20 ia številka.
„EDINOST" *
izhaja enkrat na dan. razun nedelj in praznikov, ob
4. ari pop. — Naročnina zna^a: za vse leto 24- K. za pol leta 12 K. za četrt leta 6 K in za en mesec
2 K — Naročnino je plačevati naprej. Na naročbe brez priložene naročnine se upravni&tvo ne ozira.
Po tobakarnah t Trstu se prodajajo posamične Številke po 6 stot. nvč.); izven Trsta pa po 8 at.
Telefon številka 870.
Trst, v soboto dne 5. septembra 1903.
Tečaj XXVIfl
Edinost
glasilo političnega Društva „€9inost" za primorsko.
V edinosti je mod 1
Oglasi
se računajo po vrstah v petitu. Za večkratno naroČilo s primernim popustom. Poslana, osmrtnice in javne zahvaie, domaći oglasi itd., se računajo po pogodbi. — Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu. Nefrauko-vani dopisi se ne sprejemajo Rokopisi ne vračajo. Naročnino, reklamacije in -oglase sprejema tiprav-ništvo v ulici Molin piccolg it. 3, II. nadatr. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst.
Uredniitvo in tiskarna : ulica Carintia štev. 12.
Sestanek jnoslof- mm\w v
Vele.*enjeni g. uredaik !
Oprostite, da tem se malo zakasnil s porod lom o sestanku jugoslovanskih abiturijen-tov v Spljetu. Ze v naprej moram povedati z žalostjo v duši, da ne od bratov Srbov ni odzval n.bče povabilu. Žalostno ali resnično ! Nočemo preiskovati vzrokov, vsled katerih se bratje Srbi niso udeležili sestanka, ali jaz, kakor Hrvat, ki nepristransko sodi oba dela ednegain istega naroda, bi rekel, da tiči krivda na obeb straneh ; na obeh stranth so jo za voz li prenapeteži, po katerih mišljenju pr jem Hrvata izključuje pojem Srba in ntir>be. Ali ravno na let< sojem sestanku v Spljetu prevladoval; ■o zmernejši elementi Hrvatov, v katerih sredini bi se bratje Srbi gotovo ne bili čutili tujce. Le neke razvnete glave »čistih« iz Zagreba hotele so napeljati vodo na svoj ml d, ali ni se jim posrečilo nikak r, ker so se trezneji realistični duhovi uprli njihovim zvenečim frazam. Globoko obžalujemo, da Srbov ni bilo mej nami. — O J Slovencev je prišel na eeslanek samo eden zastopnik v osebi sušačkfga abiturijenta Valeučiča, katerega so Hrvatje vsprejeli z največjo ljubeznijo. V opravičenie slovenskega dijaka bi se mrgla navesti njegova stara znanka — revščina, ki mu sedi na vratu kakor ntidležna muha : v ednomer jo podi od sebe, ali ona se ne da motiti, temveč zopet in zopet prile-tava nazaj in ee vseda na svoje staro mesto... Krščansko misleče d jaštvo je skoraj v istih dnth tudi imelo Bvoj sestanek, ali po mojem mnenu bila bi sveta dolžne st tega dijaštva, da odpošlje vsaj e fga zastopnika v Spljet <r namen, da dotičnik pjve svo im katoliškim drugov« m v domovini, kaksio narodno čut-stvo vlada mej brati Dalmatinci, kakšen veter da piše mej dalmatinsko duhovščino, ki je menda turli katoliška, kakor ona ni Kranjskem. V Dalmaciji veje duh glagolski, v Dalmacijo naj bi pr šli slovenski latinski du h«»vniki na božjo pot, iz Dalmacije naj bi se vračali okrepčam mej svoje slovenske vernike! Umestno bi bilo, da bi se bil na sestanku pokazal tudi kak liberalec; vsaj bi bil vedel povedati, kako lahko pri edni mizi sedita duhovnik in posvetajak, kako oba zajemata sz ene in i-te sklede. Harmonije in ljubezni potrebujejo Slovenci in vse drugo bi prišlo polagoma na vrsto.
Iz B j novine so prileteli iz različnih kra-
PODLISTEK. !
•v
Ženska tridesetih let.
Francoski spisal: H o n o r e de Balzac.
Poslovenil K. Z.
I.
Prvi grehi.
Bilo je v z četku meseca aprila leta 1H13. Nedeljsko jutro je napovedovalo enega onih lepih dnij, ko vidijo Parižani prvikrat svoj t.ag brez blata in svoje ntbo brez oblakov. Malo pred po u ioem je zavila iz ulice Castglione v ulico Rivoli krasna kočija, v katero sta bila vprežena dva iskra konja. Vstavila se je za daljšo vr9to kočij, stoječo sredi ter»se des Feuillantes, pred odprto že lezno ograjo. Vozil je ta eleganten voz navidezno otežen in bolehen mož, čegar orume-nelo lobanjo so komaj pokrivali že osiveli lasje ter ga kazali starejšega, nego je bil v resnici, izročivši vajeti vozu, sledivšemu la-k»jut je izstopil, da dvigne v naročje deklico, katere lepota je očarala brezposelne šetalce. Stoječa ob robu kočije se je dala osebica raduvoljno objeti okolu pasu, objemši vrat svojega spremljevalca, ki jo je postavil oa tlak ne da bi tudi le nekoliko zmečkal našiv njenega zelenega reps krila. Noben ljubimec bi ne kazal tobke skrbnosti. Nezna-
jev : zastopani so bili zagrebški, varaždinski, oseski, vinkovški, gospiški, kariovški, senjski in sušaški abiturijenti. V torek, 25. prošlega meseca, čakal nas je Topidav parobrod v reškem pristanišču. Zvečer ob sedmih je b lo. Do parobroda se nas spremili rešai Hrvatje. Parobrod je zažvižga1, počasi smo se začeli pomikati od obali s trobojnicami na prsih, ob zvokih hrvatske himne in z velikimi nadami v mladih srcih. Beli robci so na3 z obali pozdravljali dolgo, dolgo, dokler jih nismo mogli več razločevati radi daljave. Zadnji pozira v nam je izročilo solnce nebeško po svojih zlatih pramenih, zadnji pozdrav — in solnce se je skrilo za goli vrh visoke Učke.
V sprejem v Spljetu v sredo popoludne je bil impozanten. Vse, kar je bilo v Spljetu svobodno, je prihitelo na obal. Dalmatinske črnolaske, visokošolci, abiturijenti, doktorji uradniki, učitelji, profeiorji — vse vprek je vrvelo ob obali. Prišli so pozdravit mučenike iz zatirane in nesrečne Banovine. Ko go se polegli različni klici, smo po kratkem pozdravu spletskega obiturijenta Pasinija in odzdravu zagrebškega abiturijenta Boidi odkorakali na »Gospodski trg«, kjer ima svoje prostore »Hrvatsko Kolo«. Tu nas je navdušeno vf-prejel dr. Majstrovid kakor predsednik društva. Veseli ga, da smo se potrudili mej svoje brate Dalmatince, kjer sta doma ifkrencst in gostoljubje. Tukaj da smo vsaj na varnem za svoje življenje, kajti na Hrvatskem streljajo in ubijajo poštene in nedolžne kmete. Veseli ga, da je v naši sredini brat Slovenec, ki naj sporoči svojim bratom naše želje, naše veselje, a naj jim tudi odkrije našo togo in bol.
Na to je nastala tišina, in v tej t Šini so se slišali počasni koraki. — Nekdo je prihajal. Par trenotko^ in v dvorano je stopil dr. Mil d, načelnik mesta Spljeta, starina mej hrvatskimi bojevniki v Dalmaciji, vodja deputacije, ki je romala radi glagolice v K m pred Leona XIII., vodja deputacije, ki je šla v avstrijsko prestolniao pred ceearja prosit mdoati za nesrečno Hrvatsko, a ni našla pravice in usmiljenja niti na izvoru avstrijske pravice, niti na tistem dvoru, ki nosi napis: »Justitia regnorum fundamentorum !« Dr. Ml id nas je pozdravil kakor načelnik mesta. Dejal je, da smo mladi, ali da imamo m gočaa Čutstva, silni plamen rodoljUbja <fa gori v naš h pr*ih, ali trudimo naj se, da ta plamen ne ugasne ves v mladih dueh, temveč da ostaoe vsaj nekaj isker od njega za sta-
rost. Izrekel je znamenite besede : » Vi poj-dete večinoma v tuja mesta na visoke šole, ali pazite, da si povsod obranite svoje zdravje, kajti glavnica starosti je zdravje v mladosti. Narod, ki ima zdravo in nepokvarjeno mladino, sme z gotovostjo računati na vedno iepšo bodočnost !« Te besede, ki jih je dr. Mil.d izgovoril s tresočim glasom in solzami v očeh napravile so na vse prisotne globok u tis.
Tako so bili vsprejeti bratje mej brati. Hipoma nam je postalo vse domače. Spljetski abiturijentje so nam šli v vsaki malenkosti na roko, na široki podlagi so zasnovali sestanek, trezno so ga vodili, za kar gre posebna hvala sklicatelju sestanka, abiturijentu Pasiniju in predsedniku pripravljalnega odbora abiturijentu Giuniju.
(Zvršetek pride.)
nec je bil gotovo oče tega otroka, ki se mu je, ne zahvalivši ga, zaupno obesil na roko in ga potegnil za seboj na vrt. Ko je zapazil starček občudovalne pogleda nekaterih mladih ljudi;, je zginil za hip raz njegovega lica izraz otožnosti. Da-si je dosegel že davno ono starost, v kateri se mora mež zadovoljiti le še z gol^fivimi nasladami, ki jih dopušča nečimur-nost, se je začel vendar smehljati.
»Mislijo, da si moja žena«, je šepnil deklici na uho, in vzravnavši te, je korakal s počasnostjo, ki jo je spravila skoro v obup. Imel je navidezno nekaj koketnosti za svojo hčer, ter se morda bolj nego ona radoval pogledov, s katerimi so obsipavali radovedneži njene nožice, obute v čeveljčke iz temnoru-javega prunela, njen krasen stas, katerega je še bolj lepoti 1 a ft guimpe - obleka in njen bel vrat, katerega ni popolnoma zakrival čipkast kolir. Vsled dekličine hoje se je krilo za hip nekoliko privzdignilo in nad čeveljčki so se prikazala skozi prozorne, svilnate nogavice, fina, kakor vlita meča. Tudi je več nego jeden sprehajalcev prehitel dvojico. Hotel je znova videti in občudovati mlado, s kodri rujavih las obkroženo lice, čegnr beloto in in-karnat je pomnoževal istotako odsev elegantnega, z roinobarvnim satenom podvlečenega klobuka, kakor poželjenje in nestrpnost, ki sta se izražala v vseh potezah te dražestae
Politični pregled.
Y Trsta, 5. septembra 1903. Avstro Ogrska in Italija. Pod na
slovom »Znamenje časa« pripovedujejo »N. Tiroler St mmen« :
»Povodom obiska induttrijske razatave v Vidmu od strani italijanske kraljevske dvojice prišlo je v Videm na tisoče mož in žeta iz »neodrešenih« pokrajin Trsta, Gorice, Istre in Trentina in celd iz Dalmacije, da pozdravijo svojega bodočega kralja. Kmalu po prihodu v Videm, ob katerem sta bila kralj in kraljica obsipana neopisno radostjo, je kraljica vsprejela najprej skupino tržaških dam, ki so v znak svojega spoštovanja in ljubezni in v imenu žeLa. Istre, Trsta in Gorice po hčeri znanega tržaškega patrijota Justa Murattija izročile krt ljici krasen šopek cvetja. Kraljica Jelena je bila prevzradoečena in je to svoje veselje na tej naklonjenosti izrazila tudi s tem, da je — dočim je vse drugo, po ženskih deputacijah poklonjeno jej cvetje zroeila takoj svojemu komorniku — ŠDpek Tržačank obdržala in ga je vedno no-Bila seboj in tudi na obisku v municipalni palači in na obisku razstave ter ga je o odhodu z Vitima vzela seboj. A ni ostalo le pri tej od kraljice jako povoljno vsprejeti demonstraciji, ampak je dovolila avdijencijo tudi skupini goriških dam ter je tudi vspre jela šop cvetja z bogato vezenim trakom v belo modrih barvah.
Skoraj istočasno je vsprejel kralj Viktor Emanuel veče odposlanstvo gospodov iz Trsta, Istre, Gorice in Trenta, s katerim' se je raz-govarjal dlje časa na najljubezojivej* način in
osebe. Ljubka nagajivost je oživljala dvoje črn.h očij, podobnih mandeljnom, in okrašenih lepo zbočenimi obrvi. Obrobljene z dolgimi trepalnicami so plavale v čistem fluidu. Življenje in mladost sta razprostirala &voje zaklade na živahnem licu in na telesu, ki je bilo, da-si pod prsi prepasano, vendar še gra-cijozno. Ne meneča se za oboževanja, je gledala hčerka z boječim izrazom na tuilerijaki grad, očividen smoter njenega vihravega še-tanja. Bdo je baš tričetrt na dvanajst. Da-si še tako zgodaj, se je že vendar vračalo od gradu več dam, ki so se bile hotele pokazati
v svojih toaletah. Ne brez neke trme na obrazu so se obračale, kakor da obžalujejo zamudo kacega zaželjenega prizora. Nekoliko besed v nevolji izuščenih od lepih, v svojem pričakovanju varanih sprehajalk, je lepa neznanka mimogrede ujela ter bila vsled njih čudno vznemirjena. Bolj z radovednim, nego prezirljivim pogledom je zapazil starček znake nestrpnosti in plasnosti, ki so se kazali na prikupljivem obrazu njegove spremljevalke ter jo opazoval morda s preveliko skrbnostjo, da ne bi imel zraven kakih očetovskih pomislekov.
Bila je to trinajsta nedelja leta 1813. Dva dni za tem se je podal Napoleon v usodepolno vojsko, da zgubi zaporedoma Bess.čresa in Duroca, da pridobi slavni zmagi
je vsakemu stisnil roko najhvaležneje. Nekateri teh gospodov eo Lili na priproštsm načinu kralju in na prisrčnem vsprejemu, ki so ga našli, kakor tudi na tem, da jim je kralj stisnil roko, tako ginjeni, da so začeli jokati. Toliko ob vhodu kraljeve dvojice v mesto viriemsko, kak^r tudi ob opetovani vožnji po mestu je bilo čuti poleg klicev »Živela Italija !< tudi klic »Živel italijanski Trst!«. Velikansko navdušenje je bilo ob sviranju himne S. Giusto, katero so morali ponavljati na splošno zah te vanje. Mej mnogimi zastavami, ki so jih nosila društva, sestavljajoča špalir, je bila tudi zastava v barvah Trsta, povita v črn znak žalovanja. Goste iz »neodrešenih pokrajin« je bilo spoznati po zeleno-belo-rudečih kokardah in po entuzijastičnem veselju, s katerim so pozdravljali kraljevo dvojico, in ker so si prizadevali bolj nego domačini, da so prihajali bolj v najbližjo bližino kraljevega voza, da so mogli natančno videti kraljevo dvojico. Nekaterih poznanih tržaških irredentistov so bili kakor iz sebe in so razprostirali roke proti kraljevemu vozu, kakor da hočejo objeti njih, ki so bili v vozu in jih pritisniti na svoje srce«.
To smo posneli iz tirolsko nemškega lista le po dolžnosti kronistov ; pridodajamo pa ne — o ne 1 — niti ene besedice več, nego: takozvana »državna misel« avstrijska naj le izvoli ležati tako, kakor to jej postlali takozvani nje »nositelji«.
Kriza na Ogrskem. Dne 13. t. m dospe cesar v Lvov povodom velikih vojaških vaj v Galiciji. Vprašanje je sedaj, da-li bo možno v teh malo dneh, ki jih imamo še do 13., razrešiti komplikovani položaj.
Včeraj je cesar—kakor je razvidno iz si-nočnjih brzojavnih vesti — poleg minister-skega predsednika grofa Khuena, pozval k sebi zaporedoma grofa Julija Andraasvja, Karla Hieronvmi-ja in gr. fa Štefana Tiszo. Pozvanje ravno teh treh mož da je vzbudilo senzacijo Budimpešti. Osobito pa je moralo nemilo zadeti v vrstah opozicije. Kajti ravno ti trije državniki uživajo najmanje simpatij v opoziciji in ta poslednja se boji, da bi mogel biti eden njih pozvan v sestavo ministerstva brez »narodnih zahtev« v vojski v svojem programu. Kajti ti mf.žje da so na stališči«, da bi rečene zahteve mngle postati nevarne za nagodbo od leta 1867.
Svoje nasprot?tvo proti energičnemu grofu Tiszu je opozicija pokazala sosebno tedaj, ko je imel — pred Khuenom — prevzeti
pri Luž du in Budišinu, da ga vstavijo Avstrija, Saksonska, Bavarska in Bernadotte in da bije ljuti boj pri Lip3kem. Velikanska parada, katero je odred.1 cesar sam, naj bi bila zadnja teh, ki eo vzbujale toliko časa občudovanje Parižanov in tujcev. Stara garda se je pripravljala poslednjikrat, da izvele urne manevre, katerih sijaju in točnosti se je včasih čudil sam velikan, ki se je pripravljal takrat na dvoboj z vso Evropo. Nek žalosten čut je privlekel k Tuilerijam mnogo radovednega občinstva. Vsakdo je menil, da ugane prihod-njost, sluteč, da mu dom;šljija predoči morda še mnogokrat sliko tega prizora, ko bodo minoli ti heroični časi Francoske, tako bajno-krasno, kakor danes.
»Idiva vendar hitreje, oče«, je izprego-vorila deklica s porednim pogledom, poteg-nivši za seboj «tarca. »Že slišim bobnarje«.
»To so čete, ki korakajo v Tuilerije«, jej je odgovoril.
»Ali pa že defilujejo. .. vsi se že vračajo!« je odgovorila z neko otročjo trpkostjo, ki je spravila starca v smeh.
»Parada se prične šele o polu jedne«, je odvrnil cče, ki je šel že skoro za hrbtom svoje nestrpljive hčerke.
(Pride še.)
nalogo za set-lavo ministerdtva. Mož je baje štora in potem, tla poeeti našo veselico »Kolo« eila energičen in re pozna sentimentalnosti. On bi, ako postane m;n sterski predsednik,
zapr i čel neizprosen boj proti opoziciji. Ali radi njegove energije imati respekt pred njim manjšina n večina. Ni torej neverjetno, kar
iz Trsta, ki bo se svojim blagohotnim sodelovanjem veliko povečalo našo jutranjo narodno slavnost.
Ne samo iz meata, posebno od Sv-. Jakoba , nego tudi z drugih vasi vse okolice in poroča »Zeitc, da je ve<t, da utegoe grof I bližnjega Krasa pričakujemo obilne vdeležbe, T sza poatati bodoči m ž, izzvala konaterna- j zato kličemo že danes vsem bratski »Dobro-cijo v ma jarskih taborih, kajti podeljenie d<_šii!«
mandata Ti=za bi bilo znamenje, da se je krona postavila na stališče neodjenljiv* sti nasproti maljsrškim zahtevam glede vojske.
Ali vprašanje je — ako pomislimo da so
Jutri torej vsi na Kontovelj ! V slučaju slabega vremena se prenese veselica na praznik 8. t. m.
»Hrvatskemu Pravu« v Zaarrebu. Po-
ai, aar se do-aje š »vinizma, enaki bli/.u vsi 5 zdravite vtšega ober-Z.da, dra. Franka!
Mad ari —, da-»i le gr< fa Ti«zi posredi do
Dr. Frank vodi za nos vas, »Hrvatsko
b.ti v svoje ministeratvo takiu m ž, ki bodo' pravo« in vso stranko prava. Dr. Frank ni polit čno kaj tehtali in bodo nudili vsaj ko-jnič druzega, nego agent provoca-iikor toliko šans za premaganje op žici e in t e u r v Hrvatski za račun Madjarake in
žujo zvezane večine.	Avstrije.
Ustaja na Balkanu. Ustaja se vedno	! Dr- Ffank 6edi na dveh 8lolib» a ne bo
bolj širi <>6 čriion^orstii obali o i Drino-	trajalo dolgo, da bo paboen z obeh.
p/a do Carigrada. Na sLotine vasi je um-	Frank je *p r.tus maUficus hrvat
Čenih Usi.ši dobivaj« ved 10 več pomoči. V	^kega naroda. Ma«ka bo ob primernem času
sandzanatu K.rk Kn.se je zaustavljena vsa	potegnena z njegovega obraza,
trg vina in ves prom,t. Iz Carigrada p.ro- j	8te ~ osvestili vsi vi tam okolo
ča,o, iia eo v bitki pri Vlahokhsuri izgubili	uredništva »Hrvatskega prava« in osolo
ustaši 200 m i. Trdi «e tud , da je carigraj-	8tr*ake Prava, bili bi že davno vrgli dra.
s«i vod >vod zastiupljea.	Franka, tega nebnega m prefnganega Z.da
Kuez Ferdinand Bolgarski je v velik h	v kak('v hrvatoki koprophor. čkripc.k ; rad bi ustreg-1 Avstriji in Rus ji, i	Slovensko javnost pa moramo opozoriti, ki zahtevat, naj prujilli vojno med Bo parijo	• ^vatskih stvareh p.šejo v našem listu in T :rč j... n, cirng strani pa stoji bolgarski	Vključno le Hrvatje, bodi že iz te ah nar, d, č*Kar bojai*J™«tje že tako velika, da	one polovica države. Četi nastopajo proti preti Bolganj že u.€Š3anska vojaa, ako se vlada	Frankovim »čistim«, gotovo ne delajo tega ne « di.či za vojno B Turč-jo	ker 80 Pr'jti BloS' med *>rv»takimi stran-B ig>r-ki list »Mir«, »Praporec«, »Na-	! N.robe: oni nastopajo zato, ker so rodna pravac pn pagiraio idejo zveze B .1	"verjeni, da je Frank večna žaganje, Srbije in Cr.egore v obrambo ma«e-	prekavsacemu konsoli diranju done k h Slovanov. »Prapore«« pravi, da se	političnega življenja v H r-vee tri slovanske države morajo sed;>j zjedi-	v a t s k 1.
niti pr ti s npnemu eovr žn ku in priporoča,	Realnost in — domišljija. Prejeli
naj l»i v*e tri slovanske države na Bdlkaou	smo:
00 p. sla ie velesilam »kupno neto, v kateri bi	V zorni mladosti svoji sem si (kakor
j h pozvale na posredovanje v m-cedonskem	m adina sploh) domišljeval marsikaj, česar si
vprašanju. Ako bi to ne bilo mogoče, pre-	danes ne domišljujem več. Marsikaj gledam
pus lo naj i s« tmetjenlm državam, da z	danes v povsem drugačni luč, nego je to
orožj -m v rki zahtevajo cd Turkov ko-	bilo v mlad niskih letih.
nec uničevanja slovanskega prebivalstva na	Življenje v svoji realnosti je pač dru-
Tui- em.	nego ono, ki je gleda mladostma do-
--; mišljija.
M adi ljudje si kaj radi gradijo zračne gradove — ki so, seveda, sami zlati gradovi — ki pa izginjajo potem, ko je Človek jel
čitatelj*?, da smo za^li danes v podl.stku	miallt- 8 SV0J° Slavo' °«roma potem,
priob5evati velnzamrnivi francoski roman	ko je človek po»tal resen — mož!
>Ž*u»ka tride-e ih let« od slavnega pi-atelja	Če torej sedaj čitam in poslušam razne
H r: č Baizfcca.	idejalne pojave mladih in — star-h mladeni-
Jutri Tsi na Kontovelj, saj ni tako	čev, p;jave, ki niso drugega, nego znak bujne
daleč! — Pri ie se po tramvva u do Barec-	domišljije, se spominjam na ona ltta, ko sem
▼elj :n potem po! ur ce hriba, pa smo gor;	tudi jaz netil v svojem miadem vročem srcu
ali pa tu ii po vlaku do m raoiarake pojtaje	marsikaj, o čemer eern se uveril v poznejših
in bajd gon, v 20 minutah s no na Kont< -	letih, da je to le domišljija nevzdržljiva pred
Vclju, o i koder imamo najlepši razgled na	realnestjo. Tudi danes je ljudij, ki v svoji
morje ia mesto triaiko, zrak pa tak ! Kaj bi	domišljiji pričakujejo rešitve našemu narodu
ne, 252 metrov n d morsko višino! Pevci	— ali od »zgorajc, ali pa — ti si nasprotni
neumorno d*hjo, v-;ak se trudi po svoje za	ekstrem — od... severa.
olep-anje p< sebao v Leda na veBel.čne prostore.	Jaz sem pa v tem pegledu po mnogih
Vse se zanima za jutršojo veselico, kaj	skušnjah dcšsl do tu, da sem aa postavil na
bi ne, saj je to prva veselica na p anem, ki	realno podlago. Gibljem se ra trdih tleh in
jo j;r redi »Danica«.	ee De puščam več nositi v vrtoglavih višavah
Velikega p mena je tudi to, da se jutri	ca krilih vzletne domišljije. Tako sem se obva-
prese.i »Gospodarsko društvo« v nove pre-	roval pred neosnovanim optimizmom, pa tudi
Tržaške vesti-
Naš podlistek. Opozarjamo naše cenjene
Ljubezen.
Spisa' R. Franov.
(Dalje.)
MileDa ni odgovorila ničesar. Postala je bltda, solz ca ee jej j»i zablestela v očesu. »Slavko.«
Objel jo je strastno. Zaupljivo je obrnila obraz k njemu, on je opazil solzo.
»Ti jočeš ?«
»Ah, S avko tako sem srečna.«
Kri mu je s lila v glavo.. Občutil je v srcu tako srečo kakor nikdar. Strastno jo je pnvil k sebi, drhtč sj sa bližale u->tn.ce ust-n>cam in v doigem poljubu sta pila srečo prve ljubezni . . .
S.avko in M lena sta se vrnila z razgretimi Lci v dvorana.
*
* *
Slavko je končal z velikim vapehom gimnaz jo ia se podal na visoke šole. Milena ee je razvila v krasno dekie. Kakor metulji cvetlico so jo obletavali ženini, a ona ni marala za nobenega. Stariši so jo kregali, naj se odloČi, a v 83 ni izdalo nič. Materi posebno je bilo žal, da je odbila Milena radi »onega študenta« toliko ugodnih ponudeb, zatj je odločila, da razruši z zvijačo razmerje hčere do S avka. »Bog ve«, si je mislila, »če napravi dobro štuiije. Polem bj morala
čakati, da si pripravi pjzicijo ia k »ncem i koncev mu dupade lahko katera bolj in n^ša . ostane stara devica.«
Z zvijačo je pretrgala mati pisemsko zvezo med njima in kmalu je dobila M lena cd »dobrega prijatelja« poročila, da se je Slavko zaročil. Koliko joka, koliko Btoka. Hitela je umreti, iti v samostau, lene živeti brez njegi. Materi se je krč lo srce, skoraj se je kenaia ; že je hotela razložiti hčerki v=e, a zavest, da dela v.-e za srečo svojega otroka, dala ej je novih moč j. Od ontga Časa je bila Mdena vedno žalostna . . .
Oglasil se je ženio, s'car malo s^arikast, a b gat rentir. Stariši so jej prigovarjali, naj ga vzame in slednjič se je udala, saj njej je bilo zdaj vse eno . . .
Danes se je poročila gospica Milena roj. Mirodvorski z gospodom Mihovilom Zlatinom.
Kakor strela iz jasnega je zadelo Slavka to poročilo. Doslej je vedno mislil, da je bolna in ne more sprejemati pisem. Dobil je tudi pi^mo, v katerem ga je prosila, naj jo zabi, naj jo pusti v miru, a spoznal je takoj, da ni to njena pisava. Mislil je, da so domači dobili pisma in skušali pa oddaljiti od Dje. Hotel je iti takoj z vlakom v domovino, a
:— in to je ši veliko več vredno — prad j črnim pesimizmom. Jaz gledam stvari, kakor [si, in ne tako, kakor bi si jih mi želeli, a z i druge strani tudi ne tako, kakor tisti črno-! gledi, ki imajo Ž9 storjen svoj sklep, da za t naa narod ni rešitve.
Stoječ tako na realni podlagi in zavarovan pred divjimi skoki nebrzdane domišljije sem si ustvaril svoje nazare in soa m:
Kar si bomo gradili sami s pridnim in intenzivnim delovanjem, to si tudi (ako bomo resno hoteli) ohranimo. Delo ie pot rešitve iz sedanjih neznosnih razmer! Preč torej z — domišljijami! Postavimo se na tla realnih od-nošajev in na tej solidni podlagi lotimo se lo pozitivnega delovanja ! Ce bi nas usodni trenutki zalotiti, ne dt b; imeli mi za s i boj potrebno mero dovršenega narodnega dela, utrg-j nilo bi se nam zgoditi, da se nam zamujeni trea« tek ne povrne nikdar več.
Zračni gradovi izginejo, kakor izginja ; vse, kar nima trdne realne podlage. In ta krat spoznava člo> ek, da ideali so lepi, če jim je v oporo tudi praktično delo, s cer pa so tudi lah'jto — pogubni !
Moje skromuo mnenje je, naj bi naši ljudje nehali gledati stvari skozi naočnike drzne domišljije in naj bi jeli gledati bi-tir m ok< m rea nega spoznavanja. Realnost pa zi-hteva od nas, da mi sami izvršimo n^jprt-j primeren kod narodnega in za bodočnost na roda potrebnega dela. Potem ša le poaiant-jo pozorni na nas tudi drugi! »Pomagajte si sami in mi vam bomo pomagaii«. To je izret poštenega odi čaega Slovana. »Ako pa vi dr-ž.te r.jke kr.žsin ;n so zanašate le na p *moč od drugo;!, potem se vam ni nadejati nobene pomoči !«
A ko hočemo torej, da se nas bo uvaže valo in da se nam bo morda tudi pomagalo: moramo pokazati in dokazati, da smo vredni uvaževanja in p >moči !
Zato moramo delati na to, da si ohranimo to malo, kar imamo in da si pridobimo ša vse ono, kar nam gre po naravnem in pisanem državnem zakonu.
To naoj bodi pred očmi, kakor neposreden cilj ! Ako bomo delovali složno ia ako opustimo metanje polen pod noge onim, ki so faktično na delu za korist in bodočnost na roda, p tem bomo delali v resu ci za oai c 1;, ki je nam vsem glavn; : da ostanemo ž v.i ;n sadontsua veja na velikem deblu velike slovanske rodbine.
S Koatovelja nam pišejo: V sredo dne 2. t. m. pričakovali smo ob uho iu v naš» vas novega gosp. župnika. Kmali po 6. pop. dospel je iz Trsta go^f>. župnik J >s. Maca-rol, katerega je ka1 lepo p< z iravila v vezani besedi učenka Jotip.na Steka. Svoj pozdrav je zaključila :
»Pozdravljen oj našega naroda f-in, Le vzbujj-j Ti tudi na dom nam spomin !
Potem ga je p zdravil gosp. Jaka Šioka kakor predsednik »Danice« in »Gospodarskega društva«.
Gosp. Stoka je završil svoj nagovor: in vi, ki prihajate iz naroda v narod, u ker e-te ein i=t9 matere, kakor vsi poverjeni vam žup'jini, sem prepričan da bo naš dom, vaš dom, in vaš dom naš dom.
S tem je bil sprejem dovršen. Vea vas je
je obolel in tako ni roog-1 delj časa odpraviti
se. In zdaj naenkrat to poročilo.
Cel <lan je preživel kakor v pijanosti.
L a p čiai se mu je vračalo trezno mišljenje, le p ičasi je uvidel, da je Milena zanj zgu'o ljeca. Prej je vedno upal, da dobi zdaj pa zdaj pismo od Dje, a zdaj nima nobenega upa, nobene tolažbe. Kakor besen je raztrgal njeno sliko. »N:si vredna biti v moji sobi, nezvesta !« Hotel je kar a prvim vlakom v domovino. A kaj nuj dela tam ? Naj bo morda
v zasmeh ljudem ?
Do onega čas* je bil v go3tilni redek gost. V enomer se je u^il, le da bi mogel pripraviti njej udobno življenje, a z:laj za koga naj se uči ? Mati mu je umrla, bratov in sester ni imel, njegovo edino veselje, njegov edini up, ona je žena drugega. Morda pa ga varajo. Brzojavi' ja prijatelju, na katerega se s cer ni spomnil in plačal odgovor. Prijatelj se je začudil, poizvedel in lakoniČno odgovoril: »Res je.«
Ko je pre,el to potrdilo, se je Slavko sarkastično zasmejal. Vdal se je pijači in še sam se je čudil, dn je preb l skušnje.
Čas celi vBako ran), čas je zaeslii tudi njegovo. Apatično mu je postalo sicer življenje, a na Mileno ni mislil več. Živel je, ker je moral živeti.
(ZvrŠetek pride.)
bila okrašena z lepimi trobojaicaaii. Prišedšl ' v cerkev, se je gosp. župnik prisrčno in vidno ginjen zahvalil na tako lepem vspra-Ijema ter rekel, »da je prišel na svoj dom«.
Zvečer so napravili pevci »Danice«, ob prižiganju bengaličnih ognjev, gosp. župniku prijetao podokn;co, gosp. župnik se je g >st>-ljubno zahvalil. Boljšega in prijetnejšega utiša ni mogel napraviti novi gosp. župnik na svoje župljane in upami, da tudi župljani ni^o storili na gosp. župnika buš neprijetnega j utiša.
Dan 2. t. m. je bil za Kontovelce dan I veselja. Vam pa, g. župnik, bo li povedano, da se boste pri nas kmalu udomačili in upamo, da kakor je ljubeznjiv in nekaljeu prvi dan vašega prihoda mej nas, tako bodo vsi naslednji, ker o Vtštm bUgem značaju smo že mao^o si šili.
K' ntoveljci. Mobilizacija v Avstriji. Po listih ee širi govorica, da se — z ozirom na balkanske dogodke — m bli/.ir jo v kratkem tri a\stro-ogrnki vojni k ri in sicer zagrebški, teme3vart?ki in Bibinj-»K'.
Za čruovojilike. Vsi Črnovojniki brez razlike, in naj piipoiaj » kateri koli občini, so, ako prebivajo v Tratil, p zvani, da se od 1. do 30. oktobra osebno predstavijo tozadevni občinski komo ji, ki bo funkcij oni rala
v	nekdanji p Lci ski k j.š-rui, v ulici M1-donna del mare-, II. nn ;sr., od 9. ure pridp. do 2. pip. Prinesti m--rajo neb legitimacijo, t. i. črn vo;n škj k j žic >, oziroma drugi odgovarjajoče vojaške lis .ne; klor bi p* tudi teh ne mel, mora svojo identiteto izkazati na kak drug načja.
Črnovojniki, ki se nahajajo v inozemstvu, predstaviti 93 morajo tekom m seca oktobra pristojnim poslantštv- m, oziroma di-pl« matičnim odposlanstvom, ali pa K^nzu latom.
Črnovojniki, ki r-e smatrajo rie p osobne za izvrševanje črnovo išk« s užbe, nazn; n«ti marajo to, ko se -.ovd-t tvi 10 o neajeni com -siji. Tudi tukaj preb vajoč' odrski državljani sa morajo pr d-it viti tej m -ij". T ga 01 ed-stav-jauja so osvobojeni sam » ti oj trnovi i niki, ki so i»ili np>znani z* ne-p-sobne, ako je ta nesposobnost z>:bei- žena v pri stoj n h dokumentih.
Navtičui oddelek mi trgovinski in navtieui akademiji v Trstu. Na navtičn« m oddelku tukajšnja trgovinske in navtične hv a-demije se bodo dijaki vpisovali dna 15 , IG. in 17. t. m. ob 9. do 12. ure zjutraj.
V	pripravljalni kurz vsprejeinajo r« učenci, ki so dopolndi 12. leto in ki prestanejo skušajo v italijanščini in računu u v mejah, katere se zahteva o v 5 razredu ljudska š jie.
V	prvi tehnični razred pa sg vspreje-majo dijaki, ki to dopolnili, oziroma, ki v tekočem letu d »polnijo 14. leto i-5 i so do-
vi	šil s spodnje razrede kai.e sredn(e šole ali 3 razrede mtščauske š >!e ter slednjič oui, ki so zvršili pripravljalne tečaj-3 navtične akademije. V prvih dve 1 slučaj h bodo morali dijaki napraviti vsprejemno skušajo.
Vsprejemne ia ponavljalnu skuš i.e prič-neje dne 17. septembra.
Vpisovanje v ttčij za kandidate, ki se pripravljajo za skušnjo pomorskih ća-tuikov, prične ^e dne 18. septembra. Kandidati, ki niso izvršili navt.čne šol", vpprejemali se bodo le do 10. oktobra t. 1. Pouk v tem tečaju prične due 1. oktobra.
Razpis služeb v gozdarstvu. N* p»-ltičci upravi za Primorje popolni ti ja službo gezdnega oglednika III. plačilnega ra/.r«di, <n, eventuveln », službi gozdnega pomočnika S tlužbo gozdnega oglednika je sp »jena plača 1000 K, zakoniti a :tivitetni [»rid-vek, pavšal za potovanja 200 K, prinpevek ?a monturo 50 K, pisarn šli pavšal 24 K m pribava m on ture n or.iž a. Služba se podeli za sedaj začaeno in proti trimesečni odpovedi.
Prošnje je vložiti d> 30. septembra na c. k. naoHStn šr.vu v Trstu. Prositelji mo rajo d jka^at: svojo šolsko naobrazbo, sv o e dosedanje praktično službovanje in poznanje nemškega, hrvat^k«-gi ah slovanskega in ev*>u-tuvelno italijanskega jez ka.
Slavuosti v Dolini se udeleži tuli pevBko društvo »Zarjn« iz R »jana korporativno z zastavo ter ua>it pi s peunijo Avg, A. L^ban : »Mol te v« »n .žtci zbor.
Kontovelj ! Jutri ob 2 n pol po-poludne bo odhod »KjUŠj.« n sic^-r iz mesr^a v Barkovlje in od tan na K ntovelj. O
jim meščinom. ki utso ši o l • a Kontovelj u naznanjam i, da je i« B k >velj do
Kontivelja 30 minut poti, s Kontovčlja v Barkovije pa ee more prit; v 15—20 miuu-tab. Oni, ki morajo biti zgodaj v mestu, odidejo takoj po veselici.
Protestni shod proti zadrževanju do-služeaih vojakov še nadalje v vojaški službi priredi v torek soo jalno-demokratična stranka v gostilni v ulici Belvedere št. 17. Pričetek shoda bo ob 7. uri zvečer.
Predmet, o katerem re bo na tem rhodu razpravljalo, je velevažsn, ker posesa globoko gospodarsko ia socijalno življenje ljudstva. Pričakovati ie vsled tega obile udeležbe.
Za možko podružnico družbe sv. Cirila in Metodija v Trstu: Dobiček v loteriji t** št. 11 2 K 50 st., g. Jos p Godina iz Š iednja št. 272 6 K kakor volilo, določeno p> {>>£. Matiji Godina, v pušici v kavarni Commcrc;o 68 st.
Blagaj d i št vo.
Zahvala. Podpieana zahvaljuje se goap. Jakoba Ž ;«belj, k: se je potrudil nabrati v kons. društva pr! sv. Jakobu 4 K 5 st. in vsem pg- darova ceca.
Ivana vd. Franetič.
Xor obrtnik. Naš m cenjenim čitateljem ! az an am », da je otvoril naš rojak g. V.i entin Lazi.ar v ulici Belvedere št. 12 k* , r - o deia nico ter ga toplo priporočamo. Več ie razvidno iz < glasa.
Italijanski podaniki in avstrijski vojaki. Včeraj fe je pred tukajšnjim deželnih ^ šč« i vršila značilna razprava. Italijanki p da \< K-aVt rij Lasr?n£ bil je ob do ž~n, da e na t vstnj-ki zemlji zamimoval avHLn-ko vojaško patruljo. Prošli teden bil je Latrx i. <d ».»dnika Suppanc'ira opr »ščen, a k«-r ie državno pravdo šnvo proti temu re-kurira o, \rš:ia se je včeraj pred deželnim s d^čein pr zivna razprava, na kateri pa je bil L z zopet oproščen, ker sodniki podan h It k /.->\ n;so sma raii zadostnim.
R j, d*-leč amo prišli, ako e » proti Italijan k » u- danikom. ki priha aj.3 v našo iž t, kruli, potrebne Ž3 tiKe kazen-a* rave.
»Škrat«. Uredn štvo »Škrata« naprosi e taj objavimo, da 35. številka teea lis a zide v ponedeljek, mesto dane=», ker danes ni še dospel naročeni finejši papir. na katerem se bo od sedaj ne prej tiskal »Š r rc, a bo tako ustregel svojim čitatel-iru». Iti i -bke —seveda izključno ori ^i cal ne o od s<*d*i še skrbneise izde'ova'e.
septembra o 8—12 ure predpoluine. Pozneje činu niso odložili častniških znakov in so od
tedaj podali novih dokazov, da so postopali iz sebičnosti in pižfešaosti, zbok česar so srbski častniki dolžni sami eebš, kralju, domovini in vsemu izobraženemu svetu, da zahtevajo izbacnerije onih zavratnih morilcev iz srbske vojske, sicer bi bili primorani, da pa mi odlože vojaško suknjo.
BELIGRAD 5. (B) [Iz srbskega uradnega vira]. Do&e laj jc bilo aretiranih 28 častnikov garnizije v Nisu, ki so bili pod pisali neki s daj najdeni proglas, v katerem zahtevajo, naj se izbacnejo iz vojske oziroma kaznujejo on: častniki, ki so se udeležili umorstva kraljave dvojice. Za nekatere Čast-niice je proglaše-i domači zapor. Preiskava se vrši. Od vspeha te preiskave bodo zavisne nadaljnje odredbe. Vsakako bo sestavljanje tajnih proglasov in
se ne bo vsprejemalo več br<?z dovoljenja c. kr. deželnega š jlskega sveta. Učenci, ki žele biti vpisani, morajo priti v spremstvu tarišev, a!i njh zakonitih zastopnikov, moraj« dokazati, da so dovršili 13(mlajši bodo eventuvelno vsprejeti kakor slušatelji) in da so zdravi. Prinesti morajo seboj ; a) poslednje šolsko spričevalo, b) krstni list, c) izkaz o svojem in svojih staršev ^premoženjskem stanju, d) spričevalo o cepljenju koz. Mar I j i v i učenci bodo dobivali podporo.
x Občni zbor italijanskega političnega društva za Istro odložen. Občni zbor ital ;i.n-kega političnega društva za Istro, ki se ja imel vršiti jutri v Poreču, odložen je na nedoločen čas.
x Občinske volitve v Boljunu. Prel-
vid ali sm.>, da bo hud boj. Temu uverienju svojemu smo dali izraza že včeraj. Iz!asti jc bilo pričakovati, da se Karnjeli vržejo z velijo silo na drugi razred, ki je volil včeraj
Tovarna za cementne plošče
ANDREJ STOLFA
Trst. - ulica delPIndustria St. 1. - Trst.
Cementne plošče umedene od 25 in 33 cm, šestvogalne plošče od 20 in 25 cm po K 2.— Plošče v risanjih po dogovoru. — Se ne boji nikake konkurence bodisi glede cene ali kakovosti blaga.
30 malih stanovanj
z eno sobo in 2 sobami in eno kukinjo se takoj odck\ v ulici Industria in ul- Gusirdia v tišah Stolfa- Pisarna v ul. Giuliani žt. 20 A, I. na Istr. od 1—2 in 5—7 pop.
Urar F. Pertot
Trst ulica delle Poste 1, vogal ul. Curintia. Prodaja ^rebrne ure od 3 gld. naprej, zlate ure od 8 gld. naprej. Izbor st-n-nabiranje podpisov na	1]r regolatoijev i. t <1. Popravlja -vsako-
i?t h kaznovano, ker je to v nasprotju z vo- S vratne ure po jako zmerni ceni. jaškim duhom, izlasti, ker so nekateri čast j niki prevsr li predst'»ječo oblast h tem, da !
Borba je t»la res trda. No, završila ee je so dopnst, dovoljen j-m iz zdravstvenih ozirov, h
oči r?ok• a brzo sivka na-? ie obvestila, da i« ! niSnili garmz>^
Strajk rudarjev.
CARCELONA 5. (B) Vsi rudarji ru cinikov v Cuenta so stopili v strajk. Delo je popolnoma prenehalo. Strajk je zadobil vzn^mirjiv zna^fj.
JSBAČIN, Štepanj i-
Za d' bro bi go -»ei jamč.i
"J - 1 " .] - v Bocl P° n i 1Q V"inj n kltr- razpr»ftiM* P ' » '
valu B gu, z zmago hrvatske s;raake. Si- j uporabili za agitacijska potovanja v posamič- ; jj J ]\l|jlU	&r.TTvfl" f^rf? t
noči d oh a brzo avka na< je obvestila, da je ! ničnih garm'zib»h.	^	, vag ^
za hrvat-hj stranko glasovalo 53, za nasprotno pa 48 volilcev. Danes voli I. razred.
Ako dob mo do zaključka lista brzojavno obvestilo o današnjem :'z du, najdejo je čitate ji med brzojavnimi vestmi.
x Pomanjkanje vode v Rovinju.
Včeraj je odpeljal parnik vojne mDrnarice > Sala m t n der* iz Trsta v »de za R »vinj.
Izdajatelj in odgovorni urednk FfJAi đOOMiR Lastnik konsorclj lista ,.E d i n o s t<;. Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trai
o rž ske
silo
Vesti iz KranjsKe.
* Ruščina prepovedana. Dijakom v Ljubljani je prepovedano se učili ru kega jez:fca. N mščino, kakor jo izgovarjajo rus!, tako učenje plečuje avstrijska država z našimi n vci, iz Italije kliče laško profesorje ?'n jih plačuje z naš mi novci — ča se pa mi sami hočemo učili ruskega jezika, to pa Dam ie prepovedano. S=;vć, mali slovenski nart,d bi bil najhitrejše potujČen, ako bi ne imel ra<čne zasl ^mbe v svoji žilavosti in slovanskih bratih v Avstriji.
Svoji k avojisa I
ZALOGA
U
svojih i
M
n
Vesti iz Štajerske.
— Nibe bo trebalo zi tiste nase ljudij
dabro poznarcs
m tovarne aizarste zatirale v fiorici (Soitaii)
vpisane zadruge z omejenin: poroštvoo.
prej ^ntOii Čsrmgsj
Trst, Via di Piarza vecchia (Rcsaric) o št. 1. hiša .V.arenzi.
IM tovaraa \mln jrmorsfo ieM. %
teolidnost zajamčena, kajti les so osa5l
Anton Skerl
maiiamk Piazza delie Legna 10. (hiša Caccia).
Gramofoni, fonografi, plošče in cilindri za godbo v velikem izboru.
Internacijcmalna godba in petje-
Vse po cenah, da se ni bati konkurence.
Specijeliteta:
U^F Priprave za točenje piva.
iSB. V olajšanje nakupovanja se proda-j ajo vsi predmeti tudi na mesečne obroke.
Fran Antonič
Campo Belvedere 10. Telefon 1617. Nova prodajainica
jestvin in đeiikates.
Bogat izbor vseh v to stroko spadajočih predmetov. Specijaliteta:
i,
■i* t dal
. ar e tč or'trinaln h slik, »Š^rat« ' ; a ikri: t vse do-edaoje si v. humoristične
v to nalašč pripravljenih prostorih s ten:-	. v	- -	• i
- »travi «l>ka »D »vin.. ki - avo- ; jj	30 stopaj.MjMji ~	« | SUBka (prŠilt) IZ }XZ%Z 1U StanjCM.
jim denarjem p ,d|.ir.jo neiaike trgo^ee m	Horal aeatav. Kookarencn« oess.	^	U" i S 3
obrtnike, <la » vidijo, tU Nen.ec uikdar	^ Aibnm pcMtt.v brazpl^ «	%	>ajtlIiejSl Salami.
v u„ben eiovenski iok.i; da-si vedo, gVeUfa zaiop Tin. t MeUtal, pm, ltojeT 111
l>te n z užnje n šrš> podporo od strani •lovenekeifa « bč nstva.
Vr«-meii-ikJ veisrnlLt. Včeraj t^iplom^r ol 7. utraj 20.8, oo 2. uri p>?K>ludne 27.5 i . t iakom r >b 7. uri zjutraj 768,3
_ iK . a	o;> 8.25 predp. in ob 6.54
p-,p.;	1.3'S r«;u|» mu in« in ob 1.12
popcludM.
Tovarna poiiištva
vii i^, i^oiri^ PrsRiOf^Aa
x Hrvat-ki državni gimnazij in c. k. priprat niča za učiteljišče v Pazinu.
K \ >r i j m pod-tkom nam je še dj-s.a : U*enc, k pridejo na novo na gim-nar. j v Pazinu, morajo plakati o vpisovanju 4 K 20 ftot. vpians»e, in 2 K prinosa za učila. V*aki učenec pa mora piačati letni 2 K »s« uč:la. Š Inina znaša za vsaki semester 30 K. Te treba plačati v prvih šestih tednih vsske^a semestra. I čenči pa, ki so \ sprejeti v 1. razred merajo plačati šilnino v prvih trth m-jaee.h, a če mislijo prositi za opro-ščtnje, moajo v prvih 8 dneh predložiti pr* šojo, podkrepljeno z veljavnim dokazom o ekonomskem polržaju star:šev. Ta dokaz ne etue biti stareji od ecega leta.
Ker se šola in dom morata vzajemno podpirati : in ker je aiauovan;e ve.ise važnost za zdravje, nrm vat ve sest in napredek učencev, se vn&nji stariAi oziroma oskrbniki op zarjajo, da svoje otroke dajo na stanovanje v take rodbine, ki bodo gledale, da bi nfcnec redno obiskoval šolo, da ee bo izven ao'e | ristojno vedel in da bo točno vršil svoje učeniške dolžnosti. Priporoma se torej staršem, oziroma varubom, da te giede ita-novan a sporazumejo z upravo zavoda. Dalje se jim priporoča toplo, da bi med šolskim letom večkrat prihajali na gimnazij, kjer bodo dobivali obvestila o napredovanju in vedenju dotičndi učencev. Ta obvestila bo dajal v-aki profesor zavoda po enkrat na teden ob določenih urah. Ravnatelj pa tudi vsako nedeljo in vsaki praznik predpoludne.
Na pripravnici za učitelišče v Pazinu e bo vri lo vpisovanje dne 15., 16. in 17.
da-si vedo_
kako je neki nemšAi hotel takoj odpovedal j nektmu mesarju t djemanje mesa samo in edino zato, ker je bil doti (-ni messr izpii če-trtinko vina v celjskem »Narodnem domu« ; a sf daj je velmožni cel ski župan izročil gradn o neke stavbe podjetniku z izrecaim pogojem, da ne izroči nikakega dela slovenskim obrtnikom!
Tako delajo Nemci, tako dela sam župan mesta celjskega — Slovenci pa so tako slepi, da pridno znašaj > denar onim, ki jim ne privoočajo nikakega zaslužka ! Šibe, šibe bi res trebalo takim naš m ljudem!
— Oslarije radi oslovskega kašlja. »Domovina« objavlja naat pr.o priobčilo ne- po posebnih lliicrtill.
mi ieraM Ma.
Postrežba na dom.
A.
Aleksander Levi Minzi ,^8' dnee5;irfptembra
dalmatinska gostilna
z vrtom
„Al Buon Ritrovo'
v ulici Stadion 19.
ulica Tesa št. 52.
(v lastui hiSi.)
ZALOGA:
Piazza Rosario (šolsko poslopje). Cene, da se ni bati nikake konkurence.
Sprejemajo se vsakovrstna dela tud
nusrtovan oenlk brezplačno in franko.
>Tova trirovina usnja z zalogo potrebščin za čevljarje
Alberta jKichellitsch
via Arcata št. 4. (nasproti drogeriji Huber).
Dobro blago za ugodne cene.
kega velemodrega slovenskega župana:
»Z . 372. — E* wird von gefertigte Angezeigr, da-»s olle am Keucbueten erkrank-ten Km Ier sind ameisten ge-uod nur Ge-meind^voratebun^ s'ilb-'t leidet amstarken KeuchusUu n«">^l ch^t derwegen, weil Tochter Kristina am Keuclnuten pnkr?-nk war. <ie-rne ndesmt O »eriaze am 22. Augmt 1903. l>er Gemeindevorsteher: Franz P.rsch. — Slovenski prevod : Podpisani javlja, da so
vsi otroci, ki so oboleli na oslovskem kašju,	_
večinoma ziravi, samo občinsko pred-
a t o j n i š t v o boluje na močnem	mObillrana SOba
oslovskem kašlju, ker je hči Kr:-	r
stina obolela na oslovskem kašlju,.	s prostim vhodom se odda takoj. Ob enem
Take oslarije zaprešajo slovenski ljudje, ker se silijo pisati v jeziku, katerega ne u mejo in ne znajo. Ako bi pisali pametno v svojem materinem jeziku, ne bi postajali smešni pred ■ svetom.
z izvrstnimi pristnimi dalmatinskimi vini iz Omišlja.
Črno navadno .... p" 32 nvč. liter
Opolo.......»36» »
Pivo I. vr-te . . . . > 24 > > Izvrstna domača kuhinja.
Lastnik.
Valentin Luznar
klepar (klanfar)
ulica lielvedere št. 12.
naznanja slavnemu občinstvu, da je | otvoril svojo lastno
kleparsko delavnico.
Sprejema vsa v to stroko spadajoča tudi mala sobica primerna za delavca, gtavbinska in galanterijska dela.
Za obilne naročbe se toplo priporoča.
1MT* Cene zmerne.
Več se poizve v tiskarni »Edinost«.
Brzojavna poročila
Vrenje med častniki Srbije.
DUNAJ 5. (B) Listi javjajo, da število v Nišu aretiranih častnikov znaša 46. V dveh proglasih, Ki so ju pripravljali častniki, zahteva prvi, naj se vrši glasovanje v vgem zboru častnikov o tem, da li naj se oni častniki, ki so bili udehženi na zaroti, izbacnejo iz vojake, ali pa stavijo pod zatožbo. Drugi proglas obžaljuje, da 68 imenoma navedenih j častnikov niti pred umorstvom, niti po tem
■Tr ž a š k a posojilnica in hranilnica J
w h
registrovana *adraga z omejenim poroštvom.
Ulica S. Fr»neesco štev. 2, L - TRST - Uliea S. Francesco 5ter. 2, I. --— tlefen 952	:
i
Ž
i
■
i
Hranilne ulo&e sprejema od vsakega, če tudi ni ud zadruge in jih obrestuje po' 4%. Rentni davek od hranilnih ulog plačuje zavod sam. Vlaga se lahko po 1 krono.	_ Posojila dflja samo zadružnikom in sicer na uknjižbo po 5I?a0/o»
na menjice po 6°/0, na zastave po 5l/2°/0. Uradne ure : od 9—12 dopoludne in od 3—4 popoludne. Izplačuje vsaki dan ob uradnih urah. Ob nedeljah in praznikih je urad zaprt.
Poštno hranilnični račun 816.004.
i
•4
I
♦
I
*
I
I
S
^^JfI f
MonaKovo
IVAN SGHINDLER Dunaj III |1
pošilja že veliko let dobro znane
stroje vsake vrste za poljedelske in obrtne potrebe mline za sadje in srrozdje. stiskalnice za olje in srrozdje, Jkropdniee za trtje; poljska orodja, stiskalnice za seno, mlatilnice vitlje, trijtrje. niče za žito, luščilnice za koruzo, slainoreznice, stroje za rezanje repe, mline za golanje, kotle za kuhanje klaje, se-saljke za vodnjake in gnojnice, željezne cevi, vodovode itd. itd. od sedaj vsakomur po zopet zdatno znižanih eenali ravno tako vse priprave za kletarstvo, sesaljke za vino. mecene pipe. gumijeve ploee. konopljene in guroi eve cevi, stroje za sladolf d, priprave za izdelovanje soda vede in penečih v* vin, mline za rižavo. kavo itd., stroje za deltnje klobas, tehtnice za živino, teht' ice na drog. steberske tebi niče, decimalne tehtnice, željezDo pohištvo, željezne clagajne, šivalne stroje -vseh sestavov, orodja ia stroje vsake vTSte za ključavničarje, kovače, sedlarje, pleskarje itd. itd.
pod dolgoletnim jamstvom, po najugodnejih plačilnih pogojih, tudi na obroke! Ceniki z reč kot 400 slikami brezplačno in Iranko. - Dopisuje se tudi v slovenskem jezik...
Prekupcem in agentom posebne prednosti.
r>iše se naj naravnost: Ivan Schindler, Dunaj UI\i. Erdbergstrasse 12.
TRGOVINA Z ŽELEZJEM
C ARI« GREIN1TZ
Corso štev. 33.	podružnica Trst.
Piazza Goidoni 2.
Vsaki gospodinji
je čestitati, ki glede na zdravje, prihranek in dobri okus uporablja Kathreiner-Kneippovo sladno kavo.
Vljudna prošnja: Pri kupovanju ne zahtevajte sam., »sla na kave«, ampak izrecno vselej — Katbreinerjevo — Kneippovo *;ad.,o kavo m odjemajte jo le v izvirnih zavojih, kakršnega kaže ta podoba-
Cena zavcju ipO vinarjev.
Ysebina550 grarr.ov
T—tzsssz
Priporoča svojo dobro sortirano zalogo
P^*" predmetov za stavbinstvo
traverze, zaklepe, železo za kovače, stare žcleznične šine, držaje in ograje, vodnjake, pumpe, železne cevi itd, vse tehnične predmete, popolne naprave kopelji in stranišč, peči in štedilna ognjišča, kuhinjsko, namizno in hišno opravo, železno pohištvo in pred ognjem varne blagajne, nagrobne križe in ograje ter
orodje za vsako obrt.
mladenič, ki je že vojaščine p r o s t. zmožen v računstvu se takoj vsprejme v trgovimo kot upravnik proti kavciji 500 K.
Rit siina živino inteligenten
> > > > > > >
i >
> > > >
v Ilirski Bistrici
vršil se l>o	Plača po
dne 14. septembra« 1.1. pošiljati na
Dovoljena sta <lva nova sem-i lija, ki se l>osta vršila vsako leto
in sicer I. prvi ponedeljek meseca -
junija, II. prvi ponedeljek po Maleni Šmarnu.
„Konsumno društvo"
v Ricmanjili p. l>oršt.
Županstvo Ilirska Bistrica
na Notranjskem.
Andrej Kalan
: čevljarski mojster	_
se je preselil
v ulico Coimsrciale štev. 7, II. n. stop. 2. |
Ob enemoima za oddati dve lepi mo-bilirani s bi. Najemnina po dogovoru j
Blag. gosp.
Gabrijel Piccoii
Iekar
dvorni založnik Nj. sv. papež Leona XIII.
v Ljubljani.
Potrjujem prejem steklenic Vaše tinkture za želodec, katero morem naj-topleje vsakomur priporočati, kajti rabim jo že od leta 1878 in zmiaj mi je uot kornou činkujoče zdra-bs vhržila pri želodčnih in boleznih.
Km in, 13. maja 1897. Miroslav Leitner,
c. kr davčni blagajnik
Varujte Vaše noge
Nngti z noSo nuvadnih podplatov.
z nošo asbestnih podplatov.
kurjih oČii, Žuljev, mokrote in mrzlote. Vse te naoake. posebno pa repriieten po; in pečenje iz •rin* z naSimi dr. Kogye»ovimi patentnimi asbestnimi podplati. Par podplatov st^ne 80 stot., K 120 in 2*40. Pošilja se po po z°tju. P;ospek'i in priznalna pisma vojaških oblastij in druprih visokih krofov brezplačno. Bogato izbrana zaloga vseh pr^diietov od asbestfl. Centrala: DUNAJ. I., Do-minikanerbastei 19.
Epilepsija.
Kdor trpi na omotici, krču in drugih nervoznih strasteh, naj zahteva o tem knjižico. Vdobiva ne brezplačno in franko v Schwan-nen-Apotheke Frankfurt a. M
prva kranjska z vodno silo in turbino delujoča
tovarna stolov
tvrdke Fr. Švigelj
na Bregu, p. Borovnica, Kranjsko,
pripon e* občinstvu, prečas*. duhovšč ni, imejiteljem in predstojnikom zavodov in šol, kičmarjem in kavarna rjem, ravnateljstvom uradov, g*. brivcem iti. itd. natančno in trpežno izvršene
stole, naslonjače, fotelje, vrtne stole, gugalnike itd. itd.
po karnajbolj nizki ceni. Blago je iz trdega, izbranega M g m	■	v	lesa, poljubno likano ali v n»ravn: boji imitirano.
1- - Največja zaloga stolov, naslonjačev in gugalnikov iz trsja.
Na željo posije tvrdka najnovejše obširne cenike z nad 80 slikami, iz katerih je
razvidna oblika blagi in cene, zastonj in franko.
S a roče val ceni na debelo dovoli se znaten popust.
Z uporabo Vaše izborne tinkture za želodec sem rešen skoro dve leti trajajoče želodčne bolezni ter sem popolnoma ozdravel, kar z lahko vestjo potrjujem in to tinkturo za želodec le priporočam vsem, ki trpe na želodčni bolezni.
Strasoldo (Primorsko), 6. marca 1S98.
Karel grof Strasoldo.
Razprodaja se v lekarnah v Trstu, Istri, Dalmaciji, Fimorskem, Goriškem in Tolminskem po 30 btot. steklenica.
Potnikom v Gorico
in romarjem na Sv. Goro
priporoča se v predi mesta ležeča
Uprava dvorca (vile) »Pompejana« | na Katinari posojuje na zahtevo proti mali dnevni odškodnini svoje tri poljedelske stroje (t. j. mlat iln i co, čistilnico in tri jer) za mlatenje in čiščenje pšenice, ječmena, rži, ovsa, ajde itd.
Več se izve pri upravi zgoraj omeji njene vile.
na Travniku (tik cerkve) piazza grande.
Elegantna oprema. Najboljša kava. Velika zber le pristnih likerjev in desertnih vin.
Tazlični časopisi. Trije biljardi iz najboljše tvornice St. Martin v Parizu. Sestanek potnikov in kupčevalcev. Telefon.
Kavarnar Filip Pečenko.
Mnop denarja!
do 1000 kron na mesee zamo-re;o častno za* užiti osebe vsakega .-iumu. (tudi kot postranski zua už-sk).
Natančneje pod ,„ReelI 107" na Annoncen - Abthe lung des MERCUR. Stuttgart, Bergstr.
ZOBOZDRAVNIK
Univ. M D.r Mso BrilM
v TRSTU ulica S. Giovanni štv. 5, I. nadstr.
Izvršuje zadelan j a z emajlem, porcelanom,
■	srebrom in tom.
Izdeluje posamezne um e zobove kakor tudi oelo z Tje. g ORDINIRA ob 9.—12. \ Jp., 3.-5. popol.
GOBIUk LJUDSKI POSOJILNICA
registrovano društvo z omejeno zavezo,
v Gorici
Gosposka ulica hšt. l.% 1. nadstr
v lastni hidi.
---
Hranilne vloge sprejemajo se od v-iace^a ce tudi ni Član društva in se obrestujejo po 41/8°/o> ne da bi se odbijal reutni davek.
Posojila dajejo se samo članom in sicer na menjice po 6 °/0 iu na vknjižbe po 51/a°/0
Craduje vsaki dan od y. do 12. ure dopola in od 2. do 3. ure popol. razven nedelj in praznikov.
Stanje tiran. Tloi leta 1900. Kron 1,263.563 Postno-hran. račun štv. 831315.
r TJTTHTJANSKA KREDITNA BANKA" v LJUBLJANI		
P v v -—----- 1 P o In o vplačani akcijski kapital 1 K 1,000.000 I Kupuje in prodaja 1 t« vrste rent, zastavnih pisem, prijoritet, komunairih 1 obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz I Promete izdaja k vsakemu žrebanju.	--Špitalske ulice štev. 2. Zamenjava in eekomptnje Daje predujme na vred. papiije. izžrebane vrednoatne papirje in vnovčnjezapale Zavaruje srečke proti kurzni --- kupone. iZflrubl -	Podružnica v Spije tu (Dalmacija.) Denarne vloge vsprejema v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obrestim. Vloženi denar obrestuje od dne vloge do
	Vinkuluje in divinkuluje vojaške ženitninske kavcije. Emkompt in inkuMso menic. 'Vi Bov*ui naročila.	--: dne vzdiga. Promet m čeki in nakaznicami.