r 2 z Največ i i slovenski dnevnik tr Združenih dritvah Velja za »se leto < . . $6 00 „ Tla pol leta.....$3.00 ° Za New York celo leto • $7.00 Za inozemitro celo leto $7.00 l GLAS NARODA t i List slovenskih delavcev v Ameriki, IThe largest Slovenian Daily ki the United States. Issued every day except Sundays j and legal Holidays. 75,000 Readers* TELEFON: C0RTLANDT 2876 Entered as Second Class Blatter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congres of March 3, 1879. TELEFON: CORTLANDT 2876 NO. 14- — fiTEV. 14. NEW YORK, MONDAY, JANUARY, 18. 1926. — PONDELJEK, 18. JANUARJA 1926. VOLUME XXXIV. — LETNIK XXXIV. OVIRE MIRU V STAVKI ANTRACITNIH PREMOGARJEV Dogovor glede mehkega premoga ovira mir v poljih antracita. — Premcgarji so neizprosni v svojem stališču napram arbitraciji, ker se boje slabega učinkovanja na dogovor v Jacksonville, ki je določil visoko mezdno lestvico za unijska polja mehkega premoga. Poroča John J. Leary. "Vsakdo, katerega smo vprašali za svet, nam je povedal, da moramo znižati mezdno lestvico v poljih mehkega premoga. Vsak narodni ekonom lam je rekel, da bo uveljavljeno znižanje, če bi se poslužili arbitracije. Nismo se je in tudi nismo znižali mezd." ' Dosti vode je steklo v morje izza časa, ko je podal John Lewis, predsednik United Mine Workers, *:o izjavo. "Izjava pa je važna, ker nudi ključ k mrtvilu, ki je zavladalo v antracitnem položaju. Teoretično je mezdno lestvico v poljih mehkega premoga določil dogovor, sklenjen v Jacksonville, ki bo veljal do I. aprila 1927. Ta dogovor pa se je izjalovil, razven v Illinoisu, Indiani, Ohiju in za-padni Pennsylvaniji, ki predstavljajo centralno kornpetjtivno polje ter tvorijo temelj, na katerem se določa vse unijske lestvice. Celo v teh okrajih, ki so stoodstotno unijski že več kot eno generacijo, je bila unija razrušena na na nekaterih mestih. Prvikrat v številnih letih so proizvajali v pittsburškem okraju, v Ohiju in Indiani premog pod neunijskimi pogoji. V pittsburškem okraju si prizadeva Pittsburgh Coal Co. na vse mogoče načine, da proizvaja premog na temelju neunijske mezdne lestvice. Dosedaj je zaznamovala precej napredka, kajti zadnja poročila kažejo, da obratuje sedem rovov, s približno dvanajstimi odstotki svoje normalne delavske sile. Posledica izjalovljenja dogovora je bilo skrčenje unijske produkcije 35 odstotkov. Okraj za o-krajem je odpadel od unije, ne raditega, ker so bili premogarji mogoče manj unijski v svojem srcu, kot zn bili nekoč, temveč pod pritiskom ekonomskih potrebščin. Vsled tega je bil dogovor, sklenjen v Jacksonville, izpostavljen neprestanemu ognju. Zahtevali so celo v uniji naj se izpremeni dogovor tako, da r>odo dobili ljudje dela. Premogarski organizaciji prijazni podjetniki so istotako zahtetvali odpo-moč. Predsednik Lewis pa se ni hotel ozirati na vse te klice ter je odločno izjavil, da bo moral kdo drugi stopiti na njegovo mesto kot predsednik United Mine Workers of America, predno bo modificiran dogovor, sklenjen v Jacksonville. Trdil je, da je bilo ob času, preveč rovov in preveč premogarjev, — čemur nikdo ne ugovarja, — in da bodo v teku očiščevalnega procesa, sledečega dogovoru, zaprli vse nepotrebne rove, ki so obratovali z izgubo. Bil je mnenja, da bo na ta način več neunijskih kot pa unijskih premogarjev izgubilo delo. Prvikrat v zgodovini ameriškega delavskega gibanja je načelnik velike delavske organizacije namenoma sklenil zmanjšati število članov svoje unije. Dogovor, sklenjen v Jacksonville, ni povišal plač premogarjev. Ostale so mezdne lestvice, ki so sledile stavki leta 1919, ko so bile majnarjem povišane plače za 27 odstotkov, vsled česar so dobivali navadni delavci minimalno plačo $7.50 na dan za osem ur dela. Leta 1924 »o pričeli stavi jati delodajalci v unijskih poljih vedno silnejše zahteve za znižanje mezdne lestvice, da bodo mogli tekmovati z neunijskimi polji. Pisec tega članka je bil navzoč v Jacksonville, o je bil dosežen tozadevni dogovor. Še nikdar preje ni videl tako potrte skupine delodajalcev. ami tih je dosti, — je pojasnil neki Bučno zborovanje laškega parlamenta Fašisti so vrgli iz zbornice člane aventinske opozicije. — Viharni prizori so zaključili sejo poslanske zbornice po počaščen ju pokoj n e kraljice. POZOR SLAMNIK AR JI! RIM, ItaLija, ^7. januarja. — Včerajšnje zborovanje poslanske zbornice, ki je bilo pn o po božičnem odjrodenju bi moralo biti posvečeno izključno le proslavi spomina kraljiee-matere Marjrlierit c\ je b io moteno vsled viharnih prizorov mexl fašisti in majhno skupino a vent LriskLh opozieijonaleev. K«>maj j«- zaključil zadnji govornik svoj slavo.spov. ko so navalili fašistov v ki i>os!anei na člane ojM>zacije ter jih vrprli iz parlamenta. Trije člani opozicije so bili lahko poškodovani tekom pre* tepa. A wntin^ka oijKkzieja je zapustila zbornico takoj po umoru Matteot-tija z izjavo, da se ne bo vrnila, dokler bo vladal v Italiji fašizem, kajti ta opozicija je imela " moralno vprašanje" pvoti ministrskemu predsedniku Mu«+*oliniju. katerega so po pravici obdolžili, da .je bil zapleten v umor socialističnega poslanca. Koncem včerajšnjega zasedanja. ko je predsednik zbornice že stavil predlog, naj se odgodi zborovanja do srede, je naenkrat poskočil kvišku ministrski predsednik Mussolini ti*r rekel, da je treba taikoj rešiti •"moralno vprašanje". ker se je vrnila aventmska opozicija v v zbornico. Vsled tega j«- predlagal po^obivo sejo zbornice. ki se bo vršila danes. Kljub protestom poslanca Fan-naoci-ja. generalnega tajnika fa-šistovske stranke, je zmagal z veliko večino predlog Mussolinxja. Nocoj 'zvečer ob šestih bo važna ieja v Bethoven Hali med 2. in 3. Ave. Seje naj se udeleži vsadko, Senator ki je zaposlen v slamiiikarski o-bati. Seja je izvanrecLoo važna. t)litri zjutraj ob desetbh bo proglašen \>o vseli delavnicah -v JLKnvirtownu splošen štrajk, kojc-ga namen bo organizirati vse n unijske delavnice. SUuunikarji, pridite zagotovo! Copeland za konec premogar. stavke. Preki sod na Romunskem. DI NAJ. Avstrija. -17. jan. Copeland i z New Yorka je naprosil senat, naj konča stavko antracitnih premogarjev.--Predsedniku hoče dati polnomoč. — Predsednik naj bi tudi določil plače premogarjev ter dobičke delodajalcev. WASIUNTON, D. C\, 17. jan. — Vsled rctsolucije senatorja Cop* Novo nemško Velikanski ledenik v Alaski. ANCHORAGE. Alaska. 17. jan. Zlatoixkalce Robert Ilatcher se je vrnil iz notranjosti A laske ter povedal. d poročil predsednika, kakorhitro pogojem, da bi ga dobile rornun- bi se pojavila resnična potreba ske oblasti v svoje roke. Jgledc dobave antracitnega pre- moga. Senator Robinson iz Arkansasa. demokratični voditelj v senatu, je ministrstvo da bi predsednik lahko uravnal stavko antracitnih premogarjev v treh dneh. če bi res hotel. Izjavil pa je, da bi moral kongres nastopiti potom zakonodaje, da prepreči ponovitev takih položajev. Dostavil je, da bi bila avtoriteta kongresa, da sprejme primerno zakonodajo, dvomljiva | vsprieo zadnje odločitve najvišjega sodišča in da bi bilo treba za to ustavnega am end men ta. Resolucija senatorja Copelanda je zadela na odpor senatorjev Reeda in Peperja iz Pennsvh-ani-je. ki sta zavzela stališče, da bi ne mogel predsednik ničesar doseči z intervencijo. Tudi senator Ueed iz MLssonri-ja je nasprotoval tej rcsohieiji. Senator Oddic iz Nevade, načcl-n k rudarskega komiteja, je bil mnenja, da ni treba sprejeti tozadevne lfesoiocije, ker razmišlja rudarski komitej o predlogi, ki vsebuje številna priporočila premogovne konrsije. Po skoro dveh urah razpravi? je bila resolucija avtomatično od- BERLIN. Nemčija, 17. jan. — Kancler Luther je predložil danes predsedniku Ilindenbuargu listo novih nemških ministrov. Dr. Stresemann je zunanji minister, finančni minister je pa dr. Peter RcieiJiold. Pogoji sovjetske vlade. MOSKVA, Rusija, 17. jan. — Sovjetska vlada je obvestila Ligo narodov, da se ne bo udeležila nobene razol-oževalne konference, če se bodo vršile na švicarskih tleh. Boljše vi ki zahtevajo, naj se švicarska vlada oficijelno opraviči za umor boljševiškega diplomata Vorovskesra. Zdravstveno stanje kardinala Merciera. BRUSELJ. Belgija, 17. jan. — Zdravniki izjavlajo. da so zdravstveno sianje kardinala Merciera ! g'odena. Ali je mogoče oživiti, raz-li ep resi a no slabša. Izgubili so že! ven na tozdevni predlog ali potom vse upanje, da bi ozdravel. soglasnega sklepa. Senator Copeland je vložil še nadaljno in bol.] drastično resolucijo, kj bi dala predsedniku polnomoe, da nadzira ali obratuje vse rove trdega prt-moga tekom sedanje stavke. Ta resolucija je bila izročena na njegovo lastno prošnjo komiteju za meddržavno trgovino. Senator Peper je zanikal trditev, da je senat brezbrižen na-azmeram, ki ob-tajajo v an t rac rtu ill pokra jdna.li delodajalec, — ki so podpisali svojo lastno smrtno obsodbo, a nimamo nikake izbire. Sklenjeni kontrakt je veljal nekaj časa radi obstoječih kontraktov za c)ot>avo premoga, a v teku enega leta so dobila neunijska polja večino biznesa in nekateri unijski rovi so myrali zapreti svoja vrata ali pa skrčiti plače. V splošnem je znašala mezdna lestvica dvajset pram strašnim r odstotkov manj kot določeno v dogovoru, skle- njenem v Jacksonville. Največja kompanija, ki je i« -i • i_-i ^ i-i - ^ * £ lueijo Copelanda kot gesto , ki storila to, je bila Consolidation Coal Company, v bo le že bolj otežkoeila položaj. kateri je interesiran mladi John D. Rockefeller Senator Copeland je o pozo ni in Pittsburgh Coal Company, katero kontrolirajo senatorja Pepperja in ostale smLieduik delodajalce in pre jalni odnosa j i, ki so obstajali med Belo hišo in unijskimi voditelji. Tak je bil položaj SRpmladi preteklega leta, ko so delali načrte so tri-okrajno antracitno konvencijo, ki naj bi sestavila načrte za novo /nezdno lestvico. Možje v rovih trdega premoga so takrat uspevali ter predstavljali oster kontrast napram položaju premogarjev v rovih mehkega premoga. Mezde so bile visoke in delo je bilo prilično stalno. Niso splošno zahteVali povišanja mezd, a prevladovalo je razpoloženje, da ne sme bitr nikakega skrčen j a plač* -. /L.- na 1 or je na to. kar je storil predsednik Roosevelt v stičnem slučaju. — Moje mnenje je, da naj skli- mo " GHbAS NAROe>A; 18: JAN. 1926] ■ t ». • »4H1' rtdfitu GLAS NARODA (SXX)VSNm DAILY) HELEN KELLER mm! Published by SMXWIO PUBLISHING COKPAXX / 4 Hfll ■■ 1 (it Louis Benedik, Inaiwir Plat* «f bnabMM «f tho eorporabon and aždr—m of abor« offioen: H Owtiaadt 81^ Boron** of Manhattan, New York City, N. T. U0L A8 N A B O D A u "Yotf ot ths P$opU" lmm$d Every Day Ezc&pi Sunday t and Holiday». ta mU \ im Km Ma pal I ^AM. MalLl Uči aA iPfw fVf/W fif* Mi mv ♦»'»O Za Nam T or k »e sete lete — $7.00 Za pol lata — — $340 Za »iottmstva ta aeia Uia — $7.00 lata $140 Za pol leta______ ___— $340 Subscription Yearly $6.00. Advertiaaznent od Agreement. "Ola* Mar oda" imkaja vsaki dan itvtemii nedelj in praernOtea. Pop« b »rcU 1m, »M rar podpisa in osebnosti ae ne priobčujej>- Denar naj te poAiljati po Monej Order. Pri spreaMunbi kraja naročni-vkmm, da ta nam tudi prejinje bivaliUe nameni, da hitreje najdeieo naslovnika. "flbiS K1BOD A", 82 Cortlandt Stree* New York, N. Y. Telephone: Cortlandt 2876. MORITVE SE VRSE NAPREJ... i'retekiega četrtka je bila država Oklahoma. ki je videla pasti Mo ueunijskih premogu rjwv na bojnem i>olju dela in v j>etek so pri-«ii ua vrsto iii unij^ki premogarji v rovih mehkega premaga v West Virgingi, kajti pet in dvej.et teh prcinogarjev je bil-o pokopanih ]*>d zemljo. Kct ua dan poprej, je bihT eksplozija premogovnega prahu ali plin«, ki je i-pjivnila čc.,:< totini premoga rje v luč življenja. To je bila eksplozija, katero bi bilo mogoče ^preprečiti. če bi se lastniki premogovnikov ne bali izdatkov, ki zvezani z inštalira-njem varnostnih priprav. Človeška življenja s» v Združenih drža vah še vedno bolj poceni kot pa varno-rtne odredbo za zavarovanje človečkih življenj. » Ali je le .-»lučaj, da ->e ravno >edaj dogajajo tako številne rov-Rke nesreče, da sledi druga drugi Ali je le slučaj, da se vse to dogaja v onih okrajih mehkega premoga, ki vodijo trj>e& boj prot: unijskun premogarjeni ? In ali je konečno le slučaj, da so ravno v leii ne-Oinij.skiJi rovih varnostne razmere tako zaostale, da je treba označiti naravnost kot čudo, da ve ne pripeti več takih katastrof? To ni nikak slučaj, kajti piodukeija mehkega premoga je dosegla v preteklem mesecu dvojno vi'ino dosedaj doseženega makoma. I>a se zadosti velikanskemu povpraševanju ]>o premogu, se o-bratuje danes vsak rov mehkega premoga. — brez ozira na -tanje tc,h rovov. Ker p« delajo v velikih okrajih mehkega premoga iz-kljtuhio le neunijski premogarji. — kitjti ncunijskih mož se me pripusti k delu — se pogosto -prejme ua delo ljudi, ki niso še nikdar videli notranja-rti rova, ki >o brez v^eli izkušenj in ki ogrožajo vsled tega ne le .svoje lastno življenje, temveč tudi življenje svoj Hi sodelavcev. Prav tako mak) pa je -lučaj, da so v teh neunijskih rovih varnostne razmere pod \vaJco kritiko. 1'nijski premogarji poznajo nevarnosti -ter dvignejo velik vriše. če izvedo za preteče nabiranje pbnov. V neunijskih rovih pa ni nobenega izvedenca na strani de-lairecv in slednji drve >slepo v .svojo lastno pogubo. Ce bi bil John L. Lewis, prcdseduik I'nited Mine Workers, mož na svojem mestu, bi dvignil tak krava 1, da bi ceLa Amerika odmevala protestov proti malomarnemu gospodarstvu v ameriški premogovni indutfxiji. Če "bi mu bili res pri srcu interesi premogrjev, katere zastopa, bi imel sedaj priliko spraviti njih stvar pred ameriško javnost. John Lewis pa lepo molči. Če pa govori, ne govori v interesu premogarjev, temveč v interesu .svojih -iraiikarsko političnih kapitalističnih prijateljev. To se je fcgodilo zopet v četrtek. Na ta dan je poslal v Washington "neomejeno indosiranje (sprejem) Graham predloge, s katero bo izdatno povišalo plače zveznih sodnikovAli bi ne bilo upravičeno domnevati, da ima pred-^edni]/ premogar>ke organizacije v «ednjem trenutku dosti važnejših poslov kot pa je ta ? Kako pa indosira ta prijatelj nesramno visokih plač sodnikov to zahtevo v hftem trenutku, ko .«*e morajo premosrarji že več mesecev boriti za povsem neznatno povišanje mezd.' On dela to s slavo-epevom na naslov teh sodnikov. Sa naslov istih zvezavh sodnikov, ki vklepajo člane njegove oraganizacije potom ustavnih i>ovelj v suženjske verige; povezanimi rakuni izročajo obla-stim in kapitalistom, ki >o. — z «k> besedo, — najbolj zagrizeni in bnrtalni sovražniki članov njegove organizacije in ki skušajo jhj -»vojih močeh otežkočiti -slednjim dosego -človeka vrednih inetzd in delavnih i*>gojev. V Oklahomi v »Vtrtek. v West Virginiji v petek in povsod drugod padajo premogarji na bojnem potju dela. ker jim ne dovoljuje jo profitov željni podjetniki, da 'bi spadali k organizaciji in ker nočejo nabaviti potrebnih varnostnih priprav. V poljih antraeitnega premoga v Pernic v Iva ni j i stradajo moški, ženske m otroci, prezebajo resnični proizvajalci jjremoga in njih družine, ker jim nočejo dati premogočne karporacije ui kake ga, deleža pri velikanskih dobičkih, katere groouadijo leto za ietom. Medlem ko aie dofm.magai*ike organizacije, da bi se vojevalo boj proti podjetnikom tz ostrostjo in sredstvi, ki bi podjetnike lutro »spravila na kalema. pii#ari pisma in vodi pix>pagan do za zvišanje plač sodnikov od $10.000 na $15,000 na leto. Ali si morete predstavljati večjo ironijo? Skrivnost osijeake trdnjave. V Osijeku so pred kratkim delavci pri kopanju na terenu stare Injave naleteli na neki svod. Jcanalu. Ko so ga prebili so spoznali, da je to zidan hod-Jb vodi izpod želevniake proge vsmeri proti atari trdnjavi. Delavci m in£enu$ ao m zanimali, kaj Ia§«wr Koptf «e je poli hodknk. Ugotovil tra \-i.sok. zgrajen iz starinske o-peke i^čist kaicor -soba. Hodnik je brezdvom.no shižil kot tajen izhod iz trdnjave. Na ognjišče je zlezel i-letni Viktor Miloch v Lovranu pri Mi$afe v odsotnosti matere Otrok se jo opekel, obleka je na njem gorela, b£k je žrra bak-Ija. IQo je prilila mati, je otrok 1'red kratkim je obiskala predsednika Coolklga znana pisateljica Ilcilien Ke*ller, ki je od rojstva gluha m slepa. Vztiojam trditi, da je naše kulturno prosvetno delo v Ameriki bilo osredotočeno v naših pevskih društvih. Novinarstvo je seveda doprineslo njihovemu obstanku in jihovemn osnf» vauju. ker je jako liberalno objav-ijalo njihove prireditve in jih so-kolilo na nadaljnje delo. Upravičeno se lah ko ponašamo z našim t >e\' kiini društvi, ako uvažujemc okoliščino, da so jih osn'ovali. \~z lrževali in ž njimi napredovali na ši navadni ljudje, od katerih veei •ia ni nikdar imela v domovin -rrče. udeleževati se dela pevskih društev, niti ni kakega dmigega dimštva. V domovini večinoma nar priseljenec ni imel niti jirilike /a .aka podjetja, ker taki'h podje i j ju bilo. ali pa -o bila privilegi f meiščanske "gospode". Po službeni statistiki vlade Zdr držav, jo leta HKX) bilo vseh pr->efjenLh Jugoslovanov v fidruže nih državah 78-750. Veliki va.lov: izseljevanja so nastopili zapared-io v nastopnih 14 letih, in tako vidim. da se z Vsakim nastopnim 'etom število našega sveta v Zdr. Iržavah povečalo z velikimi skoki. dokler ni doseglo svojega vrhunca kita 1914. ko je bilo v A-meriki ]>reko 400.000 priseljenih Slovencev. Hrvatov in Srbov. — Ta statistika ne |1"odstavlja uradne st-atitsike. marveč sem prišel do nje 7. izračunan jem priseljevan ja izseljevanja in moi*talitete ali ttmr jivo-ti (to statistiko bom. kasne ie priobčil škripaj /. veejo študija •i naši^m priscljeništvu). Naii io.,aki .-<> bili večinoma *aizpi"šeni po vsej dolžini in širin Združenih drža^> in naše naselbine so bile leta 1900 precej inalo številne. Prvi korak v organiziranju je bil .storjen z osnovanjem ^okaJnih podpornih društev, ki st. -e kasneje začela ujedinjatt v ledno*e. Zajedniee in Saveze. Te ie bil naraven korak, ker je vprašanje oskrbovanja poedincev v slučajji bolezni in smrti prva na loga. ki se je sama |K» sebi naniet-nila tudi našim rojakom. V tem io jih videJi pri Nemcih, katerih prireditve so pohajali. Hrvati pri Cehih in JSrbi pri Rusih. Vsakemu temeljitemu opazovalcu bo jasno, zakaj smo iskali svoje vzorce v različnih grupah. Izmed Slovencev so mnogi znaili nemški, prišli so v njihovo dražbo, čirtali so tudi nemške liste in se spoenavali z Nemci pri delu ali v sosedstvu. Hrvatom so bili Čehi nekako najbližji. pa so zašli v njihovo naselbino in se tam nastanili: v ne katerih naših kolonijah opažamo da so Hrvati iztisnili Čehe iz njihovih prvotnih bivalne in se t njih sami nastanili. VeTsfea sorod- sMm&ŠEM&gM j§ fovedifr društev v njihovem početku t-n večina našth pevskih društev se ni pomaknila iz tega izvirnega namena, marveč tudi danes, po mnogih letih obstanka, delajo oifo isto kar -o delala pred desetimi m dvajsetimi leti. Vzrok te zao*?ta-lositi je najti v pomanjkanju po-trebnih *>pa$obno;>ti članov, da bi privedli svoje društvo do stopnje nekega kulturnega središča, do stopnje irmet^jjkega društva. Samo štiri društva so dosegla ta i cilj, tudi če so ohranila svojo pir-; votno nalogo. V Združenih drža-i vali imamo samo eno društvo — j (osinovano v -septembru 192o), — katero se posveča strogo le umet-i no~ti Lil ki sploh odklanja le pomislek, da bi islužil tudi nekaterim soeijalnim nalogam; soeijal-no stran popolnoma prepušča ob vtoječim organizacijam v \isaki naši skupini. Cerkvenih zborov okoli 80. in ti .se povsod in izključno bavi jo s cerkvenim petjem. Samo pel posvetnih zborov deluje tudi kot cerkveni zbor. in to štiri sloveu.sk Izbori in en srbski. Cerkveni zbo-I ri prirejajo od ča.sa do čatsa t ud javne prireditve in nastopajo \ i koncertnih toeikah. aili to' niiiovc i i delovanje je osredotočeno navad no na. cerkvene prostore in v ko 1 rist cerkvenim ustanavam. i Druga generacija. __________Po naši statistiki je v Združena jpre j Srbe v ruske cerkve, in po- j uth driavaJl Slov^icev okoli 12') t se ojačile in sku-,crv- 111 okoii 120.000 tulca j rojei pile, začele so misjiti na svoje la-r- od hrvate^lil s"taršev ^ Sl'bov pa j< ne iLstanovc. .sliene ustanovam svo-!okoh 30 000 Priseljencev ia okol 20.000 tukaj rojenih od srbstkii staršev. Opažamo pa. da je v na t.. 1 ■ ISi Peter Zgaga WOCMWOOD & UMOiawOOB. M. j Hi novih znancev. Osnovanje pevskih društev. Na rti'uih, jM-ircditvah i Nemcev i C-ehov i Rusov uvideli smo. da je za uspešno delo in življenje ta ko na.sfibir* kakor podpornih društev potrebuo tudi neko kur turno delo. Videli smo. da nastopajo na taikih prireditvah tudi j hova pevjika in dramatična društva in da s>r> ta društva vaba -kuplja lji tli iste narodnostne kuj »i ne. Posledica tep:a ojvazova-•i ja Je bila osnovanje jrrvega pev-ke^a dru-r.va. Od obstojt^čih dvn ko društvo "Zora" v ("hieajrti ustanovljeno leta 1002. Za njim •o -sledila dTOiga dnistva. od katerih so nekatera prenehala obstojat;. dočlm si* druga še danes vzdržujejo in ustvarjajo se nova. < 'ilj teb pevskih društev je bi! v prvem redu družabne narave. Tu se je nudila prilika, da se vsaj po enkrat na teden s'hajajo ljudje ki ljubijo družabnost, ki imajo ših pevskih društvih razmeroma prav malo članov druge generaci je. namreč onih. iki so se tukaj ro clili. Mislim, da članstvo našii pevskih, društev nima več od pe* odstotkov itukaj rojenih- moški! članov, na prem 05 odstotkom pri •;Hljenih. Vzrok temu nelianju strani naše dnuge generacije s more tolmačiti x tem. da ima naše mladina mnogo več interesa za a nieriške š|>orte z ene strani, a Iruge strani je najti vzrok t ud v očitnem prizadevanju te mladim da se čimbolj oddalji ocl svoj narodnostne skupine, smatrajo jo za inferijorno napram tako Ivanini AinerLkaucem. Ta (^koil ščina deluje jako škodljivo na na šo moško mladino, ker v večin •dučajev ne najde ekvivalentni organizacije med Amerikanci. kje bi mogli najti duševnega užitka it oplemeiijeuija. bodisi, ker ne zna jo kje najti take organizacije. — bodisi ker nimajo volje pridružit zmi-sla in ljubezni za pesem in ki ( se Jim- ali ker jih take organ-uživajo, kadar se more skladno peti. Namen je bil torej v prvem in glavnem redu družaben. Vse ljihovo dc!<> .je bilo osredotočen'« v dotieni njihovi koloniji. Hrvatska društva so šla v goste k prireditvam riličnih hrvatskih druš-k*v. sloveli -ka društva so si izmenjavala obiske, in isto je bilo v lučaju Srbov, sili v mnogo manjši meri. k»*r po številu jih je bilo malo in ker bila društva med -eboj oddaljena. Do pred samimi le^etimi loti ni bilo družabnega razmerja med Slovenci, šrbi in Hrvati. S^potsobno*t obstoja v poznavanju jezika pesmi. Delokrog. Družabnost je bila brez izjema glavng incijativa in svriia pevskih zaeije nočejo v svojo sretlino. — Posledica temu je. da naša mladi na. razen rednega zaposlenja. ne briga niti ne poniišlja. da tre ba nekaj časa posvetiti tudi mini marveč tro^i svoj prosti čas okol raznih športov, po biljardnieah. kvartanjem in plesom. V taki} krajih si najde mnogokrat druž bo. ki marsikoga žene v propas" moralne pokvarjenosti in ga do vede v konJ'Irkt z zaTconom. Naj sPabša in najžalostnejša i>o.sledica take družbe in oddaljevanja o<% >>voje prrirodue sku])ine je okol uost. da roditelji popolnoma izgn be Tvontrolo nad svojimi sinovi ir la >e oti-oei nokam sramujejo svo jih staršev ter si prizadevajo pre k i nit i vse zveze, ki jih < vežejo z ro ditelji |i skupino, h kateri pri padajo. Temeljni vzrok za to tendencc naše mladine je sjidošno razpolo žen je Amerikancei- napram pri seljetncem. Oni smatrajo priseljen ee daleč pod Nvojim standardom a vzlic tenni nimajo ničesar, kar bi mogli nuditi naši mladini, ki hn nadomestilo obstoječe socijalno in kuiturao ^življenje v našh skupi nah. Ta predis-pozicija Amerikan cev proti priseljeniškim organizacijam je največje zlo. ki influen cira naivo mladino. ''Konec prihodnjič.,) ' Predstava v Volčah. "Prosvetni krožek Selo-Kozar ače-^Sginj", je v prizorila pred kratkim dramo v petrih dejanjih "Lavski tat". Predstava je bila v dvorani župniščg v Volčah, BAJKA. Pred leti. — menda je tega že petdeset let. — je živel velik uče njak. ki si je zabil v glavo, da mora iznajti -zdravilo oziroma pijačo. ki bo podaljšala človeško življenje za s!to let. Kupil je ce-lo kopico učenja=kih injig, kupil je nešteto potrebščin n aparatov, zaprl se je V svoje stanovanje ter pričel študirati in delati. Sel ni nikamor. Računal je n ugibal ]>o dvajset ur na dan in eelo v spanju ni mislil na nič dru-oga kot na čarobno zdravilo. Dolgih petdeset let je študirat ;i ugibal. Kuhal je. mešal, pokušal in preizkušal. Po dolgih >etdesetiih letih se mu je posre-eiilo napraviti Pijačo Življenja. Star je bil osemdeset let — ves -lv. pohabljen i/ polomljen. Pred njim je stal kozarce Pija ?e Življenja. Globoko se jr oddahni, s tresn-'o roko je prijel kozarec ter g:-zpraznil na dušek. In glej! Po žilah mu je za valovila kri. koža na licu se mu je nadela. v njegovi -notranjosti >e ,]e v'se zganilo, lasje so mu -|>očrneh. — izprememil se je v dvajsctlet-lega imladeniča. Najraši bi bil radosti zajčka!. Pozvonil je. Vstopila*je nje«go a stara služabnica. Prestrašila sr-ra je. ker ga ni več poznala. Dopovedal ji je. da se mu je i;: iajdba posrečila ter ji naroči: laj mu prinese obilen zajtrk ter iaj kupi na ulici tudi par časopi->'>v, kojti časopisov ni čitai že dolgih petdetset let. ISlužabnica mu je ]>rinesla. Ko se je najedel, je razgrnil ča-opis ter pričeli čitati. In čital je v dolgem članku < veliki vojni, ki je zahtevala nau dvajset milijonov človeških življenj ; O strupenem plinu. katerim jt-mogoče v jiar minutah na stoti-soče ljudi usmrtiti: o ljudeh, ki imajo na stotine milijonov dolarjev, in o njihovih sosodih, ki so vse življenje garali zase in za svoje otroke. i>a mora jo lakote umirati; o ljudeh, ki tvegajo vsak dan iVOja življenja, pa ne zaslužijo niti toliko, da bi se pošteno prt, živeli; o materah, ki puščajo svoje o-troke na cestah ; o zakonili. iki so vklenjeni za dva ali tri mesece: o 'plemenskem sovraltvu. o sovraštvu med narodi in državami: o draginji, pomanjkanju premoga, in o prohibiciji: o nezaslišuih zločinih, ubojih, tatvinah, sleparstvih; o neodkritosrenosti državnikov. ) ženski modi. o pogajanjih. d» -jatah. prerekanjih in sporih: čital je ogromne številke o do-»ičkih in izgubah, o žrtvah in u-•pehih moderne tehnike. Vse to in š<» marsikaj drugega ie čital. Lasje >o se mu ježili, ko *e je pog-lobil v premišljevanje. Dolgo, dolgo časa je. mislil. Narzadnje je pa vstal, stopi! je k omaritM ter vzel žajfo In začet delati žajfnico. Naredil je je toliko, da bi je bilo dosti za obrit je tridesetih ljudi. Nato je dvignil skledo ter začel v dolgih požirkih piti žajfnico . . . Slovensko Amerikanski Stara služabnica je vsi preplašena pritekla iz kuhinje ter ob^a- svojega gospo- la pred vratmi darja. Iz sobe je cula noko čudno davljenje in napenjanje. Potrkala je dvakrat ali trikrat, toda odgovora ni bilo. Previdno je odprla in vstopila V svoje največje začudenje je opazila pri sinku svojega gospodarja baš tako starega in sivolasega kot je bil prej. Sklanjal se je nad sink in sf brisal oci. ' Žajfnica mu je pomagala, dn je bruhnil iz sebe Pijačo Ži.vlje-nja . . f[za leto 1926H ima sledečo vsebino; Pesem Koledarski del. Poglavje o praznikih, letnih časih in mrkih. Premogovna industrija v Ameriki. Detektivska zgodba. Svetovna mesta. Divji konji v Montani. Inženirska čuda i>rctehlosti. G umi j — novo zlato svetovne f ina nce. Strašna bolezen — rak. Doživlja ji Yorku. lačnega v .V cm? Tam za brc:ami. Sibirske slike. Abdel Krim. Dogodek na ladji. Angleški državnik Lord ("ur-zon. Pleme in ]/ol na Norfolk otoku. Strup i' kriminalisliki. Izgubljeni kontinent. Življenje v morskih globočinah. Prodiranje v polarno ozemlje. Amudsen o svojem polarnem poletu. Ujalmar Bran t in g. Kita j ska. Snniutsen. Koliko se popije na svciu. Ustroj telesa in značaj. \učrl novega koledarja. Pa v ti Ilindenburg. Smrt Roberta La Follctla. Doživljaji v džunglji. Vpliv nikotina. Židovska univerza Uporaba nekaterih rastlin. zdravilnih Vpliv podnebja bolezni. na duševne Raznoterosti. Smešnice. KOLEDAR KRASI OBILO RAZNIH SLIK. Cena 5Qc Naročite ga takoj, ker smo ga tiskali le o-mejeno število. 'GLAS NARODA' 82 CORTLANBT STREET NEW YORK CITY " I v Bnuaiilav Nniič; OBČINSKO DETE. KOMAH DOJENČKA (Nad&ljftTMjt.) — p* je, za Boga t — vprašajo Mm od tfpodaj, ste ga e jo vratove in gledajo v Ris ta. Rista zleze čim hitreje z lerrt ve, poklice vse na stran, da ne bi vriš-čali pod poipovim oknom, pa jim tiho, a pomenljivo reče: — Pop je rodil otroka! Lahko « mislite, kako je ta ve*t delovala na prisotne — kot grom! Nasjprej .so pozabili govoriti od i-udn, a na>to se zamislili. —• Jvrčmar je takoj zaupljivo dodal: — Saj ja* mm ojNnz.il na njean porodne bolečine in gotovo ga je ravno takrat napadlo, ko je pobegnil od meaie. Sobanrica zacvili kot da jo je kdo vdčipnil. — Bog g« naj kaznuje! — doda, — a ie zjutraj mi je namignil, 'ko je štel mimo mene. Sram naj ga bo! Deček, ki sna/i svetilke, začuti io sam d prevelikega začudenja nekakšne krče v želodcu, a kuharica se zaone toKri po pt*eh m zatrjevanj, da se tudi njen mož za čudo naglo debeli, odkar je ona kuharic« Edino kravar, ki je izpu-iftrt vile koit «poi>ohv)ma nepotrebno orol je za potrod, reče: — AH — ljudje bočji — kako pa je 4 o mogoče ? Sobarica, ki je bila |>o svetu začne razlagati. da se to lahko zgodi, in da ve ne iza «lrug slučaj, nakar dobi iKti dečko, ki sna L evrttiHte, še Inijše krče. In ko je služ;nčad tako modrovala in m; prepirala, ali more to biti ali ne, je skrbni policaj Ri*t«-spremljan od krčmarja. »el okroj* hiše pa zopet pred vrata št. 3, id zdaj je sam potrkal na vrata. — KvJo je? — vpraša pop zno t raj. — Ali polrebujate kakšne pomori ! — vpraša Rista. — Kaik/.ue fpomoei, brate, čemu mi bo pomoč? — kliče pop zne traj — Mogoč«- babico ali kako starejšo zen*ko? — Kakšno žensko, križ boajl! — kriči zopet pop. — pustite me •pri minu! Kdo je to. ki me kar naprej nadleguje? ' — Jaz, poiieaj. — reče Rista rfvečano. Kimaj j«- to izustil, pa prideta od nekod kot naročena pred vrata župan in štacunar. Spogledata se in začudita, kaj ae Hgodi pred vrati njihove sobe. — Ali >rta se vidva na- poj>om ? — se obrne zdaj (Klicaj k njima — I)a — odgovorit«. — P« kje sta bila dozdaj! Gotovo sta Iskala kakšno žensko, ki mc razume pri otrocih. Ko župan in štacuuar vidita, da mu jr> vse znano, priznata: — D« * — Pa sta jo naala ? — Nitfva! — In tudi ee bi jo bila našla. — nadaljuje Rhta. — bi bilo pre-IKMQM). Pop je že rodil. Župan in Jo\« sc prestrašita in ne veerta, alt bi sc smejala alt vdrla v zemfro. — Ah dajta no. odprite vrata. da mu pomagamo! — Aii t lik ar. prosim te, tu n! treba nikakšne pomoči, — reče Jova. videč, da Tinuič i-mnialje bolj narašča. Medtem so ric vsi pri h mm eli, -obarioa. kiibariea, kravar. dečko ki svatilke. in tudi krčmar p^j — In kako velik, kot da ima že dva tedma! — doda kuharica. Pop in župan in Jovo se samo s pogled a jo in nihče ne ve, kaj bi rekel. Župan pride prvi k sebi in reče policaju: — Prosim te, zapovej vsem, naj gredo ven, a ti ostani tukaj, d& ti ]>oja-suiui. kaj in kako je. Rista stoj-i ta&o, sede, a vsi gre-do ven. Župan naroči najprej štiri kave in pove vse po vrsti Rteti, l:aj in kako je, kako so ali k predstojniku se pritožit in kako jih je ta odbil. Ri^sti je bilo šele zdaj jasno, da to ni nikakšen dogodek in se zato sprijazni s temi dobrimi ljudmi in jim še bljubi. da do sam zjutraj prišel ponje, da jih odvede k mkemu zelo dobremu advokatu ki jih l*> naučil boljše nego vsak drugi, kaj in ka3eo naj napravijo z otrokom. Nato i-Mane pop, /uirujen od hrušča in trušča, da gre spat z o-tnokom. a župan, .Jova in Rista odidejo v krčmo, da pijejo. Rfafta je, to -se raaaime. vsem pojasnil, da pop ni rodil in da vsa stvar ni nikak dogodek. DVANAJSTO POGLAVJE. Pripoveat palicaja Ris te, ki jo je is spoštovanja napram gosposki treba poslušati, četudi po svoji vsebini ne spada v ta roman. Tako so sedeli poiieaj. župan in -'taeimar Jova globoko v noč m -o čudili in križali, kako je mogo-če, da se človeku nekaj primeri, česar se ni nikoli nadejal, — Mogoče, mogoče, kako ne — trdi neprestano policaj. — na.) vam pcfvem .Mamo, kaj se je menf udkoč pripetilo. fctaciunair Jova naroči takoj še en lrter vina, policaj vzame rupa nov zavojček in si začne delati cigareto. a župan in Jova o veda!. — To je bilo v Beogradu. — ra-en«« Rista. 'ko je. izpraznil kozarec. ki je bil ipred njim in je šta-■lunar na lil novega. — jaz *em bil takrat žepni tat in kockar. K>ak posel je treba, da se nekaj raaa, kaj n^ Doktor mw; hoditi v šole, da podane doktor. — Da. — odgovorita soglasno župan in šTacunaa*. — ne, sodnik se tuora nag- je zapuMil krčmo ici prišel, da vi di čudo. — J«« kot policaj tikazujeni, d« se odpre! — zakriči strogo Ri- To j*z »hšal tudi pop znotraj, in ko vrdi. da ni dru^e pomoči, odpre vrata in vsa truma udari v *obo. Milje se je ra*kfllrodaj*kal <>♦ poxtftlja in veka kar naprej in aan skuša pop. da ga prwije. se je zaafcUal hrušč. ga je pu- — Da! — A policaj? Kaj mialia, da pade policaj z nebes noznala drugega i>olica-ja na -svetu. Rista zadovoljen s;un s scbfcj j in s tem, ker je tako prepričal moža o svojem šolanju, vzaaue zopet županov zavojček in sri začne viti cigareti, četudi še prejšnje ni pokadil. Nekaj časa molči, molči, kacr se spomni, da je začel poprej praviti dogodek iz svojega življenja, \zato nadaljuje: — Kot vam pravim, je bilo to v Beogradu. Nekoč se sprehajam i>o Kalimegdamu, a bil sem lepo oblečen in bi dejal, bil sem tudi lep dečko, bi dejal, ne takšen, kakor sem zdaj. . . Ko se ta ko sprehajam in je bilo že pod noč pa se je svet razšel. samo na eni klopi sedita še dva — moški in ženska, on lep človek, a ona še 'epša. Res lepa ženska in po gos i posko iai lepo bleeena. Sedem na dnigo klop, čivsto bb'zu njik, s hrbtom proti njima, «e naredim, kot da ne slišim, kaj govorita, a ventlar sem slišal v*ako besedo J Posnel sem iz razgovora, da sta tr mož in žena in slišim, da hoče on jutri zjutraj, potov at i z vlakom v-Niš po opravkih. — Razuaneš, — govori on nji, — denar je v mojem predalčku. Dal ti bom ključe, jaz pa pridem pred večerom v Niš. pa ne vem. ali bom še isti večer ali drugi dan izvršil opravek. Ako izvršim. t> bom takoj telejrrafiral: "Pošlji denar!" in ti vzemi denar, pa mi ga pošlji telegrafičnim potom! — Pa dobro, — pravj ona. — a zakaj ne vzameš denarja s seboj 7 — Puvti to. — pravi mož, — to je moj načrt: delati se hočem pred njim, kot da nimam vinarja, pa ako mi to ne. pomaga, mu potečem. da sem si telegrafski izpo--x>dil otl tvojega očeta, pa mi je poslal, kolikor je mogel, a nekaj mu vrnem jaz, ko se vrnem v Beograd. Tako ^ta se pogovarjala, a jaz ti napneyi ušesa, ker, dragi moj, tu gre za nek denar, ki je v predalčku in ki ga mogoče jaz lahko pobažem v svoj žep. Vstala sta in šla, a jaz tako ou daleč za njima, da vidim, kam gresta. Spremim jih prav do d oni ti da vidinu -kje ■stanujeta. Drugi dan grem na kolodvor in se prepričam, da je tisti gospod odpotoval. Hudirja. zdaj pa skoeim noge hi sei poučim 11 a vseli koncih o vsem. kar mi je potrebno. Najprej zvem. da sta v hiši. kjer stanujeta, vsega skupaj dVu sobi, ena 7. uLiee. a druga z dvorišča, in da so iz >obe v sobo vrata. a vsaka soba ima zopet vrata na hodnik. Nato zvem, da spita v sobi iz ulice in da ni nikogar mlajšega v hiši. Streže jima neka deklica, ali ona gre zvečer k svoji materi in spi pri njej. Torej vse ko treba in nalašč pripravljeno zame. Potem zvem, da je tistemu gospodu, kj je odpotoval, ime Mladen Petrovič, a njegovi žesni Lenka. Ko sem tako vse zvedel, sedem in napravim načrt, kako bi prišel do denarja. Da raabijem vrata a-li okno in vderem v hišo in s silo dobim denar, nisem hotel, ker je to razbojniško, jaz pa nisem bii razbojnik in i*isem hotel biti. Hotel srn le na lep način priti do denarja. Preskrbi m si torej star telegram pa vzamem gumo in izbrišem. ka> je na njem stalo, potem sedem in napišem sledeči telegram: "Denka Petrovič Beograd. — Takoj ko dobiš to brzojavko, pa naj bo ma-gari o polnoči, mi pošlji denar te legrafično. Mladen." Sklenil *enn tako: Okrog polnoči ix>jdcm in posrkam na okno sobe, v kateri spi Lenka, in ko bo odprla okno. ji izročim telegram Ona. še vsa zaspana, ne bo. zapa -žila. da je na papirju izbrisan ne ki stari telegram in nov zapisan Zatem jo bom vprašal, ali naj počakam na odgovor, ker setn telts grafsk! sluga, in ji rad napravim uslugo. Ona mi bo verovala in m*! poklicala noter, m ko sem enkrat v sobi. in nisem vdrl silon\a —> potem mi je lahko — brez denar ja ne odidem; aii pa me bo napro •ala, naj jo počakam, ako bo hotela iti sama v telegrafski urad, ker bi jo bilo okrog polnoči strah, da gre sama. Ja* bi jo spremil in ji že kako vzel denar, to j? moja stvar. (Dalje prihodnji?.; G-LAS NARODA. 18. JAN. 1926. wnau" n ............... mM'' -5 .V L , toda resnično. Sleparija z milijonsko zapuščino. Skoro potiiulvajfšt let je potfefc- fso pretili, da bodo našli prave delo iz«! ča«a, ko se je pripetil shi-; tltče v Franeiji. in če bi si ne 11a-čaj, ld je predstavljal senzacijo kopal studa one m a dame Lucije, bi d veil svetov. Stvar bile >ko-ro vse družine v medsobojnem so-rodst\ii. Ehia teli družinskih sk.ipin -o Tessier, s katerimi sita bila v sorodu madam a Bapierre in njen mož. navaden, v dobrih razmerah živeč kmet. Zakonski par si je prihranil izdatno svoto. da mu ne ■bo t riba trpotii na stara leta po manjkanja. Nekega dne. leta 1^02 je priše? ieki gospod, z visokim cilindrom •u zlato-okovano palieo po deželni eevtfi ter obstal pred majhno hišo. — Oprostite mi. draga žena. — je rekel dvomljivo, ko je madaiua Bapierre na njegovo trkanje odprla vi a ta. — Ali mi morete pove dati. če ve kdo v tej okolici kaj o Jeanu Tessior? -4- To je bil moj stari Mtrie. — ie odvrmla madama Bapierre. — Pred leti se je odpeljal v Ameriko. da tam poskusi svojo »tcčo. — Kakšen srečen slučaj. — je odvrnil rti^jee rter se globoko pn, kloaiil. — Dobre vesti imam za vas in za vse dediče Jean Te^ier-ja. Truden sem ter -e moram nekoliko odpočilii, pred no vam sporočim nadaljne stvari. Gostoljubni zakoniki par j<« ^e-veda prosil odlično izgledajočega To^poda. na.j stopi l>ližje. S4> odjx>-čije ter nekaj zavžije. Očividno je bil aidstokrat in ko je obema po^ vedal 5^-oje ime. sta se čutila vistv ko počaščettia. Cula sta že toliko govorjjti o bogastvu, katero -i je pridobil Te^ier, da sta x> udaja-Ui najbolj drznim upanjem. — Jaz sem general Pedro .Sua-rez v Moreno, grof de Tinoeo fn marki.j d*E^>a. — je rekel tuijec konečno itako ljudomilo. da sta oba stara komaj mogla razumeti čast, da smeta pogostiti takega visokega gospoda pod svojo streho. — Pripovedovati vam moram dolgo povest, — je nadaljeval. — «1 izplačalo .se vama bo poslušat! jo. Nadaljne podrobnosti vam prijKJtnoči pravici do^ zmage. Od tedaj naprej sem bil v neprestani življenski nevarnosti, kajti povsod mi slede špijoni Lespinassa. ki s;» boji. da bi mo-gel najti do-kazeza krivico, ki je ostala tajna sk >ro dva.iset let. * Take in druge podrobnosti je pripovedovali odlični tujec zakonskemu paru Bapierre. ki je moral obljubiti, da bo obvestil tudi druge člane družine Tessier. Ta družina pa je bila na široko razpredena in težko je bilo sestaviti natančen seznam vseh onili, ki so bili upravičesni do deleža pri vel>-kanskem premoženju njih -orod-nika, ki se je izselil pred tako številnimi leti ter našel srečo v novem svetu. Skoro vsi člani družine Tessier so bili priproMti francoski kmetje in noben njih 111 niti za trenutek dvomil o tem. da je resnično kar jim je pripovedoval "general Pedro de Moreno, prejšnji pove.1 j-nik ai-niad španskega kralja". Vse podrobuoisti. katere jim .re •iporočil. ^o bile tako priproste ter so potrdila le to. kar so verovali že dolgo, da je postal Jean Tessier zelo bogat mož. Ko sej je general, fcot "mož sveta*. poiHidil. da >e odpelje v Ameriko ter uvede na lieti mesta preiskavo ter zbere potrebni dokazi In i materi jal. da bi lahko družina nato dvignila sAoje upra vičene zahteve, so to ponudbo "generala" brez odloga 111 z veseljem sprejeli in Vsi člani družine so prispevali k skladu, iz katerega naj bi m* pokrilo stroške preiskave 'ti pJbiranja materijala. Me>ee pozneje je odpeljal "general" i>roti New Yoridu. z žepi polnimi denarja, katerega sn tlali kmetje, ki so svojo skrivnost skrbno vam val i. dokler bi jim ge-nera'l ne dovolil objaviti jo vsemu svetu . . . "Preiskave" v New Yorku so bile in slepar je pisaril neprestano v Bordeaux ter prosil za nadaljne prisp?vke. veil 110 izjavljajoč. da mor« podkupiti veliko število ljudi. di. dob! neobhodno potrebne infoimaer.je. Vsako pi smo za denar je vsebovalo nav dušene opise posestev in jx>slo-pij, pripadajočih zapuščini Tessier in vedno je našel kak nov , . . ^ člen v verigi dokazov, katero je bom sporočil joitm. Danes se »bom biIo treba skovati) da ^ ojači omejil nato, da vam povem, o va'hteve fraac^kih dedieev. j mi cudoi-rti sreči. : rv.-:«„:i • * 11-1 - V spretno sestavljenih pismih mignil se je ter se globoko pri- 3 ..... ' . 1 ^ j sc je v dedteih vedno 1 znova obu- Madama. - je izdavil. - ViiJa'° ^^ 413 ^ bližajo preiska" spadate med dediče velikanske posamezno pismo, katero je poslal, je skrbno spravila. Naslednja pisma so tipična vse. .s pomočjc katerih je fekoni onih treh let praznil mošujičke o-nili kmetov Franeiji. j Moj dragi g• bom lotil svoji* kampanje. — Bodite tako dobri T<-r ^poročite sv«oj-i ženi. -,inn in znancem moj pozdrav! Podro S. de Moreno. V nekem drugem pismu Je glasilo • , — Če se. hoče dobita tako velikansko premoženje, kot bo vaše. je treba s polnimi rokami in brez pomisleka izdajati denar ter imeti neskončno potrpljenj«-. Sodnij-ska postopanja so v pričetku brez koristi.-ker je treba poshlžiti la/i .ji trikov,.če s.e hoče premagati lopove. Treba je tudi bi^i lopov. * S to svojo zadnjo izjavo je •:?-rekel ro fle M or (ji o. polno nieo. V procesu irmti njewif se je dokazalo, da liuna noliene pravic • do naslova, katerega si j^ nadel, da ni bil ntkda v svojem življenju v armadi, še manj pa general ill da je živel že dolgo vr.sfo let z denarjem, katerega je prtar I na vse mogoče načine. Kna njegovih sleparij, ki mu je prinesla velikanske svote. pred no je bil prisiljen jiobeguiti iz Francije. j»- obstajala i/, ponareditve tisoče v eenenih železniških kart, katere ji- pnnlajal nevednim kmetom v v>eh delih Franefje. Izka-zalo -e je. «hi je bil preje uslnž-ben pri neki železnici, da pa je bili odpuščen.' ker je kradel prtljago ter nato pod napačnim imenom vložil reklamacije za. to. Njegov načrt, da o sle par i družino TeVsier. .'.a kalerega .r-moral pokoriti z dolgoletno zajx>7-no kaznijo. ]>a. je bil pač najbolj ženjialen in dalekosežti. ie znal dečko pripovedovati svojo povest ter jo okrasiti s fingi-ranini1 poroeMi, kako je use I zasledovanem "lopova Lespinasse" in njegovih agentov, da se mu je posrečilo skoro tri leta voditi za nos domnevane dediče v Bordeaux in okolici. Nato pa sta sklenila zakonska M da ^ ?Jaana spotita v lastnik polovice New Yorka ter velikanskih pose?rteev v Mehiki, — je nadaljeval Pedro de Moreno. — Popolnoma Mlii čajno, ko *em poveljeval španskim armadam. sem izvedel najp^'o od neke madame Lusije. da se nahaja ta velikanska zapuščina sedaj v posesti nekega Lespinasse. ki je bil preje nastanjen v Bordearuru. Ko je Jean Tessiere nmrl je bil LespinasKe njegov zaupnik irn po-Nhržil se je prilike, da se pola1 vseh dokumentov, iz katerih je 1» ta-ko značilna, tla je okrajni bila ra^idna posestna pralne a do'pravilnik kmnaj vrjel svojim la.si-las-tnine. Kte^lne služabnike mi- -nim ušesom ter komaj mogel ra .\ew York ter pričneta s samostoj nimi preiskavami. Bapierre in drugi olani družine Tessier so se že ločili od več tisoč frankov v upanj«, da bodo deležni milijonske zajpuščine Tessier ja. * NVkega oe*pewil svoj gosji korak zavoljo katerega so ga po#da!i *z •"tite. V mrazu se je toplota izpite vodke posebno občutila, toda to mu ni izboljšalo volje. Nad žensko, ki se je zadela vanj, je poklical pomembno števiio hudičev, ona pa mu je dala nekako spost-Ij^vo vedeli, da tako dolgega satana »e ni videla. Nato je Kuka vica demonstrativno prestopil cesto tik pred nosom na vso moč dirjajočega fijaker>kega kljuseta m je na zabavi ji vo izvobčkovo o-pazJ4.i. je vzbujalo v njem ]»rot»«4 iu zbadljive oj>azke. Oim >|KKloi>nejšd. čim bolj sit 111 veselo skrben je bil obraz, ki ga je srečal. s t »in večjim sovraštvom ga je |iogledal. — Si ->e preobžrl, pes iua-t«i! — je pozdravil v mislili k i; pea. ki je s«*del v širokih saneh in k je prevzemal od učen oka za-\ i t k«* in zavoje. — Kaj še nimaš |K)jrlej no. kako si si danko I »ore lil. Mis.d o tem. da ga je kapetau |>oslal na drugi- konec mesta, kakor da bi tu ne bilo dobrih trgovin, je napolnila Kuka vico s popolno mržnjo do ljmlfl — Od *.ajne sitosti ne ve. kaj bi rad. — pri Motikinu kupi sbini-kov, slišiš? — je oponašal kapeta-lia in je z gnusom izpljunil. — l'a če stopim v oštarijo! — je vprašal Kukavica nekoga, ki mu ni dal miru. in je s,prezirom brcnil v omaščena oštarij-ska vrata ter wtopil. — No. pa sem. «topii Ln izpit. — je svečano potrdil, ko je sftopil iz krčme in je izdihnil onrek smrdeče sape. Kukavica se je prebegnil kakor da bi izzival ves svet na boj in se je ponosno ozrl. Uglindal je častnika in ga pozdravil. Treba mu jr bilo iti po strmem klancu navzdol na most. Na oni L. N. Andrejev — J. Vidmar: Iz življenja kapetana. Stembala. s __ „ . v IZ življenja kapetana Štembala. ^ (Konec.) JK^^D stiral z v^em svojim bistvom, kar ga je samega navdalo z začudenj t* m in celo z nekako užaljeno«3t-jo, kajti to stanje se mu je zdelo neprijetno in kakor da bi mu bilo od nekod zunaj vsiljeno. Prve čase ie mislil na pobeg, toda pobeg bi bil tako nesj»ameten, da je bil Kukavica cela dva dni po teh mislili pOsebno ironičen naipranl 'kapelami in da je od svojega tovariša. sluge Tutkina. predčasno zahtevaj naj mu vrne dvojačo; ko pa mu jc ta iz f o risalnih razlogov ni hoorzabil. toda la-b-»k opomin nanje je razmajal njegovo kmetiško kri. ki ga je klicala k toakemni mišičnemu delu — k zemlji in k plugu. Sosed mu je tudi povedal, da se je njemu, K u .a viri. rodila hči. da pa je mla- Ker pa n? pri tem vračunal sile da bolna in da ne doji otroka sa- vztrajnosti, ga je vrglo v smeri za ma Pot 1-m je |M»kazalo. da oie ščetko in zvalil se je na klop. t »in z bratom Ivanom, brez delav-ea ne zmore gospodarstva in da je jtopolnoina oslabel; manjkalo jim •ho kruha an okoli božiča treba v>*ti pri Uiji Ivanoviču na posodo; če bo hotel dati. — In lepo ■■ je Kapotanova j«\za je dosegla naj večjo na j »c t ost in se vlila v ploho vzklikov. Kmalu pa je utonila v številnih šilcih vodke in na njenem me-stu se je pojavilo čustvo grenke užaljenosti. — Niti pcaz- ]'rosijo ljubega sina Petrušo, naj.nika ne dajo človeku krščanske pošlje kaj denarja, če ne. jim \h* pojriniti. — Kukavica je poslal !>-> seksedu rubelj. hkrati je pa po-[M-ilnoma obupal. Pred njegovo kričečo domišljijo je visela podoba grenke domače revščine, in čim bližji m> bili prazniki, tem bolj kričeča in bolj trda je postajala, slugmi možgani, ki u^o bili vajeni premišljevauja, so se okorno pro mika H in so o*#redot oče val i vas svoje sile. da bi za popadli faki, ki je bil skrit v priprosti primerj: "doma sede brez rok in brez knu-ha. jaz pa pri Motifciom 'kupujem nizozemske sianjke". vicm razmo-njegtrvi geta znal. prebiti. — je tožil kapetan in jc s pogledom preletel svetlo sliko veselice, ki je ni bilo, in slika jr postajala nekako motna. — Toda jaz dokažem, da bi bilo lepo! — je vzkliknil kapetan in je priče! dokazovati. Toda čudo: čim »lo-viteje je kapetan dokazoval, čim bolj pogosto je vlival vase argumente in steklenice, tem bolj dvomljiva je postajala Tesnica. — Prijema me, — je z grozo pomislil Nikolaj Ivanovič, toda v istem irenotku se je ta groza izpre-mejiila v radost. — v radost človeka, ki se je vrgel v prepad, da bi se iznebil vrtoglavosti. Kakor da bi raztrgale verige; v katerih so bile uklenjene, 90 se pred ka- t.e£ke in mučno4egobne,-Podo9ja mile deklice, ti bi morata osrečiti kapefana, je vstala pred njim čista, čudovita. — Draga! — jc nežno položil Nikolaj Ivanovič svoji debeli ustnici drugo na drugo. — Za njo so jele vstajati druge. Kapetan je sedel na bregu te reke. ki je odnašala v brezdno njegove nade in sanje o človeški sreči, in postajalo mu je vedno huje in vedno več usmiljenja je imel s samim seboj. Vodke v steklenici je zmanj-kovalo in pretvarjala se je v čustva. kakršna ji je redko dano buditi v človeški duši: v čustva usmiljenja, ljubezni in kesanja. — On, kapetan, ni nikomur potreben — aiikoimir se ne razjasni v duš; 0*0 pogledu na njegov tolsti, pijani in umazani obraiz. Okrog njegovega debelega, mrtvoudnegn vratu se ne ovije jo mehke otroške ročice, nežno ^ičece se ne pritisne k njegovi bodeči bradi. — Drugi ljudje imajo vsaj pse, ki jih imajo radi in ki so jim udani. Po čudnem pr'sc-koi misli se je kapetan domislil Kukavice. Zakaj pa naj ga ima Kukavica rad? — Kukavica. . . kaj pa je pravzaprav ta Kukavica ? Kapetan se je težko dvignil 5 stola, vzel svetilko s seboj in se namenil v kuhinjo. Sluga je spal. glava mai je visela s klopi. V levi roki je še držal škorenj, težka desnica pa je visela od njega. — Njegov obraz je bil bled in bolan. Kapetan je prvič videl, kako Kukavica spi in .shiga se mu je za zdel drug človek. Prvič je opazil na t«™ mladem, brezbradem obrazu gubice in ta obra^. z gubicami in z nekoliko dvignjeno obrvjo se je zdel kapetanu neznan, toda l>olj bljzek kot tisti, ki ga je videl vsak dam. kajti bil je človeški obraz. Ttis je bil tako nov in nenavaden, da je Nikolaj Tvano-vie po prstih odšel iz kuhinje in da se je ve« začuden oza-1 po sobi: zdelo se mu je, da tudi soba n" njegova. ' Minilo je pol ure. Po sobah se je razlegal gost klic: — Kukavica ! Toda v hripavem glasu so zveneli novi, neznani zvoki. Kukavica se je premaknil ln je po novem kliou stopil previdno ropotajoč s petami v sobo. 0?>sta1 je s povešeno glavo na pragu in otrpnil. In na tega ubogega človeka se je kapetan mogel jeziti! — Kukavica! Silugini prsti so nalahko za-migotali in spet otrpnili. — Ali s ukradel denar? — Ukradel. . . ne. . . ne. . . Kukavičm glas je zatrepetal in prtf i so mu zatrepetali hitreje. Kaipetan je molčal. — To se pravi, zdaj te bomo sodili ? — Vaše blagorodje. . . ne ugonobite me. Kapetan je hitro skočil na noge, stopil h Kukavici in ga prijel za rame. — Bedak ti neumni. Ali misliš da zares govorim? Eh, ti! — Kapetan je pahnil Kukavico od sebe. se okrenil in stopil k oknu. kakor da bi v tej temni 'božični noči brio mogoče kaj videti na cesti. Toda kapetan je videl: dvignil je roko k obra-zu ter otrl nekaj, kar mu ni dalo. da bi še bolje videl. . . — Vaše blagorodje. . . V sliiginem glasu je bilo slišati isto. kar je tako spretno otrl ka-I>ertan. Zavaljeni kapetanov hrbet je stal nepremičen. — No. kaj? — se je votlo (zaslišalo od okna. — Vaše blagorodje, kaznujte me. — Kaj bi prazmo slamo mlatil Nikolaj Ivanovič se je okrenil. Kukavica pa se je vrgel na kolena in mu hotel objeti noge. Kapetan ga jc z izrazom zadrege, trpljenja in ganotja na pod plut cm rdečem obrazu dvignil, ga nerodno poljubil na naježene *ase, mu ruval roGco od ustnic in ga ves v zadregi šaljivo odrival. — Izgini, izgini! ... Ali sem pop ali kaj ? Natoči no vodke v steklenico! Hit 10! En korak tja, dru gi nazaj ( O. groza! Trebušno steklenico, ki je deset let zvesto in pošteno služila kapetanu. je prijela svetna Kukavična roka, jo »rgla v zrak. da je pokazala-svoje prae no dno, potem ee jo nekaj časa uNOVA ŠUHAŠKA GONJA (Nadaljevanje s 1. Straaii.) koholizma neizmerno povečali v letih med 1 920 in 1924. Rekel je, da je v Californiji poskočila tozadevna lestvica od 23 na 1 35 odstotkov. Tudi v drugih državah ni položaj dosti boljši. — Te številke, — je rekel senator Edge, — bi morale dovesti one ljudi, ki imajo kaj razuma, 1$. »poznanju, da imamo pred seboj resničen problem. Jaz sem za modifikacijo osemnajstega amendmen-ta, Vendar pa vem, da bo trajalo precej časa, pre-Jno bo modifikacija izvršena. Senator Bruce je citiral uredniške članke, v ka-erih se obrača pozornost na povečano pijanost med mladino obeh spolov. Rekel je, da so se tudi aretacije v zveznem glavnem mestu rad? pijanosti po-/ečale v enem letu za tisoč slučajev in da tozadevno število neprestano narašča. N ftretanie pamsko* * Shipping Ne*s ti. januarja: Deutachland, Hamburg. Bremen, Bremen. 23. januarja: Andanla, Cherbourg. ZT. januarja: Suffren. Havre. 29. januarja: Martha, Washington, Trst. Cherbourg; France, ločila, padla in se razletela na kosce. — Nič hudega, bratec. — Pa veliko prinesi. . . Dolga in temna jc božična noč. Krščanski svet že 'zdavnaj počiva. Le v oknih kapetanove hiše se še sveti luč in meče imen,odsev na sneg. . . — Torej praviš, da si denar poslal domov? — Tako je; vašbrodje. Vašbrod-je, povr. . . — No, no! Bodi no tiho! Kapetan je pihnil cigaretni dim se globlje posadil v raztrgani naslanjač in je blaženo zaprl oči. — Kiufkavica je sedel 11a robu stoli-ce in je z napol odprtimi usti lovil vsako kapetanovo kretnjo. — Torej misliš, da bodo veseli? — Lepo vas prosum. vašbrodje, to je .zanje, sam 3og. . . Da, da. . . . Dolga in temna je zimska noč. toda tudi ona se umika sili ^raago>la\Tie svetlobe. . . Na vzhodu se dani. . . Kapetan in sluga legata spat. Kukavica mu slači škornje in v svoji vnem i vlači s postelje še kapetana. Kapetan -se upira in premaguje slugino vnemo. Kukavica nežno -stisne k sebi škornje, ki sramežljivo gledajo v svet s pre-hiknjamim podplatom, in po prstih odhaja. — Čakaj. . . Torej praviš, da je hči? — Tako je. vašbrodje. Avdotja. — No, le .pojdi, le. Čudno, da so grenke misli, ki so napovedovale zopet vodil kot kancler usodo Nemčije terse bo najprvo lotil s*-stave niinihtrstva. Včeraj zvečer ni nikdo dvomil, da se mu bo to posrečilo. Čeprav kažejo vsa zna menja, da bodo le tri politične stranke zastopane v kabinetu, Ljiubika stranka, centrum in demokrat je. ki kontrolirajo manj kot eno tretino glasov v državnem zboru in katerim (manjka vsled 'tega številna večina. Glede političnih tedenc novega Luthrovega kabineta prevladuje v političnih krogih nabiranje, da se l>o nova vlada obračala bolj pro*i levici kot pa njena prednica. L/uther je opustil svoje prejšnje eni{>01110 ■stališče napram so-cijalistom. katero je zavzel naj-brež pod pritiskom svojih naeijo-na!»stičnih sodelavcev in vsled tega si bo pridobil podporo socija-listov tako v svoji notranji kot zunanji politiki. Dr. Stresemann bo vodil nadalje urad ministra za zunanje zadeve. 30. januarja: Aqultajila. Havre. C. februarja: Olympic, Cherbourg; Pr<»«. Roosevelt, Bremen; Urduna. Cherbourg-. 10. februarja^: Ljt Savoic, Havre. 11. februarja: Westphalia, Hamburg. 13. februarja: Paris. Ha.vre; America, Bremen; Pittsburgh, Cherbourg, Bremen. 16. februarja: Berlin, Cehrbourg, Bremen. Albert BaJlin, Hamburg. 20. februarja: Aquitania. Cherbourg; Pres. Hard, ing, Bremen. 24. februarja: De Grass«, Havre. 25. februarja:' Tharinffia, Hamburg; Muenchen, Bremen. 27. februarja: Olympic, Cherbourg. 3. marca: - Suffr«-n, Havre. 4. marca: Dcutsch'and, Hamburg. 6. marca: B«*rengurin, Havre; Orduna. Cherbourg^ Bremen. 10. marca: George Washington. Bremen. Yorck, Cherbourg in Cherbourg; France. 11. marca: Mount Clay. Hamburg. 13. marca: Majestic, Cherbourg; Bremen, Bremen: Andanla, Hamburg; New Am -sterdum. Roller dam. 17. marca: La Savoie, Havre. 18. marca: Cleveland, Hamburg. 20. marca: Cleveland. Hamburg. 20. marca: l.eviatha.n, Cherbourg; Aquitania, Cherbourg; Pittsburgh, Cherbourg; Vcendam, Rotterdam; Berlin, Bremen 22. marca: Ue Gra>se. Havre. 24. marca: Martha V.'asU-tigton, Trst. 24. marca: Pres. llaxding, Cherbourg. Bremen. 25. marca: Columbus, Bremen; Westphalia, Hamburg. 27. marca: Olympic, btHirg 31. marca: Berengaria, Cherbourg: Havre; Arabic, Hamburg; Bremen. 22. maja: Paris. Havre. SKLTN1 22. junija Pres. Wilson. Trst. SKUPNI IZLET Cherbourg; Ohio, Cher- Suffren, Ke public. IZLET. Pantano bo marca mese- ca usmrcen. ALBANY, N. Y., 15. januarja. Usmrčenje Anthony Pantajia, ki je 'bil spoznan krivim umora po prvem redu v zvezi z umorom nja. to port lagale: kapetan reje" in njihove pristaše, — Tamsete, Makse in Uizo^ Takisto pozdravljamo vse domaeme v Ghieagu in Indiana, polisu. ^Zahvaljujemo se vsem. ki so nas spremili na podajo. tak«> tudi somdnikoni za ves njihov trud, posebno pa zadnje dni. Končno se priporočamo vsem onim, katerim se. kdaj zahoče isto kot nam, da se obrnete na tvrdko Sakser v vseli ozirih; spoznali bo-^c. da je postrežba te tvrdke ^c^ točna in solidna. Obilo sreče iuMispcha želimo vsem ter jim kličemo: Narvide-nje! — pa naj bo že kjerkoli. — Fi*ank in Katie Kanalec iu Albin Ivančič. STALNO SLUŽBO odstopim dotičnemu. ki kupi od mene živino in pohištvo. SliLŽba $900.00 letno od 2 do 3 sto se pa posebej zasluži; prosto stanovanje in 5 akrov dobre zemlje. 10 m v nut od mesta. Pišite na: G. Prok, 912 Morris St., Charleston, W. Va. (3x 15.16,18) Iščem svoja dva prijatelja JOŽEFA £lRCER in PETRA BUKOVCA. Ker jima imam poročata nekaj važnega iz starega kraja, zato prosim, da se mi Javita, ali pa če kdo ve za njli naslov, da ga mi takoj naznani. Joe Wolf, Box 41, Kensua, Pa. (3x 15.16,18) Kje sta JAKOB LOGAR in IVANA KOZLE V CAR. ki sta se nahajala pred 14. leti nekje v Clevelandu. Doma sta iz Plane pri Vrhniki. Kdor kaj ve, naj mi poroča ali naj se pa sama o-glasita. — Lovre Otrin, Col štv. 27, pri Vipavi, post Col. Giulia, Venetia, Italy. Prav vsakdo- kdor kaj išče; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeh — MALI OGLASI v; Naroda « t- 1 «. %. § * Pozor čitatelji. Opozorite trgovce in obrtniki, pri katerih kupujete ali naročate in ste z njih postrežbo z^do vol j ni, - da oglašu-jejo v listu "Glas Naroda'S tem boste vstregli vsem. Uprava *GIas Naroda*. Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko Kdor Je wwijm potovat* v ( ■tarl kraj. j« potsebn«, da j« *a j tančno poateu o potnih UattM, prt ln drogUi atrtreh. FojasstUa, ki tus Jih murnoma* (lati v tied naše dolgoletne lxkoinjf Vam bodo gotovo t korist; tudi priporočamo vedno to prvovrstne paznika, ki Imajo kabin« tudi v UL razredu. 6Ibpw am i-uhlfci |iilw ki je stopila v veljavo a 1. jolljeaa 1924. aamotrejo tudi nedrito7ljan> dobiti dovoljenje ostati r doaaovtn eno leto In ako potrebno tudi delj; toandevna dovoljenja ladaja gen? ralnj naaelnUkl komisar s Waab tneton. D. O. Protojo sa. tako do rojenje se lahko iiapravi tndl New Torka pred odpotovsnjeai, tr> ■a poBje prosilcu » sterl kraj gU •ocn nsnoveJSe odredbe. KAKO DOBITI SVOJCE IZ BTABEGA KRAJA Kdor fell dobiti jorodalka al svojca U starega kraja, naj aaH prej piše sa pojasnila. Is Jngosla Tlje bo prlpnKenlb r prlbodcJJ treh letih, od 1. julija 1924 napn vsako leto po «n priseljencev. AmerUfcl državljani pa aounors? dobiti sem lene ln otroke do 1K la trn bres, da bi bill ite^v kvota T rojene osebe se tudi**?* Šteje je kvoto. StariH In otrod od 11. A 21. leta am^rlftlti drlavljanor 9 tBajo prednost s kvoti. Flfltt* • pojasnila. Frodajasae Veni Usta fea tsi ge; tndl preko Trsta samoreje }«• goslovanl sedaj potovstt Frank Sakser State Bank 92 Cortlandt St., Haw Tart POZOR ROJAKI! Naš potovalni zastopnik Mr. JOHN Ž UST bo obiskal rojake po Lawrence Co., Penna. — Komur je potekla naročnina na Glas Naroda, naj jo obnovi pri njem. Tudi sprejema- naročila za razne knjige, ki jih imamo v zalogi. Rojakom ga toplo priporočamo. Uprava "Glas Naroda". Pozor rojaki! V zalogi imamo SVETO PISMO (stare in nove zaveze) Knjiga je krasno trdo vezana ter stane $3.00. Slovenic Publishing Company 83 OortboUtt Btraa* * Hew York, H. T.