na ena četrtina plošč). Oboje, gore Žalostno je, da se kiparskih moj- oglejmo, kakšne bodo štanj skupaj s krčenjem naložb, ki jih z MORS smo Daniel Divjak, Miloš in vojska, so simbolni nacionalni strovin otepajo, namesto da bi se financira Sklad za podnebne spre- Kermavnar in podpisani pregledali membe, bo neposredno in posredno obeležja po slovenskih vojašnicah. vodilo v 230 milijonov evrov letno Izkusili smo, da do njih ni mogo- manjše javnofinančne prihodke. če kar tako priti, ponekod vstop Pnarodnogospodarske prostor, na obeh mestih so se rival- pulili zanje. posledice prenehanja ske politike prerivale za prevlado Po drugi svetovni vojni so lokal- delovanja Termoelek- in ga poskušale uzurpirati. ni muzeji običajno vsaj posamezno trarne Šoštanj in Pre- Po spletu okoliščin so se ohranili sobo posvetili narodnoosvobo- mogovnika Velenje. Slovenija bo s prenehanjem delo- v vojašnico sploh ni bil mogoč in vojašniški kipi ali plošče narodnih dilnemu boju. Danes so tovrstne Gre za kolos, ki je leta 2023 proi- vanja Premogovnika Velenje in Ter- so posnetke spomenikov na našo herojev Staneta Žagarja v Kranju, razstave in zbirke v njih redke. zvedel 2.737 GWh električne ener- moelektrarne Šoštanj ob upošteva- prošnjo poslali vojaki sami. Dru- Milana Majcna in Tita v Novem Kako pa je v specializiranih voja- gije, več kot 22 odstotkov skupne nju s tem povezanega upada naložb, ga izkušnja zadeva preimenovanje mestu, trije celjski kipi (Slavko Šlan- ških muzejih? Čeprav je bila druga slovenske končne porabe te dob- ki jih financira Sklad za podnebne vojašnic po letu 1991. Pred tem der, Franc Rozman - Stane, Jože svetovna za Slovence veliko uso- rine, 58 odstotkov njene porabe v spremembe, izgubila odstotek sku- so nosile ime tega ali onega par- Menih - Rajko Knap), Andrej Žvan - dnejša od prve in brez partizanov predelovalnih dejavnostih ali pa 68 pne dodane vrednosti in skoraj 0,9 tizanskega heroja, po preimeno- Boris na Bohinjski Beli, Titov kip in Slovenije v današnjem obsegu ne odstotkov porabe v gospodinjstvih odstotka zaposlenosti. valni ihti pa se imenujejo po tem Slava Klavora v Mariboru, Franc Le- bi bilo, so partizanski eksponati v (podatki, uporabljeni v tem članku, Med gospodarskimi panogami bo ali onem osamosvojitelju. Kipom skošek - Luka na Viču pri Dravogra- Parku vojaške zgodovine v Pivki in so iz Statističnega urada Republike ob prenehanju delovanja Premo- herojev, po katerih so se vojašni- du, Jože Gregorčič v Škofji Loki in v Vojaškem muzeju Tabor v Lokvi Slovenije ter letnih poročil Premo- govnika Velenje in Termoelektrar- ce imenovale in so stali kje znotraj Tonček Dežman v Radovljici. pri Sežani v manjšini, Vojni muzej govnika Velenje in Termoelektrarne ne Šoštanj najbolj upadla dodana ograje, so našli kako drugo mesto Niso pa imeli te sreče še en Logatec in Vojaški muzej Sloven- Šoštanj). vrednost pri rudarstvu (88 milijonov ali pa so preprosto izginili. Veliko Šlandrov kip v Celju, Dušan Kve- ske vojske v mariborski kadetnici Zadnji podatki o poslovanju ozi- evrov letno), gradbeništvu (67 mi- vojašnic danes ni več, propad- der na Ptuju, Boris Kidrič v Šen- pa v svoji spletni predstavitvi dru- roma delovanju Termoelektrarne lijonov evrov letno) in oskrbi z ele- Šoštanj in Premogovnika Velenje so ktriko plinom in paro (63 milijonov za leto 2023. Vpliv prenehanja delo- evrov letno). Število delovno aktiv- vanja teh dveh gospodarskih subjek- nih se bo najbolj zmanjšalo v grad- tov na slovensko beništvu (1875), gospodarstvo je Med gospodarskimi rudarstvu (1764) ocenjen glede na in v panogah tr- njune poslovne panogami bo ob govine (865). odhodke v tem Naložbe v razi- letu. Pri Termoe- prenehanju delovanja skave in razvoj Vanja Radauš: Bombaš, Poljče, trenutno v »Obdelani« Tito neznanega kiparja, Stane Žagar, Kranj, foto: M. Hladnik lektrarni Šoštanj Premogovnika Velenje bodo upadle Pivki, foto: M. Hladnik Maribor, foto: I. Smiljanić so znašali 508,3 zlasti v znano- milijona evrov, in Termoelektrarne sti z razvojnimi pri Premogov- storitvami (2,3 niku Velenje pa Šoštanj najbolj upadla milijona evrov 203,4 milijona dodana vrednost pri letno), pri infor- evrov. Upošte- macijskih dejav- vamo, da Pre- rudarstvu. nostih (0,9 mili- mogovnik Vele- jona evrov letno) nje stroške pokriva z dobavo lignita in v kovinskopredelovalni industriji Termoelektrarni Šoštanj, ta pa ima (0,7 milijona evrov letno). Število v poslovne odhodke vključenih tudi delovno aktivnih z višjo ali visoko iz- Slavko Šlander, Celje, foto: U. Ferlež Franc Rozman - Stane, Celje, foto: U. Ferlež Jože Menih - Rajko Knap, Celje, foto: U. 201,4 milijona evrov prispevkov obrazbo pa se bo najbolj zmanjšalo Ferlež v Sklad za podnebne spremembe. v rudarstvu (362), oskrbi z elektriko, Skupen vpliv prenehanja delovanja plinom in paro (225) ter trgovinskih Termoelektrarne Šoštanj in Premo- panogah (220). govnika Velenje na slovensko go- Pri oceni narodnogospodarskih spodarstvo kaže vsota vpliva kon- učinkov prenehanja delovanja Pre- čanja dejavnosti teh dveh podjetij in mogovnika Velenje in Termoelek- vpliva upada naložb, ki jih financira trarne Šoštanj moramo upoštevati, Sklad za podnebne spremembe. da bo električno energijo, proizve- Analiza, izvedena na input-output deno v teh dveh gospodarskih su- preglednici slovenskega gospodar- bjektih, na slovenskem trgu nado- Andrej Žvan - Boris, Bohinjska Bela, foto: Pohorski partizani, Slovenska Bistrica, Tone Svetina: skulptura na Rudnem polju, stva v letu 2020 in ob preračunu mestila električna energija iz uvoza. M. Hladnik foto: Slovenska vojska foto: M. Hladnik rezultatov v cene 2024, je pokazala, Trgovci z električno energijo si bodo da bo na narodnogospodarski ravni pri tem nekoliko izboljšali izkoristek prenehanje delovanja Premogovni- zmogljivosti. Makroekonomsko bo le so tudi nekdanje stražnice ob tvidu v Ljubljani, Ljubo Šercer v ge svetovne vojne ali partizanov ka Velenje in Termoelektrarne Šo- pomemben le vpliv na povečanje meji ali pa so spremenile svojo na- Ljubljani, Mirko Bračič v Ribnici, sploh ne omenjata. štanj skupaj z upadom naložb, ki jih uvoza. Glede na razmere leta 2023 membnost. Franc Pasterk v stražnici pri mej- Če povzamem: partizanska spo- financira Sklad za podnebne spre- in preračunano v cene 2024 bo za Če smo prav prešteli, je bilo ne- nem prehodu Reht in dvoje Titovih meniška dediščina je v slovenski membe, neposredno in posredno Slovenijo neto učinek upada uvoza koč v vojašnicah 40 partizanskih doprsnih kipov (Frančiška Smer- vojski po letu 1991 doživljala po- vplivalo na 1,1 milijarde evrov letno zaradi manjše dejavnosti pri prene- obeležij. Danes jih je le še ducat. duja in Borisa Kalina) v stražnici tlačenje in izbris, ki sta po obsegu manjši prihodek in na 525 milijonov hanju delovanja Premogovnika Ve- Dvanajst vojašniških spomenikov na Ljubelju. Težko bi rekli, da so morda primerljiva le še s preime- evrov letno nižjo dodano vrednost. lenje in Termoelektrarne Šoštanj ter je ostalo na mestu tudi potem, ko nekateri partizanski heroji zgodo- novanjem šol in izključevanjem Prejemki delovno aktivnih se bodo povečanega uvoza zaradi dobave vojašnic tam ni bilo več ali pa so vinskim revizionistom bolj kakor narodnoosvobodilnega boja iz zmanjšali za 304 milijone evrov le- manjkajoče energije na naš trg 241 jih premaknili na kako primernejše drugi šli na živce, na živce jim je šolske snovi. Odstranjevanje spo- tno, amortizacija za 143 milijonov milijonov evrov (0,4 % BDP) večji mesto. Šestnajst obeležij je na spo- šlo partizanstvo v celoti. Do od- menikov je kulturni vandalizem, evrov letno, poslovni presežek pa za uvoz. Tu se lahko razmere izrazito meniškem zemljevidu označenih z stranitev ni prišlo zaradi napak, ki ki se ga tisti, ki so ga zagrešili, po 86 milijonov evrov letno. spreminjajo glede na spreminjanje zeleno zvezdico, kar pomeni, da bi jih očitali herojem, ampak zara- tihem sramujejo. Svojih nespodob- Prenehanje delovanja Premogov- cen emisijskih kuponov, ki ne vpli- spomenika tam ni več. Večinoma di neustavljive gorečnosti nekate- nih početij ne dokumentirajo in ne nika Velenje in Termoelektrarne vajo le na velikost stroškov Termo- so to spomeniki s terena, kjer voja- rih komandirjev in ministrov. razglašajo, zato je sled za odstra- Šoštanj skupaj s krčenjem naložb, elektrarne Šoštanj, ampak tudi na šnic ni več, štirje pa so bili odstra- Celopostavni bronasti kipi so njenimi obeležji marsikje zblede- ki jih financira Sklad za podnebne evropske cene zemeljskega plina in njeni iz delujočih vojašnic. težka reč in pričakovali bi, da bodo la. Javni servisi, ustanove in orga- spremembe, bo neposredno in po- električne energije. Nižje cene teh V celotni zbirki slovenskih par- obtičali, kamor so jih postavili. Pa nizacije, kot so zavodi za varstvo sredno vplivalo na izgubo 9083 de- kuponov bodo zmanjšale stroške tizanskih spomenikov je zelenih prav te najraje premikajo. Dvoje kulturne dediščine, policija, sod- lovnih mest. Naložbe, namenjene Termoelektrarne Šoštanj in njen ne- zvezdic za odstranjene ali pre- kipov iz Centra za obrambno uspo- stvo …, nimajo volje in moči, da raziskavam in razvoju, bodo upadle posredni in posredni vpliv na uvoz, maknjene spomenike 526 ali šest sabljanje v Poljčah pri Begunjah bi jih raziskali (izjema so posame- za 7 milijonov evrov letno, število po drugi strani pa bodo vplivale na odstotkov. V vojašnicah je delež (Partizanska družina Božidarja zni medijsko odmevni primeri, npr. angažiranih delovno aktivnih z viš- nižje uvozne cene elektrike. Do nje- odstranitev nesorazmerno več- Pengova in Bombaš Vanje Radau- tisti z Brda). Zato moramo izgino- jo ali visoko izobrazbo (kazalnik an- nega pomanjkanja na evropskem ji, kar 40-odstoten! Kakor da bi ša) so leta 2022 skupaj s tistimi z tja namesto njih na svojo pest evi- gažmaja znanja oziroma človeškega trgu, najverjetneje v enem od sušnih se Slovenska vojska želela znebi- Brda pri Kranju umaknili v vojaški dentirati in kartirati zavzeti upoko- kapitala) pa za 2362. zimskih mesecev, ko se bo pokazala ti nevšečne partizanske dedišči- muzej v Pivki. Po dve leti trajajočih jeni prostovoljci. Prenehanje delovanja Premogov- poslabšana stabilnost dobave elek- ne. Kakor da nima nič s partizani. počitnicah v Pivki se bosta menda Miran Hladnik nika Velenje in Termoelektrarne Šo- trične energije v Sloveniji. 8 november 2024 DOGODKI Veliko Polje Počastili spomin na herojinjo Drino Na partizanskih Vrheh ob spo- Pred veličastnim trimetrskim ka- Slovenske protifašistične ženske meniku narodni herojinji Mihaeli mnitim spomenikom partizanke je zveze na Štjaku februarja 1944 kot Škapin - Drini, ki ga je iz snežno govornica orisala lik Mihaele Ška- 1. povojne konference AFŽJ junija belega istrskega marmorja izkle- pin - Drine, ki je delila usodo števil- 1945 v Beogradu,« je poudarila Ro- sal kipar Jože Pohlen, je tudi letos nih primorskih deklet in se je kljub žetova in orisala tudi neprecenljivo na Velikem Polju potekala tradici- mladosti brez odlašanja odločila za vlogo žensk, ki so jo imele po vojni. onalna slovesnost, ki so jo pripra- vključitev v boj zoper fašističnega Na prizorišče so že ob začetku vili občina Sežana, ZB za vrednote okupatorja. »Prav to pomlad 1943, prireditve prikorakali pohodni- NOB Sežana, krajevna skupnost ko je na Kozjanah v Brkinih pad- ki iz Dolenje vasi pod vodstvom Vrabče in ZZP. Številne zbrane, la 22-letna narodna heroina Pepca Andreja Škapina in ob spremljavi med njimi so bili tudi sežanska Čehovin - Tatjana iz Senožeč, je k Vinka Mahniča na harmoniki. Pra- častna občana Pavel Skrinjar in partizanom skupaj z mamo, sestro porščake je vodil veteran vojne za Srečko Rože, divaška častna ob- in mlajšim bratom odšla tudi Drina. Slovenijo Bruno Kocjan. Slove- čana Albin Debevc in Marijan So- Eden od bratov je bil že med par- snost, ki jo je povezoval mladi do- tlar, divaška županja Alenka Štrucl tizani, očeta pa so italijanski vojaki mačin in recitator Matic Lozej, so Dovgan in kozinsko-hrpeljska žu- že utišali in ob tem zažgali še nji- obogatili tudi člani Kraške pihalne panja Saša Likavec Svetelšek, je hovo domačo hišo na Velikem Po- godbe pod taktirko prof. Iva Baši- nagovoril sežanski župan Andrej lju. Drina je dočakala kapitulacijo ča. Delegacije pa so pred spome- Sila. Slavnostna govornica je bila Italije, vendar se je njeno politično, Ob spomeniku herojinji Drini je zbrane nagovorila zgodovinarka Anja Rože. nik partizanski junakinji položile mlada zgodovinarka Anja Rože, kulturno in vojaško udejstvovanje vence. Prireditev so sklenili s pri- hči Irene in Srečka Rožeta iz Voja- končalo že kmalu po tem, 15. no- škemu okupatorju nad Žirovskim žine, ki je dočakala konec vojne in morsko himno Vstajenje Primor- škega muzeja Tabor Lokev, ki ji ne vembra 1943, ko je padla kot bor- vrhom. Med narodnoosvobodilnim zmago nad okupatorjem, pa je bila ske in družabnim srečanjem. manjka znanja o narodnoosvobo- ka in namestnica politkomisarja bojem je delovala vsa njena druži- njena mati Ivana, ki se je udeleži- dilnem boju. Vojkove brigade v boju proti nem- na. Edina članica Škapinove dru- la tako 1. pokrajinske konference Olga Knez V METEŽU ZGODOVINE Višnja Gora (2) Codellijev grad na Peščeniku stave, iz bivalnih prostorov pa vrata in okna. Pred svojim odhodom so v dneh 4. in 5. maja 1945 aretirali štiri naše krajane iz Višnje Gore, za kateri- Nekaj dni zatem je grad zasedla ita- grad pripeljali tudi osem Višnjanov, tizanske vojske treba izpolniti. Do- mi se je izgubila vsaka sled. Nikoli jih lijanska posadka in v njem ostala ki so jih Nemci pozneje ustrelili ob govorili so se le, da počakajo z zaži- nismo našli ne živih ne mrtvih. vse do 8. septembra 1943, ko je Ita- pokopališkem zidu v Šmarju. gom nekaj ur, da bo oskrbnik v tem V vojni so bile povzročene šte- lija kapitulirala. Nekaj časa zatem je Glavni štab NOV in POS je v času lahko iz gradu odnesel svoje vilne žrtve, v Višnji Gori je na obeh bilo pri nas osvobojeno ozemlje. Že pričakovanju nemške ofenzive že pohištvo in opremo. straneh izgubilo življenje 160 kraja- 22. septembra 1943 pa je šest nem- 11. oktobra 1943 izdal Odredbo o Oskrbnik v svojih spominih zapi- Codellijeva graščina nov. Vojna povzroča tudi materialne ških letal bombardiralo Višnjo Goro uničenju vojaških in gospodarskih še: partizanom smo dali kruh, klo- žrtve – ena izmed njih je bila tudi in povzročilo devet smrtnih žrtev ter objektov, gradov, šol, posvetnih base in vino ter dosegli podaljšanje 1943 do spomladi 1944, ko so se Codellijev grad. Na zemljiščih, kjer veliko materialno škodo. Poškodova- domov, železniških postaj itd., ki bi roka požiga do 23.30. ure, nakar začeli vpadi domobranskih enot iz je stal grad in kjer so bili grajski trav- no je bilo tudi šolsko poslopje, zato mogli služiti sovražniku. Izvrševa- je grad zagorel. V gradu so zgore- Grosuplja, kjer so že ustanovili do- niki, zdaj potekata dve cesti, in sicer se je pouk začel z zamudo, in to prav je to povelje so 1. decembra 1943 li večstoletno pohištvo, slike, živila, mobransko-nemško postojanko. 12. Partizanska cesta in Cesta talcev v v poslopju Codellijevega gradu. V prišli do gradu partizani II. bataljo- orodje in tudi šolske klopi ter ves februarja 1944 je domobranska eno- spomin na ubite partizanske ujet- grad pa se je iz varnostnih razlogov na Cankarjeve brigade in povedali šolski arhiv. Ni mi znano, ali je še ta prodrla na višnjegorsko področje nike. Tu je zgrajenih tudi blizu 100 preselil tudi rajonski odbor Osvobo- oskrbniku, da morajo grad požgati. kje ob požigu gradu ali drugih stavb in vdrla v stanovanje Alojza Zavodni- stanovanjskih hiš s prebivalci, ki te dilne fronte Višnje Gore. 2. novem- Večina partizanov je bilo domači- prišlo do takšnih sporazumnih do- ka ter ga ubila, stanovanje pa izropa- zgodovine ne poznajo, nekateri pa bra 1943, v času nemške ofenzive, nov iz grosupeljsko-stiškega okrož- govorov kot v Višnji Gori. la. Nato je 28. maja 1944 Višnjo Goro celo zahtevajo preimenovanje cest. je grajsko poslopje zasedla nemška ja, tako da so se z aktivisti iz Višnje Oskrbnik in žena sta se nato nase- zasedel 620-članski domobranski (Konec) vojska. Prišlo je tudi do tragičnih Gore celo osebno poznali. Ti so jih lila v svojo hišo na Peščeniku, Alojz udarni bataljon M (Mitte) z nemško Franc Godeša dogodkov, ko so Nemci na travniku skušali pregovoriti, naj gradu, ki ni Zavodnik pa v izpraznjeno grajsko četo in tu ostal vse do 6. maja 1945. (učenec 3. razreda osnovne šole v pod gradom ustrelili 22 partizanskih vojaški objekt, ne požgejo. Vendar je pristavo. Osvobojeno ozemlje v Vi- Za gradnjo bunkerjev so pobrali vse jeseni 1943 v Codellijevem gradu) ujetnikov. Z vojaškim vozilom so v bilo povelje najvišjega organa par- šnji Gori je nato trajalo pozimi leta deske in hlodovino iz baronove pri- DOGODKI Vasica Okroglice 80 let od poboja partizanskih kurirjev Pri spomeniku padlim kurirjem ku- postaje v našem narodnoosvobo- ranitev slovenskega naroda in usta- rirske postaje S-5 v vasici Okrogli- dilnem boju nekaj posebnega. To novitev lastne samostojne države, ce v bližini Lovrenca, od koder vodi je bila ena izmed oblik boja, odpora h kateri so pripomogli in zanjo da- planinska pot na Lisco in Veliko proti fašizmu in nacizmu. Dodala je rovali svoje življenje tudi kurirji ku- Kozje, je 15. septembra potekala še, da je od poletja pa vse do kon- rirske postaje S-5. spominska slovesnost. Obudila je ca oktobra 1944 v bližini vasi Okro- »Imeti lastno državo je privilegij čas, ki je prinesel mnogo gorja. glice delovala kurirska postaja S-5 in za ta privilegij se moramo bo- »V mrzli zimi 14. februarja 1944 Štajerska, ki je vzdrževala zvezo s riti, ga negovati ter si ga znova in so se skozi to vas pomikali borci TV 5a na dolenjski strani v gozdu znova zaslužiti, kajti nič v našem Šercerjeve brigade in poveljstvo Jatna blizu vasi Kal nad Šentjan- življenju, česar ne cenimo, ne bo 14. divizije in domačini so jih toplo žem. Partizanska pošta skoraj ce- obstalo samo od sebe. Nič ni samo- sprejeli. Po izjemno napornem po- lotne Štajerske proti Dolenjski in umevno in nič nam ne bo kar tako Tako kot mnogo let doslej so v spremljevalnem programu sodelovali učenke in učenci hodu z Bohorja in močnem snež- glavnemu štabu slovenskih partiza- dano, naša dolžnost je, da za vse, podružnične osnovne šole iz Loke pri Zidanem Mostu. nem neurju ter visokih snežnih nov v Kočevskem rogu je potekala kar imamo, vestno in odgovorno zametih so na srečo prispeli brez po kurirjih obeh postaj. skrbimo. Bodimo ponosni na to, kar Naša dolžnost je, da jih živimo in tizansko vzdušje so prikazali pripa- bojev. Poveljstvu divizije je uspelo Sevniški župan Srečko Ocvirk je naš narod dosegel v preteklosti, ohranimo za naše naslednje rodo- dniki Prvega spominskega dolenj- prelisičiti nemški operativni štab in je v svojem pozdravnem govoru saj sicer ne bi imeli, kar imamo – ve,« je spodbujal k premišljevanju o skega partizanskega bataljona. neopazno izmakniti divizijo iz načr- poudaril, da je preteklost pomemb- lastne države Slovenk in Slovencev. posledicah naših dejanj. Pred slovesnostjo je delegacija ZB tovanega nemškega obroča izpod na, a prav tako kritična presoja zgo- /.../ Dandanes žal želijo nekateri V kulturnem delu spominske slo- za vrednote NOB Sevnica s predse- Bohorja proti zahodu in zasavskim dovine in pozitiven odnos do nje. potvarjati zgodovino in predstaviti vesnosti, ki jo je povezoval Jože dnico Vladko Blas, s predsednikom revirjem,« je enega izmed spomi- »Verjamem, da nas spomin na pre- narodnoosvobodilni boj v luči pov- Žnidarič in jo obogatil še z recita- OZVVS Sevnica Francijem Golo- nov obudila predsednica Združenje tekla dejanja dela boljše pri gradnji sem nevredne razprave, zato je po- lom lastne avtorske pesmi, so so- bom, predsednikom KO DIS 1941- borcev za vrednote NOB Sevnica sodobne države,« je med drugim membno poudariti naslednje dej- delovali učenke in učenci Podru- 1945 Sevnica Vinkom Zalezino in Vladka Blas in poudarila, da le- omenil. Slavnostni govornik na le- stvo: ob koncu druge svetovne voj- žnične osnovne šole Loka pri Zida- sevniškim županom Srečkom Ocvir- tos mineva 80 let od dneva, ko so tošnji spominski slovesnosti, ki se ne je svet zelo jasno opredelil, kdo nem Mostu ter z recitalom pesmi kom položila cvetje in venec k spo- v vasici Okroglice zaradi izdaje do- je je udeležil tudi minister za gospo- je bil na strani okupatorja in agre- Karla Destovnika - Kajuha nekdanji meniku padlim, ki ga je leta 1978 iz- mačina pod streli sovražnika padli darstvo Matjaž Han, je bil radeški sorja ter kdo je bil na strani, ki se predsednik ZZB NOB Slovenije Tit delal sevniški kipar Rudi Stopar. Po- partizanski kurirji. »Spomin nanje župan Tomaž Režun in tudi ta je v je borila za narod. /…/ Vrednote, Turnšek. Slovesni postavitvi pra- ložitev venca je potekala ob postro- ne sme nikoli zbledeti,« je dejala svojem govoru spomnil preteklosti, za katere so se borili naši borke in porščakov je poveljeval predsednik ju častne čete Slovenske vojske. in nadaljevala, da so bile kurirske ko so bili postavljeni temelji za oh- borci, so večne in vedno aktualne. OZVVS Sevnica Franc Golob, par- S. R. november2024 9 V SLIKI IN BESEDI Rog: avgusta 1994. Lastnik muzejske zbirke in upravitelj muzeja je Srečko Rože, Domžale, Šumberk: V programu Društva za vzdrževa- ki so ga že v otroštvu pritegnile pripovedi deda Viktorja Rožeta, preživelega V gozdu na virski strani griča Šumberk, ki se dviga nad Domžalami, je postav- nje partizanskih grobišč v Rogu pripadnika avstro-ogrske vojske v prvi svetovni vojni, kot tudi pripovedi ljen spomenik, namenjen trem aktivistom Osvobodilne fronte, ki so 20. avgu- imamo vsako zadnjo soboto v očeta Albina iz časa druge svetovne vojne. Z dedom Viktorjem je na vaškem sta 1944 padli pod streli domačih izdajalcev. Aktivista Vencelj Perko in Franc oktobru in soboto pred dnevom smetišču rojstne vasi Kreplje pri Dutovljah našel svoja prva predmeta, čuta- Chvatal sta bila učitelja, stebra takratne inteligence, aktivista Ignaca Hribarja upora v aprilu akcijo čiščenja par- rico in bajonet, ki sta ga pritegnila k zbiranju. Prvo zbirko militarij, ki je štela pa so domobranci avgusta 1944 zaprli, da bi prišli do njegovega sina Ivana, tizanskih grobišč v Rogu. Letos 511 kosov, je v letu 1983 zasegla milica. Po odsluženem vojaškem roku leta partizana. Ker se jim to ni posrečilo, so Ignaca ustrelili na Podrečju. smo se zbrali pred gasilskim do- 1987 je začela nastajati nova zbirka militarij iz časa prve in druge svetovne Ob spomeniku je slovesnost 7. septembra 2024 pripravila Krajevna orga- mom v Podturnu. Tokrat smo imeli vojne. Poseben pomen smo posvetili zbirki druge svetovne vojne in dogod- nizacija borcev za vrednote NOB Slavka Šlandra. Med številnimi udeleženci na voljo le dva kombija. S kom- kov med narodnoosvobodilnim bojem na območju Slovenije. Ob teh zbirkah spominske slovesnosti so bili tudi praporščaki, vsi prisotni pa so se z minu- bijem podturnških gasilcev smo sta počasi nastajali še arheološka in etnološka zbirka, vezani najprej na to molka poklonili spominu na aktiviste, ki ne bodo pozabljeni. Ob spome- se odpravili na semiško stran in domače kraško območje, z leti pa tudi na druga območja Slovenije. nik sta Darko Jenko, podpredsednik KO za vrednote NOB Slavka Šlandra, in očistili grob Bogomila Ivančiča v Maša Mlinarič, ravnateljica Osnovne šole Venclja Perka, položila venca. Po gozdu ob cesti v Srednji vasi, grob pozdravu Nataše Belle, predsednice KO za vrednote NOB Slavka Šlandra, ki na Novem Taboru pri Črmošnji- je spominsko slovesnost vodila, je o dogodku pred 80 leti spregovoril Fran- cah, na Planini grob Draga Mari- ci Gerbec, predsednik KO za vrednote NOB Venclja Perka Domžale. Spomnil na, nato pa še obeležje v Sredgori, je na ustanovitev domobranske postojanke v Domžalah, na njihova grozo- postavljeno v spomin zverinsko dejstva in predvsem na smrt treh nedolžnih aktivistov Osvobodilne fronte, pobitima sestrama Troha, ob cesti Planina–Ponikve spominsko obeležje Sta- ki so svoje življenje žrtvovali za svobodo. Ob tem je spomnil na obravnavo netu Rozmanu (pokopan je bil v bližini) in dr. Mihelčiču (leta 1942 je bila tu dogodkov iz druge svetovne vojne n na potrebo po ohranitvi spomina na pomična partizanska bolnica) ter grobišče Vinica. žrtve vojn. Pozabil ni niti na sedanjost in prihodnost ter opozoril. da je naša Z drugim kombijem, ki nam ga je odstopil tovariš Robi Krese iz Rateža, so dolžnost, da ob negativnostih ne pogledamo stran, temveč skušamo kaj udeleženci akcije odšli čistit grobišča Jelendol, Stari trg pri Jelenici, Pugled narediti, navzoče pa je spomnil na svetost življenja, svetost smrti, pa tudi in Pogorelec. Na čiščenje grobišč v Komarni vasi, Gornjem Hrastniku in Le- da slabega, za kar ne želimo, da bi nam naredili drugi, tudi mi ne storimo. senem kamnu se je odpravilo osem članov v dveh osebnih avtomobilih. Slovesnost sta lepo zaokrožila oba pevska zbora, Ženski pevski zbor Stane Vozila sta Stane Berkopec in Anton Rozman. Na skupnih akcijah so tudi le- Ogledali smo si tudi botanični vrt v Sežani. Habe pod vodstvom Andreje Polanec in ob spremljavi kitarista Hervina Ja- tos manjkali člani iz Semiča in člani iz Kočevja z obvestilom, da so obeležja končiča in orgličarja Marjana Urbanije ter Moški pevski zbor Radomlje pod očistili sami. Žal ni bilo čisto tako. Sledil je ogled Galerije kamna v Štorjah, kjer sta nas sprejela naš rojak iz Ja- vodstvom Primoža Leskovca. Nastopili sta tudi recitatorki Milojka Lunar in Ob koncu akcije smo se zbrali pri polharski koči na Pogorelcu. Tam smo gršč Gabrijel Jeram in predsednica krajevne skupnosti Štorje Meri Hreščak. Metka Avsec. Med šumenjem listov bližajoče jeseni je zadonela partizanska posedli za mize, obsijane s soncem, se odžejali, pomalicali, pa tudi klepet Gabrijel je svoje življenje posvetil zbiranju in proučevanju kamnov iz vseh in ljudska pesem, prisotni pa smo se spet s hvaležnostjo spomnili vseh treh ob kavi in pecivu ni manjkal. Poklepetali smo med seboj in ugotovili, da je še delujočih in predvsem opuščenih kamnolomov na območju Krasa. Nje- ustreljenih aktivistov Osvobodilne fronte in si zaželeli: nikoli več vojne! bilo pri večini grobišč treba pograbiti listje in opleti plevel. Žal pa je nekdo gova zbirka kamnov, kamnoseškega orodja in fotografij vam bo zgodovino Vera Vojska ali neka skupina odstranila mah na zidu, ki obdaja grobišče na Pugledu, s obdelovanja kamna prikazala na pristen in edinstven način. Po ogledu smo čimer se nismo strinjali, saj so s tem naredili veliko škodo. Na posameznih položili cvetje pred spominsko obeležje, posvečeno padlim borcem med Lokev: grobovih bo potrebna nova zasaditev, okoli obeležij pa bo treba nasuti pe- narodnoosvobodilnim bojem. 23. oktobra je v spominskem parku padlim borcem in žrtvam nacifašistič- sek. Samo društvo nima toliko sredstev, zato bo za ureditev posameznega Vojko Carl nega nasilja iz Lokve in Prelož potekala komemoracija, ki jo ob državnem obeležja treba zaprositi za denar občine, ki so pristojne za tiste spomenike. V naši občini imamo v Rogu štiri grobišča, v semiški jih je osem, od tega Dovje, Kranjska Gora: prazniku spomina na mrtve tradicionalno prireja Krajevna organizacija Zveze združenja borcev za vrednote NOB Lokev - Prelože. nekaj grobišč in nekaj obeležij, Črnomaljci imajo en grob, za katerega ni Združenje borcev za vrednote NOB Dovje - Mojstrana in občina Kranjska znano, kdo v njem počiva, kočevska občina pa ima v Rogu dve grobišči. Dru- Gora sta pripravila občinsko žalno slovesnost pred dnevom spomina na ga obeležja so na obrobju Roga. Skupno jih je enajst. V topliški občini zanje mrtve pri spomeniku prve in druge svetovne vojne v spominskem parku poskrbi Občinsko združenje borcev za vrednote NOB. O teh ugotovitvah bo na Dovjem. Spomnili smo se slovenskih fantov, ki so služili avstro-ogrski obvezno morala teči beseda na občnem zboru. monarhiji, padlih v prvi svetovni vojni, borcev generala Rudolfa Maistra Helena Miša Kulovec za severno mejo, junakov iz mogočnega boja z mnogo številnejšim oku- patorjem med drugo svetovno vojno in junakov osamosvojitvene vojne Štore: leta 1991 za samostojno Slovenijo. Vsi ti dogodki nam tiho šepetajo Ob dnevu spomina na mrtve Osnovna šola Štore vsako leto pripravi zelo zgodbe, ki jih je zapisal čas. lepo spominsko slovesnost. Tako je bilo tudi letos. Bogat kulturni program, Iz dokumentacije je razvideno, da je v letih od 1941 do 1945 v obči- ki so ga izvedli učenci pod mentorstvom svojih učiteljev, daje takšni prilož- ni Kranjska Gora v različnih obdobjih in razmerah veliko ljudi darovalo nosti resnično plemenit in neprecenljiv pečat. Te priložnosti so spodbuda svoje življenje na oltar domovine. V krajevni skupnosti Rateče - Planica za negovanje domoljubja. je padlo osem borcev, trije so umrli v taborišču, v krajevni skupnosti Podkoren so na pokopališču pokopani trije borci, v Kranjski Gori je v Spominske komemoracije so se udeležili Andrej Sila, župan občine Se- boju za svobodo padlo devet borcev, v krajevnih skupnostih Rute, Gozd žana, Robert Müllner, predsednik Krajevne skupnosti Lokev, Bojan Pahor, - Martuljek, Srednji Vrh so v boju za svobodo padli štirje borci, dva sta predsednik Območnega združenja ZZB za vrednote NOB Sežana, Igor Hreš- umrla v taborišču. Največ vaščanov je izgubila krajevna skupnost Dovje čak, predsednik Krajevne organizacije ZZB za vrednote NOB Lokev - Prelože, - Mojstrana. V Dragi so mučeniško ustrelili devet upornikov, 27 vaščanov svojci padlih borcev in žrtev nacifašističnega nasilja ter člani domoljubnih se ni vrnilo iz zloglasnih taborišč po Evropi in 37 borcev je padlo v boju organizacij. s sovražnimi silami. V kulturnem programu sta nastopila Moški pevski zbor Tabor Lokev pod Zavedajmo se, da so naši občani dali svoje življenje za slovenski narod, vodstvom zborovodje Ladislava Korošca in družina Rože iz Vojaškega mu- da bi obstal na svoji zemlji in ohranil slovensko besedo in kulturo. Bra- zeja Tabor Lokev. Častni občan Srečko Rože je recitiral pesem Pismo materi nili so svoje ognjišče, svojo domovino. Končno smo prišli do svoje težko iz groba pesnika Ivana Minattija in Pismo avtorja Jeni. Govornica na žalni priborjene države Slovenije. slovesnosti je bila Irena Rože, kulturni program pa je povezovala zgodovi- Zato ne zapravimo njihove dediščine, ki so jo skozi stoletja izbojevali s narka Anja Rože. krvjo in trpljenjem. Ohranimo jo, kot so jo imeli v spominu, preden so za 31 padlim borcem in šestim žrtvam nacifašističnega nasilja so se s cvet- Na pročelju Osnovne šole Štore je spominska plošča, na kateri je vklesa- lepši jutri žrtvovali svoje življenje. Nam živim naj bo opomin, da tisti, ki jem in vencem poklonili Igor Hreščak in Liljana Pahor iz ZZB za vrednote nih 50 imen in priimkov, ki so v času druge svetovne vojne v partizanskih so umrli, niso umrli zaman. NOB Sežana ter predstavnika stranke Levica iz Sežane. Nato smo se vsi vrstah ali koncentracijskih taboriščih izgubili svoje življenje. Vsekakor je bil skupaj z minuto molka poklonili spominu na padle borce in žrtve nacifaši- za naše območje to zelo velik krvni davek. stičnega nasilja, padlega borca Leopolda Gregorčiča iz Ljubljane, pokopa- Naša občina je pred spominskim obeležjem na Svetini, kjer je pokopanih nega na lokavskem pokopališču, ter Virgilija Ščeka, duhovnika, narodnega 30 borcev in aktivistov Osvobodilne fronte, zelo lepo uredila prostor in ga buditelja in publicista, ki mu je leta 1941 takratni lokavski kaplan Anton okrasila z rožami. Z ganljivo hvaležnostjo in spoštovanjem do tistih, ki so se Požar zaradi vse ostrejšega fašističnega preganjanja omogočil zatočišče v borili za našo napadeno domovino in svobodo in so takrat zanjo padli, se lokavski kaplaniji. 30. oktobra sta k spomeniku duhovnika Virgilija Ščeka na njihovih grobovih poklonimo s cvetjem in prižgemo svečke. Med drugo v Lokvi položila venec tudi Marjan Suša, član Društva TIGR Primorske, in svetovno vojno je bilo preveč človeških žrtev, preveč storjenega gorja, izse- Srečko Rože iz Vojaškega muzeja Tabor Lokev. ljenih ljudi in požganih domov, da bi vse to zlahka pozabili. Irena Rože, foto: Anja Rože Ponosni smo, da se ob tem prazniku poleg osnovne šole vsako leto na vso moč angažira tudi naša občina. Tako smo tudi letos skupaj z županom Osankarica, Duplje: Miranom Jurkoškom obiskali vse partizanske grobove. Članice in člani krajevne organizacije Zveze borcev za vrednote NOB Duplje Srečko Križanec v občini Naklo na Gorenjskem že nekaj let obiskujejo kraje, ki so povezani Mrtvi naj počivajo v miru, vsi si zaslužijo svoje počivališče. Vojne grozo- z dogodki iz časa narodnoosvobodilnega boja. Cilj letošnjega izleta je bila Idrija, Cerkno: te niso pozabljene, vendar nas žene odgovornost za mirno in varno pri- 21. septembra Osankarica na Pohorju, kjer je pri Treh žebljih 8. januarja leta Člani Združenja borcev za vrednote NOB Idrija - Cerkno smo se odpravili hodnost nas in naših otrok. Zato moramo z ramo ob rami živeti skupaj in na izlet in strokovno ekskurzijo, jesenski potep po Krasu. Zapeljali smo se najti skupno pot v tej prelepi Sloveniji. Svet okoli nas je obdan z vojnami, do Sežane, kjer nas je sprejel predsednik Združenja ZB Sežana Bojan Pahor. grozotami, ki jih gledamo iz dneva v dan in so za nas pretresljive. Poln Predstavil nam je delovanje združenja, njegovih krajevnih ZB in nas sezna- je sovražnosti in nestrpnosti. Želimo si le, da nikoli več ne bi bilo vojne. nil z dogodki med narodnoosvobodilnim bojem na tem območju. Sledil je V imenu občinskega društva ZB za vrednote NOB Dovje - Mojstrana ogled Botaničnega vrta. V lepem sončnem vremenu smo ob vodenem ogle- in občine Kranjska Gora se zahvaljujem učencem Osnovne šole 16. de- du spoznali marsikatero skrivnost in pripovedko o družini Scaramangà, vili cembra Mojstrana in mentorici za recital, vokalni skupini Triglavski zvo- Mirasasso in njenem vrtu ter potankosti, kako je vrt nastajal, kdo vse je v novi za prisrčne zapete pesmi, Primožu za čustvene zaigrane melodije njem živel in kaj je za koga pomenil. Spoznali smo mite in legende posame- in predsednici ZB za izrečene tople misli. Venčke smo položili v vseh znih dreves in drugih rastlin, njihov pomen in uporabo. Ogledali smo si tudi petih krajevnih skupnostih v občini Kranjska Gora, prav tako v Dragi in rastlinjak iz leta 1890 ter spoznavali kraško pokrajino in njeno rastlinstvo. Begunjah. Glavni del ekskurzije je bil ogled Vojaškega muzeja Tabor Lokev. Ta muzej Starši, krajani in občani nam pomagajo ohranjati zgodovino, skupaj deluje v obrambnem stolpu Tabor, ki je bil zgrajen leta 1487 in je kulturni gradimo nove poti in ohranjamo čas miru. spomenik lokalnega pomena v lasti občine Sežana. Muzej je bil odprt 14. Sonja Mirtič, foto: Jože Mirtič Izletniki ob spomeniku na Osankarici pri Treh žebljih 10 november 2024 V SLIKI IN BESEDI 1943 Pohorski bataljon bil svoj zadnji boj. Dupeljci so s seboj povabili tudi v narodnoosvobodilnem boju in osamosvojitvijo … Moramo pa vedeti, da so Letos so jih na proslavi obiskali njihovi člani iz Združenega kraljestva, dru- članice in člane iz nakljanske organizacije. Osankarica za cilj izleta ni bila vrednote, kot so demokratične pridobitve, samostojnost, suverenost, spo- žina Brooks in Šimic, ki so obisk posvetili raziskovanju partizanske prete- izbrana zgolj zaradi zgodovine, ampak tudi zato, ker sta imela v Pohorskem štovanje prava, socialna pravičnost in številne druge vedno izpostavljene klosti svojih prednikov (med njimi so dva ustanovitelja Molniške čete, trije bataljonu pomembno vlogo Rudi Mede - Groga in njegova žena Pavla Mede razvrednotenju, zato jih velja braniti in negovati. Zaradi nerešenih druž- prvoborci). - Katarina iz Strahinja. Rudi je bil komandant bataljona, Katarina pa koman- benih problemov rastejo neofašistične sile po Evropi, pa tudi pri nas. Tem Predstavitev Krajevne organizacije Zadvor - Sostro pa ne bi bila celostna, dirka ženske čete, ki po pogumu ni zaostajala za fanti. silam se je treba odločno upreti. Grenke izkušnje nas učijo, kaj povzroči če ne bi vključevala slavnega Pugleda, prav tistega iz partizanske pesmi Bataljon je bil ustanovljen septembra leta 1942. Po številnih uspešnih ak- dopuščanje teh pojavov.« 'Tam na Pugled gori'. Predsednica Mija Kocjančič je namreč pripravila pra- cijah se je nad 90-članski bataljon ustavil na Osankarici blizu Treh žebljev, Vence k spomeniku so položile delegacije lokalne skupnosti, veteranskih vi novi turistični produkt, vodenje skupin po zgodovinskih krajih četrtne kjer je nameraval v 26 zemljankah preživeti zimo. Nemški vojaki in policisti organizacij in Zveza združenj antifašističnih borcev in antifašistov iz Zag- skupnosti Sostro, ki vključuje obisk in ogled Urha, Pugleda, Spominske hiše so ga skušali s pomočjo domačih vohljačev izslediti, saj jim je povzročal ve- reba in Samoborja. V kulturnem programu so sodelovali učenci iz Osnovne 2. grupe odredov v Podlipoglavu, spomenika 5 pušk Molniške čete, Janč, like preglavice. To jim je v začetku januarja uspelo. Imeli so podatke o kraju, šole Podbočje, Jerneja Dornik in Terezija Potočar ter trobilni kvintet orkestra Orel in drugih zanimivih krajev v okolici. Vsi, ki jih tovrstni vodeni ogledi kjer se borci zadržujejo, njihovem številu in oborožitvi. Šestega januarja je Slovenske vojske. Prisotni smo se zadržali v prijetnem tovariškem druženju zanimajo, lahko pišejo na: marija.kocjancic1234@gmail.com. bil izdan ukaza za obkolitev in napad, ki se je začel 8. januarja 1943. Dve uri pri izletniški kmetiji Stipič. Žiga Novak je 2000 napadalcev stiskalo obroč okrog taborišča. Partizani, ki jim je ko- S. B. mandant Groga zapovedal, naj zadnji naboj prihranijo zase, so padali drug Sovinja peč: za drugim. Zadnji strel je zadel enega od sinov legendarnega Alfonza Šarha. Radovna: ZB NOB Kamnik je pripravil spominsko slovesnost ob 80. obletnici požiga Od ureditve spominskega kraja na Osankarici je minilo že nekaj časa. Tako 20. septembra je minilo 80 let, ko je žalost odela našo pokrajino. Nemci in domačij in vaščanov na Sovinji Peči 15. oktobra 1944 in ob prazniku kra- kot številni drugi obiskovalci si tudi izletniki iz Dupelj in Naklega želijo, da njihovi privrženci so se namreč maščevali partizanom in zažgali vas Radov- jevne skupnosti Sela. bi granitna obeležja z imeni padlih in okolico obnovili in še bolje označili. no, v kateri je zgorelo najmanj 24 domačinov. Najmlajši je bil star komaj V kulturnem programu so nastopili učenci Podružnične šole Osnovne šole Predsednika dupljanskega in nakljanskega odbora Gorazd Kokalj in Bojan sedem mesecev, najstarejši pa 81 let. Žrtvam in njihovim svojcem smo se Sela pri Kamniku. Program je povezoval Igor Žavbi. Zbrane sta nagovorili Bajželj sta k spominski skulpturi položila venec. Greta Štamaluk - Fister pa predsednica JS Sela pri Kamniku Nežka Poljanšek in podžupanja občine je govorila o spominih na Pavlo Mede, rojeno Sajovic, ki je bila leta 1951 Kamnik Romana Učakar. Slavnostni govornik je bil Dušan Božičnik, pod- odlikovana z redom narodne herojinje, na njenega moža Rudija in njuno predsednik ZB NOB Kamnik. Župnik župnije Sela pri Kamniku Edi Strouhal hčerko Fenjo. Na Pavlo in Rudija Mede spominja plošča na kraju, kjer je v pa je za pokojne v tej tragediji in vse padle borce opravil kratko molitev. Strahinju nekdaj stal njun dom. Dušan Božičnik je v govoru iz zapisov tovarišice Stanislave Završnik Dok- Ena od nalog dupljanskega združenja za vrednote NOB je tudi pridobiva- ler živimo, naši spomini ne morejo umreti povzel dogodke na Sovinji Peči: nje novih članic in članov. Združenje je tudi letos pred dnevom spomina na »Spominsko obeležje in grob sta v spomin Livkovi in Brlečevi družini s So- mrtve pripravilo tradicionalno spominsko slovesnost pri spomeniku padlim vinje Peči. Nemci so 15. oktobra 1944 umorili in sežgali trinajst družinskih partizanom, pobitim talcem in umrlim v taboriščih – skupno jih je 24 – pred članov, med njimi pet otrok: tri deklice, stare deset, dvanajst in štirinajst let, podružnično šolo. Izjemno pohvalno je, da na slovesnosti že leta sodeluje- ter dva dečka, stara sedem in enajst let, ki so pokopani pri Livku. Na plošči jo učenke in učenci Podružnične osnovne šole Duplje – šola je podružnica sta tudi imeni Antona in Jožeta Malija z Bele Peči, ki sta 24. maja padla v Osnovne šole Naklo – in z moškim pevskim zborom Triglav Duplje, ki poje že domači hiši, ko so Nemci tam uničili partizansko kurirsko skupino.« nad 90 let. Duplje so vzoren primer sodelovanja med organizacijo, šolo, do- mačo kulturo in občino Naklo oziroma njenim županom Ivanom Megličem. 21. septembra poklonili s spominsko slovesnostjo pri spomeniku žrtvam Jože Košnjek Roka, ki je bil odkrit leta 1961. Slavnostni govornik je bil podpredsednik Zveze združenja borcev za vred- Muta, Pernice: note NOB Slovenije dr. Ivan Svetlik. »Naj nam bo spomin na žrtve, katerih Občina Muta je majhna ob- hrepenenje po svobodi in miru so ugasnile okupatorjeve krogle in plameni mejna občina tako po svo- njihovih lastnih hiš, hkrati tudi opomin, da ne bi pozabili. Naše pozabe se jem obsegu kot tudi po šte- namreč najbolj veselijo tako imenovani pričevalci, ki iščejo vse mogoče raz- vilu prebivalcev, vendar so loge, da bi opravičili organizacijo domobranskih in drugih kolaborantskih na njenem ozemlju kar štirje enot, prisego domobrancev tretjemu rajhu in zločine, ki so jih skupaj z Nem- pomniki, ki pričajo o trplje- ci in Italijani zagrešili nad lastnim narodom. Ne pustimo jim tega veselja in nju borcev in domačinov v zavrnimo njihovo lažno zgodovino!« Zbrane je nagovorila tudi podžupanja teh krajih v drugi svetovni Gorij in predsednica Združenja borcev za vrednote NOB Radovljica Danijela vojni. Občani so postavili na Mandeljc. Skupaj z dr. Svetlikom je žrtvam položila venec v znamenje spo- Dotaknil se je tudi dogodkov iz današnjega časa, med drugim shoda pri- cerkve in pokopališča tudi štovanja boja za našo svobodno deželo. padnikov tako imenovane Slovenske obrambne straže (sodobne vaške spominske plošče za pad- Občinska uprava Gorje, Foto: Miro Zalokar straže) v Ljubljani. Spomnil je, da so v svetu in v naši bližini izbruhi ruske le in pogrešane fante, ki so invazije na Ukrajino in genocidne izraelske politike v Palestini, ko Izraelce morali služiti nacifašističnim Razbor: podpirajo Američani. Predvsem pa je poudaril podporo, ki jo tem nevarnim silam in se nikoli niso vrnili Prvo oktobrsko soboto smo se domačini, člani veteranskih in domoljubnih vojaškim igram lahkomiselno izkazujeta Evropska unija in NATO. pod domačo streho. Poza- organizacij ter sosedje zbrali pri spomeniku na Razborju in počastili spomin Krajanom je čestital ob prazniku krajevne skupnosti Sela 15. oktobra in za bili niso niti na izgnance in na osemdeseto obletnico vseh padlih borcev in domačinov, žrtev nacistič- vse, kar so v krajevni skupnosti dosegli in skupaj ustvarili. taboriščnike, ki so prestajali nega okupatorja. Dušan Božičnik najhujše sovražnikove zločine. Pred dnevom spomina na mrtve se vseh žrtev še posebej spominjamo Ljubljana, Straža: na žalnih slovesnostih, ki jih pripravijo člani Občinskega odbora borcev za Na povabilo Veleposlaništva Ljudske republike Kitajske v Ljubljani sta se vrednote NOB Muta in občina Muta. sprejema v počastitev 75-letnice Ljudske republike Kitajske udeležili de- Letos smo se zbrali pri spominskem obeležju na Pernicah. Skrbno smo legacija ZB za vrednote NOB Straža in delegacija Društva Franc Rozman načrtovali program, v katerem so sodelovale pevke Pevskega zbora Klasje, Stane iz Škocjana. Perniška kmečka godba, učenci Osnovne šole Muta z mentorico in recitator Teo Škratek. Prav posebno čast so padlim partizanom in ubitim domačinom izkazali vojaki Slovenske vojske s častno stražo. Slavnostna govornica je bila županja občine Muta Angelca Mrak. Naša slovesnost je bila tudi poklon generalu Rudolfu Maistru, saj letos mineva 150 let od njegovega rojstva in 90 let od njegove smrti. Spomnili smo se junaka, ki je prav v novem- brskih dneh leta 1918 naše ozemlje priključil Kraljevini Slovencev, Hrvatov in Srbov. Bil je velik človek, vojak, strateg, pesnik, bibliograf in predvsem Dr. Peter Pungartnik, podžupan občine Slovenj Gradec, je nagovoril prisotne zaveden Slovenec. in podelil priznanja te občine. Priznanje sta prejela tudi krajevna organiza- Po bogatem kulturnem programu so se nastopajoči, gostje in vsi priso- cija ZB za vrednote NOB Razbor in njen predsednik Anton Stropnik (na sliki) tni družili z domačini v kulturnem domu na Pernicah, kjer so jim kmečke za delo pri ohranjanju partizanskih tradicij in prenašanju vrednot narodno- žene postregle z odličnim golažem in toplim napitkom. Poskrbele so tudi osvobodilnega boja na mlajše rodove. za sladico. Stane Gradišnik Mislim, da je prav, da se vsem nastopajočim, vojakom, praporščakom, do- ZB za vrednote NOB Straža že vrsto let uspešno sodeluje z Veleposlani- mačinom, kmečkim gospodinjam, lovcem, prisotnim, predvsem pa občini Ljubljana, Sostro: štvom Ljudske republike Kitajske, zlasti še z vojaškim atašejem in njegovim Muta in njeni županji najlepše zahvalim za ta prijetni dan. Krajevni organizaciji Zadvor - Sostro in Janče sta se tudi letos predstavili na osebjem. Tako smo jih lani povabili na nabiranje gob in kostanja, spomladi Marija Tandler Prazniku jeseni, ki je tradicionalno potekal v Osnovni šoli Sostro. Na prire- pa na nabiranje čemaža in pokušino izdelkov iz njega. ditvi se vsa društva predstavijo krajanom in predvsem učencem. Tudi letos bomo po martinovanju šli nabirat kostanj in ga spekli ter obo- Planina nad Pobočjem: Na stojnici krajevne organizacije je Mija Kocjančič, predsednica KO Zadvor gatili z novim letošnjim vinom. Kitajski častniki in drugo osebje veleposla- 14. septembra 2024 je na Planini nad Podbočjem potekala spominska slo- - Sostro skupaj s tovarišicami in tovariši predstavljala delovanje KO in tudi ništva so hvaležni članom ZB Straža za obisk Dolenjske in Novega mesta vesnost, ki je bila posvečena počastitvi spomina na kruto pobite. Ni hiše širše borčevske organizacije (izložba brošur, knjig iz arhiva Spominske hiše, ter Straže in njenih zidanic. v vasi, ki ne bi v boju za osvoboditev 14. in 15. septembra 1942 plačala nekdanjih mladinskih revij). Poseben poudarek so dali spoznavanju šolskih Branko Đukić krvnega davka. Med ustaškim pohodom je bilo ustreljenih in zaklanih 32 otrok z zgodovino druge svetovne vojne, za kar so poskrbeli z nagradnim moških iz vasi in okolice. Vas s trinajstimi hišami je bila do tal požgana in kvizom. Šolarji pa so lahko s pravilnim odgovorom na vprašanje, katere ces- Suha: izropana, žene in otroci pa izgnani. Pozneje so zaradi izdajstva odkrili tudi te pri nas nosijo ime v spomin na drugo svetovno vojno, sodelovali v žreba- KO ZB Britof - Predoslje je tudi letos pripravil pohod do spominskega obe- partizansko bolnišnico v Prisjeki na Hrvaškem in v njej pobili ranjence, med nju za tri slastne pice v sostrski gostilni Pri Kovaču. Prejeli so 450 pravilnih ležja na kraju, kjer so padli komandir Tretje čete bataljona Kokrškega odreda katerimi je bil tudi zdravnik dr. Stanko Černelč iz Brežic. odgovorov. Ob prijetnem pogovoru z učenci so jim postregli obilo malinov- Milan Juvan - Maksim in še dva neznana borca. Pohod je potekal od Kultur- Kot je poudaril slavnostni govornik Silvo Gorenc, »kljub časovni oddalje- ca, slanega in sladkega peciva, delo pridnih rok članic krajevnih organizacij. nega doma Predoslje ob ograji posestva Brdo do spominskega obeležja, kjer nosti z vsakoletnim srečanjem in počastitvijo pred tukajšnjim spomenikom Kot krajevna organizacija, ki neguje bogato zgodovino narodnoosvobodil- je predsednik KO Huso Bakrač pozdravil vse prisotne in na kratko obrazložil in spomenikom v Novem selu, kjer so pobijali žrtve, gojimo spoštljiv spomin nega boja na svojem območju, so prostovoljci na stojnici nekoliko starejšim namen pohoda s poudarkom, da smo se zbrali pred spominskim obeležjem, na pomorjene žrtve«. Spomin ohranjamo veteranske organizacije, domača obiskovalcem radi predstavili pestro zgodovino kraja. Na območju te kra- kjer so leta 1942 padli izdani borci. V nadaljevanju je delegacija prižgala krajevna skupnost in vaščani, Mestna občina Krško, Osnovna šola Podbočje jevne organizacije je bila namreč ustanovljena prva partizanska zavezniška svečo pred spomenikom in z minuto molka smo počastili spomin na padle in kulturna društva. četa, ki je pozneje postala del 2. grupe odredov – Molniška četa, in sicer 13. borce. V kulturnem programu, ki je sledil, je tovariš Lado zaigral na orglice, »Dvajseto stoletje je bilo za slovenstvo usodnega pomena. Kot v širnem julija 1941. Na ta dan četrtna skupnost Sostro praznuje tudi svoj krajevni vsi navzoči pa smo pritegnili s petjem. Nato sta sledili recitaciji našega člana svetu smo v bitki za obstoj preživljali vzpone in padce. Uspeli smo z zmago praznik. Proslavo na ta dan seveda tudi organizirajo v krajevni organizaciji. Mira Zelnika in glasu harmonike, na katero je zaigral Branko Dežman. november2024 11 V SLIKI IN BESEDI DAN SPOMINA NA MRTVE 1. november Po končanem kulturnem programu je navzoče nagovorila osrednja govor- žalostinke in položili vence. V programu je s pesmijo sodelovala tudi pevka nica, Jožica Zelnik, ki je med drugim povedala: »Tudi danes smo se zbrali Marjetka Popovski. Poleg partizanskih pesmi je recitirala še pesmi Istrana Radovljica Pri spomeniku Jožetu Gregorčiču - Gorencu in drugim pred spominskim obeležjem, ki ga je leta 1961 postavila Krajevna organi- Alojza Kocjančiča. zacija ZB Predoslje in na kateri je napisano ime Milan Juvan - Maksim. Na V krajevni dvorani v Šmarjah smo se na koncu spomnili še številnih lepih padlim borcem v radovljiškem Grajskem parku je bilo 25. oktobra lepo. Ne samo lepo vreme, dan so polepšali tudi njegovi bojni poti iz Kamnika v smeri Storžiča so ga spremljali dva neznana trenutkov in dogodkov iz delovanja društva. borca in partizanka Ančka. V zgodnjih jutranjih urah 2. oktobra leta 1942 DI udeleženci že tretjega zaporednega branje partizanske po- ezije pred dnevom počastitve spomina na mrtve. To branje so se ustavili v gozdu nad Suho, da se odpočijejo. Istega dne jih je opazila je nadomestilo dotlej tradicionalno komemoracijo, ki so jo domačinka z območja Brega ter jih ovadila nemški policiji, ki je imela sedež Straža, Pobegi, Čežarji: v Preddvoru. V boju z nemško policijo so vsi trije padli, partizanki Ančki pa Tudi letos je krajevna skupnost Pobegi - Čežarji s pomočjo vrlih članov ZB za do takrat organizirali v krajevni organizaciji ZZB NOV Ra- se je uspelo rešiti pred zločinci. vrednote NOB Pobegi - Čežarji pred spomenikom padlim izvedla lepo prip- dovljica - Lesce. ravljeno in vodeno spominsko slovesnost ob njihovem krajevnem prazniku in v spomin na padle borce in krajane med drugo svetovno vojno. Kot so povedali govorniki in voditelj proslave, je spominska slovesnost pripravljena v spomin na žrtve nemške požigalske ofenzive 2. oktobra 1943. Posvečena je spoštljivemu in trajnemu spominu na padle in pobite. V pestrem kulturnem programu sta zbrane med drugimi nagovorila slav- nostna govornica dr. Neža Čebron Lipovec in podžupan mestne občine Koper Janez Starman. Poudarila sta pomen ohranjanja spomina na vojne grozote, ki smo jim priča tudi v današnjem svetu. Okupatorji Slovenije leta 1941 niso le razkosali ozemlja, marveč so povzro- čili tudi delitve med ljudmi. Na pobudo Komunistične partije in krščanskih Zadnji oktobrski petek popoldne je dobra desetina recita- socialistov ter drugih naprednih skupin je bila ustanovljena Osvobodilna torjev spet sklenila svoj krog branja v z jesenskimi barvami fronta slovenskega naroda. Vsi so se zavedali, da je treba prijeti za orožje in obkroženem parku in na soncu, ki je nad spomenik pošiljalo se upreti okupatorju. Na žalost je bilo tudi veliko takih, ki so se raje odločili topla sporočila. Izbor pesmi je tudi tokrat pripravil Andrej za kolaboracijo z okupatorjem in skupaj z okupatorjem nadaljevali boj proti Kokot, bralci pa so med drugim »prima vista« (na prvo bra- ustanoviteljem Osvobodilne fronte. Zaradi teh ravnanj in izdajstev je po nje) izvedli tudi eno skupinsko recitacijo, in to povsem brez oceni zgodovinarjev v narodnoosvobodilnem boju padlo veliko več bork in vaje. Prav vsi so dobili tudi povabilo v bralno skupino, v kate- borcev, posledično pa tudi njih samih.« ri pri Društvu upokojencev Radovljica pod Andrejevim men- Na pobudo naše članice tovarišice Elice smo se vsi odzvali njenemu va- Člani ZB za vrednote NOB Straža se redno udeležujemo te lepo pripravlje- bilu in se že tradicionalno udeležili tovariškega srečanja na njenem domu ne in obiskane slovesnosti, položimo venček in se družimo z gostitelji. Člani torskim vodstvom ob četrtkih vadijo izvajanje napisanih del. na Suhi. ZB za vrednote NOB Pobegi - Čežarji in njihova neutrudna predsednica KS Na obveznem druženju po dogodku so se vprašali, zakaj ne Srečko Frelih Orjana Ogrin pa so bili naši gostje ob dnevu spomina na mrtve. Na ta dan bi česa takega počeli tudi pri drugih spomenikih po občini. člani ZB Pobegi položijo venec in prižgejo sveče na več pokopališčih na Menda bo kmalu spet taka priložnost, saj enega prav te dni Škofja Loka: Dolenjskem, kjer so pokopani padli Primorci, ki so se med drugo svetovno pripravljajo na ponovno postavitev. Klub brigadirjev MDB Škofja Loka v sodelovanju z ZZB Škofja Loka je tudi vojno borili na tem območju. Kakor so oni veseli našega obiska pri njih, smo Andrej Kokot letos poskrbel za že tradicionalno čiščenje dela spominskih obeležij NOB mi še bolj veseli njihovega pri nas in tako naj bo še dolgo. na našem območju. Večja akcija poteka vsako leto v oktobru. Branko Đukić Gabrovica, Podgorje V dneh spomina na mrtve smo se s komemoracijo spomnili Vrhnika: požganih hiš, vaščanov, žrtev fašizma in padlih borcev v vasi. V okviru tradicionalnega dneva odprtih vrat Slovenske vojske na Raskovcu Na pokopališču v Gabrovici smo ob spomenik položili ven- 7. septembra je bila postavljena tudi mobilna razstava v sliki in besedi s ček, spregovoril je 98-letni borec Danilo Ivančič, zapele pa tematiko NOB na Vrhniki in delovanja tankovske enote ob razglasitvi sa- mostojne Republike Slovenije. Pripravili so jo člani ZB za vrednote NOB Vrhnika in člani OZVVS Vrhnika - Borovnica. Razstavo si je ogledalo veliko ljudi, ki so prišli na dan odprtih vrat Voja- šnice Ivana Cankarja na Raskovcu. Na panojih je bilo mogoče videti zgo- dovinske slike in besedila o delovanju I. tankovske brigade pred koncem osvobodilne druge svetovne vojne pa do njene končne postaje na Vrhniki. Ustanovljena je bila 16. julija 1944 v Gravini v Italiji. Sestavljali so jo borci NOVJ, ki so prišli z ozemlja Jugoslavije, in interniranci iz Italije. Brigada se je Spomenik Gabrk med bitkami dopolnjevala tako z osebjem kakor z mehanizacijo in oboroži- tvijo. Imela je okoli 3000 borcev, od tega dve tretjini Slovencev. Sodelovala pa je v številnih spopadih od Bihaća preko Reke, Ilirske Bistrice, Trsta, Gorice in vse do Celovca in Koroške. Kjer koli so se tu borili njeni borci – tankisti s tanki in drugo podporo, je bil uspeh zagotovljen. 12. maja 1945, ko je bil podpisan sporazum med Jugoslavijo in zavezniki o zapustitvi zasedenega ozemlja na širšem območju Trsta, se je I. tankovska so pevke Cvet v laseh z Marjetko Popovski in harmonikarjem brigada nastanila na Stari Vrhniki. Tako smo na Vrhniki imeli zmagovite tan- Miranom Pečenikom. Vsi so nato odšli še v Podgorje pod kiste in jih imamo še zdaj. Na razstavi so bili predstavljeni tudi tankisti iz leta Slavnik, kjer se je program komemoracije nadaljeval tako 1990, ko so teritorialne enote občine Vrhnika odločno pripomogle k zmagi s pesmijo kakor z nagovori, tudi predsednika KS Podgorje za svobodno Republiko Slovenije ter nadaljevale s tankovskimi enotami na Jožeta Rojca. Zelo čustveno in doživeto so se z recitacijami Stari Vrhniki in zdaj v Vojašnici Ivana Cankarja na Raskovcu nad Vrhniko. pridružili še učenci osnovne šole in nato smo v vaškem domu Simon Seljak skupaj z Marjetko in njeno skupino nadaljevali druženje ob prigrizku in partizanski pesmi. D. I. Spomenik Bukov vrh Žirovčkovi planini 19. oktobra se je pred hotelom Lonca zbralo štirinajst prostovoljcev bri- gadirjev in članov Zveze borcev. Razdelili smo se v tri skupine in vsaka od njih je odšla na izbrano območje. Očiščenih je bilo tudi nekaj obeležij na območju Poljan in Žirov. Akcija je trajala približno štiri ure, potem smo se pred slovesom sešli na Vidmu v Poljanah. ZB NOB Škofja Loka, foto: Slavko in Srečo Šmarje, Pomjan: V organizaciji Kulturnega društva France Bevk, ki je letos zaznamovalo 50 let delovanja, so se pevci nekdanjega MoPZ, ki so se mu pridružili še drugi, poklonili pri krajevnih spomenikih padlim borcem NOB v Šmarjah, Pomjanu, Krkavčah in Gažonu. Pod vodstvom dirigenta Vladislava Korošca so zapeli ZB za vrednote NOB Idrija - Cerkno v sodelovanju s KO ZB Kanomlja pod vodstvom predsednika Marijana Lapanje je 7. oktobra v Kanomlji na Žirovčkovi planini pripravilo spo- minska slovesnost v spomin na prvo taborišče Trnovske čete. Ob 13.30 so pod vodstvom Vlada Sedej začeli pot poho- dniki iz Idrijskih Krnic in se mimo domačije Pr' Rovtari spus- tili v dolino do Žirovčkove Planine. Slovesnost se je začela ob 15. uri. Slavnostni govornik je bil domačin prof. dr. Ivan Svet- lik, podpredsednik ZB Slovenije, program pa je povezovala Sandra Bednar. Ob zvokih harmonike in kitare Marjetke Po- povski smo udeleženci tako počastili 82. obletnico dogodkov Razstavni prostor na Vrhniki med narodnoosvobodilno vojno, ustanovitve Trnovske čete. S. B. 12 november 2024 DOGODKI Smlednik Prvi ustreljeni talci dantu Erwinu Rősenerju dosegel, da tega načrta niso uresničili. Od gozda, ki je bil poznan pod imenom »Baronov boršt«, je ostal 22. avgusta smo zaznamovali 83. lu niso bili Nemci, ampak baronica samo še hrast kot opomnik in pri- obletnico prve ustrelitve talcev Gerta Lazzarini, ki se je peljala iz ča na dogodke, ko je bila prelita kri na območju Ljubljane ob začetku Smlednika proti Ljubljani. Baronica nedolžnih žrtev. Ta hrast še vedno druge svetovne vojne. V tem času Gerta je bila težko ranjena in je za stoji pri spomeniku, na katerem so se je že močno razmahnilo odpor- posledicami ran umrla v ljubljanski vklesana imena petih zavednih Slo- niško gibanje. Na obrobju Ljublja- bolnišnici. vencev, med njimi sta bila najmlajša ne je na območju Rašice že leta Zakaj se je prav tedaj mimo Anton Jeglič, star komaj 19 let, in 1941delovala Rašiška četa, ki je zasede peljala baronica Lazzari- Franc Sešek, ki je že dopolnil 20 let. bila vključena v Kamniški bataljon. ni v nemškem avtomobilu, nam Prireditev smo pripravili pri ZB Na novo pa je bil v tem času usta- je povedala naslednica rodbi- za vrednote NOB Medvode. Zah- novljen Šmarnogorski odred, ki je ne Lazzarini baronica Kristina - vala za sodelovanje gre Anici Hor- izvajal razne diverzantske akcije na Kiti, poročena Stupica. Tako smo vat iz KUD Pirniče in domačemu območju Pirnič, Tacna, Povodja do prvič slišali, da je baronica Gerta pevskemu zboru Srebrne zvezde. Repenj in Smlednika. Tako so po- v nemškem avtomobilu peljala v Posebej smo bili veseli, da se je poldne 19. avgusta pripravili zase- Ljubljano deklico iz Smlednika, ki Pevski zbor Srebrne zvezde, zastavonoši in baronica Kristina - Kiti Lazzarini prireditve udeležila baronica go- do ob cesti v bližini Smlednika, kjer je zbolela in imela visoko vročino. spa Kiti Lazzarini, potomka ustre- je zdaj igrišče za golf. Izvedeli so Da ne bi imeli težav na italijanski Begunjah so pripeljali šest moških Ta ni dovolil, da bi mu pred strelja- ljene baronice Gerte Lazzarini. namreč, da bodo v tem času z av- meji pred Ljubljano, so na avto in jih kot talce postrelili 22. avgusta njem zavezali oči. Prav tako hvala za obisk predse- tobusom peljali nemške policiste iz pripeli nemško zastavico, kar pa na kraju, kjer se je zgodil napad na To še ni bil konec nemškega dnice MO ZB Ljubljana Julijane Kranja na menjavo straže v Litijo, je bil prav povod, da so partizani avtomobil. To so bili: Franc Poznik, maščevanja. Ubite so pustili še tri Žibert, podpredsednice MO ZB kjer so varovali železniško progo. napadli ta avtomobil. Edina pre- Božidar Repič, Anton Jeglič in Ivan dni ležati ob cesti in prisilili doma- Ljubljana Mete Verbič, predsedni- Po dolgem čakanju je names- živela v tem napadu je bila bolna Pregel, vsi Kamničani, ter Franc čine, da so jih prišli pogledat. Prav ka ZB za vrednote NOB Črnuče to avtobusa pripeljal avtomobil z deklica, ki je v avtomobilu sedela Sešek iz Bukovice. Ker so Nemci tako so imeli namen, da prebivalce Rudija Vavpotiča in posebej dr. nemškimi zastavicami. Za borce v na zadnjem sedežu. vse dokumentirali, so se ohranile Smlednika odpeljejo v internacijo in Ivana Svetlika, podpredsednika zasedi je bil tudi nemški avto pravi Ker je bil mož baronice Lazzarini fotografije streljanja. Najbolj znana vas požgejo. Sam župan Smlednika, GO ZZB Slovenije. cilj, zato so ga s streli dodobra pre- takrat župan v Smledniku, je sledi- je slika, na kateri je Franc Sešek, ki baron Henrik Lazzarini, je pri nem- rešetali. Na žalost v tem avtomobi- lo nemško maščevanje. Iz zapora v ga nemški vojak priveže na drevo. ški komandi na Bledu in SS koman- Emil Doles DOGODKI Cerje na Krasu DOGODKI 80. obletnica smrti Odpor Slovencev proti fašizmu Narodni heroj Ignac 21. junija sta se v Pomniku brani- ti eni največjih groženj prejšnjega mejnike fašističnega režima ter opis teljem slovenske zemlje na Cerju v stoletja – fašizmu. tragičnih dogodkov, ki so zaznamo- Voljč - Fric počastitev dneva državnosti zvrstili »Tukaj smo zato, da se spomni- vala pot Slovencev do lastne drža- dve prireditvi. Ena najlepših temat- mo poti in ljudi, ki so tlakovali smer ve. Žrtve prvega tržaškega procesa, Ignac Voljč - Fric, slovenski komu- skih zgradb v Sloveniji, ki s svojo proti samostojnosti in suverenosti Bidovec, Marušič, Miloš in Valen- nist in narodni heroj, se je rodil na podobo in vsebino izvirno poudarja države Slovenije in pripomogli k čič, imajo na dostopu v pomnik Vrhniki 4. avgusta 1904, kot par- temelje sleherne države: vrednote izpolnitvi tisočletnega hrepenenja svoje kamnite plošče, te ostajajo tizan pa je 4. aprila 1944 v bližini miru, domoljubja, državotvornosti naših prednikov. Med njimi so bili neme, a trajne pričevalke velikega Trobelj na Štajerskem padel v boju in narodne zavesti, je najprej go- tudi ustanovitelji in člani prve or- junaštva mladih ljudi, ki so se uprli z nemškimi enotami. Ob 80. oble- stila odprtje razstave Slovenci med ganizacije, ki se je postavila v bran poskusom izbrisa slovenskega na- tnici njegove smrti je ZB za vred- prvimi protifašisti v Evropi 1920– slovenstvu v obdobju najhujšega roda na Tržaškem. Najmlajša žrtev note NOB Vrhnika ob spominski 1941, takoj zatem pa glasbeni spre- potujčevanja in teptanja narodnih prvega tržaškega procesa, Bidovec, plošči, ki je na rojstni hiši v Kurji hod Giannija Rijavca skozi njegove pravic v začetku 20. stoletja, orga- je bil ob usmrtitvi star 22 let, najsta- vasi – Notranjska cesta, pripravil najbolj odmevne pesmi v več kot nizacije TIGR,« je v uvodu poudari- rejši, Valenčič pa 34, na drugem tr- kratko slovesnost. Ob položitvi 30 let dolgi karieri, za ta večer pre- la mag. Ariana Durnik, povezovalka žaškem procesu je bil med petimi spominskega venca in počastitvi mišljeno izbrane s poudarkom na večera in direktorica Javnega zavo- usmrčenimi najmlajši Pinko Toma- s praporom ZB NOB Vrhnika je domoljubju in ljubezni. da Miren Kras, saj je ta skupaj z ob- žič, star 26 let, najstarejši, Vadnal, zbrane nagovoril predsednik zdru- Odprtje razstave sta po uvodnem čino Miren - Kostanjevica podprl pa 40. Ti mladi fantje niso izgubili, ženja Miran Štupica, ki je predsta- pozdravu podžupanje Suzane Čer- prizadevanja Gorazda Humarja in temveč so dali življenje za to, v kar vil herojevo življenjsko pot. »Osnovno šolo je obiskoval med letoma 1910 in 1916 na Vrhniki, Ignac Voljč - Fric pozneje pa se je v Gornjem Logat- cu izučil za kovača. Do leta 1930 je Od junija 1943 do novembra 1943 bil zaposlen kot kovač pri mojstru, je bil sekretar okrožnega komiteja nato pa je odprl svojo delavnico v KPS Vrhnika. Oktobra 1943 se je Cerknici. Leta 1932 je na Vrhni- udeležil zbora odposlancev v Ko- ki vstopil v Komunistično partijo čevju. Novembra 1943 je postal Jugoslavije in postal komunistični član okrožnega komiteja KPS za zaupnik za Notranjsko. Leta 1933 Notranjsko. Centralni komite KPS so ga aretirali in ga na tako ime- ga je nato februarja 1944 imenoval novanem »notranjskem procesu« za sekretarja oblastnega komiteja obsodili na štiri leta zaporne kaz- KPS za Štajersko, kjer je nato de- ni v Sremski Mitrovici. Leta 1937 loval do aprila 1944, ko je padel v je bil izpuščen. Po vrnitvi v Slo- spopadu z nemškimi enotami. Za venijo je leta 1938 postal voznik narodnega heroja je bil razglašen avtobusa v Ljubljani. Po izbruhu 27. novembra 1953.« V prostorih druge svetovne vojne je začel med ZB za vrednote NOB Vrhnika je Romantična glasbena predstava vozniki organizirati prevažanje ko- tudi doprsni kip našega narodnega munistične literature po Notranj- heroja Ignaca Voljča - Frica, dva ne, ki je poudarila pomen miru in Milana Pahorja ter drugih zaslužnih so verjeli: v domovino, slovenski je- skem. Že spomladi leta 1941 se je doprsna kipa pa sta na Štajerskem, prenašanja odgovornosti za nego- za postavitev razstave. zik in svobodo! vključil v narodnoosvobodilni boj kjer je Fric padel. vanje te pomembne vrednote na Med predanimi varuhi spomina Odprtju razstave o začetkih in kot politični aktivist. Sodeloval je Simon Seljak mlade, z odličnimi prispevki pod- na organizacije in izjemne posa- pomenu organiziranega odpora z Osvobodilno fronto pri organi- prla Gorazd Humar, predsednik meznike, ki so s krvjo napisali prve Slovencev proti fašizmu, je sledi- zaciji odpora na Notranjskem in Društva za negovanje rodoljubnih črke zgodovine naše države, je Dru- la romantična glasbena predstava Dolenjskem. Poleti 1941 je postal tradicij organizacije TIGR Primor- štvo za negovanje rodoljubnih tra- umetnika, pisca besedil in glasbe, sekretar rajonskega komiteja Ko- ska, tudi pobudnik in sokurator raz- dicij organizacije TIGR Primorske. zborovodje ter odličnega pevca, munistične partije Slovenije (KPS) stave, ter dr. Štefan Čok, zgodovi- S potujočo razstavo, ki je bila prvič ki si je s svojimi nastopi po vsem za Loško dolino, spomladi 1942 pa B E S E D A nar v Narodni in študijski knjižnici postavljena januarja v Bruseljskem svetu prislužil nadimek »slovenski je bil premeščen na območje Veli- Trst, ki je v sodelovanju z Gabrielo parlamentu, društvo opozarja tudi glasbeni trubadur«, Giannija Rijav- kih Lašč. Tam je bil organizator in Caharija zagotovil strokovno vsebi- na nevarnost naraščanja nestrp- ca. Polna slavnostna avla je skupaj vodja ilegalne tehnike v Kališčih. no in slikovno gradivo za zaokrožen nosti v Evropi, ki je pred dobrim z njim prepevala stare uspešnice, Oktobra istega leta je postal se- pregled dejanj in akterjev dobrih 20 stoletjem generirala pojav fašizma. med njimi tudi nekaj zares lepih kretar okrožnega odbora Osvobo- www.svobodnabeseda.si let dolgega organiziranega odpora V prispevku dr. Čoka smo poslu- domoljubnih pesmi. dilne fronte in član okrožnega ko- peščice zavednih Slovencev pro- šali osvetlitev razlogov za pojav in S. B. miteja KPS Ribnica - Velike Lašče. november2024 13 GLEDALIŠČE Mini teater in AGRFT Balada o trobenti in oblaku Mini teater Ljubljana je ob svo- da belogardisti nameravajo pobiti v zgodbi pojavi v simbolični obliki antijunak v besedilu ni kakšen be- To je zgodba o soočenju s samim ji 25-letnici delovanja v program dvanajst ranjenih partizanov, ki se kot donenje trobente. Zvok troben- logardist, ampak kmet Črnilogar, ki sabo. Ta predstava je zame sooče- sezone povabil mlade gledališke skrivajo v jami v Robeh. Brez po- te predstavlja moralni klic oziroma z ženo Črnilogarico gosti Majcna. nje s samim sabo.« ustvarjalce. Z uprizoritvijo Kosma- misleka in kljub svojim sedemde- je – kot razloži pripovedovalec– 'an- Pred Majcnovimi očmi (čeprav je ta V uprizoritvi so z gledališkimi čeve novele/romana Balada o tro- setim letom se odloči, da bo odšel gel dolžnosti'. Trobentanje Temni- zaslepljen od svojega ustvarjalnega sredstvi in igro – animacijo 'rekvizi- benti in oblaku režiser Žiga Hren na planino, prehitel belogardiste in karja spremlja na poti, ob dvomih ognja) se Črnilogar spoprijema z tov' bolj izpostavili Majcnov ustvar- končuje študij na drugi stopnji gle- jih pobil s sekiro. Med naporno po- postane izrazitejše, izzveni pa šele občutkom krivde, ki ga razjeda.« jalni proces, ko preizkuša svojo dališke režije pri profesorju Jerne- tjo v Robe doživlja halucinacije, v ustvarjalno moč in pisateljsko eti- ju Lorenciju. V uprizoritvi igrajo katerih med drugimi vidi, kako ga ko. Zatopljen v tipkanje na pisalni študentje AGRFT: Neža Dvorščak, Nemci mrtvega nesejo domov, kjer stroj, ko ga ves čas motita klepanje Alja Krhin, Marko Rafolt in Jure Ši- mučijo in pobijejo še njegovo dru- kose in glas trobente v daljavi sre- monka. Zelo opazen je delež drugih žino. Temnikar kljub vsemu izpolni di mirne dolenjske pokrajine, sreča ustvarjalcev uprizoritve: minimali- načrt, pri tem pa tudi sam umre. ljudi, ki nosijo bolj grozne, skoraj stična scenografija in kostumogra- Dramaturginja Iva Štefanija fantastične pripovedi od zgodbe, fija ter oblikovanje zvoka in luči. Slosar o visoki ceni junaštva zapiše: ki jo poskuša napisati. Zanimiva je Posebej je treba opozoriti na dra- »Balada o trobenti in oblaku znot- povezava obeh simbolnih elemen- maturgijo Ive Štefanija Slosar. raj okvirne pripovedi o pisatelju tov smrti iz novele, Temnikarjeve Ciril Kosmač je novelo Balada o pripoveduje zgodbo primorsko-tol- sekire in kose, v enega, z nabija- trobenti in oblaku prvič objavil v minske kmetije. Ta pripoved ni le njem sekire v tnalo. V uprizoritvi Naši sodobnosti leta 1956, po njej zgodba o Jerneju Temnikarju, sta- je popustila napetost v malce pre- je France Štiglic posnel tudi istoi- rem kmetu in njegovem junaštvu, dolgi monološki pripovedi o starem menski film, ki je bil v Pulju nag- ampak o tem, kaj junaštvo prinese Blažiču in njegovem vnuku, ki igra rajen z zlato areno. V knjižni obliki s seboj in kaj za njim ostane. /…/ na trobento, ter krutem domobran- je novela izšla leta 1964 pri Can- Prav zato je za razumevanje dela skem poboju njegove družine. Naj- karjevi založbi, prevedena je v 15 pomemben zunanji okvir – pripo- močnejši deli so prizori, v katerih jezikov. ved o pisatelju Majcnu, ki poskuša Prizor s predstave v Mini teatru ustvarjalci opozarjajo na dileme, Kosmačeva Balada je eno najpo- napisati zgodbo o junaku. Že na za- dvome in odločitve; še posebej membnejših del slovenske povojne četku izvemo, da je Temnikarjeva po poboju belogardistov, ko Temni- Za režiserja Žigo Hrena pa je skoraj nebesedni dialog ob posla- modernistične proze. Strukturo te odprava na ubojstvo belogardistov kar izpolni svojo dolžnost … Za- Balada o trobenti in oblaku, kot vljanju Temnikarja in Temnikarice novele so mladi ustvarjalci odlično junaško dejanje. Temnikarju peša- kaj posledica, ki Temnikarjevo ju- je zapisal, tudi »zgodba o poletju, ter pripoved nemega dekleta Zma- prenesli v odrsko pripoved, saj vse jo fizične moči, bori se z notranjimi naštvo pripelje do požiga, preseneti turški kavi in cigaretah, praznem ge, ki so mu odrezali jezik. Močan tri zgodbe (ali vsi trije junaki) zaži- dilemami, ali naj gre gazit v sneg in Majcna? Tu se Ciril Kosmač loči od papirju v pisalnem stroju in o sa- je zaključek predstave s prizorom, vijo v igralskih pripovedih o pisate- poskuša rešiti partizane ali naj os- Majcna, ki bi ga sicer lahko pone- moprevarah ... Je pa tudi zgodba o ko Majcen prepoznava Černilogar- lju Majcnu in njegovem junaku Te- tane doma in dočaka (mirno) smrt. kod prepoznali kot njegov alter ego. zimi, vojni, nasilju, o razklani druž- jev strah in beg pred lastno vestjo mnikarju ter kmetu Črnilogarju, pri In se odloči oditi. S tem se zaveže Kosmač ve, da junakov v vojni ni. bi in pogumnih posameznikih. To je ter Črnilogarjevim samomorom. katerem je nastanjen. Ostareli kmet smrti, žrtvuje pa tudi družino in ce- Majcen še vedno verjame, da lahko zgodba o njihovih družinah, njiho- Temnikar na predbožični dan izve, lotno kmetijo. Moralni imperativ se ustvari čistega junaka, zato resnični vih domovih in njihovem strahu ... Branka Bezeljak JUBILEJ JUBILEJ VABILA 90 let 90 let pred leti imenovala po dr. Jože- Goreljek tu Potrču. Z Osnovno šolo Vod- Antona Radmila - mat je vseskozi dobro sodeloval, Združenje borcev za vrednote NOB Rado- učenci vsako leto sodelujejo na vljica in Odbor Prešernove brigade prip- Avguština Rada Oroza spominskih slovesnostih pri spo- ravljata v soboto, 14. decembra 2024, ob meniku padlih krajanov Vodmata. 11. uri spominsko slovesnost v počastitev Skupaj s člani KO je Rado Oroz 81. obletnice boja III. bataljona Prešernove 15. septembra je Anton Avguštin iz Radmilo Oroz je član Združenja vedno poskrbel za urejenost tega brigade. Slovesnost bo na kraju boja – pri Podturna pri Dolenjskih Toplicah v borcev za vrednote NOB Ljubljana spomenika. spomeniku na Goreljku v bližini hotela na krogu svoje družine praznoval svoj Center od leta 2008, od leta 2009 Skrben je bil pri pridobivanju Pokljuki. Slavnostni govornik bo mag. Borut 90. rojstni dan. Naslednji dan so mu pa tudi predsednik krajevne orga- novih članov, vedno se je zavze- Sajovic, minister za obrambo. za njegov praznik prišli voščit žu- nizacije Stari Vodmat. Je najstarej- mal za obiskovanje bolnih in sta- pan Franci Vovk, predstavnika ZB ši predsednik krajevnih organizacij rostno onemoglih članov, poskrbel za vrednote NOB Avgust Bradač in ZB NOB Ljubljana Center. je za dostojno poslovitev od bor- Lenart Drago Turk, predstavnici KORK Iva- Rade se je rodil 13. oktobra 1934. cev, bork in drugih članov, sam je Združenje borcev za vrednote NOB Lenart v na Pelko in Joža Bevc ter predstav- Kot poklicni vojak je služboval v večkrat izrekel poslovilne besede. sodelovanju z občino Lenart in drugimi ob- nici upokojencev Slavka Strajnar in domu lesen spomenik iz hrastovega različnih krajih Jugoslavije, kjer je činami Slovenskih goric vabi 4. decembra Slavka Avguštin. V prijetni družbi je lesa. Za spomenik sem na prošnjo vestno opravljal svoje delo in vse- 2024 ob 11. uri v Zg. Voličino na spominsko čas v pogovoru o minulih časih, se- Metoda Roma dal svoj že podrti in skozi sodeloval tudi s civilnim pre- slovesnost ob 80. obletnici smrti aktivistke danjih časih, pa tudi o težavah do- olupljeni hrastov hlod. V zamenjavo bivalstvom, prejel je niz priznanj. OF Ele Kristl - Tanje, ki je prav na ta dan leta kaj hitro minil. Ko sem ga isti dan sem dobil hrastove deske, ki sem jih Ponosen je na zahvalo, ki jo je 1944 padla v Zg. Voličini nasproti Domanj- popoldne obiskala, da bi mu tudi porabil za popravilo svinjaka.« leta 1975 prejel od Saveza boraca kove domačije. sama zaželela vse najboljše in zapi- Po osnovni šoli se je Anton takoj NOR-a Paučje za nesebično pomoč Načrtujemo prihod praporščakov in sala nekaj njegovih spominov, mi je zaposlil v gozdnem gospodarstvu, pri elektrifikaciji naselja. spominske čete Kulturno-zgodovinskega ves navdušen začel pripovedovati o kjer je po opravljenem tečaju kot se- Leta 1980 se je z družino za društva Franc Rozman - Stane. V kulturnem dopoldanskem obisku. Res ga je bil kač 20 let delal v roških gozdovih. Z stalno preselil v Ljubljano. Vse do programu bodo nastopili učenci in učen- vesel. Spomine pa je začel obujati navadno žago »švenkarico« je delal upokojitve leta 1990 je služboval ke Osnovne šole Korena, Osnovne šole o svojem očetu, ki je bil obsojen na trinajst let. V roških gozdovih je An- v republiškem štabu teritorialne Voličina in KTD Selce. Nagovor bo imel dosmrtno ječo ter je preživel Rab in ton dočakal tudi pokojnino. obrambe, leto dni tudi kot načelnik župan občine Lenart Janez Kramberger. Gonars in zatem odšel v partizane. Ko se ozre na svoje življenje, je po- štaba. Slavnostni govornik bo dr. Martin Premk, »V šolo smo pred vojno hodili v nosen na delo svojih rok. Sezidal si Leta 2008 se je včlanil v KO Sta- zgodovinar in poslanec državnega zbora. Toplice, med vojno pa smo otroci je svoj dom, opeko zanj je izdeloval ri Vodmat in takoj je prevzel neka- Zahvalne besede bo izrekel predsednik ZB iz Podturna zaradi varnosti hodili v sam, z ženo sta vzgojila tri pridne fan- tere naloge, leta 2009 pa je postal NOB Lenart Alojz Bezjak. Prireditev bo vo- šolo v Podturnu. Imeli smo le zvezek te in zdaj ga že razveseljujejo vnuki. predsednik. Že v prvem mandat- dila Marija Šauperl. in majhen košček svinčnika. Da smo Pred šestimi leti mu je umrla žena in nem obdobju si je zelo prizade- Z udeležbo na spominskih slo- lahko s tem koščkom svinčnika pisali, danes pri devetdesetih še sam skrbi val za obnovo spomenika, repliko vesnostih v Ljubljani in zunaj nje smo ga potisnili v podaljšek, narejen zase. Potoži o bolečinah v hrbtenici, a doprsnega kipa dr. Jožeta Potrča, ki je močno pripomogel k ohranja- Postojna iz bezgove veje, ki smo ji odstranili ga kljub temu včasih še dobijo z žago je bil poškodovan in delno ukraden. nju vrednot narodnoosvobodilnega 4. decembra vas vabimo na predavanje stržen. V tej šoli nas je občasno učil v roki pri podiranju kakšnega dreve- Mestna občina Ljubljana, oddelek boja. Letos junija mu je umrla žena, Franka Pleška »Spomin na Prekomorce v partizan Šlibar, ki je prihajal iz Roga. sa. Veliko bere, še posebej je navdu- za kulturo, je prevzela stroške ob- s katero je preživel več kot petde- južni Italiji še živi«, ki bo ob 17. uri v Knji- Ja, partizanom so pomagali tudi ot- šen nad Svobodno besedo. Pravi, da nove in repliko doprsnega kipa dr. set let. Ženina smrt ga je močno žnici Bena Zupančiča, Trg padlih borcev 5, roci, stari od okoli 12 do 15 let. Moj je v tem časopisu opisan čas, ki ga je Jožeta Potrča postavila na kamnit prizadela, zato se je preselil k hčeri Postojna. starejši brat Jože Avguštin in Franc doživel, v njem izve veliko stvari iz podstavek pred Osnovno šolo Vod- v Kranj. Tisovec sta ostala živa v akciji, ko je vojnih in današnjih dni. Niso mu všeč mat. Prav tako je na njegovo pobu- Rade ima spoštljiv odnos do svo- NOB SL pet otrok v mlin peljalo žito za parti- obrekovanja o Titu in to svojo misel do MOL, oddelek za kulturo, ob- jih najdražjih in prijateljev, zato je OVE zane. Trije so umrli, ker so zapeljali utemelji: »To je bil človek, ki je vodil novil spomenik NOB v spomin na 90. rojstni dan preživel v krogu svo- O F na mino. Še pet let po vojni so viseli našo vojsko in človek, ki je znal pove- padle krajane Vodmata. jih sorodnikov in prijateljev. Želimo po vejah ob cesti koščki žakljevine in zati narode, verne in neverne ljudi v Skupaj z ravnateljico Osnovne mu trdnega zdravja in še mnogo koščki oblek teh fantov. Njim v spo- skupno državo.« šole Vodmat si je zelo prizadeval, srečnih in zadovoljnih dni. 1941 194 5 min stoji v Podturnu pri gasilskem Helena Miša Kulovec da bi se osnovna šola spet kakor ZB NOB Ljubljana Center ZZB NIJE 14 november 2024 IMELI SMO LJUDI Janko (Janez) Marija Marija Dolničar - Ciril Minka Potočnik Brlek Minka Markovič Golaušek Sredi bujnega cvetja in zelenja, v Taboriščnica in ukradeni otrok Ma- Marija Dolničar, za domače in prija- Na Golem smo se 28. septembra Neustavljivo se redčijo vrste naših katero se je odela pomlad, je od- rija Brlek, rojene Grabar, iz Draženc telje pa Minka, se je rodila leta 1925 poslovili od našega častnega čla- članov, ki so občutile grozote dru- jeknila žalostna vest, da nas je 19. pri Ptuju se je poslovila 18. oktobra. na Šujici kot enajsti otrok družine, na Cirila Markoviča. Podporni član ge svetovne vojne. Med njimi je aprila v 94. letu starosti za vedno Šele na starost se je odločila pove- ki se je težko preživljala s skromnim Društva za ohranjanje izročil in tudi naša draga Minka Golaušek. S zapustil naš dragi Janko Potočnik. dati svojo življenjsko zgodbo, polno zaslužkom očeta krojača. Okupaci- vrednot slovenskega naroda, naro- težkim srcem smo se v mirnem in Človek z veliko začetnico, z nasme- gorja in tudi srečnih naključij. Zače- ja je z vso silo posegla v Dolničar- dnoosvobodilnega boja in osamo- spokojnem septembrskem dnevu hom na obrazu, s človeško toplino la se je, ko so se na isti dan poročili jevo družino. Oče je bil že leta 1942 svojitve Odmev Mokrca je bil že poslovili od cenjene častne članice. in iskrenostjo. njeni starši ter stric in teta. Njeno interniran na Rab, nato v Gonars in od njegovega nastanka leta 2002. Ganljivega pogreba se je udeležilo Rodil se je 26. decembra 1930 življenje je še pred rojstvom uso- Renicci. Trije bratje so bil eni prvih Kot redni član se nam je pridružil veliko ljudi, tako so se poklonili nje- v kraju Strmec pri Destrniku kot dno zaznamovalo izdajstvo borcev dolomitskih partizanov. Starejšo se- leta 2010, ob njegovi 90-letnici, leta nemu spominu in ji izkazali globoko prvorojenec očetu Alojzu in mami in sodelavcev Lackove čete. Očeta stro in še enega brata je okupator 2015, pa smo ga imenovali za ča- spoštovanje. Mariji. Otroštvo je preživljal doma Jakoba Grabarja in strica, mamine- odvedel v nemška taborišča, prav stnega člana. Minka Golaušek se je rodila 28. v družbi dveh mlajših bratov in se- ga brata Janeza Kocmuta, so Nem- tako očeta kmalu po vrnitvi iz itali- Rodil se je leta 1925 v Vipolžah decembra 1928 v kmečki druži- ster. Osnovno šolo je končal v do- ci z Destrnika odpeljali v ptujske janske internacije. v Goriških brdih in že kot osnov- ni v Morju. Še kot mladenka se mačem Destrniku, nato pa se je v zapore in ju 4. novembra 1942 kot Tudi Minka se je že takoj, leta nošolec v Dobrovem je kazal svoj je leta 1944 vključila v narodnoo- trgovskem podjetju Rožnik na Ptu- talca ustrelili v Mariboru ter sežgali 1941, vključila v delo Osvobodil- uporniški primorski značaj – ne svobodilno gibanje in delovala na ju izučil trgovskega poklica. Šola- v Gradcu v Avstriji. Mamo Nežo in ne fronte. Kot terenska aktivistka le navihanosti, »ušpičil« je tudi domačem terenu Frama z okoli- nje je nadaljeval na srednji in višji teto Otilijo, ženo Janeza Kocmuta, je prenašala pošto, zdravila in sa- marsikaj »brihtnega«, koristnega, co. V času požiga Planice sta bili Kmetijski šoli Maribor ter na Bio- so avgusta 1942 odpeljali v ptujske nitetni material za Dolomitski od- uporabnega. Med drugo svetovno z mamo priči tega tragičnega de- tehniški fakulteti v Novem Sadu, na zapore, zatem v zbirno taborišče red. Domobranci, ki so opravljali vojno je kot italijanski vojak v Ka- janja. oddelku za vodilni in vodstveni ka- na Borlu, od tam pa v Frohnleiten. umazano delo za svoje esesovske labriji ušel in se pridružil jugoslo- Po koncu vojne se je vključila v der v kmetijstvu. Sledila je končna postaja – Dachau. gospodarje, so jo aretirali prav na vanskemu odporniškemu gibanju v delo v domačem okolju, sodelova- Službeno pot je začel kot vzgoji- Pred skoraj gotovo smrtjo ju je reši- njen 19. rojstni dan, 21. septembra osvobojeni južni Italiji. Tam v oko- la je tudi v družbenopolitičnih or- telj v radeški kaznilnici, nato je bil la nosečnost, odpeljali so ju v tabo- 1944. V skupini, ki je izvedla areta- lici Barija so ob pomembni vlogi ganizacijah, delovala je v Rdečem upravnik raznih kaznilniških posesti rišče za ženske in otroke Reichsgraf cijo, so bili žal tudi nekateri njeni upornih slovenskih žena in deklet križu in kulturno-umetniškem dru- in nekaj časa tudi direktor kmetij- pri Coburgu. Tam sta se 23. marca sošolci iz dobrovske šole. Po areta- pod vodstvom Vide Tomšič, prej štvu. Vse do upokojitve je delala ske zadruge Zgornja Ložnica. Na 1943 rodila zjutraj Janez Kocmut, ciji je bila s skupino tovarišic od- zaprtih po vsej Italiji, ter Primor- kot tajnica v osnovni šoli v Framu. obeh takratnih osnovnih šolah v tudi taboriščnik in ukradeni otrok, peljana v Ljubljano v Šentjakobsko cev, Istranov in drugih, aretiranih Članica borčevske organizacije Slovenski Bistrici je v šestdesetih opoldne pa Marija Grabar. šolo, kjer je bil zbirni center pred in odpeljanih iz rojstnih vasi v de- je bila vse od začetka delovanja te letih najprej poučeval kmetijstvo Mariji je mama pripovedovala, potjo v Nemčijo. lovne bataljone, ustanavljali enote, organizacije v Framu. Zaradi svoje kot fakultativni predmet, nato pa da jih je ponoči velikokrat zbudil V začetku oktobra 1944, v času, imenovane prekomorske brigade. zagnanosti in pripadnosti organi- biologijo in kemijo ter temelje soci- alarm, morale so v klet, kjer so sta- ko je bilo že jasno, da Nemčija iz- Cirila so razporedili v najpomemb- zaciji je ves čas delovala kot čla- alistične morale. Zadnjih osemnajst le v mrzli vodi do kolen in v rokah gublja vojno, so okupatorji še zad- nejšo, 3. prekomorsko udarno nica izvršilnega odbora. V okviru let svoje delovne dobe je bil uprav- držale otroke. Čeprav so bili v ta- nji transport žensk, ki so jih pobrali brigado, v kateri so prav tako hit- te funkcije je delala kot tajnica. V nik skupnih služb pravosodnih or- borišču rojeni otroci namenjeni za v širši okolici Ljubljane, odpeljali ro zaznali njegovo iznajdljivost in letih po vojni je v okviru tajniških ganov mariborskega sodišča, kjer prevzgojo v nemške, so trpeli hudo iz Ljubljane proti Nemčiji. Do Ce- značaj in ga kot kurirja dodelili v poslov s svojim znanjem in priza- se je leta 1989 upokojil. lakoto. Marijina mama ni imela lovca so interniranke spremlja- četo za zvezo 2. bataljona. Pri še devnostjo številnim članom po- V Spodnji Novi vasi si je leta mleka, kri ji je sesala iz bradavic, da li domobranci in jih nato predali ne 19 letih se je začela njegova ži- magala pri urejanju njihovega sta- 1959 skupaj z ženo Karolino in je bila vsa krvava okoli ust. Šele ko nemški SS-policiji. Prepeljali so jih vljenjska epopeja – od decembra tusa. S svojim delom, predanostjo hčerjo Tatjano ustvaril nov dom. so bili večji, so otroci dobili kašo iz v Wurzen blizu Leipziga. Iz tabori- 1943 v Gravini pri Bariju do marca vrednotam in posluhom za ljudi je Dom, obdan z zelenjem, sadnim korenja ali kolerabe. Mamo so pos- šča so vsak dan morale odhajati na 1948 v Kanfanarju v Istri. Tam so veliko pripomogla k dobremu de- drevjem in cvetjem vseh vrst. Tam lali k prijazni družini, kjer je urejala delo v tovarno, v kateri so delale v brigado vključili v garnizijo Jugo- lovanju organizacije. je našel svoj mir in navdih za šte- vrt in opravljala razna druga dela. treh izmenah. Minka je bila zara- slovanske armade na Gorenjskem, Kljub svojim letom in ne ravno vilne pesmi, ki jih je izdal v zbirki Poznali so vodjo taborišča in ta je di karakteristike, ki je bila predana na Bohinjski Beli. trdnemu zdravju je s člani organi- Šepet jeseni. Že od mladosti so ga dovolil, da je mama Marijo vozila nemški policiji, pogosto dodeljena Ciril Markovič se je z legendar- zacije obiskovala ostarele, bolne zanimala dela Prešerna, Kosove- s seboj, nazaj pa je prinašala tudi v nočno izmeno. no 3. – »trećo« – udarno briga- in pomoči potrebne člane organi- la, Gregorčiča, pozneje pa Kajuha, podarjeno hrano. V taborišču so ji Februarja 1945 so Minko s sku- do bratstva in enotnosti do konca zacije ob njihovih življenjskih jubi- Menarta in Pavčka. ves čas tiščali papirje v podpis, češ pino taboriščnic preselili v okolico druge svetovne vojne in osvobodi- lejih kakor ob drugih pomembnih Janko je bil dolga leta dejaven da bodo Marijo poslali njeni sestri. Dresdna z namenom, da bodo spet tve domovine Jugoslavije boril po dogodkih. član DPD Svoboda Slovenska Bi- Vodja taborišča jo je opozoril, naj delale v tovarni. Ko se je začelo za- vsem jadranskem in primorskem Za svoje delo je prejela prizna- strica in član literatov pri Zvezi jih ne podpiše. Če ga ne bi posluša- vezniško bombardiranje Dresdna, območju – od Visa, Korčule, Pelješ- nja krovnih organizacij tako ZZB kulturnih društev občine Slovenska la, bi deklico gotovo poslali kakšni so odklonile odhod v zaklonišče ca, Šibenika, Knina, Mostarja, Like, za vrednote NOB Slovenije kot ZB Bistrica in številnih drugih društvih. nemški družini. in si s tem rešile življenje. Kapitu- Bihaća do Kvarnerja in Trsta. Med- za vrednote NOB Maribor. Njeno Za svoje delo je dobil vrsto priznanj Pred koncem vojne je mama od lacija Nemčije maja 1945 je za ta- tem je doživel marsikaj, med dru- delo je bilo prepoznavno tudi na in odlikovanj. sestre prejela paket z oblačili in po- boriščnice sicer pomenila svobodo, gim je bil priča junaški smrti Vojke lokalni ravni, za kar je prejela pri- Leta 1996 se je vključil v Kra- sušenimi kosi belega kruha in ta ji toda znašle so se sredi popolnega Šmuc v Bulajuši pri Kninu; 14. fe- znanje občine Rače - Fram. jevno organizacijo zveze borcev je zabičala, naj ga prihrani za naj- kaosa in začela se je težka pot do- bruarja 1945 pa je v enem samem Kakor je bila predana delu, je bila NOB Slovenska Bistrica. Vestno in hujše čase. Ko so ženske med boji mov. Najprej so se peš prebile do jurišu na Planinici nad Mostarjem predana tudi ljudem v svojem oko- predano je opravljal številne funk- zaveznikov z Nemci iz taborišča Gradca in šele potem z vlakom do padlo kar 82 junaških borcev nje- lju, ki jim je nesebično pomagala. cije in bil njen predsednik kar 20 zbežale v gozd, je mama kruh raz- Maribora. gove brigade – in Mostar je bil os- Zaradi pristnih stikov s sokrajani in let. Več let je bil soorganizator po- delila lačnim otrokom. Domov so Minka se je domov vrnila konec vobojen. Seveda je bilo podobnih člani organizacije ter pretanjenega hodov na prizorišče zadnjega boja se vrnili šele julija 1945. Marija se junija 1945. V začetku leta 1946 se dogodkov – veličastnih in hkrati posluha za ljudi, ki so bili potrebni Pohorskega bataljona in tragičnih je spominjala vlaka in hoje čez Ptuj je zaposlila na takratnem Okrož- tragičnih – še veliko. kakršne koli pomoči, je bila cenje- dogodkov na Sagadinovi domačiji na Drsteljo, kjer je mama v popol- nem sodišču v Ljubljani in ob delu Ciril je v uniformi ostal tudi po na, priljubljena in spoštovana. v Srecah pri Makolah. noma izropani hiši našla svojo ta- obiskovala večerno gimnazijo. Po- koncu druge svetovne vojne. V Rada se je družila z ljudmi in pri- Za opravljeno delo, predvsem pa ščo. Mama ji je stežka pripovedova- zneje je bila premeščena na občino Ljubljani in Celju je končal vojaško jatelji. Osrečevalo jo je prav vse, za požrtvovalnost in predanost or- la o življenju v taboriščih. Dobrava, ki je takrat obsegala še šolo. V Ribnici je spoznal tudi ženo kar je bilo povezano z naravo, še ganizaciji je leta 2012 prejel srebr- Izučila se je za šiviljo, se poročila Polhov Gradec in Horjul. Dodelili Fani in ustvarila sta si družino. Vse posebej je imela rada svoje rože, ki no plaketo Zveze združenj borcev z Ivanom Brlekom, rodila sina Dar- so ji delo na področju socialnega do konca življenja pa je s svojimi jim je namenila še posebno skrb, NOB Slovenije in posebno prizna- ka in hčer Sonjo ter ostala doma. varstva, na katerem je orala ledi- bojnimi tovariši vztrajal pri svojih negovala jih je z občudujočim pog- nje Združenja borcev NOB Sloven- Vzgajala je otroka, gospodinjila, ši- no. Pri odpravljanju socialnih težav primorsko-prekomorskih stališčih ledom in toplino svojih dlani. ska Bistrica. vala, vrtnarila. Tako je Marija kon- družin si je ves čas prizadevala, da in se boril za resnico o narodnoo- Tegobe zaradi pešajočega zdravja čala pripoved o svojem življenju. V so socialno podporo dobivale tudi svobodilnem boju, največjem času ji je požrtvovalno in ljubeče lajšala Matej Horvat našem spominu bo ostala kot skrb- družine tistih domobrancev, ki se v naši zgodovini, česar nikoli ne bo hči Karolina, za kar ji je bila Minka na in ljubeča mama, babica, žena, niso vrnili. Pozneje se je zaposlila mogoče izbrisati. neizmerno hvaležna. NOB SLOVE predana članica borčevske organi- na Tajništvu za notranje zadeve v O F zacije. Ljubljani, kjer se je tudi upokojila. Odmev Mokrca Zdenka Čretnik Nevenka Dobljekar MV 1941 194 5 ZZB NIJE november2024 15 NAGRADNA KRIŽANKA Geslo križanke napišite na dopisnico in jo pošljite na naslov ZZB NOB Slovenije, NAJVIŠJI ZAOKRO- ABLA S ČIN V ŽEVANJE T Einspielerjeva ulica 6, 1000 Ljubljana, MORNA- GESLO 1 ČAROVNIK ZEMLJIŠČ, NICK 2 KRAVICA KRAJŠIM BESEDI- s pripisom »nagradna križanka« ali RICI ARONDI- NOLTE GESLO RANJE LOM pošljite na elektronski naslov: svobodna. beseda@zzb-nob.si ZOBNA SKLENINA do 15. decembra 2024. Trem izžre- banim reševalcem bomo podarili knjigo. SHRAMBA Izžrebani reševalci križanke iz ZA DRVA 109. številke časopisa Svobodna beseda INDIJSKA ČLOVEK, MAJHNA OSEBA 1. Teja Štivan ZVER Klemenova 172, 1260 Ljubljana Polje (NI: STRAN MANGO) NEBA 2. Leopold Oklešen Vinogradniška c. 19, 8330 Metlika VOLOVSKI CMOKI, 3. Dragica Bezlaj JAREM SVALJKI Kočna 10 B, 4273 Blejska Dobrava NEKDANJI KONGOV- ENERGIJA GRM Z SKUPINA DUŠAN IZVRSTEN SKI POLITIK IN PRETVOR- BOROVNI- KOROŠKI ŽUŽELK URŠIČ ŠPORTNIK Rešitve križanke: DIKTATOR JENA V CAM PO- PISATELJ KAREL APNENEC FRANC. MOBUTO SEKO PAR OSN. DOBNIMI PREŽIHOV PUTRIH IKRAVEC PRIPADNIK BODOČI DEPARTMA ALMA MATER, RJAVIČANI, HURON, NEN, (NI: RESE) DELCEV PLODOVI KSOSOV MOŽ (IZ:INA) EBAN, IKRA, OLT, BREG, ALJOŠA, REČ, PAT, DELAVEC, ŽAGALNO SAMOANEC, TR, OMARAR, GN, GI, TIK, SELO, KI DELA ORODJE LES VRV, KLJUB PRIPAD- KRISTAL, AKA, PREMETENKA, INVAR, EIS, STAVKI NIK CEDRE OŽA NEMCEV KI, JIMI, EO, ŠČ, LAKSA, ISKALKA, NATURAL, KARIKATU ALTO, EAN, INUIT, OFICIRSTVO, KIRKE, NONI, EVROPSKI RIST VO- POSLANEC LJEVICA KRAČA. HVALNICA ENKOMIJ KOŽNA SENILEN Geslo: LJUBLJANSKI MARATON BOLEZEN, LIDIJA MOŠKI SOR, OSTERC ANTIČNI GOBICE NASPROT- NIK RIMA BREZ- DAVID NAŠA KRVJE ERŽEN PESNICA FINSKI MUSER ARHITEKT EDVARD SAARINEN RUSJAN FRANCOSKI PSIHOLOG PARTIZAN je glasilo ZZB za vrednote (ALFRED, NEKDANJI NOB Slovenije za domoljubna, socialna, TEST INTELIGENCE; NEMŠKI IN GOSPO gospodarska, politična, zgodovinska in IZ ČRK: NEBIT) POLITIK DARSTVE- LOVEC (KONRAD) NIK ŽGANK kulturna vprašanja doma IGNAC DALJINSKO UPRAV- in po svetu. Izhaja vsak zadnji petek v mesecu. PLANET (KRAJŠE) LJANA LETEČA GESLO 3 NAŠEGA ITALIJAN PRIPRAVA (IZ:NORD Izdajatelj: ZZB za vrednote NOB Slovenije OSONČJA PEVEC NAJLJUBŠE DELO, Zanj: Marijan Križman, predsednik (AL) KONJIČEK Uredniški odbor: dr. Ivan Svetlik (predsednik), AVSTRIJ- RDEČ VILER dr. Martin Premk, dr. Maca Jogan, Mitja Meršol, SKA DRAG KA- DOBA, HIENG ELDA TISKOVNA MEN (IZ: AMERIŠKI dr. Nevenka Troha, Črt Kanoni AGENCIJA BRUNI) OBDOBJE ANDREJ REŽISER Odgovorni urednik: Janez Alič PES HOWARD telefon: 041 686 322 DOMOVINA GOROVJE GIORGIO PORABCEV V GRČIJI elektronski naslov: ARMANI (IZ:RISTO svobodna.beseda@zzb-nob.si OLGA OLEG Oblikovanje: Vid Brezočnik ČEČKOVA VIDOV Jezikovni pregled: Mirjam Furlan Lapanja GRŠKI ANAEROB- BOG NI ORGA- Naslov uredništva in naročnin: LJUBEZNI NIZEM ZZB za vrednote NOB Slovenija, Einspielerjeva ulica 6, 1000 Ljubljana telefon: (01) 434-44-45; fax: (01) 434-41-17 KRAJ KAMBOŠKI ZLITINA PRI POLITIK ZA romana.jemec@zzb-nob.si MARIBORU LON IZDELAVO LETAL V SPOMIN Miroslav Žvab Vodja vstaje v Neaplju V Neaplju so 30. septembra pred Štirje dnevi Neaplja, ki se jih spo- Po osvoboditvi Neaplja je Žvab v enajstimi leti pod okriljem sloven- minjajo vsako leto med 27. in 30. tem mestu živel do svoje smrti leta skega veleposlaništva in v sodelo- septembrom, so za to mesto naj- 1988. Zaradi zaslug v italijanskem vanju z občino Neapelj odkrili dvo- pomembnejši dnevi v letu. Tu je odporniškem gibanju so mu leta jezično spominsko ploščo, posve- leta 1943 izbruhnila ljudska vstaja 1958 podelili državno odlikovanje. čeno Kraševcu Miroslavu Žvabu iz z izgonom nemškega okupatorja. Nacionalno združenje italijanskih Voditelj vstaje v osrednji neapeljski partizanov (ANPI) je dalo pobudo V Neaplju je Žvab četrti Vomero je bil Slovenec Miro- za poimenovanje ene od ulic v mes- deloval v sindikalni slav Žvab. tu po Žvabu, kar je leta 2013 pod- Žvab, v Italiji znan kot Federico prlo tudi slovensko veleposlaništvo zvezi CGIL (po njem je Zvab, se je rodil leta 1908 v Kazljah v Rimu. Zasluge za spominsko obe- poimenovana sekcija pri Sežani in je bil pozneje kovač v ležje v slovenskem in italijanskem VZPI-ANPI v okviru tržiški ladjedelnici. Zaradi mučenj, jeziku na pročelju Žvabovega zad- Spominsko ploščo je leta 2014 odkril takratni slovenski veleposlanik v Rimu Iztok ki jih je prestal v tržaškem zapo- njega domovanja v ulici Cisterna Mirošič. CGIL) in v socialistični ru Coroneo, so ga hospitalizirali v dell'Olio 5 v Neaplju ima tudi eden Neaplju. V bolnišnici je okreval in od pobudnikov postavitve plošče, Ob odkritju spominske plošče je vstajniki, ki so iz mesta pred priho- stranki PSI. izoblikoval poznejšo protifašistično Filippo Caria, ki je Žvaba označil veleposlanik Mirošič med drugim dom zaveznikom odgnali naciste, skupino. kot »politični obraz vstaje«. dejal: »Odkritje plošče slovenske- so izstopali pogumni otroci, tako Kazelj. Čast si je zaslužil kot vodja mu in italijanskemu junaku Miro- imenovani scugnizzi. Eden vodite- uspešne vstaje neapeljskih proti- slavu Žvabu bo dalo poseben pečat ljev vstaje, ki jo je v znanem filmu fašistov proti Nemcem leta 1943. praznovanju častitljive obletnice, ovekovečil režiser Nanni Loy, je bil Spominsko ploščo je odkril takratni hkrati pa bi lahko bilo tudi začetna tudi Kraševec Miroslav Žvab, ki so slovenski veleposlanik v Rimu, Iz- točka za krepitev gospodarskih in mu fašisti poitalijančili ime v Fede- tok Mirošič. kulturnih vezi med Slovenijo, njeni- rico. Med zadnjim obiskom predse- Žvab, ki je bil nekaj časa interni- mi mesti in Neapljem.« dnice države v Italiji in tudi Neaplju ran na Ventoteneju, se je proti Mu- Italijanski predsednik Sergio Ma- se Slovenija ni spomnila junaka ssolinijevemu režimu boril v raznih ttarella se je lani 27. septembra ob Žvaba niti z enim cvetom ali sve- evropskih državah, nato je prišel v 80. obletnici neapeljske vstaje pok- čo. Očitno svetovalke ali svetoval- Neapelj, kjer se je vključil v tamkaj- lonil protifašistom, ki so sodelovali ci predsednice še premalo poznajo šnje protifašistično gibanje. Bil je v znani štiridnevni oboroženi vstaji slovensko polpreteklo zgodovino. eden vojaških poveljnikov vstaje. proti nemškim okupatorjem. Med S. B. 16 november 2024 DAN SPOMINA NA MRTVE 1. november Srečanja ob grobovih, spomenikih in obeležjih Jesen je čas, ko se umirja narava in z njo tudi mi v dneh, Ljubljana ko se spominjamo vseh padlih, ustreljenih in umorjenih v vojnih vihrah, ki jih je preživel slovenski narod. Pa je Delegacija ZZB za vrednote NOB Slovenije se je skupaj s predstav- danes to res miren, spoštljiv čas za vse žrtve in za nas, niki KoDVOS udeležila komemo- ki se s cvetjem in spominskimi nagovori srečujemo ob rativnih slovesnosti pred dnevom grobovih, spomenikih in spominskih obeležjih? Odgovor spomina na mrtve na ljubljanskih Žalah. Venec smo položili pri Ko- je jasen in kratek ne, saj smo vsak dan priča grozljivim stnici žrtev prve svetovne vojne, poročilom z vojnih območij v Ukrajini, Gazi, Libanonu in kjer je premeščenih in pokopanih še mnogokje po svetu. Še vedno nas niso izučile zgodo- 5258 posmrtnih ostankov padlih vinske izkušnje svetovne polpretekle zgodovine. vojakov in umrlih ujetnikov med prvo svetovno vojno. Sledila je spominska slovesnost pri spome- Ljubljana niku padlim v vojni za Slovenijo 91, kjer je zbrane nagovoril mini- Grobnica narodnih herojev v Šubičevi ulici V Ljubljani smo se 24. oktobra v laganju cvetja z vojaškimi častmi Kozlarjevi gošči poklonili pri spo- je prisotne nagovoril poslanec v ster za notranje zadeve Boštjan ske talce. Prav tako pa smo se na meniku, ki nas opominja na še državnem zboru Lenart Žavbi. Poklukar. Prav tako pa smo se pri krajši spominski slovesnosti pok- posebej tragično plat narodnoo- Predstavnik mlade generacije je ruskem pomniku na Žalah poklo- lonili spominu na narodne heroje svobodilnega boja in naše zgo- občuteno spregovoril o takratnih nili padlim ruskim in sovjetskim druge svetovne vojne pred Grobni- dovine nasploh. Tu so pripadniki časih, ko sta svetu vladala fašizem vojakom, ki so med prvo in drugo co narodnih herojev v Šubičevi uli- domobranskih enot kruto pobili in nacizem, pri nas tudi s pomoč- svetovno vojno izgubili življenje na ci. Pri polaganju vencev sta sode- in zakopali več kot 90 domačinov, jo domačih izdajalcev in Katoli- slovenskih tleh. lovala tudi gardna enota Slovenske potem ko so jih na silo odvedli z ške cerkve. Brez dlake na jeziku je Vence smo položili pri spomeni- vojske in kvartet trobil Policijskega njihovih domov, ne da bi jim do- odkrito opozoril na nevarnost dvi- ku talcem v Gramozni jami, kjer so orkestra. kazali kakršno koli krivdo. To so ganja glave fašizma tudi pred na- italijanske okupatorske sile v letih Manja Konkolič, foto: Janko Šertel počeli zaradi zastraševanja in maš- šim pragom. Zato sta prednostna Polaganje vencev v Gramozni jami od 1942 do 1943 streljale sloven- in Bobo čevanja. Glavni krvnik je bil Fran- naloga mlade generacije nenehen ce Frakelj, domobranski oficir, boj proti fašizmu in opozarjanje na verjetno tudi član zloglasne 'črne njegove pojave. Črnuče Danes, ko na tem modrem planetu iz dneva v dan vse bolj občutimo nasilje, terorizem, vojne in nego- tovost jutrišnjega dne, smo tudi mi, člani črnuškega združenja bor- cev za ohranjanje vrednot NOB, dolžni, da ob vsaki priložnosti v javnosti protestiramo proti trplje- nju, grozotam, ubijanju nedolžnih ljudi, otrok, mater, ki jih povzroča- sednik ZB NOB Črnuče Rudolf pa, predvsem po zgodovini upor- jo nikoli pravične in poštene vojne, Vavpotič je v govoru med drugim ništva. Ne sramujmo se svoje zgo- oboroženi spopadi in konflikti. Ne pozdravil podžupana MOL Dejana dovine, svojih spomenikov, glasno smemo ostati brezbrižni in mora- Crneka, predsednika četrtne skup- lahko spregovorimo besede borci mo si po svojih močeh in znanju nosti Črnuče Gregorja Kumra in za svobodo, talci, interniranci, par- prizadevati, da se tudi v takih obli- predsednico ZZB NOB Ljubljana tizani. Pojdimo v Gramozno jamo, Poslanec Lenart Žavbi je bil slavnostni govornik na Sv. Urhu. kah na javnih shodih in mestih pre- Julijano Žibert. Slovesnosti so se pojdimo k pomniku padlim za Slo- berejo in v svet pošljejo sporočila udeležili tudi Črnučani in delega- venijo, pojdimo na Urh, z mislijo politiki in svetu, da je treba naredi- cije sosednjih združenj Zveze bor- bodimo pri vseh spomenikih slo- roke', ki si je nadel ime Peter Ska- V Spominskem parku borcev in ti vse za ohranjanje miru in sožitja cev. Z minuto molka smo se poklo- venskega uporništva, kjer ležijo lar. Ne prej ne po osvoboditvi ga talcev NOB na Žalah smo najprej med ljudmi in narodi. Tako smo v nili vsem padlim za svobodo. talci, partizani, borci za svobodno ni dosegla roka pravice. Okrutnost z vojaškimi častmi položili cvetje, oktobrskih dneh pripravili števil- Slavnostni govornik Anton Co- Slovenijo. njega in njegovih sostorilcev je bila potem pa prisluhnili nagovoru žu- ne komemoracije v spomin na vse larič je med drugim poudaril, da v Kulturni program so soustvari- tolikšna, da so se od njih ogradili pana Mestne občine Ljubljana Zo- padle, ki so dali svoje življenje za vsakem od nas kipijo spomini na li mladinski pevski zbor Osnovne celo nekateri okupatorski in domo- rana Jankovića, ki se je na krat- svobodo in mir. vse tiste, ki so se pred mnogimi šole narodnega heroja Maksa Pe- branski vodje. Dr. Ivan Svetlik, ko ozrl v čas okupacije, ko je bila Osrednja spominska slovesnost leti žrtvovali za naše sedanje mir- čarja, njihovi recitatorji četrtega podpredsednik ZZB NOB Slove- Ljubljana obdana z bodečo žico. pred dnevom mrtvih je bila 23. ok- no življenje. Ko v teh dneh obisku- in devetega razreda, pevci MePZ nije, je ob tej priložnosti poudaril, Tako kot vsakokrat ob podobnih tobra na črnuških Žalah. Pred za- jemo spomenike, obeležja in po- Svoboda Črnuče, recitatorki ZB da se moramo na podlagi izročila priložnostih je poudaril, da se ve, četkom komemoracije smo k spo- mnike in ob njih prižigamo sveče NOB Črnuče Lidija Bizjak in Ja- in vrednot NOB odreči ideološkim kdo je bil na pravi strani zgodovi- meniku padlim v narodnoosvobo- in polagamo cvetje, se sprehajamo dranka Vouk Železnik. ekstremizmom in nacionalizmom. ne. To so bile slovenske partizanke dilnem boju položili cvetje. Pred- tudi po naši zgodovini gorja, obu- Dragica Škrlep Boriti se moramo proti oživljanju in partizani, ki so skupaj z armada- fašizma. Zavzemati se moramo za mi protihitlerjevske koalicije pre- dialog med narodi in kulturami, za magali največje zlo 20. stoletja, fa- spoštovanje razlik med nami, za šizem in nacizem. V programu sta Vavta vas dogovarjanje o skupnih interesih sodelovala Partizanski pevski zbor in miroljubno sobivanje med posa- in Policijski orkester. Tudi letos smo se člani ZB za vred- mezniki, narodi in kulturami. Vsak dan spoznavamo, da svobo- note NOB Straža zbrali na pokopa- Spomenik na Sv. Urhu je še en da in mir nista samoumevna. Zato lišču v Vavti vasi ter se poklonili pomnik, ob katerem se Ljubljanča- je še toliko pomembnejše, da to padlim in umorjenim z našega ob- ni 1. novembra vsako leto pokloni- vedno znova ponavljamo in s svoji- močja med drugo svetovno vojno. jo spominu na žrtve. Poklonijo se mi dejanji dokazujemo, da smo po- Vsakoletna prireditev ob dnevu izdanim, okrutno mučenim in po- nosni dediči v narodnoosvobodil- spomina na mrtve je znamenje nižanim nedolžnim žrtvam, še po- nem boju izbojevanih vrednot. pozornosti, hvaležnosti in spošto- sebej domačih izdajalcev. Po po- Meta Verbič, foto: Nik Rovan vanja do naših prednikov, ki so da- rovali svoje življenje za našo svo- bodo. Zbrali smo se v dokaj velikem številu in prisluhnili nagovoru predsednika ZB Straža Andreju Radeščku ter mladim recitator- kam Lini Plut in Brini Zupančič. Upokojenski mešani pevski zbor, ki ga vodi zborovodja Mitja Buko- vec, je zapel nekaj lepih partizan- skih pesmi. Razveseljivo je dej- stvo, da so se v program vključili recitiral dele svoje najnovejše pe- Straža kakor tudi navzoči krajani tudi mladi, kar nam daje upanje za smi o mračnih časih vojne, ki zdaj in to bo popotnica tudi za v pri- izvedbo prihodnjih prireditev. Ob divja okoli nas. Kratko slovesnost hodnje. V spominskem parku je zbrane nagovoril ljubljanski župan Zoran Janković. koncu je straški bard Franci Šali so pozorno spremljali člani ZB Branko Đukić