POŠTNINA NA DOLGU.
Pohorska politika
Nepodkupljiv list za pohorski narod.
CENA: za Pohorje in Kozjak Din 2.—, za Kobansko, Kranjsko in drugo inozemstvo:
1 DOLAR
Mesto telefona: Postrešček št. 18.
Izhaja po potrebi in za potrebo, najmanj pa enkrat na leto. '
Leto XXI. Številka: Samo ta.
V visoki napetosti pred volitvami SPD - odbora
V Mariboru, 31. januarja 1939.
TESTAMENT.
Demisija SPD-vlade.
O, narod moj, zdaj tudi jaz se ločim, po tebi zadnjo vladno solzo stočim, ki bil sem ljudomili ti vladar.
Sem v tebi svoje vse moči izčrpal, sem močno vlado na vseh koncih krpal, jaz, tvojih vernih tolstih ovc klicar.
O, leta kmalu, kmalu ste minula, še tega rožca moja se je koj usula in zdaj naj mirno vržem puško v stran? Nevihta divja, glej, se mi že bliža, vihar grozan — račune mi prekriža — gorje, da daleč ni ta dan!
O, narod moj, zdaj steče slavna doba, mi ti hvaležen boš ostal do groba in morda jokal boš še za menoj.
A mi dolince znova bomo stresli, ko z novimi zdaj šlagerji in gesli gremo srditi v nov volilni boj.
Naj opozicija združena le plane, ki zbira vse heterogene člane, da nova čreda pride sem se past.
A še stojim na trdnih dvojnih nogah in še držim se v krizah in nadlogah, imam še dober mesec jaz oblast.
Če dnevi meni kratki so že šteti, mi slavne, častne smrti je umreti in rešim se planinskih hudih vic.
A prej ko vladno izpustim krmilo, glej, narod, za slovo in naročilo ti pišem testament in ta oklic:
Šest let so pihale vse moje sape, šest let čez vrhe, dole, kope, grape, tu bil je moj osvežujoči dih.
Skoz moje bajte, koče in domove, ko sem povsod poti otvarjal nove, je šel z menoj Jezernikov prepih.
Le pridite, nasledniki nam vredni, gospodje mladi in veleugledni, blagajne, bajte, koče vse oddam. Le pridite planinski trdi samci, mašite, krpajte zdaj vi, zanamci, razvijte omladinski svoj program.
Le plezajte po funkcijah višje, višje, jaz vmaknem se v politično zatišje in grem planinske rožce brat. Napnite kurz ostrejšega režima, naj bo pomlad, poletje, jesen, zima, bo v demokraciji danes vaš diktat.
Rešujte vi vprašanje to kozjaško in kóbansko —1 s popotnico beraško —, je svet' Pankracij danes reven, suh. Vtrjujte vi nam nove postojanke, odpirajte nam vi obmejne planke: naj vas razsvetli ostri sveti duh.
Le trdne pakte sklepajte dvostranske, iz inozemstva vse turiste kranjske zavozite na hladni slepi tir.
In dvignite moč lastne konkurence, vzemite v vlado verne vse Slovence, s sosedi vsemi — oborožen mir.
Gospodiči, o kandidati vi posilni, najboljši golaž plačam vam volilni, predsednika — še mene —• vstvariti nikar! Šentjanževca vam spijem ob slovesu, po mojem zadnjem tem planinskem plesu, v volilni zarji tej: Bog vas obvär!
Ko trobijo mi zadnji žalni marši, zahvalim vas, pozdravljam vas, tovar'ši, pozdravljam narod svoj — boga-boječ. Slovesno zdaj podajem demisijo, moj zadnji zbogom, živ'jo, smuk, adijo: predsednik SPD---- — in nikdar več!
Vladimir.
Naš čolnič olimmo.
(Prosto po Gregorčičevi.)
Po SPD struji divjàl je upór, ugóvorov v njej : opozicija narasla. Upor bil deroč je skoz ves Maribor, tostrén stal načelnik je in njegov dvor, onsträn hribolazcev se čreda je pasla. Upornost le rase, drvi čez prepad iz jeze po struji zaželjenih nad, oj, čuvaj načelnik se, takó še mlad! Načelnik ne vpraša, če sila naraša:
Od čolna do čolna preganja ta spor in, gibčno skakaj e — v planinski pritvor vse koze, koštrune in jančke nabaša.
Nad Pohorjem temnim se bliska, grmi, pri jezeru svojem Jezernik razsaja in čolnič planinski vali, prekucava — Kdo vé, kdo vé, če se nam obdrži 1 Hrumijo uporniki — divji viharji, držijo odborniki in gospodarji, predsednik in člani ta čolnič braneči. Da čolnič — Jezernika jezi in gromu, da čolnič — nevihti tej in brodolomu, daj Bog, da bo mogel uteči. . .
Ta čolnič, ki tone, propada, ta čolnič je SPD vlada!
Bog čuvaj ta večni režim!
Bog Čuvaj nas ž njim! —
Držimo predsedniško, tajno krmilo, napnimo vsa jadra, pa še levo krilo, za jambor, za vesla, vsi, vsi zadržujmo, no, dajmo, korajžno in ne obupujmo! Naprej naša barka — verujemo vànjo: O, Vlado, o Božo, o Drago, o Franjo! Poglejte izdajstvo: v viharjih teh ljutih zajàhal konjiča je — smuk na perutih poeta Pohoricus — sam je zdivjäl,
v nebeške višave nam je odfrčal. . .
A mi, ki ostali smo sami v tem brodi, mar bomo pustih, da vzame ga zlodij? Mar gledah bomo Jezernikov lov? Mar mož — jaz predsednik — se
pläsim valóv,
načelnik, direktor rešilnih pasóv?
Da v vode sovražne in v tuje rajone ta čolnič nam vtone?
Ta čolnič, ki nosi naš narod z vrhóv? Nikdär in nikoh! Bogóvi so čuli.
Se v jézero vržem, Jezernik naj tuh! Planinske sem sreče jaz srečni kovač, za màno, za màno, kedór je plavšč!
Planincem v pomoč mi hitimo: naš čolnič zarote otmimo!
P.
Interview«
Obiskal sem predsednika volilne borbe S. P. D., ki je sicer predsednik veseličnega odseka, privatno. Pot do Wildenrainerjeve uKce 16 mi je bila' znana. Pravkar ga je bil pripeljal Benkov avto z daljšega agitacijskega pdlo-vanja po panonskih deželah. Moral sem malo počakati in sem si v tem času v predsobi lahko ogledoval razno orodje planinskega udejstvovanja starih in modernih Slovanov od medvedje kože do ortopedičnih predmetov, vzoren planinski muzej (meščanski deli) Kar se med vrati pojavi gospod predsednik in me s široko kretnjo planinca od formata povabi v svoje avdienčne prostore. Zdel se mi je nekoliko bled in izmučen, a iz njegovih sinjih oči in markantnih potez je sijala odločnost. Kratko sem mu razodel namen svojega poseta in svoje laskavo začudenje, da kot predsednik volilne borbe ni odpotoval kam v inozemstvo. Prhko se je nasmehnil, zamahnil z desnico in dejal; „E kaj bi. . .“
Njegova ljudomilost me je opogumila, segel sem v svojo notranjost, si pripravil svinčnik in zadnjo stran cigaretne škatlice ter začel:
„Kako mislite, gospod predsednik, glede bodočih vohtev? Govori se, dia je opozicija zelo močna.“
,Ne gre tu za meč, nego za štetje! Pravkar sem se vrnil z agitacijskega potovanja za naše gibanje. Veste, koliko pristašev bomo našteli : Desettisoče! Pa naj pridejo ti navadni ljudje iz opozicije, zmeljemo jih v sončni prah!*
„Oprostite, gospod predsednik, o-menili ste gibanje! Z<fi se, da se še niste odločili kako bi imenovali to
Klanfarske,
(Nadaljevanje.)
Ah, dobro da za časa pusta Vsaj malo lahko odpreš usta! Drugače vedno —1 huda ura gjgiS Grozi nam vsem AA-cenzurat
Pri „Jadranu“ ,zdaj vlada Serec,
V	misijonih Kine pater Kerec.
Z biljardi prvi rad žonglira,
Ko drugi dinarčke nabira.
Rad Spatzek radio vrti,
To Frančku prav se nič ne zdi!
Je že užaljen -v- pa na „sever“
S prijatli svoj mi odhiti!
Da slab’ga ni, naš novi budnik MM Postal je zdaj gospodin Hudnik! Hodniki vsi očiščeni,
Zapori pa izpraznjeni!
Nad vsemi pa naš ataman,
Budi pozorno še Zorjan!
Da vse spokorno, mirno spi In si ohrani mirno kri.
Odkar papa je Kac spet zdrav, ■Postal je kar nad vse šegav.
Le v Limbuš ga ne vleče več,
Zdaj k „Petru“ hodi rad za peč!
Jelenec, Šlajmer, kaj ta dva Se vedno ista „stara“ sta?
Pri društvih vseh reprezentanta, Delujeta kot mlada fanta!
Pri športu vedno še Stamol Prav liho brenka svoj a-mol.
Ko dnarce svoje bo sprejel,
Bo kar na tihem odbrzel!
Ni druz’ga sicer dosti nič —
Aha, le naš Fornazarič Gre vedno višje,
Kakor ptič!
Najboljši afriški kofé Se ko j z brazilskim pri nas spre! , Pa koj je dober, če le póset, napravi njima Miloš Oset!
Da Rudi je pri Glasbeni,
Se Zori zelo dobro zdi!
Se čuti že, tako je prav,
V	obeh je muzička narav!
Si slišal že, da je naš Lojzek „Adijo“ rekel aktom vsem.
Na weekend šel s prav mlado Vilo, Sé s tem zameril vsem gospem?!
Kupujte Pohorsko politikoI
Našega risarja smo , naprosili, da nam napravi sliko, ki‘ bo reklamna in bo na zelo upaden a diskreten naßin opominjala cenjeno občinstvo k nakupu „Pohorske politike“. Kako je on Mašo zamisel razumel, kaže gornja slika, ki jo pa kljub temu priobčujemo.
Poučno je in zanimivo našiti in se ta to v čtivo!
Čitajte tudi oglase!
,,,No vidiš, butelj, ali Ti nisem rekel, da počakajva, da se megla dvigne! Mesto v skale sva priplezala na zvonik!“
vaše podjetje, ali gibanje, pokret, sliši še o akciji, družbi, stranki.“
,Za božjo voljo, ljubček, nikar o stranki! Zaenkrat smo gibanj«, ki s« bo pa razvilo v splošen vscpohorski pokret Naj vas ne moti,, da izdajamo list „Pohorsko ppliitikp**, ker je naglas na prvi ... besedi/
. „Pa vendar vas prav radi tega smatrajo kot stranko, ker imate svoj list, svojo politiko** svojo vlado, svoje ministre, opozicijo, ; /“;•
Besno je udaril po miži in z vir-Mnke je odletel pepel v krasnem loku. ,Kaj vendar mislite? Realno, integralno pohorsko politiko smo vedili vsa leta samo mi in mi sami. Doségli smo sila mnogo. Kaj pa opozicija? Nima ne enotnega programih, ne enotne osebe, ne enotnega 'gledanja na notranje in zunanje probleme. Edino kar jo druži, je korupcija in želja po korupciji. Mi pa ne dovoljujemo korupcije niti v silobranu!*
„Dovolite, gospod predsednik, da preidem k drugi točki. S kakim programom pa stopate pred pohorski narod ob sedanjih volitvah?“
,S kakim programom? Naše delo je naš program. Mi nismo taki kot drugi, ki pravijo: „Mi damo narodu vse, kar obljubimo“, obljubijo pa — nič. Ali moram šele s številkami dokazati, kaj smo napravili?*
Gospod predsednik se je razvnel, goste obrvi je nasršil — lep je bil v tej svoji jezi! — potegnil je iz žepa koledarček Ljudske samopomoči, naglo prelistal nekaj strani in že zopet pomirjen nadaljeval:
,Navadili smo narod na pravilno slovensko štetje. S tem smo
znižali naše dolgove od šeststopet-desetšest tisoč na šeststošestinpet-deset tisoč dinarjev. Pa naj to posnema kaka kmečka zaščita, če more! To je najlepši pušeljc za klobukom našega šestletnega planinstva/
„To že, gospod predsednik,“ .sem menil skromno, a ne čisto prepričan. Menda je to opazil, ker je takoj nadaljeval:
.Mislite si, da je to samo notranje. A tudi na zunaj imamo vidne uspehe, s katerimi bomo stopili pred volilni narod. Ustvarili smo ceste, odcepe, garaže, prostore za parkiranje. Morali smo misliti na to, ker se je poleg smučanja, sankanja, plezanja in plazenja jelo širiti na Pohorju avtoplaninstvo, ta najplemenitejša pasma v višine stremečega človeštva! Za obvladanje tega dela so nam bile potrebne konjske sile/
„Lepo ste to povedali, gospod predsednik, a kaj pa koče, ali so za množestvene obiske, ki jih pričakujete, tudi primerno opremljene?“
.Koče so naše trdnjave, trdnjave našega gibanja, kejnede? Vse za naše koče! Nikakor nam ni moglo zadostovati, da bi nam v noči svetili samo ultravioletni žarki Murskega bisera, ne, po zaslugi mogočnih naših zaščitnikov in velikih dobrotnikov nam po naših kočah in domovih preganja temo iz duš in src toliko in toliko tisoč dekalumenov z nitko v dvojni vijačnici. O nesmrtni Janez Voiko-hod Gete, mi edini smo doumeli tvoj vzklik: Več luči!*
Te besede so bile izgovorjene s takim patosom, da sem jih podčrtal. So pa res tudi najlepše mesto v na-
Cez Pohorje že skoraj celo Se cestne mreže je razpelo,
Tatov ni več, razbojnikov,
A malo je popotnikov!
Nergačev dosti je — monsieur.
Med njimi vedno Faninže,
V preteklosti je šel z Radičem Oženil zdaj se je z beličem!
Dober je naš ljubi Milos,
Vedno znova kandidat!
Za volilne kuglice
On je zmeraj dober silos!
Ce gledaš leto to nazaj,
Si misliš mnogo marsikaj!
Če hočeš to povedati,
Boš moral iti sedati!
Zato je boljše za enkrat,
Počakaj še en nov „prevrat“,
Med tem že pridejo vesti — v „Pohorski politiki“!
rsk-rsk.
Domislice Pohrskega Tijeka.
■‘ni
I.
Za listi čas, ko Žlajmar vuu z drav-skiga šodra no pejska zlato žlajma, ma prvo besejdo u pohrskih zadevah j egov Majer. Ko pa Žlajmar sam na tem prvem stolu sedi, pa Majer -na marbor-škem trgu štofe preobrača.
II.
Arehovemu Srncu se je prkazao Jelen. Namesto križa med rogovilami je nosil žarečo vržinko med zobami. Zaj so poulek visakiga zida blizu mar-borške sodnije našli jegov škelet zmrz-jen.
III.
De bi kleji napounili, so poslali k Lenartu po Finterà, de je napravo nouve douge za nouve sode. Douge je zložo na sonce, de se posušijo.
Martinova gos.
Znan planinski klub v Zagrebu je imel sejo in sklenil, da za Martinovo nedeljo poseti Mariborsko kočo. Ta poset je tradicijonalen prav tako kakor planinski ples.
Na seji za to akcijo je planinski druže i precednik Dušan takole motiviral ta obisk:
„Drugovi i drugarice! Mi smo doduše puno zahvalnosti dužni našem dragom drugu Davorinu i Vas zbog toga pozivam, da se iduće nedelje autom popnemo na Mariborsku kuću! Mi smo našem dragom drugu Davorinu veoma zahvalni za sve ono što je učinio za promicanje našeg planinarstva. I — dabome! Äfida ispričamo tu našu zahvalnost našem dragom drugu Davorinu, mi mu svake godine poklanjamo jednu bijelu gusku. A u ovoj jubilarni godini treba da mu poklonimo nešto sasma drugo! Zato pozivam drugove i drugarice, da o tome razmišljate i nešto zgodnog zaključite!“
I *
*
Rezultat ni izostal, drugovi so prišli in prinesli so — črno gosko.
jinem razgovoru in mi še danes zvené na uho kakor pesem pastirja Kostje. Po kratkem oddihu povzamem: „Kako pa z opremo koč?“
,Izvrstno, rečem vam, naravnost izvrstno! V vseh kočah je dovolj preskrbljeno z vsem in za vse. Skupna ležišča so nanovo u-rejena, po sobah luč in toplota, po hodnikih mir in snaga. Vode imamo povsod dovolj, samo v kleteh je ni, na stra- v skrajnih kotičkih planinske samote so padli zadnji ostanki suženjske preteklosti po angleških vzorcih, postavili smo se tako rekoč na lastne noge!* Nisem popolnoma razumel tega zadnjega čudno zavitega in zato tako čudno lepega stavka, vendar sem se vljudno in razumevajoče nasmehnil. On pa je nadaljeval:
,A zopet po zaslugi dobrotnikov in v nemali meri tudi po zaslugi naše stalne pripravljenosti za neomejeno sprejemanje darov in poklonov smo dobili po hodnikih preproge iz prave kokosove dlake. Nič več ne bo pritožb radi težkih okovank, neslišno stopamo po naših kočah od uspeha do uspeha/
Meni je zmanjkalo besed občudovanja. Hotel sem primemo zaokroženo zaključiti svoj razgovor, zato sem vprašal že z manjšim interesom: „Kako pa živite s sosedi?“
,Mir, vam rečem, samo mir vsenaokrog! Živimo v času delitve interesnih sfer v znamenju slovite osi Pohorje-Kozjak. Nižinski Slovenci iz Zagreba prinašajo vsako leto za Martinovo na Pohorje svoj tribut. V dobrih odnošajih smo s Črnogorci, naravnost prisrčni so s Fruškogorci, svoje postojanke
imamo na Kovačevem vrhu in v Jeruzalemu, kjer vzdržujemo s tamošnjim! našimi zaupniki za vse planince nad vse koristne vezi. V korektnih odnošajih smo z vsemi sosedi. Po kolonijah ne hlepimo. S Počitniško kolonijo si delimo dober zrak in višinsko sonce in nam tega nikoli ne zmanjka/
„Kaj pa Pohorski dan?“
,Jaz za svojo osebo bi bil bolj za Pohorsko noč! Kaj več o tej stvari pa vam ne morem povedati/
„Aha, razumem. A sedaj pa res za jÉM konec J—predolgo že kradem vaš dra- " goceni čas! — samo še nekaj splošnega o volitvah, gospod predsednik, nekaj krepkih gesel z vitamini, da jih objavim v svojem listu.“,
,Gesla z vitamini je dobro! Sam na volitvah nisem toliko interesiram sem samo klicar, bobnar k novim lepšim uspehom. Kot Kranjec in Pohorc pa vam lahko rečem, da bomo zmagali in da od poti k zmagi ne odstopamo niti za pol c o 1 e ! Vedno sem bil na strani močnih, zato grem z vlado,zalo vem, da bo zmagal naš Vlado!*
„Gospod predsednik, ali mi imate še kaj povedati?“
Potegnil je krepko iz svoje havane in puhnil v zrak nekaj ničel iz dima. Razumel sem takoj to njegovo konverzacij sko rafineso, vstal sem in mu z obema rokama krepko stisnil desnico v slovo.
* *
Ko sem šel mimo frančiškanov, sem pogledal na uro zunanjega zvonika in dognal, da se čas ni pomaknil niti za sekundo naprej. Taki razgovori z velikimi sodobniki so brezčasovni in nepozabni. . .
Ls.
loža in France.
(Planinska dvojčka.)
Kastor in Poluks — planinska heroja treščil z Olimpa je Zevs na Triglav, v zarji planinstva deviških višav ni ju utrudila SPD-hoja.
Nektar pijoč od planinskega znoja z roko si v roko — v pomoč bratu brat — skupaj sejat sta šla, skupaj šla spat, dvojčka planinska gorjanskega boja.
V tej harmoniji nesmrtnih idej dvojni obraz: filozofa, jurista, spijta zdravice za svoj jubilej,
dva gorohodca in prva turista v slavo planinstva le strumno naprej, ' naših gor prva dva pisana lista. P.
Priden kmečki fant gre v jutranji rosi na delo..
Obiščite tudi X. jubilejni
PLANINSKI PLES
V SLOVENSKI BISTRICI
4. februarje1939! I
M
Ot> nepraznovani
letnici!
Device so že cvetje v kite vile, Radostno so se kupe nam penile vmisiMT A Ti L ki kriv si čustvene poplave, Gladko potuhneš se! — Ti ni do slave? Očakov družba Ti ne konvenira?!
Res čas poleta Tvoj’ga ne zavira pl ■ O caro mio! — in zato poslušaj, Glasniku naših želj ustreči skušaj:
Let mladih Ti želimo še obilo In če gre našim željam res plačilo Čas bi že bil! — vsi smo na plesu
zbrani!
Prisrčno Ti udani. . .
„Gadje gnezdo“ gojijo rejci planinskih malih živali na naši najvišji postojanki — celo nadstropje nad „Hudim kotom“. Strup kuha in prodaja naš kačar Dore, za sikanje pa skrbi ciganski trio. — Sladko kačje plezišče! — Markirana pot vodi mimo „Zlodeja“ in „Frdamanih polic“ naravnost med gadjo zalego. — Torej ne pozabile: Planinski ples — „Gadje gnezdo“ II. nadstropje!
* * *
Predsednika, prikupne postave, z neomadeževano prihodnostjo, išče podružnica S. P. D. Maribor. — Kavcija ni potrebna. Koliko naj za to plača po dogovoru. Slike zaželene. Samio resne neanonimne ponudbe pod šifro „Nesmrtnost!“ na upravo. Diskrecija!
Še ena.
Ce hočeš gor čez mejo iti,
Prav „priden“ moraš vedno biti!
Da zna se, da ’1 si tak al’ tak,
Zato skrbi naš Trstenjak.	rsk-rsk.
Pismo
o pohrskih dobroutah.
Ludi boži! Vse prijatle nature, posebno še' vse peš-turiste pa bencin-turi-ste, smučare no sankare u moški no ženski naturi, Vas vse kup prosim, napnite očejse no navihajte vuhe! Glejte no čujte: Je 7 svetounih čudežov, 7 dni u kednu, 7 naglavnih grehou, 7 zakramentou no tudi 7 pohrskih do-brout. Smilite se mi, de ste po tistem časi, ko je Berti Švare pulfr znašo, de bi strelao Kolumbusu na čast, še dolgo čakali na tote žlahtne pohrske dobroute. Nazadno ste le prčakali zna-meje na vrhu Pohrja no začuli glas pohrskiga lisjaka: „Vsak, kiri je naše gore list, obtežen no zmatran na duši no tele j si, naj pride grsa na vrh, de se bo naužio pohrskih dobrout!“
Tote se u cejlem razdelijo na 3 grupe: u ta prvi so 3 naturae dobroute, u la 2. sta dve kulturni, u ta tretji pa 2 politično-diplomački dobrouti. Te-legram-atres za vse kup je „spd-Po-hrje“. (Sedem pohrskih dobrout). Naročit jih seve j de niste kous, vsak sam mare prit po nje.
Od te prve grupe je ta prva pohr-ska dobrouta FRIŠN, BISTR ZRAK. Po špecialistah je dokazano, da pohrski zrak spiha vse pleve vun z glave, pomori vse bacile u plučah no raztrga vse pajčevine u želocu. Odnese tudi vse glavne grejhe vun z človejške duše no naredi ovenelo nedoužnost drgoč frišno.
Ta druga dobrouta je BISTRA, ŽIVA VADA, kira ustvarja pohrske Bistrice. Tak hudo živa je, da človeka zazebe u zobe; u Gladounem studencu pa je tak sila frišna, da ga zazebe douta do r —. (Beri rebr!) človeku naredi tak naturai apetit, da pogoutne kosmatiga vouka, če ga ulovi na maršu poleti u hudi hici.
Ta tretja naturna dobrouta je SNEJG ZA SMUK. Edino na Pohrju je prima pršič na vodejni podlagi. Po odlični smuki se smukar al smukarca lehko ko j hitro do nagiga skople, de ne smrdi po vousku no po švicu.
U kulturni grupi je nar bol poraj-tana dobrouta PLANINSKA KOČA, se-vejde že sama na sebi zavolo vetra, mokroute no mraza. Notr u jej pa so še vsega furma taple no mrzle, mehke no trde, notrkuhane, obarjene, reštane, pohane, pečene no prsmojene dobroute, vse za želočno podlago. Dobijo se tudi take za podlago na žoučne kamne,
Glave
pohorskega
taroka
če jih gbh kiri za sebo nosi zavolo zakonske jeze al pa zavolo prevelke teže pr skakaju krez zakonski plout.
Ta druga kulturna dobrouta se ponoči zlo svetlo svejti. Pravi se ji ELEKTRIČNA LUČ. Če tola štrajka, de se u kotu skriti grejhi ne vidijo, pouzdigne sVoj glas. primorski kralj, kiri le vsake kyatre. pride gospodarit u kočo: „Daj mi ti od trejske luč, jaz ti dam od klejti kluč!“ •
Sila velkiga pomejna je POHRSKA POLITIKA, ta prva u ta tretji grupi. Pravijo, de se je rodila pod šmarčko lipo no se je tam posmodila, pa toto čabo rejs. Pohrsko politiko dejlajo; pohrski kauci. Jih je tudi tri furme. Na Smolejnem brejgi pod Šumikom so Ej-kauci, kiri se repenčijo: „Al kéne vejte, de nam branit kéne smejte, ko hodimo po totih stezah že tak douge lejte!“ Na sounčni strani od trejhžgre-blou šraja Aj-kauc: „Gromska beštja, al že vajste, da je šnom maja baba u coklah pobajgnila ta nat u nebajse?“ Tam pr Kurji vesi, pr velki vadi prpo-vejdva Ij-kauc: „Šeto, šeto, šouštar si je s trijsko svijto, ko je ponouči drijto vlijko.“ Vsi tri kauci so rodolubi no pletejo med sebo mirolubno pohrsko politiko. Jim je vseeno, na kirem brej-
gi, pr kiri vesi no po kiri navadi kiri kauc živi. Sevejde ne hodijo eden drugemu na vrate špegat, u kirem koti špampet stoji, al so nage douta al grta obrjene no ; kelko noug u špampeti naskriž leži. Tudi ne hodijo eden drugemu u pisker zijat, kaj no kak babnea kuha, še velko meji pa na vuste gledat, kak kiri zine no požira. Vsi Pohrci zastopijo toti furai politike, drugi svejt pa cólo nič. Zatou ga bo pa hudič vzeo.
Zaj pa pride še ta sedma no ta zadna pohrska dobrouta. Tota je poli-tično-diplomačko-tradicionelno noter upelan PLANINSKI PLES na ravnini pr Dravi, Toti ma prevzvišen namen, de se vsak, kiremu se je med letom- še kaj u duši potuhnilo, al imi na lelejsi obviselo al pa u hajžeri obtičelo, de se na -planinskem pleši vsega totiga dp zadniga znebi no otrese iz gole hvaležnosti za prejete pohrske dobroute, de lehko stopi še prèj, ko dejn gr pokne, s čisto dušo, z nateš želocom no š praznim hajžerom pred kislo župo.,
Dosti zdravja no velko poželenja po pohrskih dobroutah u nouvem planinskem lfejtu želi Vam vsem kup
Pohrski Tijek.
Xd„ je mar ? - <Jo so pridne rotte našiti plani n ti, brez katerih ne bi bilo tabo uspešnega planinskega plesa!
Planinska matematika.
Bil sem nekaj let po volji pohorskega naroda in milosti božji neke vrste • gospodar znamenite koče na Pohorju. Tam sem prirejal vsako zimo točno ob koncu leta slovita ali pro-slula — Silvestrovanja. Proslula zato, ker je ob tem času navadno teklo, ne po grlih, pač pa po vseh stezah in poteh, cestah ini s (streh radi silne odjuge. Zato sem razumel, da ni prišel* blizu noben planinec, kaj šele smučar. Samo
prijatelj Pipin mi je rad delal .družbo, sama sva se šetala po lepih prostorih in se tolažila, da bo prišel kak planinec morda z večernim vlakom. Da bi se ga bolj oveselila, sva šla za bližnjo smreko in oprezovala, kdaj jo kak planinec primaha. Čakava, pa nič. — Nakrat, sam bog vé, odkod, pa priležeta dva planinca iz koče in jo mahneta v dolino. „Veš kaj“, pravi Pipin; ;;če gresta zdaj še dva planinca v kočo, je koča prazpa !“
„Trije fantje špila jo..."
V „Astorijo“ pride rodoljub z dežele. Naenkrat grozen vik in trušč iz igralne sobe, kakor da bi se podirale barake. Prestrašen vpraša natakarja, kaj se dogaja. Ta mu mirno odgovori: „O, nič hudega! Gospod Traverznik se je s svojima soigračema, dr. Kleščo in Polico, zopet enkrat skregal in :L- „nikoli več ne bo igral z njima“! — „A tako!“
Predavanje o alkoholu«
(Resnična zgodba.)
Tale pesem vam pove naj, kaj vse lahko se zgodi, če kedo neljubo tèmo poslušalcem govori.
Za Kobansko določilo „Društvo“ je „kultumežev“ doktorja, ki tamkaj ljudstvu bi o abstinenci pel.
V	krčmi so ljudje se zbrali iz vasi in bližnjih sel.
Dvignil doktor se je kvišku in besedo je povzel:
„Dragi moji poslušalci, veste, kaj je alkohol?
NaŠ sovražnik je največji! Vsega zlega je simbol!!
Bolna jetra in ledvice in srce polomljeno, slabe živce in bronhitis nam pijače nanesó.
Kdor nezmerno ga uživa, za nobeno delo ni; kje brezposelnost doma je?? Le med alkoholiki...“
V	podkrepitev doktor vlije v čašo si studenčnice; gleda poslušalce svoje, kak sovražno vanj strme.
Zadnji dvignejo se s stolov, bolj v ospredje prihite; nekam čudno vsa dvorana dviga stisnjene roke. . .
Doktor, v svesti si misije, ki mu je poverjena, s krepkim glasom spet povzame
važna ta izvajanja:
„Kdo so roparji, morilci? Prosim: alkoholiki!
To dokazati je možno točno po statistiki !“ _ j
Po dvorani se začuje, glasno oporekanje;	,'J:
v rokah krepkih, mladih fantov
noži grozno zableste.
Mimo doktorjeve glave v steno stol je prifrčal ; na ves glas, kar je le mogel, doktor je nadaljeval:
„Ampak, dragi poslušalci, saj ni vse tako hudo! Zavzemite zopet mesta, vse v najlepšem redu bo!
Saj vernò, da sladko vince skriva tudi dobro stran.
Kdo si upa vreči kamen? Kdo ni bil nikdär pijan??
Sam, gospoda, rad zavžijem liter dobre kapljice.
Pa zato zločinske misli v glavi mi še ne brenče!
Dragi moji poslušalci, h koncu: lepa hvala vam. Dovolite, da prisedem in — za Štefan vina dam..
Tem besedam je sledilo urnebesno ploskanje.
Prav do zgodnjih ur razvilo se je splošno krokanje.
S te kulturne prireditve prišel doktor je — bolan. Poročilo je napisal društvu svojem drugi dan:
„Je predavanje uspelo boljše, kot sem mislil si; vse Kobansko teh predavanj v kratkem zopet si želi.
Na rokah so me nosili, ljubljenec sem njihov bil. .
Tega v pismu ni povedal, da še sam se je napil.
Božo.
Črn list v zgodovini £e/e opojnosti na Pohorju.
1. Na postaji.
Je prišla, je prišla prelepa sobota, nas vabijo, vabijo smučarska pota.
Sem deklica mlada, na smuk grem jaz tudi, zletimo na Póhorje beli labuđi.
4. V koči ob 9. zvečer.
Vsi glasni, okrogli široko so sedli, iz finih diššv, iz planinskih arom vse žgance in zelje, ves šmorn so pojedli O, sit si in blažen si Senjorjev dom! Harmonika piskaj, zdaj deklica skoči, je prosta zabava, sem tvoj kavalir, ej, Micka, plesavcem, kvartavcem natoči, za spanje je čas — ob desetih bo mir.
jutri —■ hop — smučali bomo na zadnjo di-diplomo.
Micki dve, mizi dve, stola dva, litra dva: hopsasa, hopsasa. . .
7. Na moškem skupnem ležišču.
Ze vsa smučanja izdiha in sope, v globokem snu blažena spi in smrči, Jr! gre jutri na ture čez Vrhe in Kope,	; J
Pst, tiho lé tiho, da se ne zbudi.
Od vrha do vrha — od hriba do hriba, od koče do koče — se ziba, se ziba — ponočni je slalom in alpski polom: vzdihuje in sanja ves Senjorjev dom.
8. Deviška narava dopoldne. Sonce čez hribček gre, smučarji sladko spe, srčno se smeje priroda deviška.
Sonce lepo žari,
smučarjev blizu ni,
zvišeno poje narava svetniška.
„O, pridite z nami, vi žejni gospod, v vseh kočah planinskih je zdrav vinovod." „Oj, beli golobček, ti smučarska miš, v dolinco prijetno nazaj prifrliš.
Navžij se le smučarskih, pohorskih sfer, pri Orlu na svidenje jutri zvečer."
„O, pridite z nami korajžni gospod!
Smuk! Vlakec že piska. Vstopimo! Odhód!"
2.	V vlaku.
V zakrpanih, modrih in irhastih dresih je vse smučarije nabasan kupéj, lepó zibajoč se na hitrih kolesih, do Ribnice - Brezna: Mi gremo naprej!
In glej, po vzajemnih kolencah, policah, v naročjih tovariških sladkih bremén!
In v ženskih puščicah in moških strelicah:
Oj, mehki vzajemni, tovariški dren.
3.	Prvi stiki.
O, glejte že sonce zahaja, in bela opojnost opaja za Póhorje skoro bo šlo,	a smučarji trudni gredo
Hud klanec je, težek je vzpon. . .
„Halo! Gospodična!-------Moj smuški poklon.
Vi smučate tudi?"
Na snežni tam grudi, pri prvi že piki so prvi že stiki.
5. Opolnoči.
Mehko tiktaka, kukuka polnoč, pridno nataka vesel vinotoč, križem se bliskajo svetle oči, žarki pogledi, — srcé zagori.
Kmalu bo že poldan,
smučarjev ni na plan,
še prežvekujejo jutranje misli.
Smučarji vstäjajo,
glasno razséjajo,
v koči počivajo pri župi kisli.
Sonce čez hribček gre,
smučarstvo v koči žre,
zunaj gladuje priroda deviška.
Sonce lepó žari,
koča pa se gosti,
o smučarija — si res mučeniška!
9. Prvi smučarji.
Smo smučarji prvi, domači, nastavimo kremplje, rogò, smo v vseh kombinacijah tekači, po alpsko in klasično gre.
Só se napile vse pesniške žile, prišla skrivnostna je ura duhov, v kotih, zapečkih so tihe idile, daje Pohóricus svoj blagoslov:
„Blagor mu, kdor v pobratimstvu zalije. Blagor mu, kdor se v naročju spočije."
6. Plačevanje.
Vrti se, vrti se cel svet naokoli: prevrnjene mize, obrnjeni stoli.
Hop! — Plačam! — Je plačano vse? Jaz spat? — Hop — dol SPD!
Hópsasa — hop — Micka — no — Micka, jaz plačam — hop — plačam do zadnjega ficka. Jaz spat? — Ha, smučarske mrhe, gor čez Jeerzeerske — Klop — Klopne vrhe,
Zlomljeni, sključeni,
smučarji zmučeni,
gor po policah visijo, bingljajo.
Stroške premlévajo,
listnice zevajo,
kolca železna drdrajo, drdrajo . . .
11. Doma.
„No, smučarji slavni s sneženih višav, prinašate dober in srčen pozdrav?"
„Ah, krasno, prekrasno bilo je gospod, edinstvena smuka — božanski pohod, dol z vrhov smo plavali kot na perutih, t po snežnih livadah, s kristali posutih.
In sonce — ta žarkost, in sneg — ta divóta:
Je prišla, je prišla prelepa sobota!"
P-LS-BZ
Ne čakam več petletk, ne autostrad, ne plačam več ne taks in ne doklad, ne čakam več asfaltnih boljših cest, je tu odgovor, javni moj protest:
Požvižgam se na cesto to mizerno, požvižgam se na tehniko moderno, „Retour au nature" med grške fante, nazaj, nazaj med klasične gigante!
Po naših cestah — moj automobil — za klasičnih sto konjskih sil.
Centaurus jaz sem in Ciklop:
Z menoj, z menoj, v galop, v galop!
Je konec sej, gremo naprej, in glej skušnjđvo: mimogredé, samó stojé na črno kavo.
Kafé ekspres, trapist šartres za dobro slino.
Še drugo reč, pikantno všeč: natočiš vino.
Je polnoči, nikóder ni še policije.
Naš avtomat ne gré še spat: na tó se pije.
Je deklic tri, dve šefinji, »1 vsi avtomatski.
Iz znancev, znank, iz raznih strank: smo tu vsi bratski.
Igraš „Polet", želiš zadet na slepo mero.
In prvikrat dobitek zlat za bonboniero.
Le brž, le brž
še en kofé — za SPD
na zdravje:
Avtomatični bife
MARIBOR, SLOVENSKA ULICA
Naš list v luči kritike. Naša zadnja številka je razumljivo zbudila pozornost in kritiko. Deloma je bila ta kritika blagohotna, mestoma pa pikra. Poklicni humoristi iz Ljubljane so vzeli na piko naš humor, največji mariborski slovenski dnevnik pa je posvetil baš temu humorju nekaj vrstic, v katerih pripominja, da „mariborski planinski humor ni od muh in da je vse planinsko dogajanje prepleteno s pojavi is-
krih domislic, možganskih pobliska-vanj ter humornih onegavljenj.“ Komu naj verjamemo?
* * *
Opozorilo! Lani se je prišel zabavat na mariborske predpustne prireditve nek nepridiprav, ki je mesec dni prej pustošil na Kranjskem po župnijskih blagajnah. Izjavljamo, da te vrste prispevkov na planinskem plesu odklanjamo.
Planinsko predavanje.
Pridem k predavanju malo prepozno. Pogledam skozi špranjo. Predavanje še ni pričelo. Uvodne in pozdravne besede. Čakam. . .
Cez čas pogledam zopet skozi špranjo. Uvodna beseda še traja. Čakam...
I Cez pol ure i. t. d. kakor gori.
Čakam še malo. Hočem k predavanju, a me med vrati ustavijo odr bajajoči. "Predavanje je končano
„O, lepi modemi prijatelj, postoj, od kdaj tako šikan od pete do glave? Oblekca od kdaj, elegantni ta kroj, ta moški ponos elegantne postave?
Kako občudujem tvoj krasni nastop: na tebi, saj pravim, je vse res tip — top."
„Je lahek odgovor, ni težka uganka, poznaš li trgovca, poznaš Preac Janka?
Pri njem ta oblekca, perilo in kroj, na Glavni trg k njemu kar hitro z menoj !"
„Poglej to izbiro, reklama ti ploza: za male, velike — obleka „Aboza"! Poglej ženske plašče — za cenjene dame, ta kroj, ta okus so najboljše reklame.
In pumparce, jopiče, irhaste hlače, ti Janko postreže za cene domače.
In dalje in dalje — zalog brez števila je sukna in moškega vsega perila."
Jaz vabim meščanko, jaz kličem gorjanko s planinskim pozdravom sem vaš
Preac Janko
MARIBOR . GLAVNI TRG
Tudi priprava za Planinski ples«
ASOCIACIJA.
Prijatelja gresta mimo črpalke. Pa pravi eden: „Saj res, pravkar sem se spomnil: posodi mi sto din!“
Oživljena in tankovestna PODJETJA MESTNA agilno se potrudijo, poceni dajejo in nudijo:
elektriko za stroj, industrijo, obrt, za luč, ogrev in srečno naglo smrt,
goreči plin in plinsko vso napravo, da možek lahko skuha čaj in kavo,
izvirno vodo skoz naš mestni vodovod, za abstinenčni naš slovenski rod,
umetni led, da svežost vseh živil drži, in nam prevroče glave ohladi,
zdravilne kopeli in parne tuše, masaže, čiščenje telesa — duše, '
odgon za hišne prebivalce, stenice, molje in podobne žvalce,
udobne avtokare za promet — izlet, da se brez žen zgubimo v širni svet,
bencin in olje, ki oba trpežna postaja daje avtobuspostrežna,
pogrebe vsakega obreda: pogrebe prvega in sedmega razreda.
Tako se trudijo, poceni nudijo:
v napredku našega stoletja:
Mestna podjetja
MARIBOR . OROŽNOVA ULICA 2 Telefon 29-16
Preljubi Svet Areh, kakó si ti fest, maš pohorsko faro, pa dosti nevest.
Tam dol Mariborska, te gleda po strän, si brhek planinec in SPD član.
Tam zadaj je Pohorska, lep je njen dom so tam magistratarji, tam je polom. Onkraj Klopnovrška, obrača oči, in góbice kuha, se kislo drži.
Tam spodaj je Smolniška, bil si njen svat, a dol mi ne hodi več lešnikov brat.
Tam blizu je Hlebova, star ideal, bo hlače nosila, a ti boš klečal.
Za tebe je Ruška, le ž njo pred oltar, in dajaj si duška, saj ti si cesđr.
Boš z Ruško vesel in ji vedno boš pel: „Pa nikoli več, pa nikoli več, ne grem od Ruške jaz preč!"
Zdaj vsi k Ruški koči, je lep kažipot, nevesta natoči, Planinka dobrot!
Tvoj domek je lepši od mestnih palač, pri gorki tam pečki, prijeten domač.
Planincem postrežeš, dobrote deliš, nam duše privežeš, je tu paradiž.
S teboj so lisjaki, pri tebi je špas, zato koruznjaki zapojmo na glas:
„Pa nikoli več, pa nikoli več, ne gremo od Ruške mi preči";
Podravska podružnica S. P. D. Ruše
Ruška koča . Planinka . Čandrova koča
Vsem v hribih in dolinah se priporoča
V CL n
O
e m a c i
umetno in trgovsko vrtnarstvo
MARIBOR . PREŠERNOVA UL. Telefon 27-66
um.
Mariborski teden
flnlM
od 5. do 13. avgusta 1939
Velika gospodarska, kulturna in športna revija Maribora in Mariborskega okrožja.
50 % popusta na železnicah od 3. do 15. avgusta 1939.
Skoz strele, požare in grome, tatvine, nezgode in vlome, skoz stekla, črepinje, nesreče, v življenje na niti viseče, v obzorja viharna in temna: žari, žari zvezda vzajemna.
Ta zvezda, ki nikdar ne vtone nam sveti in varje miljone.
Ta zvezda potuje čez polja in hiše, vse zavaruje — police napiše.
V blagajne, lokale gredo žarometi: tatovom in ravbarjem dobro posveti.
Po avtih, po vlakih, popotnike spremlja, v nezgodah jih žar odškodnine objemlja. Življenje nam jamči skoz dnevne viharje vse mlade in stare pred smrtjo zavarje. O; narodna zvezda, si ti nam porok, o, narodna zvezda, slovenskih otrok/ le svéti, le sveti čez dan in skoz noč: o, zvezda vodnica, si ti NAŠA MOČ!
Le svéti — gre tebi zahvalnica:
Vzajemna zavarovalnica
Glavno zastopstvo: MARIBOR, Loška ulica 10, Telefon 23-34
Romance, balade, sonete, gazele, nam dal je Prešeren — poet. iedačo pijačo in ure vesele nam daje Prešernova klet.
Se priporoča
Karel Trafemk
lastnik Prešernove kleti v Gosposki ulici št. 26
Use v svili
J.
dobiš
v
KyiLnG.V
H
CLZ,

1st
M a e i b o t,
Vetrinisti a ni.
Vse, kar iz mode rad imaš, ima v zalogi
Anton
Paš
MODNA TRGOVINA MARIBOR . SLOVENSKA UL 4
Vse sladkosti, tega sveta
pri meni gost na razpolago ima!
Pozdravljam trume gostov milih!
f*> '
EMANUEL
ILICH
SLAŠČIČARNA
MARIBOR . SLOVENSKA UL. 6
Sem bister, planinec: krepča me traminec.
Na pohorski vzpon: me dviga šipon.
Me žene čez klanec: muškatni silvanec.
Za lušten večer: skrbi ljutomer.
Ljubezen ob ženski: zbudi rizling renski.
Me stisne v objem: ah — jéruzalém.
Pripelje me k sreči: burgundec rdeči.
V idilične ure: še biser od Mure.
Do pesniških sfer: povzdigne liker.
Za živ intelekt: šumi, šumi sekt.
Iz tvornice sekta in vinske kleti,
ki brzo prežene težave, skrbi,
v najlepših zdravicah,
a vse v steklenicah,
kot razna so svojstva:
za blagoslov rojstva,
za krste, godove,
za birme, duhóve,
za mlade ženitve,
za svete daritve,
za splošne potrebe,
za naše pogrebe,
v nesmrtne spomine,
za naše sedmine,
za zadnje zdravice,
. skoz pekel in vice planinskega plesa, za naša nebesa, kraljevsko dobavljam in loco dostavljam do sodnega dné:
Jaz C LOTA R BOUVIER
GOR. RADGONA
Robce, nogavice, kravate in pižame nudimo gospodom. Novitete same! Srajce take vrste, ki nosiš jih ponoči, trde smoking-srajce, ki ti prsa boči, srajce za v planine, močne in poceni, da jih ne premočiš v plohi prav nobeni: to prodaja tvrdka
ci-IecLizet * iMsCwihae in na ogled poziva ves planinski zbor.
J-ted
o!l a-eiba-e, cAlebčcuvcL I
nova c.
Po vsem Pohorju gre glas, da najboljše trompete,
Saxofone, klarinete in bobne za jazz tud' harmonike, vijoline kitare, mandoline dobiš pri nas.
Meinet &
tovarna glasbil
MARIBOR GOSPOSKA UL.
Nad 500.000 električnih vetrnic v obratu
Akumulatorske baterije za auto, radio, telefon in hišno razsvetljavo
VESNA AKUMULATOR
lng.l.&F.Domicelj
Maribor
je v kvaliteti neprekosljiv.
Ti dve resnici se z ničemur ne moreta pobiti BRUNO MOSER, ZEMUN Zastopnik: Fr. Vogrin, Maribor Maistrova ul. 15. Tel. 26-64
Razen sončnih ur druge imamo vse: take za na steno in ki na roko se pripne. Priporočamo zaspancem naše ure nočne, ki z zvoncem prebudijo zaspance
najbolj močne.
Po uro vsak planinec naj k nam
bi se potrudil, pa jutranjega vlaka ne bo nikdar zamudil.
Maribor
Vetrinjska utica 26
Pred ženitovanjskim potovanjem ne pozabi si ogledati primernih kovče-gov, torbic in denarnic pri
IVANU
KRAVOSU
Aleksandrova c. 13
Telefon 22-07
Za krst in poroko, pogreb ali god Cvetlice različne dobiš pač povsod.
Ali rožice nase najlepše cveto/
Ti radost povišajo, solze utro.
Anton Požar
trgovsko in umetno vrtnarstvo
POBREŽJE, NASIPNA UL. 1 . TEL. 28.30
CVETLIČARNA MARIBOR Tyrševa (Gosposka) 36 . Tel. 28-31
GRADBENO PODJETJE
Ing. arh. Jelenec & ing. Šlajmer ♦
MARIBOR
TELEFON 22-12
		Ne bomo vam naštevali
Hranilnica		vse škatle za bonbone, pecivo, zobno pasto in dežnike ter patrone.
FlIlillllllllllllllllHIIM		
dravske		Ne bomo vam opevali vse škatle vrst različnih za srajčke, hlačke, steznike
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii		oblik kar najbolj mičnih.
banovine HllllllllllllillllllllllllllllllllllllllllllllllllllM		Ne bomo vam ponujali vse druge drobnarije od tuljcev, špulc do škatlic vseh za naše drogerije.
Maribor		Saj vemo vsi, da škatlice
lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll!lllllllllllllllllllll!l!IIIIIIIIIIIIH		najboljše kupimo lahko od „H E R G O" - kartonaže!
v lastni novi palači na oglu		
Gospöske-Slovenske ulice		Karfonaža , Her go*
Telefon 22-81		Maribor
		RAJČEVA ULICA . Telefon 24-72
Ko glad po želodcu črviči in rije in trupelce nove želi kalorije, takrat, o prijatelj, — poslušaj me tenko! zavij v trgovino JOSIPA BENKO.
V krasnih prostorih sprejmò te dekline, izbereš najboljše si tam vitamine, pa šunko, klobaso, in kak krmenateljc in jeter naješ se iz cinkastih škateljc.
Zraven še kračo navrže ti BENKO, tlačenko, ribo in mrzlo pečenko. Hrenovko polno in vročo dobiš, ■ da se pogreješ in razveseliš.
Če pa je težko na svetu živeti in s svojim jezikom ne veš kaj početi, za jezik volovski zamenjaj ga tam, potem se ti svet bo Odpiral kar sam.
Josip Benko
tovarna mesnih izdelkov
Prodajalni v Mariboru: ALEKSANDROVA 19 — GOSPOSKA 1
Zadnjič čul sem za slučaj, ki da mislit marsikaj:
V mesto je nek mož prišel, rad bi novo obleko imel.
Hodil vam je sem ter tja, končno k LAHU se pod^, tam kupčijo naredi in vesel domov hiti.
Žena pa: „Moj ljubi Bog, kje si hodil mi okrog?
Kaj vse zopet kupil si?
Najbrž spet nič prida ni!"
Mož pa: „Ni potreben strahl Bil sem! v trgovini LAH!"
In s tem stavkom je bila žena potolažena.
JAKOB LAH
MARIBOR, Glavni trg 2
Telefon 23-31
Spodnještajerska
ljudska
posojilnica
c. st. st n. st.
Maribor, Gosposka 23
Telefon 24~53
Prva
hrvatska
štedionica
podružnica
Maribor
Telefon 23-17, 23-18 izvršuje vse bančne posle najkulantneje.
Jugoslavija je varna!
Proti vsem neprilikam, ki v življenju jih je mnogo nudi garancijo Vam! .
Za življenje, vlom in steklo lepo varščino deli,
Še požarov ni se bati, če ste pri Jugoslaviji
Jugoslavija
splošna zavarovalna družba Glavni zastop:
^Ìliaritìor, ólomsfsov trg 3
»
«
Razbijajte steklo, to srečo pomeni! Potem pa se hitro zglasite pri meni: Bogato zalogo jaz stekla imam, po nizki ga ceni prav rad Vam prodam.
Steklo, porcelan, galanterija, okvirji, brusilnica stekla
Ivan Kovačič
KOROŠKA CESTA 10 Telefon 24-33.
SLOVENSKA ULICA 10 Telefon 21-14.
Mož kupil blago je, obleko, perilo in ženski poklonil je vse kot darilo.
A komaj je ona ovoj prepoznala in tvrdko, ki možu blago je prodala, postala od jeze je žolta in bleda in z metlo pognala neumnega deda. „Uganjaš mi vedno različne norosti, a danes, moj ljubi, mi vsega je dosti. Še vedno ne veš, da največjo izbero najboljše blago, najsolidnejšo mero in ceno najnižjo le eden ima to v mestu je Jančič, ki vse ga pozna. Vsem ljub je prijazni, smejoči se mož, ki nikdar ne vidiš brez svežih ga rož. Kdor dobro si hoče, pri njem oglasi se po ceni najnižji pri njem vse dobi se. Zato jaz pri Jančiču kupim, kar rabim nikoli naslova te tvrdke ne zabim: če pot me popelje od doma kdaj v mesto, naravnost korakam na Aleksandrovo cesto Štev. 11
K. jakCič
trgovina z manufakturnim blagom Telefon 27-23
Najvažnejša hrana človeška je kruh,
On jači telo ti, pa tudi duh.
Da kruh pa ostane prav svež in ne suh, Za tale nasvet ne ostani mi gluh:
Na hribe si vzemi seboj kruh „TURIST"! Je zdrav in okusen, ne dela ti glist.
Iz rži je napravljen, je tečen in čist, Trikot mu je znamka in v njem runolist.
Najboljši ta kruh zato je pač tak,
Ker delati zna ga priznan strokovnjak:
Poznana
pekarna
Anton FEIERTAG
MARIBOR, Betnavska cesta 43
in številne prodajalne v mestu in okolici
(Jugoslavenska
udmiena
banka
podumiea o Hlambo
ALEKSANDROVA CESTA Telefon 21-01, 21-05
vabi p. t. alpiniste, da si pred odhodom na inozemske prvenstvene ture nabavijo pri njej TUJE VALUTE po najugodnejšem kurzu.
Čim prečitaš: Kolonije,
Mrzel veter te obrije.
Mnogo misliti so dale tudi že: KOLONIALE.
Kje dobi se jih lahko?
Pri podpisanem en groš!
VELETRGOVINA
Miloš Oset
Maribor, Glavni trg
Telefon 21-73.
Mestna hranilnica v Mariboru
Orožnova ul. 2
sprejema hranilne vloge na hranilne knjižice in tekoči račun in jih obrestuje najkulantneje.
Za vse obveznosti jamči mestna občina mariborska z vsem svojim premoženjem in s svojo davčno močjo.
Telefon 20-03
kupiš ti dobre, trpežne podplate, usnje poceni za otroke in zate?
Sto let že trdijo obuti ih bosi, čivkajo vrabci in žvižgajo kosi:
„Usnje za čevlje, ki večno se jih nosi, v suhem, po snegu, v žlavsi in rosi — kupiš najbolje pri
Viktorju (Kosi!
Cene najnižje 'ma, vsak to trdi; kdor pravi kaj dfuz'ga — lažnik je grdi !" Trgovina na trgu je kralje Petra, desno od mosta deset in dva metra.
Pri odhodu v gore ne pozabi vtakniti v nahrbtnik sledečih reči:
1.	Zemljevid dotične pokrajine,
2.	lepo knjigo ali molitvenik,
3.	koledarček,
4.	nalivno pero,
5.	svinčnik,
6.	radirko,
7.	papir za pisma,
8.	nekaj pol papirja,
9.	nepremočljiv notes,
10. še kaj drugega.
Vse to ti nudi v bogati izbiri:
Knjigarna sv. Cirila
MARIBOR - KOROŠKA CESTA 5 ter njene podružnice V MARIBORU na Aleksandrovi cesti in Kralja Petra trgu ter v PTUJU.
Celjska
posojilnica
dm dm
Centrala:
Celje, Narodni dom
Podružnica:
Maribor,
Aleksandrova cesta lt
Telefon 21-99
Sprejema vloge na knjižice in v tekočem računu. Izvršuje vse bančne posle najkulantneje.
Obiskujte
POHORSKI DON
kjer boste z vsem najbolje postreženi !
POSOJILNICA
R. Z, Z O. P.
MARIBOR
NARODNI DOM
USTANOVLJENA LETA 1882.
Stanje hranilnih vlog nad 55 milijonov dinarjev. — Rezervni sklad nad 11 milijonov dinarjev. — Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun in jih obrestuje od 3 do 5 %.
„Jojme", je nekdo zavzdihnil, ko je prav pošteno kihnil, „spet nalezel sem prehlad, ker je strgan bil podplat."
če za KARO mož bi vedel, bi v bolezen ne zabredel. KARO- čevlje nosi najr kdor rad zdrav bi prišel v raj!
čhtZCF
INDUSTRIJA ČEVLJEV
CANKARJEVA ULICA 6 GOSPOSKA ULICA 13
Kar se tukaj čita v rimi, se zgodilo je pozimi: Janez, dečko zal in mlad, šel na smučanje bi rad.
Smučarski si kroj nabavi in na Póhorje odpravi. Janez, dečko nepazljiv, bil bi skoraj smrti kriv.
.Miši
Po pobočju šel kot misel. Nad prepadom je obvisel. In, ko „k sebi" je prišel, hvalnico je to zapel:
„MAJER FRANČEK, tebi hvala, da me ni zdaj smrt pobrala; večen užival bi pokoj, če ne imel zdaj kroj bi tvoj!"
Franjo Majer S Maribor
Glavni trg. 9 — Telefon 28-86
IT
Če čitaš kje: Galanterija, kraj nje beseda: Drobnarija, pobrskaš malo med spomine, gospoda spomniš se
ROSINE!
Maribor
Vetrinjska ulica 26 Tel. 29-20
Industrija volnenih izdelkov
Škofjavas
pri Celju

Odeje, hubertusi, modno sukno, sukno za smučarje
DESA IN DRAGO
P A L J A G A
		Takole pred sto leti		
Dragi turist! — Predno odideš v hribe in		se dalo je živeti		
padeš v prepad, zavaruj se pri		še brez fotografije. A zdaj drug veter vije!		KAVARNA
»Hjudski iiiiiiiiiiiiiiiiiiii		Kak' zdaj brez aparata naj dva se rada imata? Brez filma ni življenja, z njim se začne in jenja.		JADRAN
samopomoči «		Pri nas dobiš priprave za foto-izdelave;		MARIBOR
UIHIII1UIIIIIIII1III1		najboljše aparate za film in na plate.		(PRI KOLODVORU)
v Mariboru, Aleksandrova cesta štev. 47		Dišeča mila, kreme prodajam in parfeme; in kdor rad sam se brije, naj h KANCU le zavije!		Telefon 21-70. ❖
v lastni palači.				
				Časopise in revije
Kako dobro in prijetno ti bo na dnu		DROGERIJA		lahko boš pri nas prebral.
prepada ob misli, da dobe tvoji dediči bogato in sigurno zavarovalnino I		Makso Kanc		To poceni je zabava, če za „črno" bodeš dal.
		MARIBOR . GOSPOSKA ULICA 33		
Naša tvrdka je že res taka trgovina, da pri njej lahko dobi vsa se železnina.
Poleg tega je pri nos lovcev zbirališče; po okusu lahko vsak puško si poišče.
in če z našo boš kedaj puško šel na lov, prišel nikdar več ne boš praznih rok domov!
ŽELEZNINA
PINTER & LENARD
Aleksandrova cesta 32 Telefon 22-82 in 22-80
Katera je to
Bančne posle izvršuje in devize nakupuje pod ugodnimi pogoji.
Naj čitatelji zdaj moji tole rešijo uganko:
K'tero mislili smo banko?
■joqiJDjkj DDiuzrupoü
'oyuoq vufjpojy DysuDjjqnfj
Kot planinec na planinah smeje se ljudem v dolinah, smeje se naš bralec dragi veka našega nesnagi!
»TOTI LIST«
Maribor, Cvetlična ul. 12 humoristični štirinajstdnevnik aa Slovence
Uredil in tiskal: LOJZE STRASNIK, Pjm
?ska tiskarna, Maribor, Gregorčičeva ulica 6.