T I I PF...».uRSKI DNEVNIK StaffUr* Cena 300 lir Leto XXXV. Št. 265 (10.484) TRST, četrtek, 15. novembra 1979 ftIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni .Doberdob. Jj0vcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni .Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. POROČILO GlflNCflRLfl PflJETTE Nfl ZASEDANJU CK KPI Potrjeno stališče o pogajanjih glede vprašanja «evroizstrelkov» Komunisti za vzpostavitev ravnotežja z zmanjšanjem oborožitve, ostaja pa odprto vprašanje, kako bodo glasovali v parlamentu — Za sedaj je Andreottijev 0 RkuPnem sporazumu med foizt* strarLkami glede vprašanja ev-zstreikov. samo pripomogel k za-p^tvi stališča KPI. V uvodnem fie? i na včerajšnji seji central-dta aorniteja se je Giancarlo Pa-jjj?. ,ornejil na potrditev znanega čja» u- partiJe: takojšnja pogaja-naj dosežejo »istočasno in 2itv°veReno:i> zmanjšanje oboro-a ® °beh velesil. «Naše stališče je ^ deial ’zunanji minister’ KPJ 0(jD Mtaja neravnotežje, ga je treba nCaviti. 6e je treba zahtevati od a,' ■. da zamrzneta proizvodnjo in — espanje novih izstrelkov ali j^jšanje in "Opravo že obstoječih je treba vse to storiti». vitvj _torej sprejema tezo o vzposta- ravnotežja, toda ne v inačici. ,(1° želi NATO: namesto da bi Predi tistemu, ki ima premalo, Hj?8a KPI, da se odvzame tiste-sppl. i ima preveč. Obenem pa ne Jefna kot dejstvo, da zares obstoji prevlada stil varšavskega pakta, kar zatrjujejo vse politične sile v Evropi, ki kažejo pripravljenost na pogajanja, kot je dejal Pa-jetta in pri tem omenil nemške socialdemokrate. Ta razlika v presoji zato pomeni, da bo morala KPI vsekakor izbrati med «da», «nes> ali vzdržanjem v parlamentu, razen če ne bodo o vprašanju evroizstrelkov glasovali po delih. Včerajšnji centralni komite KPI pa s tem v zvezi ni odločil še nič. Zakaj? Stranka je pri tem vprašanju razdeljena tudi na bazi. Večina je za «ne», kot se ,ie mogel prepričati tudi Berlinguer na srečanju s tovariši iz sekcij. Toda vodstvo se zaveda, da bi taka izbira sprožila kampanjo proti KPI, češ da je odvisna od moskovske volje. To bi pa zaustavilo poskus obnovitve narodne solidarnosti v bližnji prihodnosti. Andreotti je bil glede tega zelo jasen. Treba se je hkrati spomniti, da je danes v Rimu Boris Ponomarjov, ,"*lili,„ll(|11|1)||)|(1(n(1|M((|(|||1||1||lm|11|1||1(|||f|| „,1,,, min,mi „„„„„1 KONČANO ZASEDANJE V HAAGU Povoljno mnenje NATO 0 jedrskem oboroževanju dokončni sklep bodo sprejeli na vrhu ministrov prihodnji fcden - Izjava ministra Ruffinija - Negativna ocena SZ ~ Končalo se je zaseda-tokta Fupe za jedrsko načrtovanje* koT, NATO. Kot je bilo predvide-sklenili, da bodo ministri dr-cianic prihodnji mesec sklepali 1 J^titvi novih raket z jedrski-*®n'cami v petih državah Za- veda ne more biti opravičilo za oboroževanje, lahko pa je tehtna utemeljitev sklepa iz Haaga, (bbr) IjJ,« ......._ . .... L®Evrope. Nobenega dvoma ni, »preii-0 mlr>istri ta sklep, ki so ga kih i,6 • na »strokovni* ravni viso-lVoji|?ia®kih izvedencev, v celoti o-JŠjd,' Edina vprašljiva točka je ihV(}, .nie Nizozemske, ki ni nič kaj a nad namestitvijo raket na svojem ozemlju. Pa .»‘neg® tajnika NATO Lunsa ta £ae zaskrbljuje, saj je včeraj Pf^.kuvni konferenc1 izjavil, da je H, Can, da bo načrt v celoti sprega vaii ^sedanju v Haagu so sodelo-V£rambni ministri enajstih od Ja. pla 15 držav atlantskega pakte^* razPrav*' ki je bila dokaj bati, j ln ,je torej kaj lahko skle-*i jtjija ni prišlo do nasprotujočih je obrambni minister ZDA *ke v dejal, .'a izjemo Nizozemce ?® driBve soglašajo, da ni mo-Se , proizvodnje raket od nji-S*»?rn.estitve: propadel je torej i-. ski predlog, po katerem naj Ve N e tel Da jrr NATO odobrile načrt pro-#l?kfat *eb raketnih izstrelkov, za-Bjihovjpa bi «zamrznile» odločitev o BEOGRAD — Na povabilo bol garskega sobranja je predsinočnjim odpotovala iz Beograda skupina delegatov skupščine SFRJ, ki jo vodi predsednik odbora zveznega zbora za delo, zdravje in socialno politiko Dušan Bogdanov. Mitja Ribičič odpotoval na Dunaj BEOGRAD — Član predsedstva zvezne konference SZDL Jugoslavije in predsednik republiške konference SZDL Slovenije Mitja Ribičič je včeraj odpotoval na Dunaj. Danes in jutri se bo na povabilo avstrijske socialistične stranke v imenu socialistične z reze Jugoslavije udeležil njenega kongresa. odgovoren za mednarodne odnose pri vrhovnem sovjetu, ki bo gotovo v osredju živih posvetovanj: potrebno je namreč preveriti dejanski namen SZ, da začne pogajanja. To tezo zagovarja KPI, ni pa še dokazana. Druge pomembne točke v Pajetto-vem poročilu so obravnavale odnose s kikajsko KP, ki «se bodo obnovili z vrsto dogovorjenih pobud*, ter s socialističnimi in socialdemokratskimi strankami. «Brez prebroditve zgodovinskega razkola iz časov po prvi svetovni vojni si ni mogoče zamisliti socialistične preobrazbe Evrope*. Glede Sovjetske zveze je dejal, da je opažati v njenem ravnanju »kompleks obkoljeno-sti*, kar bržkone ne bo prijalo Brežnjevu in tovarišem. Za ZDA je Pajetta dejal, da je ocenil krizo, ki jo preživljajo, da jih prevzemajo skomine, da bi «vsilile svojo premoč v svetu*. V bistvu je bilo poročilo mnogo pogumnejše glede splošnih vprašanj, kot pa glede edine prave točke na dnevnem redu, vprašanju evroizstrelkov. Do niscči ni razprava prinesla posebnih prispevkov. Vnela se bo najbrž danes, po Chiaromontejevem poročilu o «masovni politični akciji na gospodarskem in družbenem področju* in predvidenem posegu Gior-gia Amendole, ki se zdi precej izoliran, V včerajšnjem intervjuju za »Corriere della sera* se je od njegovih stališč jasno ločil Napolitano, kot je bilo pričakovati. Tudi v preteklosti je bilo tako, toda čez nekaj časa so bistvo Amendolovih stališč sprejeli pri konkretni izdelavi politične Unije stranke. Zato velja za današnjo razpravo vehko zanimanje. P. P. PO STRAHOTNI EKSPLOZIJI, KI JE RAZDEJALA POSLOPJE PARMSKE BOLNIŠNICE Točno število smrtnih žrtev še ni znano Gasilci rešili izpod ruševin tri ženske V boinišniški mrtvašnici že 19 krst z ostanki razmesarjenih trupel - Odmev tragedije v poslanski zbornici iilllllfli Reševalne skupine na ruševinah bolnišnice v Parmi (Telefoto AP) PARMA — Pod ruševinami, in teh je še nekaj metrov, porušenega dela parmske bolnišnice, ki ga je predvčerajšnjim popoldne že drugič v 50 letih (1929. leta je bilo 27 žrtev) razdejala strahovita eksplozija, sedaj iščejo le še mrtve. Domači gasilci, katerim so prišli na pomoč kolegi iz sosednjih večjih mest, so v torek ponoči pod nadležnim dežjem in rahlim sneženjem in ob precejšnjem mrazu, posvetih vso paž njo reševanju morebitnih preživelih oseb, ki jih je eksplozija presenetila v posteljah kardiokirurškega oddelka in oddelka za oživljanje. Delo je potekalo počasi, ker so morali zaradi komaj slišnih glasov, ki so prihajali izpod ruševin, previdno odstranjevati težke betonske stebre. Vsak preuranjen gib bi lahko pomenil za preživele, pa čeprav hudo ranjene, gotovo smrt. In res se je reševalcem posrečilo potegniti izpod kupa betona, malte in opeke tri DESET DNI PO ZASEDBI AMERIŠKEGA VELEPOSLANIŠTVA V TEHERANU Nevarno zaostrovanje gospodarske vojne: Washington zamrznil iransko premoženje V ZDA «predvojno» vzdušje - Mednarodna osamljenost Irana Soglasno zavrnjena zahteva po sklicanju varnostnega sveta Še dalje ohromljen letalski promet RIM — Letalski promet jjg stekel včeraj le s 50-odstotno zmogljivostjo zaradi previdnostnih ukrepov, ki so jih, (zv^dli nadzorniki zračnega IH-ometa. ki delajo pod močnim psihološkim pritiskom pod vtisom sodnih obvestil, ki so jih začela izdajati vojaška sodišča. Zato so zaostrili varnostne mere, z večjimi presledki med poleti in pristajanji. Vozni redi so na vseh letališčih popolnoma odpovedali. Na progah, ki povezujejo italijanska letališča, so morali odpovedati vehko število poletov, pri ostalih so pa zabeležili povprečno dvoinpol-urne zamude. Na mednarodnih pro- \ pa ni presenetila Washingtona. Car gah so sicer odletela vsa letala, terjeva administracija je že sinoči tudi tu pa z okrog enoinpolurnimi uredila vse birokratske zadeve, da zamudami. | je lahko ameriški predsednik takoj WASHINGTON — Gospodarska vojna med Iranom in Združenimi državami Amerike se vedno bolj zaostruje. Sklepu iranske vlade, da bo umaknila iz ameriških bank ves denar, je takoj sledil ameriški pro tiukrep o zarhrzitvi iranskega premoženja v ZDA in denarnih vlog v a-meriškto bančnih podružnicah po svetu. Islamski študentje v zasedenem veleposlaništvu pa vztrajajo, da bodo izpustili talce, šele ko bodo ZDA izročile šaha. Včeraj dopoldne je svetovne bančne kroge pretresla vest, da je iranski zunanji minister Bani-Sadr sklenil premestiti vse iranske denarne vloge z ameriških na zanesljivejše, »prijateljske* denarne zavode. Vrednost dolarja je takoj padla na vseh svetovnih borzah. Iranska pobuda 0p namestitvi v Zahodni Evro-pravi, da ta predlog »ni Sjcj',ein» in da «vlada ZDA ne *|58 milijard dolarjev, za skupite če evropske države ne el° namestitve raket*. S9 ttef*6 'zbaiaj° tudi iz sklepne-SoJtotoenta, v katerem je med % tv, Fečeno, da bo z namestitvi^ Vlb raket vzpostavljeno «pri-'?hodnFavTlovesje>: med zahodom in *l5le ^ v strateški oborožitvi, o-t%a.Da bodo še vedno «taktične V poročilu je ludi po-jjk jv,, a «grožnja» sil Varšavske-2 raketami SS 20 in z '•h rt r . «backfire» zaradi njiho-)V|, točnih značilnosti* ter je v N »m rečeno, da zahodne dr-i sCrr,rnorejo Pasivno gledati na j ,toivJFJost, Prav zato, je rečeno “ajo n .m, zahodne države vztrajni« modernizaciji celotnega oborožitve, kajti jedrske lHtv«° pri tem le «pomožno \ (v 0. za dosego osnovnega ci-ohranitve in izboljšanja V',v državah pakta NATO in r1*! ri ?p*ožnega ravnovesja ter z * Doyrta*- Dokument ob koncu 1Vn° ocenjuje sovjetsko-'Sa u Pogovore o omejitvi jedr- .wr'borožcvania- 1*%^; V Naagn zastopal o-Rjm poudaril pomen po Bani Sadrovi pobudi proglasil »izjemno stanje v državi*, ki mu dovoljuje zamrzitev premoženja kake tuje države in njenih državljanov Carterjev sklep je vzbudil val navdušenja med ameriškirn javnim mnenjem: podprla ga je tudi opozicija in večiga ameriških političnih osebnosti. Prve reakcij^ v svetu so za sedaj skrajno prev-dne. Carter je namreč ukazal zamrzitev iranskih vlog na ameriških bankah v tujini. Carterjeva administracija pa upa, da bo čas nadoknadil diplomatske neuspehe. Prepričana je, da bo postopna mednarodna osamelost Irana povzročila hude gospodarske in oBihološke posledice, ki bi _pri sililo iranske p oh'tike, tja spremenijo dosedanja zadržanje, Nedvomno je ameriška ugotovitev v marsičem osnovana. Najzgovornejši dokaz je sinočnji sklep varnostnega sveta OZN, ki ie soglasno zavrnil iransko zahtevo o skli- kar pa je tehnično neizvedljivo, saj canju tega organa Združenih nase morajo ameriške banke v tujini redov, dokler ne bodo osvobodili pokoravati krajevni zakonodaji. U- ameriških talcev. Sovjetski ored-krep je pozitivno ocenil le predsed- stavnik je celo časnikarjem izjavil, nik švicarske osrednje banke Fritz da bi Sovjetska zveza pristala na Leutvviler, ker bo po njegovem pre- sklicanje varnostnega sveta samo, prečil kaos na denarnem tržišču, če bi to ZDA izrecno zahtevale. Srtfe - • ~ hiinister Ruffini, ki je ob datlji, h v Rim poudaril pomeli gledanj vseh držav pakta v J dejal je tudi, da vpraša Siveti zadeva vse ialijansko h* Clstv° in da ga zato »nihče strumentalizirati*. Vpraša-ISL dodal Ruffini. je preveč štaij Jn°. da bi o njem polemi- J^hil^jetski zvezi so negativno ‘jj je sklepe iz Haaga. «Nesmisel-(“Vitf1^ agencija TASS, naiDrej 1 sklepe o oboroževanju, isto-,S°variti o razorožitvi*, v s tem tishovna agencija v zve >a v i? ha vaja predloge Brežnje-2e.rinu izpred več kot me in Tudi v Švici pa se dobro zavedajo, da bo Iran lahko vedno od sodstva zahteval, naj mu ameriške banke v tujini vrnejo denar. Takega mnenja so tudi v bančnih krogih drugih držav, dolar pa se je kljub temu utrdil, saj je večina iranskih denarnih naložb z ZDA. Medtem so ameriški uslužbenci in funkcionarji veleposlaništva v Teheranu že deseti dan talci islamskih študentov, zvestih Homeinijevih pristašev, ki so včeraj zavrnili »sramežljive* predloge iranske vlade, da no izpustite teter,, če ZDA pristanejo na mednarodno raz sodišče, ki naj sodi bivšemu šahu. Študentje vztrajajo, da bodo talce izpustili, šele ko bodo ZDA izročile šaha iranskim onlastem. Njihovo zahtevo je včeraj ponovno potrdil sam ajatulah Homeini. U soda ameriških talcev je torej še vedno skrajno nejasna. Do sedaj so se izjalovila vsa posredovanja: pripravljenost, da zgladi ameriško-iranski spor in doseže osvoboditev talcev, je ponudil tudi predsednin OPEČ' šejk Maneh Said al Otei-ba, kot kaže pa ne bodo diplomatske pobude obrodile nobenega sadu, ker je Iran predolgo vztrajat pri svoji zahtevi o izročitvi šaha, da bi 'morebitna izpustitev talcev pomenila pekoč poraz in uvod v hude notranje zaplete. Danes Li moral po predvidevanjih dopotovati v New York iranski zunanji minister Bani - Sadr, a opazovalci so prepričani, da bo raje ostal doma, saj bo le težko dobil kako podporo v OZN, kljub temu da so njegovi očitki o »predvojnem vzdušju v ZDA* v marsičem osnovani. Svetovna javnost ob kršenju najosnovnejših diplomatskih načel kaj rada prezre nevarne znake za Svetom i mir. Prisotnost okrepljene«' ga ameriškega brodovja v Arabskem morju je zaskrbljujoč znak, ki ob «predvojnem vzdušju* med ameriško javnostjo, ne obete nič dobrega. Celo pravične zahteve o izročitvi šaha postajajo vedno bolj nesprejemljive. Včeraj je Mehika potrdila, da bo dovolila šahovo vrnitev na svoje ozemlje, vsekakor so si Mehikanci zavarovali hrbet, saj so pred dnevi zaprli svoje veleposlaništvo v Teheranu. Ob vsem tem lahko samo ugotavljamo, da so islamski študentje napravili Washingtonu skoraj uslugo, saj so ZDA kot nikoli strnjene ob svojem predsedniku, Iran pa je mednarodno osamljen. preživele, ki so jim nemudoma premestili v drugi oddelek bolnišnice. Medtem ko so sorodniki bolnikov in uslužbencev nestrpno pričakovali vest, ki bi jim vlila vsaj malo u-panja, so tekle ure v popolni zme- SE JE PONOVILA LANSKA KATASTROFA? Najmanj 500 žrtev potresa v Iranu # BrMHHHB I n Manifestacija Homeinijevih pristašev v Teheranu (Telefoto AP) •■■■■l■•■a■•■■•>•t■Mll■>■>•>•■■>•■■*BlalaaaalvalaalJlflanlanvtft*a>BVaaa>vta>la>BBlatltal1aBal>a>>tlBlaatawal'aaiaa>l>*latla'aaafallafa>Baalla>l">BlaBVRaaBalBal>flllBiaaa>il>R'MVavalaaBtaaaa>BllBasBIM*Ra>>ttvvalC>>>B>a>al>la>aaaaaa>lll'>aaaall*ala*lllalla PO ZAPLEMBI DVEH NEVARNIH RAKETOMETALCEV V Bologni aretirali mladega Jordanca in pravi, da »države P°ziNvno reagirale na h1°d eh predlogov*. Dolgo )■ oiw agencije TASS na seveda >LVštiienia- da gre za tako oboro-riaiS itekršnim sile varšav Pakta že razpolagajo. To se- CHIETI — Karabinjerji protiterorističnega oddelka generala Dalla Chiese so včeraj v Bologni aretirali jordanskega državljana Samirja Anzeka, ki je po mnenju preiskovalcev neposredno vpleten v zaplembo dveh raketometalcev, zaradi katerega sedijo že v zaporu trije člani »kolektiva* rimskih bolnišnic, Pi-fano, Nieri in Baugmartner. Po mnenju policije je bil moški v bistvu posrednik med posadko libanonske ladje «Sidon» in med aretiranimi avtonomisti, ki naj bi sprejeli nevarno orožje sovjetske izde lave od strojnika omenjene ladje, 19-letnega Sirca Nabila Fajema, proti kateremu so sodniki iz Chie-tija izdali zaporni nalog. Kako so karabinjerji prišli na sled jordanskemu državljanu, ki je vsaj urad; no študent bolonjske univerze? Vse kaže, da' jim je uspelo prestreči telefonske pogovore med nekaterimi člani posadke libanonske ladje, ki je bila zasidrana v pristanišču v Ortoni, in med Anzekom, ki je nato o prihodu važnega »tovora* nemudoma obvestil rimske skrajneže. Ni pa še znano, kje so Pifano, Nieri in Be.umgartner sprejeli raketo-metalca: na avtocesti pri Avezzanu ali celo na glavnem trgu v Ortoni, nekaj minut pred aretacijo, ki torej ni bila tako »naključna*, kot trdijo policija in karabinjerji? Vsekakor so istovetnost posrednika kot tudi ključno vlogo libanonske ladje, preiskovalci ugotovili že pred dnevi, a so o tem spretno molčali, da ne bi ovirali poteka preiskave. Iz neuradnih krogov se je tudi izvedelo, da policija v zvezi z to afero vneto išče še nekatere iz Madrida to vest nato odločno demantirala. Karabinjerji generala Dalla Chiese iščejo tudi moškega in žensko, lastnika avtomobila in kombija, s katerima so rimski avtonomisti dospeli v Ortono. Po vsej verjetnosti torej ne gre samo za trgovanje s sicer zelo nevarnim orožjem, ampak za širšo zadevo z mednarodnim ozadjem, zato je naloga preiskovalcev, da čimprej odgovorijo na zaskrbljujoča vprašanja, ki jih odpira včerajšnji nepričakovani razplet preiskave. (st) RIM — Komisija za notranja vprašanja pri poslanski zbornici je druge Arabce, ki študirajo v Peru- na zakonodajni ravni dokončno o-gii in v Rimu, širijo pa se vesti, da j dobrila ustanovitev preiskovatee je aretirani Jordanec Anzek, pri- parlamentarne komisije, ki bo ime-padnik neke palestinske organiza la nalogo, da razkrije ozadje umora cije, ki je včlanjena v osrednje o- Alda Mora in teroristične dejavno-svobodilno gibanje PLO, ki pa, je sti v Italiji. Aretaciji zaradi umora sodnika Tartaglioneja ANCONA — Nepričakovan razplet v preiskavi o umoru sodnika Tarta-glioneja, ki je 10. oktobra 1978 v Rimu padel pod streli rdečih brn gad. Karabinjerji generala Dalla Chiese so namreč v Falconari aretirali 31-letno Lacio Reggiani. biv-šo tajnico in ožjo sodelavko ubi* tega sodnika, ki je osumljena zločinskega dejanja. Karabinjerji so v zvezi z umorom aretirali tudi Massima Girolamija, brata arhitekta, ki je izdelal načrte za gradnjo novega zapora v Anconi. Izvedelo se je, da je Reggianijeva tudi o-sumljena sodelovanja pri umoru ne- TEHERAN — Politični zmedi v Iranu se je pridružila še huda naravna katastrofa: pokrajino Khora-san je namreč včeraj zjutraj okrog 5. ure prizadel potres 9. stopnje Mercallijeve lestvice. Prve uradne vesti poročajo o 242 mrtvih, vendar reševalne ekipe ugotavljajo, da je žrtev najmanj 500. Če upoštevamo nerealne številke, ki jih objavljajo takoj po katastrofalnih potresih, lahko sklepamo, da je dejanska smrtonosna razsežnost potresa v I-ranu mnogo bolj dramatična. Epicenter potresa je bil v okolici mesta Tabas, kjer je že lani potresni sunek zahteval 1.500 smrtnih žrtev. Radio Teheran poroča, da je več kot 200 oseb ostalo pod ruševinami v treh vaseh blizu mesta Mashad, ničesar pa še ne vedo o preostalih vaseh, najmanj desetih, ki so posejane po prizadetem območju in v katerih živi približno 2.500 ljudi. Vse bolnišnice na potresnem področju prosijo za okrepitev zdravniškega osebja in pomoč v obliki krvne plazme, zdravil in odej. Seizmološki centri po vsem svetu so zabeležili močan sunek, ki je pretresel zemljo v Iranu. Med njimi tudi tržaški geozifikalni zavod, kjer so v torek ponoči ob 3. uri in 28 minut zabeležile naprave potresno gibanje, ki je v epicentru doseglo 6,8 stopinje po Richterjevi lestvici, (nf) razvijanju prijateljskih odnosov med državama ter da je prispeval k miru stabilnosti, zaupanju in sodelovanju na Balkanu in v Evropi. Predsedstvo je sprejelo tudi poročilo o udeležbi jugoslovanske delegacije na proslavi 25-letnice alžirske revolu cije. Delegacija IS SRS od danes na obisku v naši deželi Danes prispe na uradni in prijateljski obisk v deželo Furlanijo - Julijsko krajino delegacija izvršnega sveta SR Slovenije, ki jo bo vodil predsednik dr. Anton Vratuša. Obisk sodi v okvir izmenjav med o-bema deželama na najvišji ravni; delagacija Is SRS bo s tem vrnila obisk, ki ga je delegacija deželnega odbora Furlanije - Julijske krajine opravila v Sloveniji decembra 1975. Goste iz Slovenije bodo predstavniki deželnega odbora sprejeli na mejnem prehodu pri Fernetičih danes popoldne; delegacija IS SRS se bo najprej poklonila spominu žrtev Rižarne, nato pa se bodo na sedežu predsedstva deželnega odbora začeli uradni pogovori. Jutri bo delegacijo iz Slovenije sprejel deželni vladni komisar Marro-su. Sledil bo ogled tovarne Ve-! likih motorjev, obisk Kulturnega doma in srečanje s predstavniki deželnega sveta, nakar bodo gostje odpotovali v Gorico, kjer se bodo po ogledu gradbišča avtoporta pri Stan drežu srečali s predstavniki slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. V soboto pa bo delegacija IS SR Slovenije odpotovala najprej v Pordenon, nato pa v vi-r'3emsko pokrajino, kjer si bo v občini Bardo ogledala hiše, ki se bile po potresu zgrajene s finančno pomočjo Slovenije in Jugoslavije. Obisk se bo končal z objavo sklepnega dokumenta na sedežu predsedstva deželnega odbora in z otvoritvijo novega cestnega odseka na mejnem prehodu pri Fernetičih, ki povezuje tovorni postajališči na obeh straneh meje. Predsedstvo SFRJ o Titovem obisku v Romuniji BEOGRAD — V Beogradu je bila včeraj seja predsedstva SFRJ, na kateri so se seznanili z informacijo o uradnem in prijateljskem obisku ________ _ _ predsednika Tita v Romuniji. Oce- ke ženske, katere imena pa niso I nili so, da je obisk pomenil novo sporočili. | pomembno spodbudo vsestranskemu LJUBLJANA — Ob tragediji v parmski bolnišnici je predsednik ljubljanske mestne skupščine Marjan Rožič poslal parmskemu županu Aldu Cremuninu in prebivalcem pobratene Parme sožalno brzojavko. di. Nihče ni vedel koliko je mrtvih. Nekaj trupel so sicer potegnili izpod ruševin in le nekatere so identificirali. Točno se je vedelo le za število ranjencev, ki jih je bilo šest, za število mrtvih pa so bila mnenja deljena. Po podatkih uprave bolnišnice naj bi pogrešali 22 ljudi, gasilci pa so govorili o 24 smrtnih žrtvah. Dejstvo je, da so do sinoči pripravili 19 krst, kamor so položili posmrtne ostanke razmesarjenih trupel. Izkopavanje sj nadaljuje tudi ob svitu žarometov in se bo nadaljevalo, dokler ne bodo gotovi, da pod kupom ostankov treh bolnišniš-kih oddelkov ni več ljudi: ne mrtvih, še manj pa živih. Sodna oblast je pognala v pogon kolesje preiskave, ki so jo, vsaj s tehnične strani, sprožili tudi gasilci, ki bodo skušali ugotoviti vzroke eksplozije. Mnenj je dosti, vendar se nihče še noče izjasniti. V Parmo, kjer je bil včeraj dan žalovanja, prihajajo od vsepovsod sožalne in solidarnostne brzojavke in deželni odborniki ter vladni predstavniki. Tragedija je odmevala tudi v poslanski zbornici, kjer so poslanci vložili številne interpelacije. O nesreči je spregovoril tudi minister za zdravstvo Altissimo, še prej pa se je predsednica Nilde Jotti z občutenimi besedami poklonila spominu žrtev. SPISKE IN OBČINSKE OBLASTJ NE ODNEHAJO V Ukvah zopet težave s poukom slovenščine UKVE — Prvega oktobra letos je ukljanska župnija poslala pristojni šolski in občinski upravi pismeno prošnjo za čimprejšnjo dodelitev učilnic za pouk slovenščine, glasbe in verouka. Do včerajšnjega dne prošnja ni bila sploh rešena in oblasti z različnimi birokratskimi izgovori zavlačujejo v nedogled pričetek pouka, ali bolje rečeno ga onemogočajo. Didaktično ravnateljstvo iz Trbiža je v pismu 17. oktobra, naslovljeno občinski upravi zahtevalo od le-te naj ugotovi, če župnik razpolaga z lastnimi prostori za pouk in v takem primeru se dodelitev učilnic odkloni. Pouka pa vsekakor ne bi smelo biti v dneh, ko je na sporedu državni tečaj nemščine. Starši šoloobveznih otrok so pismeno protestirali proti nezaslišanemu ravnanju šolskih in občinskih oblasti. Prosvetni društvi Lepi vrh, Planinka, župnija in prizadeti starši se obračajo na vso slovensko javnost, naj jih s protestnimi akcijami konkretno podprejo v boju za končno uveljavitev najosnovnejših človeških pravic. Pouk slovenščine se bo v kratkem pričel v cerkvi kot pred dvema letoma. NA VČERAJŠNJEM SESTANKU 0 IZVEDBI NAČRTA VE7R0BEL-SIRT PODJETNIK LANDINI ZAGOTOVIL POVIŠANJE DRUŽBINE GLAVNICE I zneskom 17 milijard lir bi končno izšli iz krize - V ponedeljek bo industrijec predložil ustrezno prošnjo v Rimu, v sredo pa naj bi prišel dokončni odgovor Na tržaški prefekturi, pred katero se je za to priložnost zbral dobršen del uslužbencev bivše steklarne Vetrobel, se je včeraj med peto in osmo uro zvečer odvil zelo verjetno odločujoči sestanek v zvezi z rešitvijo žgočega vprašanja preusmeritve proizvodnje v omenjenem obratu na jeklarsko. Z ureditvijo tega problema bodo dokončno zagotovljena prizadetim uslužbencem, ki so že nad štiri leta vpisani v dopolnilni blagajni, delovna mesta in s tem bodočnost njihovim družinam. Na sestanku, ki so se ga udeležili poleg drugih predstavništvi tovarniškega sveta nekdanje steklarne in enotne sindikalne zveze CGIL-CISL-UIL (Gialuz, Gosdan in Di Turo) deželni odbornik za industrijo Rinaldi, predsednik deželnega odbora Comelli, vladni komisar in prefekt Marrosu, vicek.vestor Sava-stano in šef kabineta Mazzurco, je podjetnik Landini kot pooblaščeni upravnik družbe SIRT zagotovil povišanje družbine glavnice za 2 milijardi lir na 17 milijard. Glede te operacije se bo sicer moral dogovoriti danes z družabniki. V ponedeljek bo Landini vložil na pristojnem mestu v Rimu ustrezno prošnjo glede uresničitve proizvod-no-preusmeritvenega načrta v smislu državnega zakona št. 765, a dva dni pozneje, torej v sredo, bo na podobnem sestanku, kakršen je bil včeraj, verjetno lahko poročal, da se je problem enkrat za vselej zares rešil. Seveda, če medtem ne pride do zapletljajev. Ta «če» naj bi odvisel zgolj od tega, kar porečejo v Rimu. Toda, ali je res tako? Med uslužbenci bivše steklarne so mnenja glede tega deljena, ne bomo pa jih navajali, ker so pač sad upravičenega vznemirjenja in trenutno togotnega razpoloženja. Povemo naj le, da prizadeto delavstvo ne bo verjelo še naprej obljubam, ampak je že sito govoričenja. Doslej je pokazalo v svojih protestnih akcijah obilo odgovornostne-ga čuta, toda kaj, če bi določene protidemokratične sile pričele izkoriščati njegovo nezadovoljstvo? Jutri, 16. novembra, zapade veljav-nostni rok dopolnilne blagajne. »Nekateri menijo, da nam je ta blagajna po godu, da jo izkoriščamo v strogo osebne interesne namene, pa ni tako», nam je ognjevito zatrdil sinoči eden iz množice uslužbencev bivše steklarne. »če si je kdo med nami v teh letih zagotovil drugo službo, se za ta problem ravno tako zavzema, saj s tem prepušča- mesto v tovarni človeku — brezposelnemu — ki je tdjga potreben.* (dg) V PRISTOJNI DEŽELNI KOMISIJI Odobren zakon o pravici do študija Te dni je deželr.a komisija za izobraževanje odobrila zakonski osnutek o pravici do študija. Do tega je prišlo po štirih zasedanjih, na katerih so razne politične skupine predstavile številne '»opravke; za odo britev osnutka so glasovali predstavniki KD, vse druge stranke razen PDUP in DP, ki sta bili proti, so se vzdržale. Razprava se je razvila zlasti ob 4. členu zakonskega osnutka, ki predvideva način podeljevanja skladov in upravljanje raznih struktur, dalje pri preverjanju 5. člena, ki govori o kriterijih porazdelitve in še ob pregledovanju 9. člena, kjer je govor o ustanovitvi deželnega sveta za pravico do študija. Vsi omenjeni členi, kot tudi ostali, so bili precej spremenjeni, nekatere popravke je predstavil sam odbornik Carpenedo. Kot smo o tem v prejšnjih dneh že pisali, niso Slovenci s prisotnim zakonskim osnutkom zadovoljni, saj ni v osnutku omenjeno vprašanje slovenskih šol in s tem v zvezi njih specifični položaj. Ta stališča sta med debato ponovno poudarila svetovalca Iskra (KPI) in Štoka (SSk), s posebnim poudarkom na probleme, ki jih imajo slovenski študenti. «Trieste Stereosound 79» od jutri na Montcbellu Na sejemskem razstavišču na Montebellu bod. jutri odprli razstavo »Trieste Stereosound 79», na kateri bodo na ogled najbolj zahtevne aparature HI-FI. Uradno odprtje razstave bo ob 11. uri, za publiko pa uro prej. »Stereosound 79» bo o- Jutri poldnevna stavka trgovskih uslužbencev Zaradi nepopustljivega stališča, ki ga je zavzela Confcommer-tio do njenih zahtev, je enotna deželna trgovska sindikalna zveza, ki jo sestavljajo FILCAMS - CGIL, FISASCAT-CISL in UILTUCS - UIL, potrdila poldnevno stavko, ki je bila sklicana na deželni ravni za jutri dopoldne. V Trstu se bodo prizadeti delavci zbrali zjutraj ob 8. uri na Trgu Goldoni in se nato podali v sprevodu po mestnih ulicah. Uslužbenci trgovskega sektorja zahtevajo med drugim skrajšanje delovnega umika, spremembo sedanje zakonodaje, ki zadeva trgovino in upoštevanje delav skega statuta s strani delodajalcev. stal odprt do ponedeljka in sicer po naslednjem urniku: ob delavnikih od 10. do 13. ure ter od 15. do 21. ure, v soboto in nedeljo pa nepretrgoma od 10. do 20. ure. Svoje aparature bodo razstavljala domača in tuja podjetja. Posebno kvalificirano je zastopstvo tujih firm, ki bodo prisotne z najbolj prestižnimi imeni s tega področja. Razstava, ki je prva tovrstna prireditev v Trstu, bo nudila možnost ljubiteljem glasbe in HI-FI, da si o-gledajo in lahko tudi nabavijo najbolj izpopolnjene aparatur". Gotovo je, da bo pobuda naletela na širok odziv, saj je ljubezen do glasbe zelo razširjena tudi med tržaškim prebivalstvom. prava o organizaciji javne skupščine, na kateri naj bi skušali zagotoviti sodelovanje trgovcev pri zamrznitvi cen osnovnim življenjskim potrebščinam do 31. decembra letos. Meddcželna razprava o vojaških služnostih V soboto, 17. novembra bo v bolonjski kongresni dvorani srečanje na temo »Problemi vojaških služnosti in reforma vojaške domenske uprave*. Kongres, ki se bo pričel s poročilom odbornika za turizem, šport in vojaške služnosti pri deželi Furlaniji - Julijski krajini Bombe-na o problemih vojaških služnosti, prirerajo deželne uprave Emilie -Romagne, Toskane in F-JK. Srečanje se bo zaključilo v večernih urah s posegom obrambnega ministra Ruf-finija. V TRŽAŠKIM OBČINSKEM SVITU KPI PREDLOŽILA RESOLUCIJO ZA ZAJEZITEV NARAŠČANJA CEN Potrebni so ukrepi vlade, dežele, pokrajin-skega odbora za cene in občinske uprave Znano je, da je Trst eno najdražjih mest v državi. Življenjski stroški stalno naraščajo, v letošnjem letu bodo narasli za celih 20 od sto. Kako zajeziti nove podražitve in kako pristopiti h problemu, ki poleg vsega najbolj prizadeva revnejše sloje? Vprašanje nima tako enostavne rešitve, svoj prispevek je gotovo dala svetovalska skupina KPI v tržaškem občinskem svetu, ki je v obliki resolucije nakazala vrsto predlogov za rešitev tega vprašanja. Resolucija KPI izhaja predvsem iz stališča, da gospodarska politika sedanje vlade ne ustreza trenutnemu stanju. KPI nadalje poudarja, da je medministrski odbor za cene v zadnjih mesecih neupravičeno dovolil podražitev nekaterih osnovnih življenjskih potrebščin. Oblačila so se tako podražila za približno 30 od sto, na podražitve jestvin vplivajo v veliki meri špekulacije. Zaradi teh in še drugih razlogov je KPI pripravila vrsto predlogov, ki bi morali vsaj trenutno zaustaviti stalno naraščanje cen. Po mnenju KPI bi Delovanje rajonskih svetov Drevi ob 19.15 se bo sestala rajonska konzulta za Kotanjo - Škork-ljo. Na dnevnem redu bo tudi raz- •iiiiiiiiiiiniiiiiiiiiimiiiiuiiiMiiiiiiiMHiiiiiuittiiniiiiiiiiiiiiiiiMiiiminimiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiimnniiiiHiuiimiMifiuiiiitMiiiMiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiMiiiumiiiiii PO ENOMESEČNEM POPOLDANSKEM POUKU NA TRGOVSKI Ponovna vselitev v učne prostore znanstvenega in klasičnega liceja Začetek pouka verjetno že v ponedeljek ■ Dovoljenje za vselitev je izdal glavni inženir tržaške pokrajine po temeljitem pregledu poslopja Za sedaj uporabni prvo in drugo nadstropje Dobre vesti za profesorje in dijake liceja Prešeren: glavni inženir tržaške pokrajine Petrossi je pc temeljitem pregledu šolskega poslopja izdal dovoljenje za ponovno vselitev v prostore v prvem in dru- bistvu pomeni, da bodo imeli dijaki znanstvenega in klasičnega liceja kmalu spet dopoldanski pouk v svojih šolskih prostorih in ne več popoldne v učilnicah trgovskega tehničnega zavoda, kot se je to dogajata (pa poplavi gornjih prostorov na liceju) vse od 15. oktobra. Kdaj se bo pouk začel, je odvisno od časa, ki ga bodo potrebovali tehniki podjetja Sigest za popravita okvare na ogrevalnih napravah, saj je, kot smo poročali včeraj, trenutno pouk na liceju in trgovski prekinjen prav zaradi teh popravljalnih del. Po zagotovilu podjetja Sigest tržaški pokrajinski u-jpravi bi, morali popravljalna dela končati do sobote, 'če bo obveljal ta termin pa naj bi se začel pouk rth Ilčeju"itt'ha"trgbVški predvidoma v ponedeljek dopoldne. Vest o ponovni vselitvi v lastne šolske prostore so sprejeli na liceju z očitnim zadovoljstvom, saj je povzročil zasilni popoldanski pouk na trgovski profesorjem in dijakom nemajhne nevšečnosti. Ravnateljica prof. Abramijeva je že včeraj dopoldne odredila selitev učnega materiala in klopi v matično poslopje, za prenos, s katerim bo- ililHMiiiMMiMiiitiillHMilMiiltiiiiimimiiiimiiliiiiirHimiimitiiiiiiiiiiitmiMimiiiiiiiiitiiiHiiiHiuiiiiimiti S SKLEPOM POKRAJINSKEGA ODBORA gem nadstropju na liceju. Sklep v I do nadaljevali tudi danes, pa so Okrogla miza o problemih na liceju in na trgovski Dijaki znanstvenega in klasičnega liceja Prešeren in trgovskega tehničnega zavoda Zois vabijo učno in neučno osebje ter starše na okroglo mizo o problemih šota, ki-bo- jutri.. 16. t.m., ob‘ 9. v prostorih Dijaškega doma. Okrogle mize se bo udeležil pokrajinski odbornik za šolstvo Spadaro. Danes se bo ob ’. uri sestal prav tako v Dijaškem domu koordinacijski odbor dijakov slovenskih višjih srednjih šol. Sestanek je odprt vsem dijakom, ki se želijo udeležiti o-krogle mize. Nekatere zdravstvene službe bo decembra prevzel konzorcij V glavnem gre za teritorialno zdravstveno službo ter zdravstvene storitve za mladoletne Na svoji zadnji seji je pokrajin ski odbor proučil vprašanje zdravstvenih služb, ki bodo prešle pod upravo zdravstvenega konzorcija. Na predlog odbornika Maurizia Pes-sata je pokrajinski odbor sklenil naslednje: s 1. decembrom bo zdravstveni konzorcij prevzel pristojnost o teritorialni socialni službi ter o zdravstveni službi za mla doletne. V glavnem gre za pristojnosti, ki jih je imela pokrajinska uprava na področju oskrbe mladoletnih in handikapiranih, za social-no-zdravstvene posege na. šolskem in delavskem področju ter o otroških konzultorijih. Istočasno je pokrajinski odbor sklenil, da bo zdrav stveni konzorcij postopno prevzel pristojnost še o drugih službah, kakor sta služba za umsko zdravje ter laboratorij za higieno in pro-filakso. Predstavniki pokrajinskega odbora se bodo v kratkem sestali s sindikalnimi predstavniki, da bi proučili probleme, ki so povezani s predajo postav. Na teh sestankih bodo tudi podrobno proučili vprašanje osebja. Na isti seji je pokrajinski odbor med drugim nakazal 15 milijonov lir v korist Teatra stabile; istočasno je proučil možnost, da bi to nakazilo še povečal, razpravljal pa je tudi o možnosti širšega sodelovanja med pokrajino in gledališčem samim, kar bi se odražalo v širši gledališki dejavnosti, ki bi bila posvečena šolam. Kot znano je na eni zadnjih sej pokrajinski odbor nakazal 3 milijone v korist Slovenskega stalnega gledališča. Signalna raketa zadela delavca v nogo Na pomolu Bandiera se je včeraj dopoldne pripetila doka.i nenavadna nesreča, katere žrtev je postal 42-letni zidar Romano Damia-nj iz Ul. Baiamonti 25 Delavca je zadela v desno nogo signalna raketa. ki je nenadoma eksplodirala med kupom železja. ob katerem je na pomolu delala z varilnimi na pravami skupina delavcev. Damianija so prepeljali na orto pedski oddelek glavne bolnice, kjer se bo moral zaradi globoke rane na nogi zdraviti 30 dni. Agenti letečega oddelka so včeraj prijavili sodnim oblastem 25-letnega Giovannija Treppiedija in 23-letno Sandro Pancrazi por. Por-celluzzi (oba stanujeta v Ul. Val-dirivo 16), ki so ju v Verona aretirali karabinjerji, ker so ju zasačili, ko sta vozila ukradeni avtomobil, v katerem sta imela tudi ukradeno blago Kot se je pozneje izkazalo, sta fant in dekle ukradla avtomobil fiat 500 11. novembra 62-letnemu Giuseppeju Pappaticu iz UH Carpineto 10/3, ukradene predmete, katerih vrednost presega 2 milijona lir, pa sta odnesla med dvema tatvinama iz prodajalne «Casa del materasso* v Ul. Svevo 6. Treppiedi in Pancrazijeva sta bila že prej znana tržaški policiji kot uživalca mamil in ni izključeno, da sta se napotila v Verono prav zato, da bi prodala ukradene predmete in si nato kupila drogo. poskrbeli delavci, ki jih je dala na razpolago pokrajina, medtem ko so profesorji selitev nadzorovali. S ponovno uporabo prvega in drugega nadstropja na liceju seveda ne bo še v celoti rešen problem rodnega pouka na tej naši višji srednji šoli. Še vedno bo namreč neuporabno tretje nadstropje poslopja, zaradi česar bodo našli za nekaj razredov zasilno rešitev v prvih dveh nadstropjih in v pritličju. Dijaki 4. in 5. višje gimnazije bodo tako dobili učne prostore v pritličju, v knjižnici. morala vlada razpustiti medministrski odbor za cene in ustanoviti posebni inštitut za kontrolo nad cenami, v katerem bi bili zastopani proizvajalci in odjemalci. Vlada bi morala nadalje na osnovi obstoječe zakonodaje znatno znižati cene nekaterih osnovnih potrebščin. Pri deželnem odboru bi bita treba ustanoviti posebno stalno komisijo, ki bi jo morale sestavljati vse zainteresirane kategorije. Dežela bi tudi lahko priredila razne pobude in podelila prispevke po nizki obrestni meri zadrugam in konzorcijem. S svoje strani pa bi moral pokrajinski odbor za cene, ki deluje pod nadzorstvom prefekture, pripraviti raziskavo o metodah ,kako prihaja do poviška osnovnih življenjskih potrebščin. Te izsledke bi morali nato objaviti, pokrajinski odbor za cene bi se moral podrobneje posvetiti vprašanju podražitve kruha, ki jo je o-dredilo združenje pekov. Občinska uprava bd morala pripraviti posebne sezname osnovnih potrebščin, ki bi bile na prodaj po stalni ceni: sem spadajo predvsem živila in oblačila. Nadalje bi morala prirediti vrsto pobud med proizvajalci in odjemalci, kar bi nedvomno prispevata k zajezitvi stalnega naraščanja cen. Občinski odbor pa bi moral ustanoviti posebno komisijo, ki bi proučila učinke zakona štev. 1438 v goriški pokrajini. To so le nekateri predlogi, ki jih je KPI pripravila, da bi se zoperstavila stalnemu naraščanju cen. O resoluciji bo sedaj razpravljal občinski svet, ki bo moral o tem vprašanju zavzeti stališče. Jasno je, da bo razprava o tem vprašanju zelo ostra, saj je občinski odbor Liste za Trst še pred nedavnim predložil lastno resolucijo, s katero zahteva, da bi bile Trstu dodeljene posebne količine raznovrstnega blaga po znižanih cenah. Uspel kulturni večer v Saležu Želimo si še velilco takih večerov. Tak je bil komentar res številnega občinstva, ko je v torek zvečer v Saležu zadovoljno zapuščalo dvorano PD Rdeča zvezda, ki je tam organizirala prvi sezonski kulturno -poučni večer. Osrednja tema, ki je pritegnila pozornost tolikih krajanov vseh starosti, je bilo izredno zanimivo predavanje dr. Milka Čebul-Nevšečnosti na liceju Prešeren ca; Predsednika tržaške slovenske so se «začele* 6. oktobra, ko je po 1 P°barske družine, o gobah, na ka-obilnem,,,deževju ,, voda pronipnUa lere smo na efe t v zadnjem mese-skozi streho stavbe ter poplavila gornja nadstropja (tretje in del drugpg?),; Po poplavi je bil pouk na znanstvenem in klasičnem liceju prekinjen za teden dni, nakar so uvedli popoldanski pouk v prostorih trgovskega tehničnega zavoda. Medtem so se na strehi poslopja nadaljevala dela za nadgradnjo li- DRUGA PREMIERA V OPERNEM GLEDALIŠČU VERDI Prepričljiva «Madama Buitterfly» Skoraj vzorno glasbeno vodstvo dirigenta Paola Pelosa in čista režija Carla Rappa v scenski postavitvi Teatra Regio iz Turina Igralsko in glasovno učinkovita Elena Mauli Nunziala v naslovni vlogi V tržaškem opernem gledališču Verdi je bila v torek na sporedu druga premiera sezone, priljubljena Puccinijeva opera Modama Butter-}ly». Opero je Puccini komponiral v prvih letih tega stoletja in je njegovo peto delo po operah «Le Villi*, Manon LescauU, ki je predstavljala njegov prvi veliki uspeh, «La Boheme» in «Tosca». Libreto zanjo sta mu napisala Illica in Giacosa po Belascovi drami «Japonska tragedija» in Puccinija je takoj osvojila ne toliko patetična zgodba sama. kot predvsem njene muzikalične možnosti. Kot je pri pisanju «Tosce» študiral tone rimskih zvonov in liturgične motive, tako se je za boljše glasbeno ambientiranje «Madame Butterfly» lotil poglabljanja v japonske glasbene motive, ki jih je potem seveda predelane tudi uspešno vkomponiral v partituro. Toda prva verzija, uprizorjena v milanski Scali, je doživela neuspeh predvsem zaradi razvlečenosti libreta, kakor tudi zaradi nekaterih šibkih in nezadostno motiviranih glasbenih mest. Tako je delo doži- velo več variant in ta, ki se sedaj običajno izvaja in osvaja tradicionalistično občinsko, je četrta oziroma celo peta. Tokratna tržaška postavitev v režiji, sceni in kostumih Carla Reppa, je iz turinskega Teatro Regio. Zanjo je brez posebnih pripomb mogoče reči, da je tako iz režijskega kot scenskega ozira zelo okusna, očiščena nepotrebnega kiča in nekako poenostavljena v svojem zunanjem učinkovanju, zato pa toliko bolj poudarjena v svojih vsebinskih in predvsem glasbenih komponentah. Scena je skozi vsa tri dejanja ista, klasični japonski dom, v katerem omogočajo delne ambien-ialne spremembe premični stenski panoji in pa svetlobni učinki na zadnjem odrskem zaslonu. Zadnja scena Butterflpjinega sasmomora je postavljena zelo diskretno za prosojni zaslon brez precej banalne prisotnosti otroka z ameriško zastavico v ročici. Tudi Pinkerton se ne pojavi na sceni, marveč se sliši le njegov glas iz ozadja. Prav tako je tudi za glasbeno iiiiitiiiiiMHimiiHtinMmHfiimiimmiiiiiiimiiiiimifiHiitiiiiiHitiiiiiMiiMiiiiHiitittiiiiiiiMiiiiHiiiiiiiiiiiiii RAZGOVOR S PREDSTAVNIKI OBEH RADIJSKIH POSTAJ Prisotnost našega zamejstva na radiu Ljubljana in Koper Direktor radia Ljubljana poudaril, da je manjšina obravnavana v programskih smernicah in v praksi obeh medijev kot subjekt cu na kraški gmpjnj,, .Predavatelj je vrtel barvne diapozitive in sproti podajal tudi strokovno - znanstveno razlago, na koncu pa je še odgovarjal na vprašanja. Ob otvoritvi in na koncu pa je nastopil tudi domači moški pevski zbor Rdeča zvezda, ki je pod vodstvom Janka Simonete občuteno izvajal pesmi Moja dekle je pošto poslala», «Ko so fantje proti vasi šli», •rPlenice je pra kovostno vse bolj napreduje in da je njegov repertoar vse bolj bogat. ceja Prešeren in vse kaže, dr so j ^ in Svobodna ’Slovenija» ter do-že v dobrem teku. Lepo vreme ko- jcazaj vsem prisotnim, da zbor ka nec oktobra in v začetku novembra - - - ... je omogočilo, da so delavci gradbenega podjetja, ki mu je poverjena nadgradnja, opravili v tem času za 15 dni dela več, kot je bita prvotno predvideno. Vest je včeraj potrdil inženir gradbenega podjetja D’Angelo, ki je tudi povedal, da je streha dobro prenesla zadnje, deževje. Upati je torej, da se bo položaj na liceju Prešeren res kmalu spet normaliziral. Na povabita odbora SKGZ za sredstva množičnega obveščanja, se je včeraj mudita v Trstu zastopstvo radia Ljubljana in radia Koper, ki so ga sestavljali direktor radia Ljubljana Marjan Javornik, glavni urednik Blaž Lavrič, odgovorni urednik radijskih informacijskih oddaj Štefan Kutoš ter pomočnik direktorja Radia Koper Bogdan Tome, urednik za zananjo politiko italijanske redakcije radia Koper Sudoli, novinarka Vesna Čehovin in tržaška dopisnika radia Ljubljana oz. radia Koper Marjan Drobež in Neva Lukeš. Namen obiska in razgovorov je bil po eni strani seznaniti odgovorne predstavnike obeh radijskih postaj o sedanjem splošnem političnem položaju v Italiji in posebej v naši deželi s poudarkom na učinkovanju tega položaja na reševanje vprašanj slovenske narodnostne skupnosti v Italiji"';p6" drugi strani pa” ugotoviti rrtoznosti in oblike za še učinkovitejše posredovanje informacij o življenju in problemih Slovencev v Italiji preko obeh radijskih postaj tako za slovenski matični kot zamejski prostor in seveda za italijansko javnost, pri čemer ima zelo pomembno vlogo z'a-sti koprski radio v italijanskem jeziku. Po orisu političnega položaja, ki ga je podal predsednik SKGZ Bo-1 ris Race in po razčlenitvi značaja radijskih medijev, ki imajo svojo neposredno ali posredno odmevnost v našem zamejstvu ter po obrazložitvi želja in potreb slovenske manjšine na tem področju, o čemer je govoril predsednik odbora SKGZ za sredstva množičnega obveščanja K. šiškovič, je direktor radia Ljubljana Marjan Javornik obrazložil programske smernice radia Ljubljana in radia Koper in pri tem izrecno poudaril, da je naša manjšina v teh programskih smernicah pojmovana in praktično vključena kot subjekt. Poudaril je, da sta oba medija zavzeta za vprašanja slovenske narodnostne skupnosti v Italiji in da je zato tudi ta razgovor spedbuda za nadaljnjo krepitev in razvijanje vseh oblik sodelovanja. Razgovor, v katerega so posegli z raznimi ugotovitvami in konkretnimi predlogi še drugi nrisotni člani zastopstva radia Ljubljana in Radia Koper ter odbora SKGZ za sredstva -množičnega, obveščan ja, se je končal s potrditvijo obojestranske pripravljenosti in obveze za utrditev in obogatitev strukturne, programske in informativne prisotnosti problematike naše narodnostne skupnosti na radiu Ljubljana in na radiu Koper. vodstvo v osebi dirigenta Paola P lose treba ugotoviti, da je bilo gnano, da je orkester muziciral ® bro dozirano in da so bili trenutki, ko je s svojo zvočno so zasenčil soliste. Redkokdaj sJrl neglede na značaj partiture, jta Verdijev orkester muzicirati JK sproščeno in s tolikšno čustveno dramatično obarvanostjo. Skoraj ne bi bilo treba istega tir iiiiiiiiiMmimiiiiMiiuiiiiiHiiiiiiHniiiiittitiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiimiiimHiniiiiiiHiiiimHiiiiiiiiiiiiiimimiiii PO VEČ KOT ENOTEDENSKEM PROTESTU Obvestilo za branjevce Tržaška občina obvešča, da morajo branjevci, ki zasedajo prodajne prostore na javnih površinah, bodisi na prostem ali na pokritih trgih, predložiti prošnjo na kolko-vanem papirju za 2.000 lir v roku do 31. decembra 1979, če hočejo dobiti dovoljenie tudi za leto 1980. K prošnji morajo priložiti: popolne osebne podatke in številko davčnega kodeksa (nvmero di codice fiscale); nahajališče prostora; dimenzije prostora, ki ga dotični ima namen zasesti; rok trajanja koncesije. OBVESTILO IZLETNIKOM V »NEZNANO« Vse, ki so se prijavili za izlet v «neznano», prosimo, da se danes, 15. t.m., zglasita v nofnvataem in turističnem uradu »AURORA* v Ul. Ciceronc 4 (od 9. do 12 30 ali od 16. do 19. ure), kjer bodo dvignili nagradni vprašalnik s številko avtobusa in sedeža. PROSTOVOLJNO ALI S POLICIJO KONČANE ZASEDBE NA ŠOLAH Policija in karabinjerji izgnali dijake iz šestih zst edenih italijanskih zavodov - Protesti zaradi posega sil javne varnosti Na italijanskih višjih srednjih šolah, ki so bile za teden dni zasedene, je spet zavladal mir. Način, kako so na nekaterih šolah prekinili zasedbo pa je dvignil med štu-diranjočo mladino precej prahu in protestov. Po nalogu, ki ga je podpisal namestnik državnega pravdnika dr. Coassin, so včeraj popoldne oddelki policije in karabinjerjev izpraznili še zadnjih šest zasedenih šol; navtični zavod, trgovski tehnični zavod Da Vinci, učiteljišče Aporti, ženski tehnični zavod Deledda, u-metnostni inštitut Nordio in konservatorij Tartini. Med izpraznitvijo šol ni prišlo do nobenih incidentov (na šolah je bita bolj mata dijakov), dijake pa je predvsem «raz- f Čestitke Nono VIDO, za tvoj rojstni dan ti želimo vse najboljše, vsi vnuki. IIIIIIIIHItIHIIItllmllltIHIIIirilllllIttlllllllllllllMHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIMIIIIIIIIIirilHIIIIIIIIHIIIIinillllllHIlimimiHHIimilllllllllllllllflllllllinHt Mladi Italijani iz Buj v Rossettiju Tržaška Ljudska univerza (Uni versita popolare) in Unija Italijanov za Istro in Reko ze dolgo plodno in tesno sodelujeta. Njuno sodelovanje je osredotočeno predvsem na kulturne izmenjave, saj je Ljudska univerza glavni posrednik, tako rekoč odskočna deska za italijanske skupine iz Istre, ki nastopajo v vseh štirih pokrajinah naše dežele Po posredovanju tržaške ustanove je prejšnji teden gostovala v Vidmu in Pordenonu folklorna skupina iz Umaga. Toda pobude ki jih uresničujeta Ljud ska univerza iz Trsta in Unija Italijanov za Istro in Reko, segajo tudi na znanstveno, rekreacijsko in pedagoško polje. Tako prihajajo pripadniki italijanske etnične skup nosti iz Istre na izlete v našo de želo in globlje v Italijo. Kulturno umetniška društva v Istri organizirajo predavanja. posvete in de- batne večere; za teme take vrste delovanja jim nudi predavatelje Ljudska univerza. Pedagogi univer ze imajo tudi redne tečaje o zgodovini umetnosti, o vplivih zgodovinskih osebnostih, o literaturi in umetnosti. Ko je tečaja konec, organizirajo poučne ekskurzije v mesta in kraje, o katerih je bil govor med tečajem. Vsa ta široka dejavnost ima velik odmev med istrskim prebivalstvom italijanske narodnosti, ki se je polnoštevilno udeležuje in tudi s tem dejavno ohranja svojo narodno identiteto. Take in drugačne pobude pritegujejo tudi veliko mladine, ki najde v tem razvedrilo in koristne informacije ter razvija tudi družabno življenje; kajti izleti iz Buj. iz Umaga iz Pazina in od lu in tam iz Istre v Trst. pomenijo tudi pri jetna doživetja na poti in prej in pozneje, kar ima tudi svoj pomen pri združevanju mladine. Sinoči je bila v gledališču Ros-setti skupina mladih lamov in deklet iz Buj Vožnjo in vstopnico jim je priskrbelo vodstvo Ljudske univerze brezplačno. Ogledali so si Flauberlovega Kandidata za parla ment. s slavnim in priljubljenim Pinom Buazzellijem. Toda v Trst, na predstave, ne prihajajo samo mladi, temveč tudi odrasli. Prav tako sinoči je bila v opernem tea tru Verdi grupa starejših iz Labina. ki so poslušali Verdijevega Rigoletta. Po koncu predstave v Rossettiju smo izmenjal; nekaj be sed s sodelavcem Ljudske univerze Lucianom Ulianijem, ki nam je v skopih besedah orisal poglavitne poteze sodelovanja med njegovo ustanovo in Unijo Italijanov. Program je zelo šitroko zasnovan, ker je možnosti nič koliko dobre volje pa tudi ne manjka, (ris) Razstave burilo* dejstvo, da so policisti in karabinjerji izvedli akcijo v popolni opremi, kot da bi šlo za kako «nevarno» zadevo. V včerajšnjih dopoldanskih urah so medtem samovoljno prekinili zasedbo dijaki zavoda Volta, zavoda za geometre in učiteljišča D’Aosta. Ob koncu zasedbe so dijaki zavoda Volta izdali poročilo, v katerem podčrtujejo, da so se borili zoper Valituttijevo okrožnico in za bistvene točke srednješolske reforme, o-žigosali pa so nastop policije in karabinjerjev. Tudi dijaki konservatorija Tartini so obsodili ukrep sodstva, da prekine zasedbo in poseg organov javne varnosti, poudarili pa so, da niso zasedli svoje šole le zaradi problema 60 minut, temveč da so hotel' z zasedbo opozoriti nt izredne težave, v katerih se nahaja konservatorij. (O tem smo poročali v naši včerajšnji številki.) Včeraj so dijaki šol Nordio, D’A-osta, Volta in zavoda geometrov,1 ki so se po zadnjih fašističnih provokacijah na univerzi združili v koordinacijski odbor antifašističnih višješolcev (italijanskih), objavili sporočita, v katerem pojasnjujejo, 1 da so se oddaljili od vseh gibanj (LpT, Movimento študenti al di so ! pra delle parti), ki seme strinjajo j z njihovim antifašističnim prepri- j Čanjem in ne priznavajo nobene mo-. rebitne delegacije tržaških dijakov, j ki bi odšla na sobotno manifestacijo v Rim, če ne bo le-ta imela jasnega antifašističnega značaja. Poseg policije je obsodita tudi pokrajinsko vodstvo PDUP per il co munismo, ki poziva višješolce k nadaljevanju boja z jasnimi idejami in doslednostjo, brez demagogije in strumentalizacije ter z odstranitvijo iz dijaškega gibanja vseh sil (fašistov in melonov), ki bi mu hoteli vsiliti za osnovo nasilje in korporativizem. Danes bo Koordinacijski odbor demokratičnih in antifašističnih dijakov priredil ob 16. uri v študentskem domu pri univerzi skupščino, na kateri bodo razpravljali o vseh problemih, ki zadevajo reformo šole. PD Valentin Vodnik vabi na odprtje fotografske razstave, ki bo v soboto, 17. t.m., ob 20. uri v galeriji Torki a. Na ogled bodo fotografije priznanih fotografov iz Trsta in Gorice. V občinski galeriji je do 19. t.m. odprta razstava Megi Pepeu. V galeriji Tribbio bo do 30. novembra odprta razstava Uga Caraja. V galeriji alla Corsia Stadion razstavlja do danes 15. novembra, Giulio Degiat. V prostorih < Centra Barbacan* (na istoimenskem trgu štev. 4) razstavljata svoja dela Avstrijec Kristian Schweifurter in Jugoslovan N. Tahirovič. Razstava bo doprta do 19. novembra. V Kulturnem domu v Trstu je odprta razstava noš, slik in domačih predmetov. Razstavo sta pripravila odsek za zgodovino NŠK in TFS «Stu ledi*. Odprta bo en mesec. V galeriji Planetarlo razstavlja Dova. V Peterlinovi dvorani v Ul. Doni-zetti 3/1. nadstr. razstavlja do 26. novembra Robert Kozman. Razstava je odprta od 18.30 do 20. ure. V galeriji II Mandracchio bo jutri, 16. t.m., ob 18.30 otvoritev razstave Ondine Brunetti. Razstava bo odprta do 29. t.m. V galeriji Teatro Romano, Ul. Do-nota 20, bo drevi ob 18. uri odprtje razstave Guida Antonija. Razstavljal bo do 26. t.m. sa ponavljati za zbor, če ne da je mrmrajoči spev na koncu gega dejanja zapel izjemno Naslovno vlogo je pela sopran ka Elena Mauti Nunziata. UsttxW| je igralsko in pevsko močan M lepo prelivajočim se in: obUk^ja nim glasom z močnim čustven podoživljanjem in prepričljiv*? dramatičnimi poudarki. Tenorist G® liano Ciannella je bil soliden K ročnik Pinkerton, pogrešali smo , lepšo kantileno. Glasovno PreI?\. Ijivo je svojo baritonsko vlogoJr., zula Sharplessa odpel Giulio rim, vanti, ustrezno diskretna kot polj?" in glasovno je bila Vilma Boren1. vlogi Suzuki. V ostalih vlogah, nastopili še Ermanno Lorenzi ro), Alfreda Mariotti (svečetnw Anna Fonda (Kate Pinkerton), j'.!? Susca (princ Vamadori), Enzo >* ro in Mario Sarti. a V celoti torej lepa predstava, jo je občinstvo nagradilo z doW trajnimi aplavzi, pri katerih je, L vji delež požela seveda sopranih Elena Mauti Nunziata. (jk) Sinoči predstavitev CergolyJeve povesti Cergolyjeva povest «11 cortlfI(5j delVlmperatores, je dvignila PreC, prahu še pred izidom ne samo ‘. radi dejstva, da je vse. kar , ustvari in zgodi v Trstu, zanam^ za vso javnost širom po pol°j°5 ampak tudi ker sta svet realM in svet domišljije podana iz gačnega zornega kota, kot je ,6. racina* kultura v naših krajih Z vajena. Videna sta s strani cl°, ka. ki se z nostalgijo in spominja na strpnost in urejtmt ranjke Avstrije. Te trditve je : drugimi podal Claudio Marah ' literarni kritik časopisov »II ™ j) del Carlino» in «La Nazione je sinoči predstavil CergolVK delo v krožku «Gaetano SalvehU ^ Prej} predstavitvijo sta še nekaj uvodnih misli in P<>zdralZ. občinstvo, ki je polnoštevilno dlo dvorano, predsednik krožka ‘ toni in podpredsednica deželne 1 ( ze ARC1 A. Janežič. Ta zvetf‘ skupaj z AICS in prej omeaf'' krožkom priredila večer. PrlS° j) je. bil. tudi avtor povesti je ■poVedtilflkako je do dela prišlo, katere težave je preden ga je zaključil in iaeTm-vsako obtožbo dekadentizma- ~ dila je še razprava, ki je P0^ la, da je publika vneto in z 1 manjem sledila izvajanju go®01' j • V krožku ARCI »Tina Mod4’ | (Ul. Ponziana 14) bodo drevi ob ^ 1 uri zavrteli film G. Pontecorva battaglia di Algeri*. Vstop Pr°s Razna obvestila Danes, 15. t.m., ob 20.30 bo v % li dvorani gledališča F. Piy v Boljuncu kongres sekcije Sl® ^ ske skupnosti v občini Dolina z > slednjim dnevnim redom: 1. P°s ta odbora; 2. pozdrav gostov jja (sledi krajši premor); 3. P° člana pokrajinskega izvršnega jf bora; 4. razprava o poročilih; volitev delegatov za pokrajinski ., greš; 6. izvolitev odbora sek 7. razno. ZKMI iz Križa organizira NI TEČAJ v kriškem LjudskenU y mu. Vpisovanje na sedežu Ljudskem domu do 17. nove®1 ^ vsak dan od 19. do 21. ure, v boto pa od 16. do 18 ure. Ravnateljstvi liceja France šeren in trgovskega zavoda Zois sporočata profesorjem in kom, da je šolsko skrbništvo na r v dlog pokrajinske uprave žara® p kvare ogrevalnih naprav dov prekinitev pouka za čas najnta ^ ših popravil. Začetek rednega tojjii bosta ravnateljstvi javili po r in dnevnem tisku. jjii' Planinski odsek smučarskega a ba Devin sporoča, da 3. jeseeI/ pohod, ki je zaradi slabega na odpadel, bo v nedeljo, 1“-Start in cilj bo na istem 1,1 odhodi od 9. dn 12. ure. Nenadoma nas je zapustil dragi JOSIP KLARIČ (K0H0V) iz Cerovelj Pogreb bo jutri, 16. novembra, ob 11. uri iz farne cerkve v Mavhinjah na domače pokopališče. Žalostno vest sporočajo žena Olga, s'" Albino, hči Lidija z družino in drug® sorodstvo Cerovlje, 15. novembra 1979 Po mučnem trpljenju nas je zapustil ANGEL BEVK Pogreb dragega pokojnika bo jutri, 16. novembra, 11. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice, naravnost v cerk®v v Trebče. Žalujoči sestra Pepka in nečakinja Marija Brandamura z družino Trebče, Padriče, Rim, 15. novembra 1979 gledališča r0SSETT1 Danes, 15. t.m., ob 20.30 (konec , rt ' uri) turnus v četrtek, Flau-V 0?V kandidate al Parlamenta*. &J‘avni vlogi Tino Buazzelli. Re-pa.,’a.clJf-‘ pri osrednji blagajni v Protti za ponovitve do 22. mf* razpolago je še nekaj abon- 0sreii2blagajnTe “ *** AVDITORIJ Ij' c^lusu »nedeljskih koncertov« or]«.,,* nedelj° °b 11. uri nastopil ievir!ter gledališča Verdi z Vivaldi-011 štirimi letnimi časi*. Koncerti Na obenem zboru Združenja staršev na Proseku Prizadevanja za poimenovanje osnovne šole po 1. Regentu Predsedniško poročilo Bruna Rupla - Številne pobude Združenja v preteklem šolskem letu ditopj .pr'bodnje nedelje bodo v Avte, pU obnovili «nedeljske koncer-Stoni) rv* 1)0 Posvečen Vivaldiju, na-diip,* Pa bo komorni ansambel Ver-Urj f.ga gledališča. Začetek ob 11. ' stopnica stane 500 lir. Kino Sy°na'e 15.15—22.15 «Jesus Christ ^°garStat>' Barvn* tilm za vsa- dvorana rezervirana za Bri- g* l®-30 - 18.20 - 20.10 - 22.15 »Ara-Ho nia ootazione*. E. Montesa-R- Claude Brasseur, S. Dionisio. &|5yni film. nin °~“2215 «Airport 80». Barv-Ew.m za vsakogar. 15.30 »Campione*. Jon C*. Barvni film. fi”ac,elo 16.00-22.15 irvni film h"'ce 16.0 »Uragano*. za vsakogar. Mblh6 16-0 »Alien*. Barvni film Bar" -^'P® »Lawrence d'Arabia». t'ii0(lVni film za vsakogar, dan ammatico 15.30-22.00 »La mon-da a nuda*. Barvni film. Prepove-Crisi,,gladini pod 18. letom, terr ° «Uno sceriffo extra-e—poco extra e molto ter-toJ«,- Bud Spencer, to, 5,° 16.00 «Una corsa sul CBarvni film. 6? ,Mo pra- «Ratataplan» Barvni tanit" 1za vsakogar. saji0R16-30 «11 corpo della ragas-dinj Ba^vP> film. Prepovedan mla- ,P°d 18. letom. Veneta 16.00 Barvni film. «11 magnate Uinaran 16.30-22.00 «Ricorda il Ann. nome». Geraldine Chaplin, nth°ny Perkins. V prostorih osnovne šole na Proseku je bil v ponedeljek, 12. t.m. redni občni zbor Združenja staršev proseške osnovne šole. Po izvolitvi delovnega predsedstva (predsednica Zvonka Rupel, zapisnikarica Vojka Sterni) je poročilo odbora podal predsednik Združenja Bruno Rupel, ki je uvodoma nanizal probleme, s katerimi se je združenje srečevalo v teku leta, ter težave pri delu zaradi premajhnega sodelovanja in razumevanja prisotnih oblasti kot tudi staršev samih. Kljub vsemu temu pa je odbor speljal svojo vlogo do konca in zato se je Rupel dotaknil tudi dejstva, kako drugi ocenjujejo delo OBVESTILO KMEČKE ZVEZE Kmečka zveza opozarja svoje člane vinogradnike, da zapade 29. novembra rok za prijavo količine pridelanega vina. Kmečka zveza bo danes izpolnjevala prijave v prostorih stare 0-snovne šole v Šempolaju, in sicer od 15. do 18. ure. Opozarjamo, da so za izpolnjevanje prijav potrebni naslednji podatki: Za vinogradnike proizvajalce: Ime in priimek, količina pridelanega vina, površina vinograda ter davčna "evilka (Codice fiscale vinogradnika). rosveta čer |^ 0venec vabi na družabni ve-20,3q kl bo v soboto, 17. t.m., ob V Prosvetni dvorani. Na spo-š|(e_ J(- nastop mešanega in otro-*šbhiL zbora Slovenec in nekaj dru-0111 točk. MLADINSKI KROŽEK TRST GREMO V NADIŠKE DOLINE!!! Zmenjeni smo, da se dobimo v nedeljo, 18. novembra, pred sodiščem ob 7.30. Ogledali si bomo del Beneške Slovenije in popoldan preživeli v Tarbiju, kjer bosta družabnost in ... ples. Cena (za vse žepe) 5.000 lir — z mastnim kosilom (s kostanjem). Če se želiš prijaviti, telefoniraj ali pridi na SPZ (Ul. sv. Frančiška 20), tel. 76-73-03 vsak dan razen sobote od 18. do 19. ure. «T03*.Š0' > ‘ | areuMtolT sibr »v,taqnj, najnižja 9,4, ob 18. Ha stopinje, zračni tlak 1004,2 . j,asč'a veter 24 km na uro ^^ozahodnik, vlaga 85-odstot-je 6,6 mm dežja, nebo ,en°. morje rahlo razgibano atura morja 13 stopinj. ,n >fti SE JE: SMRTI Valentina Si- jStig6l.Bl SO: 84-letna Ione De Ar-I Hticj. Por. Pedrocchi, 77-letna R ontanot por. Tominez, 70-7, rancesca Frausin por. Re-v'i$eotna Leonilda Villatora por. I ■tani ’ Izletna Agnese Viezzoli vd. ^bi L, “ letni Luciano Tassan, 73-tvezio Barducci, 80-letni Gio- vanni Venuti, 79-letna Giuseppa Pa-vesic por. Cheracci, 70-letni Alfonso Peres, 77-letna Jolanda Chiandussi, 86-letni Attilio Pison, 60-letna Dolores Rose por. Pansini. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Trg Ospedale 8, Ul. dellTstria 35, Drevored Miramare 117, Ul. Com-bi 19. (od 8.30 do 13. ir od 16. do 20.30) Largo Piave 2, Trg della Borsa 12. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Largo Piave 2, Trg della Borsa 12. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba za zavarovance INAM in ENPAS od 22. do 7. ure; telef. štev. 732-627. SLOVENSKI ŠTUDENTI FILOZOFSKE FAKULTETE V TRSTU vabijo vse študente na informativni in spoznavni sestanek z vpisanimi v prvi letnik. Vabljeni so seveda študenti vseh letnikov, kajti na srečanju bo govor o splošnih problemih glede študija in univerze, o političnem in kulturnem delovanju slovenskih študentov, o stikih s študenti ljubljanske Filozofske fakultete. Sestanek bo danes, 15. novembra ob 16.00 uri, dobimo pa se v glavni veži filozofske fakultete (Ul. UniversitA št. 7). Mali oglasi telefon (040) 79 46 72 LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124; Bazovica: tel 226-165; Opčine: tel. 211-001; Prosek: tel. 225-141; Božje polje. Zgonik: tel. 225-596; Nabrežina: tel. 200-121; Sesljan: tel. 209-197; Žavlje: tel. 213-137; Milje; tel. 271-124. GRADBENI tehnik z odličnim znanjem slovenščine ter vozniškim dovoljenjem išče vsakršno delo v popoldanskem oziroma večernem času. Telefonirati na štev. 941528 po 18. uri. KUPIM Jeep diesel. Tel. 061/41709 dopoldne. PRODAM nov sesalec za prah in loščilec za pod znamke «Hoover» po zelo ugodni ceni. Telefonirati na tel. 225973 od 20. do 22. ure. ZAVAROVANJA za življenje m za vašo imovino vam nudi agencija ŠVAB ■ Ass. Generali, Ul. Genova 14, Trst, tel. 61-034 in Ul. Sa lici 1, Opčine, tel. 211489. UGODNO prodam dvometrske smuč ke Elan Pu 727 Polyurethan, brez priključkov, v dobrem stanju. Cena po dogovoru. Tel. 825247 v večernih urah. PROD/ 1 moto kross SWM 250 po zelo ugodni ceni. Telefonirati na številko (0481) 53-01, po 20.30 pa na številko 30-557. VRTNARJA sprejmem v službo dvakrat tedensko z vpisom v socialno zavarovanje. Ponudbe na upravo PD pod šifro »sposoben*. KUPIM staro hišo ali stanovanje na vzhodnem Krasu. Tel. 212950 IŠČEM dvosobno stanovanje z ogrevanjem v najem v dolinski ali miljski občini. TeL 228603 — od 16. do 17, ure. Prizadevali je Sindikatov za ohranitev P°u 3.900 ■ ŽAMETNI JOPIČI 250/R DO 12 LET PODLOŽENI S KRZNOM M 18.900 ■ KRILA (vseh mer) *» 11.900 ■ ŽENSKE OBLEKE IZ BOUCLEJA M 21.900 OMENJENE CENE VELJAJO DO POPOLNE RAZPRODAJE NAVEDENIH ARTIKLOV OBIŠČITE NAJMANJŠO, NAJPRIVLACNEJSO IN NAJBOLJ POCENI TRGOVINO NA SVETU I Poskusite ne stane nič, kupiti pa pomeni skleniti dobro kupčijo I ELIO «IN» MODE Ulica Formica 28 GORICA VEC LEZISC ALI BOLJ BOGATA PONUDBA? JUGOSLOVANSKI TURIZEM KRITIČNO OCENJUJE SLABOSTI V ODNOSIH DO TUJIH TURISTOV Kljub visokemu številu nočitev, je devizni učinek zelo nizek - Pomanjkanje izvenhotelskih uslug Vsi, ki so obiskali plaže v Italiji, Španiji, Grčiji ali Franciji, se bodo strinjali, da je jugoslovanska obala s svojini krasnim modrozelenim in čistim morjem, bujnim rastlinstvom ter z razvejeno obalo najlepša, ali ena od najlepših na Sredozemskem morju. pa celo na svetu. Jugoslavija ima tudi 150-letno tradicijo. Na prehodu iz prejšnjega v sedanje stoletje, na primer, ko številna turistična mesta v Španiji, Grčiji in celo v Italiji niso še niti obstajala na evropskem turističnem zemljevidu, pa je bila Onatija že z ano zdraviliško in kopališko mesto, kamor so prihajale samo kronane glave. Toda od lepote in slave se danes ne more živeti, Živi se lahko od množičnega turizma ter od tistega kar «niagara» sodobnih nomadov zapušča na plažah, v hotelih, v trgovinah in v restavra-cijah. Kakšna je bila torej pretekla sezona na jugoslovanski jadranski obali, ki je ustvarila 85 cist. vseh turističnih nočitev? V turističnih vodTnih krogih pravijo. da ni bila ne blesteča in niti slaba. Upoštevajoč katastrofalni potres na črnogorski obali, energetsko krizo in sovražno propagando v zahodnem tisku (mnogi niso niti vedeli, kje je pravzaprav Črna gora ter so celo zamenjali otok Rab z mestom Bar v Črni gori), se je vse pravzaprav dobro izteklo. Jugoslavija zaklju-č ije letošnje leto s 84 milijoni nočitev, oziroma za 5 odst. več kot lani. Pri tem so domači gostje povečali nočitve za 9 odst., medtem ko je bilo tujcev za 1. odst. manj. LR Hrvatska je zabeležila nekoliko boljše rezultate, to je 8 odstotkov več domačih in en odstotek več tujih turistov. Istra in Kvarner sta zabeležila pravcat rekord. Pričakujejo, da bo tam do konca leta 27 milijonov nočitev, številka brez predseden-sa, oziroma 12 odst. več doma- č h in 2 odst. več tujih turistov. Statistike so kot bikini; odkrivajo vse, toda skrivajo najvažnejša' Najvažnejše pa je, da jugoslovanska obala nudi lepo morje, tišino in sonce, lepe in cenene hotele, toda iz teh ne dobiva primarne količine deviz. Obračuni pravijo namreč, da tuji gostje potrošijo v Jugoslaviji povprečno 30 dolarjev na dan. v tuji konkurenci pa celo dvakrat več. Nekaj podatkov: gostje ZR Nemčije so prvi na seznamu tujih gostov, toda po podatku osredji e®a turističnega urada je letos '6’iiskalo Jugoslavijo 1.9 milijona Nemcev (10 odst. manj kot lani) Jugoslavija je tako na četrtem mestu po številu gostov iz ZR Nemčije, za Avstrijo, Italijo in Španijo, toda pred Švico, Dansko. Belgijo, Grčijo itd. Ta položaj je zadovoljiv, toda porazen, če ga primerjamo z izdatki. Turisti iz zahodne Nemčije potrošijo v inozemstvu 28,9 milijarde mark, toda v Jugoslaviji samo 1227 milijonov (v Italiji in Avstriji pa okoli 6 milijonov mark). Jugoslovanski in tuji strokovnjaki menijo, da je tako imenovana izven hotelska ponudba na jugoslovanski obali zelo revna, stereotipna in siva. Moden! turist hoče namreč danes nektij doživljati, kupovati ter se poveseliti. Išče atraktivnosti ter celo bizarnosti in ne samo kosilo in večerjo ter dolg čas na plaži. Na primer jugoslovanska jadranska obala ima idealne pogoje za razvoj navtičnega turizma. S svojimi tisoč otoki in prav tolikimi zalivi pa navtika prinaša pičel del deviz. Prav cokla je torej neprivlačna trgovska mreža (shoping je danes sestavni del bivanja), slaba ponudba na trgih, delovni čas trgovin, ki so 2večer zaprte, redke specializirane restavracije, atrakcije, elitni nočni bari, zabave itd., torej vse tisto, kar pravzaprav prazni žepe turistov. Ker turist iz ZR Nemčije, ki je v agenciji plačal 35 ali 40 mark za penzion v razkošnem hotelu (doma plača 60 mark samo za prenočitev) pravzaprav nima priložnosti, da bi potrošil denar razen s pivom ali koka kolo na poletni terasi. Po .srednjeročnem načrtu bi morala Jugoslavija do leta 1985 dobiti od turizma dve milijardi dolarjev, sedaj 1,2 milijarde) ter s tem pokriti vsaj polovico svojega plačilnega primanjkljaja. Zato pa bi bilo potrebnih 90 tisoč novih postelj samo v LR Iirvatski ter 40 milijard novih dinarjev. Kako uresničiti to. ko se je zgodilo, da sta se dosedaj dva srednjeročna načrta izjalovila, kar zadeva načrtovano število novih ležišč? Turistični delavci namreč že več let bijejo težko bitko glede gospodarskega položaja turističnega gospodarstva zahtevajoč položaj izvoznikov (ker sta izvoz tudi solata ali sladoled, ki ju troši tuji turist), čeprav je turizem dekle- rativno uvrščen med prioritetne gospodarske dejavnbsti, se to v praksi ne dogaja. Družbeno stališče do te veje je še vedno zelo negotovo, kot so poudarili na nedavni okrogli mizi v Dubrovniku, kjer so razpravljali o bodočnosti turizma. Potrebna so torej pravila igre, družbena zavzetost in pogum, da bi prišlo do preobrata, če se želijo večji uspehi. Dogaja se pa nasprotno: letos so banke odobrile menjalnicam samo 0,5 provizije. Rezultat je bil porazen: menjalnicam se ni splačalo delati in okoli 300 milijonov dolarjev je «ispuhtelo» z nezakonitim menjavanjem na ulici. V razpravah, ki sledijo, se bosta kristalizirali dve stališči: večja potrošnja ali več ležišč. Bolj točno rečeno: nekateri menijo, da bi se z boljšo organizacijo in bolj bogato ponudbo izven hotelov in z bolj skromnimi naložbami moglo zbrati več deviz. Prav gotovo bo potrebno eno in drugo. Ve se že, da bo leto 1980 leto »suhih krav*, boj na mednarodnem trgu pa bo neušmiljen (če ne bo prišlo do neke vrste koalicije in sodelovanja sredozemskih držav v odnosu do bogatega severa). Na vsak način pa postaja bolj domiselna ponudba imperativ tako v poletnih mesecih, ko v izvensezonskih, ker se za določene cene zahtevajo tudi primerne usluge na vseh področjih, od prevozov do kramarjev s sladoledom. Nujno bo razviti tudi zimski smučarski turizem, ki pri konkurenci v Avstriji, Italiji doživlja velik razmah ter prinaša skoraj 40 odst. dohodkov v celotnem turističnem obračunu. Gj. T. ■ Illlllllllll Hill llllllllll Ulil lili lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll MII lllllllll I Mili Mllllllllllllllllllll IIII1111111111111111111111II lil l||||||||||||||||||||||,„||„|||ll||||l||llll| ZDRUŽENE DRŽAVE AMERIKE IN PETROLEJSKA KRIZA Agonija naftne civilizacije izvira iz pomanjkanja cenenega bencina Med dejstvom, da Amerikanci še danes, ko še ni mogoče zazreti konca petrolejske krize, plačajo liter bencina (normalnega) samo 26 centov (nekaj več kot 200 lir) in dramo, ki jo doživljajo njihovi diplomatski predstavniki, talci iranskih študentov v Ameriškem veleposlaništvu v Teheranu, na prvi pogled ni nobene zveze. Ta dva dogodka, ameriški državljani, ki se sedaj po ulicah a-meriških mest spopadajo z iranskimi študenti ter jih obsipajo s klici »pojdite domov in pijte sami svojo nafto* ter se potem usedejo v svoje avtomobile in sc odpeljejo s cenenim bencinom na kosilo, ne morejo na noben način povezati, še vedno so namreč prepričani. da vse, kar se danes dogaja v svetu, ne more na noben način prizadeti njihovega načina življenja. Povezava med tema dvema dogodkoma pa je v resnici zelo značilna ter opozarja na nekatere vzroke današnjih svetovnih gospodarskih težav. Bogate industrijske države ter posebno velesile mislijo, da njihova moč temelji na bogastvu in «)* jim omogoča. od gospodarskih In političnih težav na svetu. Njihovi državljani občutijo samo občasno, da nekaj na svetu ni v redu, toda vse to traja le malo časa. Tako se bo zgodilo sedaj. da bodo v ZDA razmišljali o drami talcev v iranskem veleposlaništvu nekoliko bolj dolgo samo člani njihovih družin, medtem ko bodo ostali Amerikanci še nadalje izkoriščali cenejši bencin ter posvečali svojo pozornost domačim temam, kot so na primer prihodnje volitve. Ameriški državljani si zares ne morejo zamisliti, da bi bile sedanje svetovne gospodarske naloge tudi njihova zadeva, saj bi lahko živeli spričo svojega bogastva, veliki kupni moči svojega-lastnega trga ter svoje ogromne vojaške moči, še mnogo let kot izoliran otok blagostanja v povprečno zaostalem in ravnem svetu. Da Amerikanci izkoriščajo ta svoj položaj, dokazujejo tudi najnovejši podatki v. dobičkih njihovih petrolejskih družb «Sedmih sestra* za časa največje letošnje bencinske krize, ko so bile celo na ameriških bencinskih črpalkah cele vrste in ko so celo streljali z revolverji zaradi enega litra bencina. Prav letos so ameriške petrolejske družbe zabeležile ogromne dobičke. V tretjem trimesečju /■•* VB/ HS-'® v/ letošnjega leta je družba Exxon i-mela za 1,1 milijarde dolarjev dobička, v prvih devetih mesecih pa 2,9 milijarde dolarjev. V istem razdobju lanskega leta je bil dobiček za 1 milijardo manjši. V istem času je »Mobil Oil* imela 2,8 milijarde dobička (lani 2 milijardi). Miljardne dobičke so i-mele tudi «Texaco», «Socal* in druge. Velikost naftnih dobičkov je mogoče oceniti na podlagi podatkov: 1978 je «Sedem sester* i-melo 20 milijard dolarjev dobičkov. Po tem podatku so nekatere družbe samo v treh mesecih zaslužile po eno milijardo dolarjev, medtem ko je bilo treba lani celo leto, da so zaslužile 20 milijard dolarjev. Ni nobena skrivnost kako so o-menjene družbe, članice konzorcija «Aramco», ki izkoriščajo saudsko nafto, ustvarile ta dobiček. Ker je ta nafta cenejša kot drugje, se je ustvarila priložnost za dobre posle. Omenjene družbe so kupovale saudsko nafto po 18 dolarjev, v Evropi pa so jo prodajale po 26 dolarjev, če ne celo več. To potrjuje tudi primer svo-' odnega trga v Rotterdamu, kjer .irottefaljo^nlrtp^po dolarjev za sodček (159 litrov)."' ► ....... Zato v poietnlh mesecih ni bilo na bencinskih črpalkah v ZDA vedno bencina. Družbe so svojo državo oskrbovale z dražjo iransko nafto, kar pa zaradi negotovih političnih razmer in nestabilnosti iranske proizvodnje ni vedno delovalo. Potrošniki niso občutili razlike v maloprodajnih cenah, ker je cena bencina na črpalkah zamrznjena pri 26 centih na liter. Zaradi teh razlik v cenah, se je dogajalo, da so nekatere črpalke ostale brez bencina. Na koncu se je za potrošnike vse dobro končalo: bencina je še vedno in kljub dogodkom v svetu, je še vedno poceni. Amerikanci se sedaj zadovoljujejo s pojasnili voditeljev družb, ki pravijo, da so take ogromne dobičke ustvarili v tujini (v Evropi), dobičke pa investirali v ZDA. Torej vse ostaja v družini, saj na vse zadnje od bencina živi mnogo ljudi, ki delajo pri družbah in njihovih podružnicah, ki so raztresene po vsej državi. Prav te družbe pa jim omogočijo, da še vedno po mili volji trošijo bencin po neverjetno nizkih cenah. Zato ni čudno če podatki pravijo, d" se bo letošnja potrošnja nafte na prebivalca povečala od 3,2 tone lanskega leta, na 4,1 tone. Tu povečanje pa je šestkrat večje v primerjavi z absolutnim obsegom potrošnje v Aziji in Afriki v lanskem letu. Tudi druge industrijske države, čeprav plačajo bencin dražje od ZDA, trošijo vedno več nafte. Tako se dobiva vtis, da gre za ne- kontrolirano obnašanje in da ni mogoče ustaviti procesa po vedno večjem porastu sla po dobičku. Opozorila, da bo nafta utegnila kmalu izginiti, da se človeštvu pripravlja črna gospodarska in politična bodočnost, se upoštevajo samo nekaj dni. Prav zato, da bi se zagotovil cenejši liter bencina pa so sedaj Ameriški diplomati talci v Teheranu. Zaradi tega visi v zraku grožnja, da bodo iranske naftne dobave šle v bodočnosti mimo ZDA. Poudariti pa je treba, da je najbolj zanimivo dejstvo, da a-gonija naftne civilizacije ne prihaja od pomanjkanja «črnega zlata*, temveč od pomanjkanja cenene nafte. iSi ■ el , - y v' j . 5 * - v. ...h j 1 ' I 3 e- || * * *’ »■ . - Klunanje: Nedeljska nagraditev otrok, ki so se udeležili «ex tempere* v Ricmanjih .. i..z.,ia>u vm v Kiciiiuiij.il s ia razstav.jaici Občinstvo na predvčerajšnjem pomembnem kulturnem dogodku predstavitve Kravosove zbirke v Slovenskem klubu ■llllllflllllllllimMIHIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlIlflllllllllllllllllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIHItllllllllllllllllllllllllllllllNIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIimilllllllllllllllllllllll Patronat KZ -INAC svetuje Italijansko državljanstvo osnovni pogoj za socialno pokojnino Vpr.: «Odločil sem se, da vam pišem in zastavim dvoje vprašanj v zvezi s pravicami na pokojninskem področju. Pravzaprav to ne zanima mene osebno, temveč mojo taščo. Na dom je dobila poziv nekega italijanskega patronata v Trstu, naj se javi v njihovih t uradih. Začeli so govoriti o socialni pokojnini in ko je tistemu uradniku moja tašča povedala, da, čeprav že od rojstva stalno biva v Trstu, je jugoslovanska državljanka, jo je odslovil rekoč, da ne more dobiti nobene pokojnine. Vprašal je ni niti, koliko pokojnine dobiva njen mož (nekaj nad 200.000 lir mesečno), zato mi je prišel dvom, da ji morda ni hotel narediti prošnje za pokojnino, ker je jugoslovanska državljanka. Ji dejansko pritiče socialna pokojnina\? Kolikor vem. je nekaj let delala, vendar verjetno ji niso plačevali prispevkov. Prisrčna hvala za vaš odgovor». A. B. Povsem razumljivo je, da ste podvomili v verodostojnost izjave, da jugoslovanskim državljanom ne pritiče socialna pokojnina IN PS, saj bi ne bil prvi primer, da v kakem uradu dajo napačne informacije ali pa ne uredijo kake zadeve izključno zaradi slovenske narodnostne pripadnosti zainteresirane osebe. Vendar pa to ni slučaj vaše tašče, ki nikakor ne mo- re uveljaviti socialne pokojnine v Italiji. To pokojnino namreč po zakonu dodelijo le tistim revnim italijanskim državljanom, ki so dopolnili 65. leto starosti, nimajo nobene druge pokojnine in skupni dohodki obeh zakoncev ne presegajo določene meje. Vaša tašča bi lahko dobila pri INPS edinole invalidsko ali starostno pokojnino na osnovi delovne dobe, vendar pa pod pogojem, da so bili zavarovalni prispevki redno poravnani. Ker se to žal ni zgodilo, vam moramo potrditi, da bo vaša tašča ostala brez lastne pokojnine. KRITERIJI ZA DODELITEV INVALIDSKIH POKOJNIN Vpr.: «V vaši zadnji rubriki ste zapisali, da bodo z decembrom uvedli reformo invalidskih pokojnin. Jaz sem zavarovana pri kmečkem skladu in sem precej bolehna, poleg tega pa sem pred kratkim imela tudi težko operacijo. Že dolgo razmišljam, dc bi vložila prošnjo za pokojnino, vendar se ne znam odločiti. Kaj se bo pravzaprav spremenilo?» S. T. Čeprav ni še matematično gotovo, da bo s 1. januarjem 1980 stopila v veljavo reforma pri dodeljevanju invalidskih pokojnin, saj mora zakonski osnutek vla- de odobriti in eventualno bistveno spremeniti še parlament, pa je zelo verjetno, da bo do tega prišlo. Novi zakon je omejevalnega značaja, ker ne bodo odslej med drugim več upoštevali socialnoekonomskega stanja zavarovancev, temveč izključno njihovo zdravstveno stanje in torej delovno sposobnost. Kdor vloži prošnjo na IN PS za invalidsko pokojnino v teku tega meseca, mu bodo prošnjo reševali po dosedanjih zakonskih določilih. Zato vam vsekakor svetujem, da vložite prošnjo še ta mesec in se tako izognete ostrejšim kriterijem, ki bodo verjetno stopili v veljavo. To svetujemo vsem tistim, ki se nahajajo v podobnem položaju kot vi. OBVESTILO JUGOSLOVANSKIM UPOKOJENCEM Kdor prejema samostojno ali sorazmerni del jugoslovanske pokojnine naj se v teku tega meseca zglasi v uradih Patronata Kmečke zveze INAC v Trstu, ker je treba obnoviti dokumente za redno nakazovanje pokojninskih zne skov. Svetujemo, da upokojenci prinesejo s seboj zadnji odrezek bančnega nakazila in po možnosti upokojitveno odločbo, da se ugotovi, če pritiče povišek na pokojnini od leta 1973 dalje. ITALIJANSKA TV Prvi kanal 12.30 Skede - Zgodovina, vzgojna oddaja 13.00 Dan za dnem Rubrika DNEVNIKA 1 Vremenska slika 13.00 DNEVNIK Danes v parlamentu 17.00 Remi: Spet je zima - 19. del 17.25 La Compagnia del Teatro delTArca predstavlja: H petere deli a Fortuna 18.00 Skede - Znanost, vzgojna oddaja 18.30 Non stop 19.00 DNEVNIK 1 - Kronike 19.20 Družina Smith - TV film Po očetovih sledeh 19.45 Almanah in Vremenska slika 20.00 DNEVNIK 20.40 Effetto smorfia Oddaja Z. M. Troisijem, L. Areno in E. Decarom I. del 21.45 Politična tribuna Tiskovna konferenca PLI, vodi Jader Jacobelli 22.35 I racconti del mistero: Augu-ri di buone feste - TV film Ob koncu DNEVNIK Danes v parlamentu in Vremenska slika Drugi kanal 12.30 Oddaja o potrošništvu 13.00 DNEVNIK 2 - Ob 13. uri 13.30 Centomila perche Oddaja posvečena vprašanjem in odgovorom 17.00 Program za otroke: Barbapapa 17.05 Kapitan Harlock - risani film 17.35 Nadaljevanje prihodnje nadaljevanke 18.00 Ročne spretnosti, vzgojna oddaja 18.30 Iz narlamenta DNEVNIK 2 — Športne vesti 18.50 Dober večer z ... Albertom Lupom Vmes TV film «Mork zbeži* iz serije «Mork in Mindy» Vremenska napoved 19.45 DNEVNIK 2 - Odprti studio 20.40 Italijanski film za televizijo: II nero muove - film Po filmu razgovor z režiserjem 22.45 Jeans koncert Ob koncu DNEVNIK 2 — Zadnje vesti JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 9.10. 10.00 in 10.30 TV v šoli: Prehrana živih bitij. Starogrška matematika. Pekarn? Miš-maš, Kemija, Francoščina, Risanka, Zemljepis , 15.50 Šolska TV: Razporejanje do hodka, Smotrna raba elek trične energije 16.50 Poročila 16.55 Jakec in čarobna lučka .17.10 Nacionalni parki - dokume0' tarec 18.00 Bebo orje morje 18.35 Obzornik 18.45 Tehtnica za natančno teh tanje 19.15 Risanka 19.30 DNEVNIK 20.00 Oči kritike 20.45 Goya ali začetek modernega slikarstva - dok. film 21.30 Glasbeni magazin 22.15 DNEVNIK Koper 19.50 Stičišče 19.58 2 minuti 20.00 Risanke 20.15 DNEVNIK 20.15 S tujo kožo - film Igrajo Lino Ventura, MarP Tolo in Jean Servais 22.00 Kinonotes j Danes dne 15. t.m. v rubili'1 Cinenotes bo RTV Kop61 predvajala prispevke AAA 0 «Prazniku slovenskih iz«* ljencev v Liegeu* in o meh narodnem srečanju folklor* «čez tri gore čez tri dole* 22.30 Obrazi jazza - II. del Zagreb 17.45 Otroštvo mladosti 19.30 DNEVNIK 20.00 Argumenti 79 20.50 Nikola Tesla - TV nadalj- 21.55 Akcije 22.15 Glasbena oddaja ŠVICA 18.00 Program Žalostna 18.05 Program Narava prijateljica 18.50 DNEVNIK 20.45 Dvoboj na Pacifiku za najmlajše: princeska za mladino: fil«1 TRSTA 7.00, 8.00, 10.00, 11.30. 13.00, 14.00, 15.30, 17.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 7.45 Pravljica za dobro jutro; 8.10 Jutranji almanah: »Vprašanja sodobne družbe*; 9.00 Dnevni pregled tiska; 9.05 «Fantazija ob slavni skladbi*: 9.45 Nekaj minut s pianistom Pinom Calvijem; 10.05 Radijski koncert: 11.35 Jugoslovanski pevci: 13.15 Glasba po željah; 14.10 Otroško okence: «To-mi na obisku*; 14.30 Na goriškem valu; 1^.00 Mladi, piscu J5.35 Rock revi val; 10.00 Posluifijmo film; 16*40 ■fJiskomanijap 17.05 Mi in glasba: Skladbe z nabožno tematiko: 18.00 Kulturna kronika; 18.05 Kulturni prostor. KOPER (Italijanski program) 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 10.30 Poročila: 7.00 Dobro jutro v glasbi; 8.32 Solisti klasičnih instrumentov; 9.15 Knjiga po radiu; 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.00 Z nami je...; 10.10 Zmajček; 10.32 Popevka dneva; 10.40 Mozaik; 11.00 Kim svet mladih; 11.32 Horoskop; 11.35 Vrstijo se motivi; 12.00 Na prvi strani; 12.05 Glasba po željah; 14.00 Hits international; 14.33 Jug. motivi; 15.00 Zmajček; 15.20 Zig zag; 15.45 Mini juxe box; 16.00 Valčki in polke; 16.32 Crash; 16.55 Knjige v izložbi; 17.00 Poslušajmo jih skupaj; 17.32 Jug. pop; 18.15 Pojo Gladys Knight & The Pips; 18132 Orkestri lahke glasbe; 19.00 Opera, poezija, glasba in balet; 19.45 Nasvidenje jutri. KOPER (Slovenski program) 6.30, 7.25, 13.00, 13.30 in 14.30 Poročila; 6.00 - 7.30 Glasba za dobro jutro; 13.05 Popevke se vrstijo; 13.37 Po domače z ansamblom Bratov Avsenik in ansamblom Franca Miheliča; 14.00 Mali koncert lahkih not; 14.37 Glasbeni notes, objave; 15.00 Prenos RL; 15.30 Glasba po željah: 16.00 Primorski dnevnik; 16.15 Reklame in zabavna glasba; 16.30 Aktualna tema; 16.35 Znane melodije. RADIO 1 7.00, 8.00, 12.00, 13.00, 14.00, t5.°°' 19.00 Poročila; 6.00 in 7.30 J utr h nje prebujanje; 8.50 Samo glasb«' 9.00 Radio anch'io; 11.30 Glasbe na oddaja z O. Vanoni; 12.03 1 13.15 Vi in jaz 79; 14.03 Musič«! mente; 14.30 Sulle ali delUppog«1. fo: 15.03 Rally; 15.30 Errepiu»°; 16.40 Mladi in klasična glasb«' 17.00 Patchivork; 18.35 GlobettfF ter; 19.20 Glasba in fantazija več glasov; 20.00 Opera krt?' 20.02 Latinska glasba včeraj 1 danesr 20:42 «L’uomo che volj giiariresT- : radijska igra; 2l-°J Glasbeha" Evropa 79; 23.00 f’re den zaspiš. LJUBLJANA 5.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 12-^j 14.00, 15.00. 19.00 Poročila; ^ Dnevni koledar; 5.30 Jutranja kr nika: vremenska napoved, P°r^ čila, šport; 6.00 Dobro jutro. 1 jaki na tujem!; 6.50 Dobro jutl ' otroci!; 7.20 Rekreacija; 7.30 * naših sporedov; 8.08 Z glasbo dober dan; 8.30 Mladina 9.05 - 10.00 Z radiom na poti; Turistični napotki za naše 6°3'* iz tujine; 10.05 - 12.00 Rezervira« za . . .; 12.10 Znane melodije; 1*. . Kmetijski nasveti; 12.40 Od v8., do vasi; 13.00 Danes do 13. " jn naših krajev; 13.20 Obvestila zabavna glasba; 13.30 Priporo« jo vam . . .; 14.05 Mehurčki; 1% Koncert za mlade poslušalce; N-Jezikovni pogovori; 14.55 Mi«u . za EP; 15.30 Zabavna glas«8: 16.00 Vrtiljak; 17.00 Studio ob m; 18.00 Vsa zemlja bo z nami ?«rT, la . . . (pesmi brigad in divi«1!'! 18.15 Lokalne radijske postaje vključujejo; 18.35 Frederik C« pin: Dva scherza (v h-molu b-molu); 19.35 Lahko noč, otroc«'; 19.45 Minute z ansamblom M* na Farleža 20.00 Četrtkov v««^ domačih pesmi in napevov; 21; Literarni večer; 21.45 Lepe h1« dije: 22.20 Plesna glasba iz ju®t, slovanskih studiov; 23.00 V pri tujih radijskih postajah: 23y Paleta ponevk jugoslovanskih « torjev; 00.05 4.30 Nočni P* . gram - glasba. I | ii I g I :* £ Bob Woodward Carl Bernstein NIX0N0V PADEC I i 30. Prevedel Dušan Dolinar Buzhardt je ponovil, kar je že povedal. Dejal je. da zares ni nobene druge izbire, če bi trakove izročili, bi sprožili šok, iz katerega bi se dalo izvleči marsikaj koristnega. Vsi bi videli, da Cox ni bil odpuščen, ker se na trakovih skriva nevarno gradivo — kar trdi večina predsednikovih nasprotnikov. Izročitev je natanko tisto, česar nihče ne pričakuje. •Dobro, uklonite se,» je naposled rekel predsednik. Buzhardt je zapustil ovalno pisarno, in odšel v Hai-govo. Tam sta bila Haig in VVright. Wright se je oddahnil, ko je zvedel, da je predsednik sklenil popustiti. Začel je zapisovati svoj odgovor Sirici. Ob enih in trideset, ko se je že pripravljal, da odide na sodišče, ga je pred sednik skupaj z Buzhardtom in Garmentom poklica) k sebi. Predsednik je skoraj pol ure glasno razglabljal, ali je njegova odločitev prava ali ne. VVrighta je skrbelo, da bodo zamudili na sodišče. »Gospod predsednik,* je dejal, «iti moramo.* Predsednik je terjal še eno, zadnjo tolažbo. «Ali res mislite, da je prav ravnati tako, Charlie? Tako dolgo smo se bojevali za to načelo — naj mar zdaj popustimo?* VVright je predsedniku zagotovil, da načelo ni opuščeno. S tem ne ustvarjajo nikakršnega precedensa. Smer je prava. Predsednik je samo pokimal in jih odslovil. VVright je odhitel na sodišče. Tik po drugi uri je napravljen v rjavo obleko in limonovo zeleno srajco stopil v nabito polno sodno dvorano. Obstal je in živčno popil nekaj kozarcev vode zapored. Vstopil je Sirica. Dramatični spopadi v sodnih dvoranah mu niso bili pogodu, pričakoval pa je, da bo do takšnega spopada prišlo to popoldne. Popuščali so mti živci. Kompromisa Stennis ni niti omenil. Deset minut je bral prizivnega sodišča. Branje je delovalo pomirjujoče. Sirica je pričakoval, da bo Bela hiša tudi uradno predlagala spo razum, ki bi slonel na Stennisovem posredovanju. Z njim se ni strinjal predvsem zaradi razlogov, zaradi katerih jih je zavračal Cox. Mimo tega je senatorja Stennisa poznal in je dvomil, da bi bil senator sposoben prebiti ducate ur pri poslušanju trakov. Bela hiša so bo na njegov sklep, da zavrne kompromis Stennis, najbrž pritožila ali pa bo pro sila za podaljšanje roka, da bi vložila pritožbo zoper odločitev prizivnega sodišča. Tako ali drugače, vse je kazalo, da se bo zadeva naposled znašla pred vrhovnim sodiščem. Sirica je mislil, da je to dobro. Toda Charles Alan VVright je vstal in izjavil, da bo predsednik v celoti zadostil zahtevi sodišča. «Predsednik se ne postavlja po robu zakonu.* V sodni dvorani je bilo nekaj trenutkov vse tiho. Sirica, ki mu je zaprlo sapo, se je nato nasmehnil; • Sodišče zelo veseli, da se je predsednik tako odločil.* Poročevalci so se v dirki do najbližjih telefonov skoraj pobili. Sirica se je umaknil v svoje prostore. Tudi tokrat je kot navadno po napetih sodnih zasedanjih za nekaj trenutkov legel, da se mu umiri butajoče srce. Naposled bo le slišal nekaj trakov. Misel, da bi ukinili položaj posebnega tožilca, se je spočela skoraj čisto po naključju, saj je predsednik skuša! v zadnjem trenutku tako spraviti preiskavo spet na laže obvladljiv tir znotraj pravosodnega ministrstva. Toda dr vje razkačeni odziv na pokol v soboto zvečer se ni in ni hotel poleči; Nixon se je sprijaznil s tem, da mora imeno vati novega posebnega tožilca. Glavni problem je bil «ti sti zajebani harvardski prfoks*, ne pa sama funkcija. Haig se je lotil iskanja naslednika za Coxa z okreplje no politično budnostjo. Novega človeka bosta kongres in javnost preiskala pod drobnogledom. Uživati bo morai obče spoštovanje, o njem bo moralo veljati soglasno mnenje, da je pošten in neprizanesljiv, demokrat mora biti, vendar ne zadrt, hkrati pa očitno neodvisen človek. Toda jasno je bilo, da Haig potrebuje človeka, ki bo imel tudi občutek za težave Bele hiše, ki bo priznaval potrebo po varovanju nacionalne varnosti in bo hkrati prožno uravnovešal potrebo po preiskovanju dejanj obtoženega s potrebo po varovanju vloge predsednika; razsodnega moža, ki se- bo ogibal coxovski zagrizenosti in bo znal imeti prte pretoke obvestil in pobud z Belo hišo. *, Haig je telefoniral staremu prijatelju iz časov Joh^L nove vladavine Morrisu Leibmanu. Leibman je bil ed\j vodilnih partnerjev v ugledni chicaški odvetniški ^ Sidley and Austin in neplačan svetovalec Bele hiše v j brambnih zadevah, že mesece je priganjal Haiga. nv vendar vključi v dogajanje skupino uglednih pravni^, ki bo predsedniku svetovala v zvezi z VVatergateom. L®1 man je sestavil nekakšen seznam kandidatov za vse mene; prejšnje predsednike Zveze ameriških pravni^ vrhunske odvetnike iz najuglednejših pravnih firfl1 .. Združenih državah, dekane pravnih fakultet, nekdaj funkcionarje iz pravosodnega ministrstva Haig in L®1 0 man sta si seznam že nekajkrat ogledovala. Na nje#1 bili; James D. St. Clair, odvetnik in strokovnjak za P*, cesno pravo iz Bostona; Albert Jenner, odvetnik iz ^ caga; John Doar, nekdanji pomočnik pravosodnega 111111 stra iz Kennedyjevih časov; in še ducati drugih. 1 Haig je seznam skrčil. Zanimal ga ni nobeden od stih, ki bi si radi zapisali ime v zgodovino. Izločil ie L di profesorje prava. Zadostoval bo en sam človek. Ha1# torej povprašal Leibmana po enem samem imenu s 5 znama, pa odvetniku Leonu Javvorskem iz Houstona- g Leibman mu je povedal, da je Javvorski znano ^ in da ima za seboj vrsto uspehov. Pri senatu bi se dob.^ odrezal. Zdaj mu je oseminšestdeset let. Posebni tožilo® ' še bil, in sicer v letu 1962, ko ga je pravosodni minlS* Robert Kennedy imenoval, da bi zastopal Združene ^ žave v pravdi proti guvernerju Misisipija Rossu Barned1’ ki je skušal preprečiti Jamesu H. Meredithu, da bi se # prvi črni študent vpisal na državno univerzo v Misisipi' PRIMORSKI dnevnik nogomet ŠPORT ŠPORT ŠPORT KVALIFIKACIJE ZA EP 15. novembra 1979 visoka zmaga »plavih* Jugoslovani so včeraj v Novem Sadu odpravili Ciper kar s 5:0 ■ Kranjčar dosegel kar dva zadetka - Ciprski nogometaši za razred slabši ^lavija - Ciper 5:0 (1:0) &TRELCI: v 32. in 48. min. Kranj-p ■ 60. min. Zl. Vujovič, 75. min. golj^’ v 8T- min- Kalateu (avto- i)^?OSLAVIJA: Pantelič; Cukrov, Zajec, Stojkovič, Šestič: Pe-vjfli Vujovič (v 78. min. Sa- g kovič m’n' Kranjčar). J. Panzaras; Kalateu, Pah U' Kositantin, Stefanos, N. Mavrudis, Cingis, Kaja-n;.: Kjconegris (v 57. min. Teofa-Canaris. “JIDNIK: žezov (Bolgarija). Vr£?ALCEV: 20.000 MrvS: Jugoslavija 16; Ciper 0. SAD - Jugoslavija je vče-]e ,v syojem zadnjem srečanju tret-Kvalifikacijske skupine za evrop- sko prvenstvo po predvidevanju in visoko premagala, sicer požrtvovalne nogometaše Cipra. S to zmago so «plavi» trenutno sami na vrhu lestvice in s točko prednosti pred Španijo, ki bo tako (glede na včerajšnje razplete v Novem Sadu) nujno morala premagati Ciprčane, da si zagotovi finalni del v Italiji. Jugoslovani, neglede na šibkega nasprotnika, so včeraj dobro igrali. V prvem polčasu so sicer bili dokaj neučinkoviti v nasprotnem kazenskem prostoru. No, v nadaljevanju so tudi to hibo popravili in zadetki so se vrstili kot na tekočem traku. Po prvem golu, ki ga je dosegel Kranjčar (zamenjal je poškodovanega Sliškoviča) v prvem polčasu, je Dinamov napadalec v drugem polča- ,"1"l'lll,lll„lllll„l„l„„l„„,l,„ll III MIH II IN IIIIIIII lil III |l II lil) II im «UNDER 21» nogomet Italija s težavo zlomila hid odpor Luksemburga ^e/co sta Mg Rohmann (avtogol) in Aliobelli (dvakrat) ^alija - Luksemburg 3:0 (0:0) buVKSEMBURG: Scholts, Jong- Jjj. (54. min. Bianchini), Da, M 8osS*’ Rohmann, Barboni, Weis, *,^Sl > Micaux. Reiter Scheiler M. _____ ■ , ___H. tnjh > Micaux, Reiter, Scheiler (80. fC\ Clemenis). (12 Flick, 13 15 Langers). Sap . 'JA: Galli, Osti, Tassotti, F. r« e,Sl. Ferrario, G. Baresi, Fan-b„]j. Verza (90. min. Tavola), Alto-fi;. ’ Reecalossi, Ugolotti (46. min. G,^j| ■ (12 Zinetti, 13 Tesser, 15 ^TRElcA: Rohmann (avtogol) v tni^n. ter AltobeUi v 76. in 87. : Van Ettekoven (Nizo- za Italijo ^EDALCEV: 3.000 v r ječanju mladih reprezentanc p^Mtargu je Italija sicer s k učljivim izidom premagala svo-ly®>stitelje, vendar pa je užila dozo strahu, preden je po-^ #Vl*a obe točki. Luksemburžani ^ obe točki. Luksemburžani amreč nudili svojim gostom iz-Poun °dpor in so (zlasti v prvem prj],^) imeli vrsto sel«; ugodni)) k y«iosti za strel v. mrežo, Vse vt]j al°, da bodo «azzurri»,.doži-k^.^avo «malo Korejo*, saj ni-niso uspeli streti izredno us-lij odpora nasprotnikov. Ita- Hjj! so igrali zakrčeno, brez do-glMj10®!!, nad igro niso imeli pre-siCS8’, Povsem pa so razočarali na igrišča. Vse to velja pred- ,,,,|iii„|,.iiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin OBVESTILA sekcija ŠZ Bor «b q^a’ da bo v nedeljo, 18. t.m., obf , wi na stadionu «1. maj» zbor atletske sekcije ŠZ Bor. Uevni red bo naslednji: • Poročilo načelnika 3 diskusija J' v°litve \/azno- »tu,, občni zbor so vabljeni vsi stqrj. *n atletinje Bora in njihovi * * * D T On,* na sejem rabljene smučarske v r,tne- ki bo v soboto, 17. t.m., jf^Sorčičevi dvorani, Ul. sv. °c>ška 20, od 17. d. 21. ure. * * * 4®Šarkarska sekcija Polet V DpUie danes, 15. t.m., ob 20. uri j. uaucs, l.III., UU Ml. MU Vdorih krožka v Konkonclski stvj * systauek s starši za prven- p»I '"ibasketa in dečkov. rln Poročamo udeležbo! vsem za prvi polčas, ko se tudi nikakor niso znali otresti izredno tesnega in uspešnega kritja domačih igralcev, ki so jim povsod sledili kot sence. V drugem polčasu so se stvari na igrišču (zlasti po vključitvi Rus-sa, ki je vnesel v napad več živahnosti) nekoliko obrnile na bolje, vendar je šele dvajset minut pred koncem tekme prišlo do gola, ki je dal «azzurrom» več poleta. V napadu se jim je bolj «odprlo» in ko je po Rohmannovem avtogolu Altobel-li še dvakrat v nekaj minutah zatresel mrežo, o zmagi • sicer ni moglo biti več dvoma, vendar pa je tako visok poraz za Luksemburžane vsekakor prehuda kazen. Tekma je veljala za evropsko nogometno prvenstvo mladih reprezentanc. su podvojil. To je dalo Jugoslovanom i še večjega poleta, da so nadaljevali z napadi in v 60. minuti je Zlatko Vujovič tretjič zatresel mrežo ciprskega vratarja. Četrti zadetek je bil najlepši. Šestič je na desni strani preigral nasprotnikovega branika, točno predložil Petroviču v kazenski prostor, le ta pa je z močnim strelom prevaril vratarja gostov. Ciprčani so tedaj povsem odpovedali. Tudi jugoslovanski nogometaši so nekoliko popustili. Za peti gol pa so poskrbeli kar sami gostje. Branilec Kalateu je namreč dosegel avtogol. Visoka zmaga Jugoslavije je bila povsem zaslužena, sedaj pa bodo morali »plavi*, da bi se uvrstili v finalni del, zaupati prav včerajšnjemu nasprotniku, da bi v zadnjem kolu te skupine premagal ali igral neodločeno s Španijo. Resnici na ljubo, po igri, ki so jo Ciprčani včeraj pokazali, bi bil pravi čudež, če bi zaustavili Špance. « « « Lestvica 3. skupine Jugoslavija 6 4 0 2 14:6, 8 Španija 5 3 11 10:4 7 Romunija 5 1 2 2 7:8 4 Ciper 4 0 13 1:13 1 PREOSTALI TEKMI 18. 11.: Romunija - -Ciper 9. 12.: Ciper - Španija Mladinski turnir v Monte Carlu Jugoslavija zmagala za Italijo le točka Na mednarodnem mladinskem nogometnem turnirju v Monte Carlu trenutno v obeh skupinah vodita Francija in Jugoslavija. Prvo tekmo je odigrala že tudi Italija, ki pa je proti Škotom le remizirala. Izidi v obeh skupinah so bili taki: A skupina ČSSR - Belgija 0:0 Francija - Španija 3:1 LESTVICA Francija 2, ČSSR in Belgija 1, Španija 0 točk. B skupina Jugoslavija - Švedska Italija - Škotska LESTVICA Jugoslavija 2, Italija in Škotska Švedska 1:0 0:0 NOGOMET V SOBOTO V VIDMU Ekipa Jadrana si je v zadnjih dveh sezonah pridobila že kar reden krog navijačev, ki vneto sledijo njenim nastopom, zato so tudi v sobotnem nastopu te naše peterke napolnili tribune dolinske telovadnice IIIIIIIIIHIMIIIIIIIIIIIIIMIHIIIimillllllllMIIIIIIIIIIIlIllIllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIItNIIIIIMinillllllllllllllllllllllllllllllllirtllllMIIIIIIIIIIIIin VČERAJ V BUGOJNU Tito sprejel predstavnike ŠD Sloboda BUGOJNO — Predsednik republike Josip Broz ' Tito je včeraj v Bugojnu sprejel delegacijo delavskega športnega društva Sloboda iz Tuzle. Pod pokroviteljstvom tovariša Tita je ta kolektiv nedavno slavil 60-letnico obstoja in revolucionarnega dela. Med daljšim prijateljskim pogovorom je predsednik Tito poudaril, da morajo mladi ljudje razvijati množičen šport. To bo prispevalo, da bo mladina pripravljena na življenje in za vse svoje dejavnosti. Po besedah tovariša Tita je s tem mislil predvsem na negovanje revolucionarnih tradicij in na varovanje bratstva ter enotnosti. Bearzot računa predvsem z izkušenostjo enajsterice Prvi «domaii» reprezentančni nastop Zoffa Švicarji nevarni zlasti na sredini igrišča Italijanska državna nogometna reprezentanca, ki se bo v soboto v Vidmu pomerila s Švico, je predmet živahnih pogovorov in kresanja mnenj med italijanskimi ljubitelji nogometa. Prijateljsko srečanje s Švico bo namreč pomemben preizkus najboljših italijanskih nogometašev pred nastopi, ki jih čakajo v prihodnjem letu in kasneje. Bearzot je dilemo med uporabo izkušenih nogometašev ali pa mladih sil, delno razrešil tako, da je dal določeno prednost izkušenosti. V ekipi sicer ne bodo igrali samo stari reprezentanti, saj so med šestnajsterico povabili tudi «mlade leve* obeh vodečih italijanskih klubov, toda osnovna «obarvanost» reprezentance bo kljub temu bolj naklonjena izkušenim i,- 1, Švedska 0. IIIIIIIMIIIIIIMIIIIIIMIIIMIIIIIIIIIIItlllllllllllllllllllllinilllllilllllllllllllllllllltlllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIlilMIIMilllUIIIOIIIIIIIinniiminillllMIIlMiHIIIIIIIIIIIIIIIIIB NOGOMET V 3. AMATERSKI LIGI Polovičen uspeli slovenskih predstavnikov na Goriškem Mladost potrdila odlično formo - Zaradi slabega vremena so na Tržaškem odgodili kar pet tekem - V nedeljo derbi Kras-Gaja NA GORIŠKEM V zadnjem kolu 3. amaterske lige na Goriškem so slovenske ekipe odnesle 3 točke od 6 možnih. štandreška Juventina je v nedeljo, po visokem porazu v Doberdobu proti Mladosti, pred domačim občinstvom zmagala proti Caprivi. Gol prednosti, ki so ga slovenski igralci izbojevali proti zadnji na lestvici, vsekakor ne more zadovoljiti trenerja Spessota, ki bo moral še precej delati, da bo ekipa dosegla zadovoljivo raven. Remi, ki so ga igralci Mladosti izbojevali na tujem proti vodečemu Isonzu, vsekakor potrjuje naše trditve iz prejšnjega tedna, ko smo povedali, da so Kraševci trenutno ena najboljših ekip tega prvenstva. Drugi gol za slovenske barve je dal izkušeni Frandolič, ki se je po nekaj letih ponovno vrnil v domačo ekipo. ®rricklih dneh so za odbojkarsko mrežo stopili v svojem prvenstvu tudi Borovi dečki, ki so se pomerili s šesterko Inter 1904 Razočaranje pa prihaja iz Sovodenj, kjer je tamkajšnja ekipa doživela hud poraz proti poprečnemu Foglianu. IZIDI ZADNJEGA KOLA Azzurra - Audax 4:1 Sovodnje - Fogliano 1:4 San Lorenzo - Mariano 1:1 Vermegliano - Brazzanese 0:1 Farra - Poggio 3:0 Juventina - Capriva 1:0 Isonzo - Mladost 2:2 LESTVICA Isonzo, Mariano 10; Brazzanese, Azzurra 9; Poggio, San Lorenzo, Piedimonte 2; Capriva 1. PARI PRIHODNJEGA KOLA Mladost - Piedimonte, Capriva -Isonzo, Poggio - Juventina, Brazzanese - Farra, Mariano - Vermegliano, Fogliano - San Lorenzo, Au-dax - Sovodnje. (pr) NA TRŽAŠKEM Blatna igrišča, posebno pa burja, so ovirala reden potek nedeljskega sedmega kola nogometnega prvenstva 3. amaterske lige. Od desetih napovedanih tekem so jih na Tržaškem odigrali točno polovico, saj so pet tekem prenesli na poznejši datum. V skupini «M» so odigrali le dve tekmi. Leader lestvice CGS je bil prisiljen k počitku in to je seveda izkoristila enajsterica Krasa, ki je v gosteh z lahkoto odpravila povprečno ekipo Cave. Kras je že v prvem delu igre prišel v vodstvo z enajstmetrovko Villalte in nato je bil v nadaljevanju dvakrat u-spešen Colja. S tem uspehom je e-najsterica Krasa dohitela CGS na vrhu lestvice, prav pred derbijem, ki jo čaka prihodnjo nedeljo. Kras bo namreč sprejel v goste padriško-gropajsko Gajo, ki tokrat ni igrala zaradi blatnega in razmočenega pa-driškega igrišča, tako da se je sodnik odločil za odgoditev tekme Gaja - S. Luigi. v' tej skupini bi omenili še visoko zmago Es p. S. Giovanni nad novincem Sistiano. S tem uspehom je Esp. S. Giovanni dohitela Gajo na tretjem mestu začasne lestvice. V skupini »N* so odigrali tri tekme in ker je bila ekipa GMT prisiljena počivati, jo je ponovno na vrhu lestvice dohitela Op. Super- ra ffA SKUPINA M IZIDI 7. KOLA Inter TS - CGS (odg.) Edera - Aurisina (odg.) Gaja - S. Luigi (odg.) Cave - Kras 0:3 Esp. S. Giovanni - Sistiana 3:0 LESTVICA CGS in Kras 11, Gaja in Esp. S. Giovanni 8, Edera in S. Luigi 6, Sistiana 5, Aurisina 4, Cave 3, Inter TS 2. PRIHODNJE KOLO (18.11.) Kras - Gaja, Sistiana - Cave, Aurisina - Esp. S. Giovanni, CGS -Edera, S. Luigi - Inter TS. SKUPINA N IZIDI 7. KOLA S. Sergio - Op. Supercaffč 0:1 GMT - Roianese (cdg.) Union - Artigiani 0:2 Chiarbola - S. Anna (odg.) S. Andrea - Rabuiese 0:0 LESTVICA Op. Supercaffč in GMT 11, S. Anna 9, S. Andrea 8, Rabuiese 6, S. Sergio 5, Artigiani, S. Vito in Roianese 4, Union 3, Chiarbola 1. B.R. Navijači tožili so ga MODICA — Trenutna evforija, da je zabil gol in s tem izenačil rezul tat za svoje moštvo, je tako prevze la 28-letnega nogometaša iz Cata-nie Carmela Rotolo, da je hotel ta koj pokazati tudi nasprotni publiki, proti kateri se je obrnil s prostaško geslo. Nekateri so mu to hudo zamerili, vendar niso skušali kar na kraju obračunati z njim: raje so se obrnili do sodnika, pred katerega bo moral kmalu tudi vročekrvni mladenič. HOKEJ PRIHODNJEGA MARCA «Mini svetovno prvenstvo» v Tivoliju LJUBLJANA — Ob 50-letnici hokeja v Jugoslaviji in 15-letnici dvorane Tivoli v Ljubljani, bodo od 7. do 17. marca prihodnjega leta odigrali mednarodni turnir svetovne hokejske federacije. Turnirja' se bodo udeležile reprezentance Švice, Avstrije, Madžarske, Bolgarije, Italije, Kitajske, Danske, Francije, NDR in Jugoslavije. KOŠARKA NA TURNEJI PO ZDA Še en poraz «p!avih» BATON ROUGEU - Na turneji po ZDA je jugoslovanska košarkarska reprezentanca zopet izgubila. Tokrat je «plave* premagala vse-učiliška ekipa Loussianne z 82:79. Najboljša strelca v jugoslovanskih vrstah sta bila Delibašič (20 točk) in Jerkov (18). gralcem. Če zapišemo, da bo italijanska reprezentanca prihodnje leto v juniju igrala na evropskem prvenstvu skoraj gotovo s postavo Zoff, Gentile, Cabrini, Oriali, Collovati, Scirea, Causio, Tardelli, Rossi, An-tognoni in Bettega, potem se «videm-ska* postava od te ne bo mnogo razlikovala. Poškodovana Cabrinija in Bettego bosta namreč zamenjala le Maldera in Graziani. Prav te minimalne (in začasne) spremembe potrjujejo ugotovitev, da bo Bearzot skušal ovrednotiti na igrišču predvsem izkušenost in uigranost svoje ekipe, pa tudi dejstvo, da je vzdušje v moštvu trenutno zelo dobro, brez običajnih, bolj ali manj tradicionalnih polemik. «Starejši» igralci so pač zadovoljni, kpr so še vedno ostali v državnem dresu, za mlajše pa je priznanje že to, da so na seznamu najboljših in trenutno ne kažejo (vidnejših) ambicij. Tako so v glavnem vsi zadovoljni in spokojno čakajo na sobotno tekmo. t se- Švice tjče»l4|hka se#i ’ ' ■mlpi ^t , mo, cla za Italijane ne,bo lahek ria^irot-ndk. Švicarji namreč že po tradiciji igrajo tak nogomet, ki «azzurrom» ne ustreza. To je pokazalo tudi zadnje srečanje med mladima reprezentancama obeh držav. Švicarji igrajo zelo dobro na sredini igrišča, kjer bo «azzurrom» predla najtrša. Bearzot bo moral Vsekakor uveljaviti sistem, da se njegovi igralci ne bodo preveč spuščali v igro na sredini igrišča, ampak bo moral pomakniti del napada globoko v švicarsko obrambo, nato pa bodo ta del svoje ekipe ostali zalagali z dolgimi podajami preko švicarskih krilcev. Kot zanimivost lahko navedemo, da je tudi v švicarski reprezentanci prevladal sistem »blokov*, saj bo dejansko vsa krilska vrsta prišla iz ekipe Servette, napad pa iz Grasshop-persa. Med najnevarnejšimi posamezniki pa bo gotovo odlični stre- NOGOMET Conegliano — Udinese Conegliano in Udinese bosta danes odigrala prijateljsko nogometno tekmo. Poleg tega srečanja bodo na sporedu še: Sulmona - Pescara; Monru-ranese - Ascoli; Orbassano - Torino; Riccione - Bologna. OSEM MESECEV PO NESREČNEM PADCU NASPROTUJOČE Sl VESTI 0 SMUČARJU L. DAVIDU Leonardova mati zanika trditve predsednika italijanske zveze za zimske športe, da je mladenič izven nevarnosti MILAN — Po včerajšnji tiskovni konferenci, na kateri je predsednik italijanske zveze za zimske športe (FISI) Arrigo Gattai govoril tudi o zdravstvenem stanju nesrečnega Leonarda Davida, ki je že osem mesecev v nezavesti, so se takoj vnele polemike. Gattai je namreč novinarjem izjavil, da je Leonardo prebrodil najhujšo krizo, da lahko stoji na nogah in celo naredi kak korak. Na vsak način, je dodal predsednik, bo treba še veliko časa in naporov, vendar že to zadostuje za upanje, da bo mladenič vendarle o-kreval. Po teh izjavah se je kmalu oglasila Leonardova mati, ki je bila zelo zagrenjena in je dejala, da so le sad »napačne razlage*. Gospa David je novinarju tiskovne agencije ANSA dejala, da s kliničnega vidika njen sin, ki se od 30. julija zdravi v Innsbrucku, res ni več v globoki nezavesti da je zdravstveno stanje mišičevja skoraj normalno, vendar je še v nezavesti. Leonardo namreč ne more s postelje, ne hodi, sploh ne reagira na besede in ona sama mu daje hrano. Po njenem so si v Italiji besede prof. Gerstenbrandta, ki je dejal, da so naredili «kleine schritteri* (majhne korake) razlagali, da njen sin Že hodi. Ko so novinarji poiskali prof. Gerstenbrandta, jim je potrdil, da Leonardo ni več v globoki nezavesti, da se premika, vendar se še ne ve, če bo mogel kdaj zaživeti normalno življenje. Treba je veliko potrpljenja, je zaključil zdravnik in nestrpno dodal: «Menite, da bo David že prihodnjo sezono spet na smučeh.* Izgleda, da se bo nesmiselna polemika ob zdravstvenem stanju mladega I-eonarda še nadaljevala, saj je FISI zvečer objavila poročilo, v katerem vztraja pri tem, kar je izjavil njen predsednik in dodaja, da je registriran posnetek telefonskega pogovora z avstrijskim zdravnikom na razpolago novinarjem. Na omenjeni tiskovni konferenci je Arrigo Gattai govoril tudi o dosedanjih stroških v zvezi z zdravljenjem mladega smučarja. Dejal je, da bo za vse poskrbela FISI ki je NAMIZNI TENIS ZENSKA A LIGA Kras pred težko nalogo l -L 'l « 6U.I) V soboto gostuje pri Cmottieriju iz Lecca • Use izrazitejša profesionalna struktura posameznih ekip Prvo prvenstveno kolo ženske namiznoteniške A lige je potekalo v znamenju velikih presenečenj. To ne velja le za gole tekmovalne izide, temveč tudi za sestavo posameznih prvoligaških ekip. Prva taka ugotovitev, ki ni preveč vzpodbudna za začarani svet amaterskega športa, se nanaša na čedalje izrazitejšo profesionalno strukturo skoraj vseh šestih moštev, z edino izjemo Krasa in Canottierija iz Lecca. Ostala moštva so dobi'a »dobrostoječe* spon-sorizatorje, ki nudijo vsa potrebna sredstva za nakup najboljših igralk na namiznoteniškem tržišču v svo- -eC ?l'laer' nJeSa Pa verjetno i neprikritih prizadevanjih, da si se Andrey, zagotovijo čim boljši tekmovalni u- Tekma v Vidmu bo nedvomno privabila veliko število gledalcev iz naše dežele, ziasti ker bo državna re- speli. Tako si je npr. ekipa Fiat Carrelli iz Barija, ki se je morala lani po toliko letih odpovedati dr- prezentanca prvič v zadnj h sedem- žavnemu naslovu, za letošnjo sezo-desetih letih gostovala v furlanski no zagotovila prestop v svoje vrste prestolnici. Dodatni stimulans za bivše državne prvakinje Bevilacque navijače pa bo tudi prisotnost dveh , iz Milana, ki se torej vozi iz lom-furlanskih članov Reprezentance: ta-! bardske metropole v Bari le «iz-ko vratar Zoff, kot trener Bearzot | ključno iz veselja do športa*. Vita-sta namreč Furlana. Za Zoffa, za katerega bo to že 77. prisotnost v državnem dresu, bo to prvi nastop pred rojaki v vrstah državne reprezentance. mirella, ki je gostila Kras, si je zagotovila bivšo državno prvakinjo Saporettijevo iz Vareseja, h Cagliariju je prestopila igralka Masia, beležimo pa še nekatere druge pri- Iz planinskega sveta Bližnje delovanje SPDT V četrtek je SPDT v mali dvorani Kulturnega doma odprlo letošnjo predavateljsko sezono z učinkovitim prikazom himalajca Toneta škarje letošnje uspešne jugoslovanske alpinistične odprave na Everest, ki so ga alpinisti osvojili z dosedaj najtežjega, zahodnega grebena. Predavanju je pazljivo sledilo ogromno število planincev in ljubiteljev gora, ki so nato z navdušenjem ploskali vodji-te uspešne odprave. Škarja je isto predavanje v jutranjih urah prikazal na dveh slovenskih osnovnih šolah, in sicer na osnovni šoli pri Sv. Jakobu ter na osnotmi šoli «K. širok*, v Ul. Donadoni. SPDT bo skušalo prirediti predavanje o tej odpravi še na drugih osnovnih šolah predaval pa naj bi sam Škarja ali kak drug udeleženec odprave. * *,* V soboto so za otroke osnovne šole pri Sv. Jakobu ter za starše otrok osnovne šole v Rojanu ^Bazoviški junaki» predvajali propagandni film Viktorja Stoparja o planinstvu za najmlajše. Želja je, da bi ta film predvajali v vseh slovenskih tržaških osnovnih šolah. m .* • Vpisovanje za smučarski tečaj za člane SPDT se še vedno nadaljuje. Doslej se je namreč vpisalo približno 200 tečajnikov, vpisovanje pa se bo še nadaljevalo jutri, v petek, od 19.30 do 21. ure ter se v soboto od 17. do 21. ure. Vsi tisti, ki še niso uredili vse s tečajem, naj to storijo tu (letna članarina SPDT, podpis staršev za mladoletnike, itd. . .) ♦ 4* < Letošnji sejem rabljene smučarske opreme SPDT bo v soboto, 17. t.m., od 17. do 21. ure in ne do 20., kot je bilo prvotno javljeno. Prisotni bodo nekateri odborniki SPDT za razne strokovne nasvete, prodajala pa se bo samo rabljena smučarska oprema. Ob zaključku sejma mora vsakdo odnesti svoje stvari, ki jih ni prodal, proč. Sejem bo v Gregorčičevi dvorani v Trstu (Ul. sv. Frančiška 20/2). « * * SPDT vabi vse svoje člane, da se v nedeljo, 18. t.m., udeležijo jesenskega ocenjevalnega pohoda, ki ga prireja SK Devin. Zbirališče je ob 8.30 na Oberdankovem trgu (pred avtobusom štev. 44) ali pa na startnem mestu. « • • SPDT prireja v okviru športne šole v nedeljo, 25. t.m. ogled jame Dimnice pri Markovščini. Vabljeni! « « « Ob torkih in petkih se nadaljuje na stadionu «1. maj» predsmučarska telovadba, ki jo vodi prof. Ivan Furlanič. D. J. MILAN — Disciplinska komisija italijanske nogometne zveze je izključila za eno kolo sledeče igralce B-lige: Amuzza (Sampdoria), Pedraz-zinija (Temana) in Sanguina (L.R. Vicenza). mere prestopa manj slavnih »zvezd*. Kam nas to vodi? Na to je težko odgovoriti, vsekakor pa je na dlani, da bo letos neizprosna borba za obstanek v ligi, torej za vsaj 4. mesto, ker nazadujeta kar dve ekipi. Start Krasovega moštva ni bil najbolj srečen. V kraju S. Elpidio al Mare si krasovke niso do konca srečanja opomogle od presenečenja, do so našle na drugi strani mize Saporettijevo, ki je tudi zaigrala v odličnem slogu in dala svoj odločilni doprinos za zmago svojih barv. Dve zmagi Sonje Milič v srečanjih posameznic nista tako zadostovali za uspešen nastop. V Maranu pri Neaplju, kjer domača AGMA brani naslov novopečenega državnega prvaka, je prišlo do pravcate senzacije. Gostujoči Ca-nottieri Lecco, ki je bil na papirju povsem brez vsake možnosti, je domačinke dobesedno zmlel in zmagal z gladkim 5:0. Le delno opravičilo za to «debacle» domačink je odsotnost igralke Strino, dejstvo pa je, da sta tako Monti kot Stucchi premagali mlado Mauriello, ki je velika nada italijanskega namiznega tenisa, in Alfierijevo. V Cagliariju je bila domača ekipa brez moči proti Fiat Carrelliju, ki je nastopil v postavi Bevilacqua in La Gioia. Že v prihodnjem kolu bo prišlo do delnega razčiščenja o moči posameznih ekip. Najtežjo nalogo bo brez dvoma imel Kras. ki bo na svojem drugem zaporednem gostovanju moral preveriti, če je Canot-tieri Lecco opravil v Maranu le enkraten podvig ali pa resnično starta na visoko uvrstitev. IZIDI 1. KOLA AGMA Marano - Canottieri Lecco Cagliari - Fiat Carrelli Bari Vitamirella - Kras LESTVICA Canottieri, Fiat Carrelli in Vitamirella 2 točki, Kras, Cagliari in AGMA 0. PRIHODNJE KOLO (17. 11. ob 18. uri) Fiat Carrelli Bari - Vitamirella, Cagliari - AGMA Marano in Canottieri Lecco - KRAS. —bs— ROKOMET SVETOVNI POKAL 0:5 0:3 3:2 Drugi poraz Jugoslavije KARLSHAM — Tudi v drugem kolu svetovnega rokometnega pokala na švedskem je Jugoslavija ostala praznih rok. Jugoslavijo je tokrat premagala Madžarsko z 22:21 (14:11) NOGOMET Venezia — Triestlna BENETKE - V včerajšnji tekmi šestnajstine finale italijanskega nogometnega pokala je Venezia premagala okrnjeno Triestino z 2:0. doslej potrošila okrog 80 milijonov lir. Vendar upa, da ji bosta priskočila na pomoč tudi CONI in zavarovalnica. Moser razstavlja Od sobote do 25. t.m. bo v Milanu mednarodni sejem dvokolesnih vozil, z in brez motorja. To bo največja letošnja tovrstna prireditev na svetu. Med številnimi razstavljavci bo tudi znani italijanski kolesar Moser, ki ima skupno s svojima bratoma Enzom in Diegom manjšo, a zelo uspešno tovarno koles. Tako bo Moser razstavil tudi kolo. ki so ga izdelali v njegovi tovarni in na katerem je osvojil mednarodno dirko Pariz - Roubaix. KOŠARKA 1. ITALIJANSKA LIGA Derbi Videmeanom Zmaga Pagnossina V 9. kolu A-2 italijanske košarkarske lige je sinoči v derbiju kola v. Vidmu domače moštvo Mobia-ma premagalo tržaški Hurlingham z 80:70. Goriški Pagnossin je bil zopet u-spešen in je s 40 točkami odličnega Pondexterja odpravil v gosteh Cagliari. IZIDI 9. KOLA A-2 LIGA Cagliari - Pagnossin 103:112 Mobiam - Hurlingham 80:70 Mecap - Mercury prek. Diano - Rodrigo 70:68 Canon - Liberti 74:71 Bancoroma - Honky 95:78 Šarila - Postalmobili 85:82 LESTVICA Canon in Pagnossin 16; Liberti 12; Mecap, Mobiam in Bancoroma 10; Hurlingham, Mercury 8; Postal-mobdli, Honky in Diario 6; Rodrigo, Cagliari in Šarila 4. A-1 LIGA Acqua Fabia - Eldorado 94:79 Billy - Arrigoni 77:72 Emerson - Antonini 111:109 Pintinox - Grimaldi 89:88 Sinudyne - Gabetti 99:92 Superga - Jolly 74:67 Scavolini - Isolabella 92:82 LESTVICA Sinudyne in Gabetti 16; Billy in Emerson 14; Arrigoni in Grimaldi 12; Jolly 10; Pintinox 8; Antonini in Scavolini 8; Isolabella, Superg« in Acqua Fabia 4; Eldorado 0. Ob šovinističnem izbruhu v Repna Opravičilo društva S. Andrea Kot smo bili 1. novembra letos o-gorčeni nad početjem nogometne e-kipe najmlajših tržaškega društva S. Andrea, ki je po izgubljeni tekmi proti Krasu z 0:1, pustila iz maščevanja sovražni in šovinistični napis na zidu slačilnic v Repnu, se danes veselimo in verjamemo v iskrenost prisrčnega pisma, ki ga je predsednik kluba S. Andrea prof. Livio Cat-tinelli v teh dneh naslovil na predsednika ŠK Kras Vojka Kocmana. Pisec izraža svojo globoko zagrenjenost nad tem mecivilnim dogodkom» (kot ga sam imenuje) in trdi, da ga je osebno sram za tako početje mladega fanta, ki se še niti sam ne zaveda, kaj je storil. Tako njegovo društvo kot on sam nista nikoli vplivala na svojo mladino, da bi imela tako negativen odnos do slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. Baje so fanta, ki je bil materialni krivec, že izsledili in ga izključili iz vsake športne dejavnosti za nedoločen čas. Da bi še bolje izpričal željo društva, da poravna svoj amoralni dolg» s Krasom, predlaga, da bi organizirali prijateljsko nogometno srečanje med članskima nogometnima enajstericama, ki nastopata v 3. AL. To bi bila tudi priložnost, da se igralci, športni delavci in navijači boljše spoznajo med seboj ter utrdijo prijateljske vezi. Taka prizadevanja za razčiščenja tega dogodka in nesporazuma zelo cenimo, ker šport mora biti le sredstvo za vsestransko vzgojo in formiranje mladega človeka. Ob pr-vonovembrskem izbruhu so funkcionarji društva S. Andrea prav gotovo spregovorili svojim mladim nogometašem o stvarnosti Slovencev v Italiji in pričeli gojiti v njih čustva iskrenega prijateljstva in sodelovanja. Tak razplet dogodkov cenimo tudi zato. ker večina podobnih izgredov, napisov in oskrumb partizanskih obeležij ostane nekaznovanih ob splošni brezbrižnosti, odgovornih dejavnikov, kar celo krepi sovraštvo in ustvarja ozračje *hlad-ne vojne» do slovenske narodnostne skupnosti. —bs— OH V F,STILA Sejem rabljene zimsko-športne opreme ŠD POLET priredi v soboto, 21. novembra (od 15. do 20. ure) in v nedeljo, 25. novembra (od 10. do 12.30), sejem rabljene zim-sko-športne opreme. Sejem bo v prostorih športnega krožka »Polet* v Ul. Conconello I (v poštev pridejo tudi oblačila!). # « « SK Kras obvešča, da se Je pričela v Repnu telovadba za osnovnošolsko mladino. Telovadba je ob sredah od 16.30 do 17.30 in ob petkih od 17. do 18. ure. Zamudniki se lahko vpišejo ob prvem treningu. Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST Ul Montecchl 6. PP 559 Tel. (040) 79 46 72 (4 linije) Podružnico Gorica. Ul 24 Maggio 1 — Tel (0481) 8 33 82 57 23 Naročnina Mesečno 3.500 lir — vnaprel pločono celotno 32.000 lir Letno naročnine žo inozemstvo 48.000 lir. zo naročnike brezplačno revija »DAN*. V SFRJ številka 3,50 din, ob nedeljah 4,00 din. za zasebnike mesečno 50.00, letno 500.00 din. za organizacije in oodjetjo mesečno 65.00, letno 650.00 din Poštni tekoči račun zo Italllo Založništvo tržaškego tiska, Trst 11-5374 Stran 6 PRIMORSKI DHEVNIK Za SFRJ 2Iro račun 50101-603-45361 »ADIT* . DZS • 61000 Ljubila"«' Gradišče 10/11. nad., telefon 22207 Oglasi Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st„ vlš. 43 tnjfjJ 22.600 lir. Finančni 800, legalni 700, osmrtnice 300, sozCMI0 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 150 Ur bes*®* Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14%. Oglasi iz dežele Furlanije - Jull|»K" krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih d« v Italiji prt SPI. 15. novembra 1979 Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdajaj in tiska I im (Trst Član Italijanska Zveze časopisnih založnikov FIEG SEST MESECEV VLADE MARGARETE THATCHER Kapitalisti si manejo roke medtem ko delavci stavkajo Konservativna vlada sprejela vrsto pobud za «denacionalizacijo» britanskega gospodarstva LONDON — Že davno so minili »medeni tedni* nove oritanske vlade, ki jo prvič v zgodovini Velike Britanije vodi predstavnica nežnega spola. Konservativna vlada Margarete Thatcher se po šestih mesecih vedno bolj sooča s stvarnostjo, z družbenimi jn socialnimi razlika mi britanske stvarnosti, v kateri reveži, zaradi desničarske usmeritve nove administracije postajajo še siromašnejši, a bogat; še močnejši Od vsega početka je bilo povsem jasno, da bodo konservativci naredili vse, da ojačijo zasebne nosle in pobude V svojem cilju jačenja bistva kapitalističnega gospodarskega sistema je vlada že sprejela pobude, ki opravičujejo ugoto vitev, da je Thatcherjeva vlada »najreakdonarnejša* v sodobni zgodovini Združenega kraljestva. Med drugim se je izkazalo, da je spretna predvolilna propaganda, o zmanjšanju davkov na prejemke le malo koristila prebivalstvu z nizkimi dohodki in je nagradila predvsem britansko poslovno hierarhijo. V zadnjih dneh oktobra je Thatcherjeva objavila svoj načrt «kle-stenja* javnih stroškov. V bistvu je okrnili izdatke za javno izobrazbo, za socialno in zdravstveno zaščito in za javno gradbeništvo. Povsem jasno je, da bodo »klestenje* čutil; po ramenih le delavci. Premožnejši sloj britanske družbe npr. sploh ne bo občutil sklep vlade, da odpravi prispevke za obroke hrane v šolah, saj očetov; «mi!jenčki» običajno obiskujejo zasebne šole. Visoke vzdrževainine za brezhibne usluge pa lahko plačujejo samo do brostoječi Britanci. Poleg vsega tega je konservativna vlada že pričela «razprodajo stoletja* z odstopom velikega števila delnic do sedaj izključno državnih družb zasebnikom. Najzgovornejši primer je pobuda britanske državne naftne družbe BP, ki ponuja zasebnikom za 80 milijonov funtov delnic. To pa je le del vlad nega načrta »denacionalizacije* bri tanskega gospodarstva Nedavna reforma na denarnem področju, ki uvaja popolno svobodo v prometu tujih valut in odpi ran ju deviznih računov v tujini, ima kot glavni cilj stimulacijo izvoza kapitala iz Velike Britanije. V kratkoročnem pogledu bo to negativno vplivalo na stabilnost funta, z dolgoročnega vidika pa bo pobuda vrnila Londonu primat na svetovnem tržišču kapitala. Medtem ko si poslovni krogi od zadovoljstva manejo roke in pove ličujejo «modrost» vlade, ki podpira zasebne pobude in kapital, je delavski razred pričel s stavkami svoj boj za obstanek. V svojih vrstah imajo delavci že celo armado 1,3 milijona brezposelnih, tare jih inflacija in slabšanje življenjskega standarda. Uradna vladna statistika je pri tem potrdila, da so v septembru zabeležili rekord v izgubljenih delovnih urah zaradi stavk, ki se lahko primerja le s katastrofalno splošno stavko leta 1926. Napovedi novega vala stavk nezadovoljnih britanskih delavcev so le uvod v »novo zimo delavskega nezadovolj- stva*, ki bo zagrenila mir konzervativni vladi Margarete Thatcher, ld se dosedaj čuti varno Razstava Pasolinijcvih risb v Pordenonu PORDENON — V frančiškanski cerkvi v Pordenonu bod« v soboto, 17. t.m., odprli razstavo risb in olj Pier Paola Pasolinija. Razstava sodi v sklop prireditev, ki se bodo zvrstile do konca leta v tem kraju in ki bodo prikazale Pasolinijevo ustvarjalnost na različnih področjih. Tako je v mestnem muzeju v Pordenonu že odprta razstava fotografij z naslovom «Pasolini — delo s filmom*. Razstava risb in olj v frančiškanski cerkvi bo odprta do 30. decembra. RED ZASLUG ZA NAROD Z ZLATO ZVEZDO Titovo odlikovanje kartuziji Pleterje Poudarjena vloga kartuzije med NOR LJUBLJANA — Kartuzija Pleterje, edina kartuzija v socialističnih državah je te dni tiho proslavila 75-letnico, odkar obnovljena deluje v Sloveniji. Ob tem jubileju jo je predsednik republike Josip Broz Tito odlikoval z redom zaslug za narod z zlato zvezdo. Visoko odlikovanje so predstavnikom kartuzije izročili v samostanu in sicer so bili na slovesnosti najvišji politični predstavniki republike, predsednik CK ZK Slovenije France Popit, predsednik ZZB NOV Slovenije Janez Vipotnik, Marjan Brecelj in drugi ter predstavniki novomeške občine in številni borci, ki so med vojno našli v tem samostanu pomoč ali podporo. Ko je Viktor Avbelj izročal priorju Janezu Drolcu visoko odlikovanje je še posebej podčrtal celovit prispeevk kartuzijancev iz Pleterij za napredno in socialno osvoboditev ter pri izgradnji domovine v povojnem obodbju. Poudaril je, kako dragocena je bila pomoč, ki so jo kartuzijanci nudili HIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIlllllllllllllllllllllllllllllllllHlllllllllllllltllllltlllllllliniltItllllllllllililllUlIlIllllIlIlillllliiiiiililUlMIIIIIIilllllllll MEDTEM KO MINISTER ZAGOVARJA DOLOČILA FINANČNEGA ZAKONA Benvenuto zahteva «prozornost» delovanja državne davčne uprave Nepojmljivo je, da odpuščajo delavce brez dokazov, medtem ko ostajajo davčni utajevalci nedotakljivi RIM — Minister za finance Re-viglio je v teh dneh zelo zavzet pri zagovarjanju finančnega zakona k proračunu za leto 1980 in njegovih posameznih določil, ki resnici na ljubo ne uživajo pri obeh domovih parlamenta posebne podpore. Včeraj je na seji komisije za finance in zaklad poslanske zbornice zagotovil, da vlada nima nobenega namena, da bi zvišala davke na bančne obresti, češ da je že sedaj u-strezni davčni količnik (20-odstotni) dvakrat večji od povprečnega količnika na narodnj dohodek. Če bi bolj pritisnili na bančne vloge, bi silili po ministrovem mnenju vla- partizanom, še bolj od tega pa dejstvo, da se Pleterje uvrščajo med tiste redke sakralne kolektive v Sloveniji in Jugoslaviji, ki so pravilno dojeli čas in se pridružili široki fronti za nacionalno usmeritev, še zlasti je poudaril vlogo pokojnega priorja dr. Josipa Edgarja — I.avo-va, ki je svoje prepričanje plačal z zaporom in izgonom in se mu ni bil pripravljen odreči niti takrat, ko mu je zaradi njega pretila smrt. Kartuzija Pleterje je zgledno dokazala, da boj slovenskejga naroda ni imel ne tedaj niti nima danes protiverskega značaja. V zahvalnih besedah se je prior Janez Drolc spomnil, kako je bila kartuzija v času gospodarske krize pred vojno socialno zatočišče za marsikaterega brezposelnega delavca, kako kljub težkim preizkušnjam med NOB nikoli in prenehala podpirati pravični boj in kako se je po vojni tvorno vključila v obnovo in izgradnjo ljudske oblasti. Na koncu je v imenu vseh 22 menihov Pleterij sporočil, da bo kartuzija še naprej delala za blaginjo Slovenije in Jugoslavije. (jp) V Milanu so ugrabili premožnega podjetnika ■111111111111111111111111111111111111 lllllll iimimiiiiimititiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiimniiiiiitimii iiiiuiiiiiiiiiii PO ZASLUGI NEDAVNE TELEVIZIJSKE ODDAJE Nova sodna preiskava o izginotju Di Maura? Odvetnik zasebne stranke predložil preiskovalnemu sodniku več zahtev PALERMO — Devet let je že minilo od tistega septembrskega dne 1970, leta, ko je eden najbolj spretnih kronistov palermskega popol-dnevnika «L’Ora» Mauro Dj Mau-ro med povratkom domov izgini! brez sledu. Da so ga ugrabili ni bilo nobenega dvoma. Toda kdo? Na to do danes ni odgovora. Karabinjerji in policija so brez vsake povezave raziskovali skrivnostno izginotje, vendar zaman. O Mau-ru Di Mauru, kronistu, ki je do podrobnosti poznal palermsko podzemlje, mafijo in tudi politično spletkarjenje, in nobenega sledu, kot bi se pogreznil v zemljo. Morda je res konča! pod rušo, morda je njegovo telo v kakem cementnem bloku, morda je zgorel skupno s skladovnico starih avtomobilskih gum. Odgovora ni, pa čeprav zadeva ni šla v pozabo. Lahko bi tudi šla. saj je sodna oblast zaključila preiskavo in celotna zadeva, katero ni razvozlala. bi z uradnim blagoslovom preiskovalcev romala v zaprašen arhiv sodne palače. Toda nekaj se je vendar premaknilo z mrtve točke. Novo zanimanje za to skrivnostno in nerešeno vprašanje izginotja Di Maura je sprožila oddaja v dveh delih prve televizijske mreže »za kulisami procesa — smrt kronista*. Časnikar Biancacci se je s kamerami podal na prizorišče izginotja in intervjuval sorodnike, Di Mau-rove delovne tovariše, prijatelje in vse, ki so imeli stike z njim. Oddaja je sprožila tudi polemike, posebno tedanjega glavnega urednika palermskega popoldnevnika in izjava Di Maurovega brata Tullia, enega od izvedencev v preiskavi za ugrabitev in umor Alda Mora. Tuliio Di Mauro je zaprosil za o-bjavo izjave, ki so jo natisnili v včerajšnji izdaji «L’dra». «Vse kar smo vedeli in se spominjali* je rečeno v izjavi, »smo jaz, Maurova žena Edda in hčerki Junia in Franca že pred devetimi leti posredovali preiskovalnim organom. Tedaj smo tudi upali, da se bo tisku posrečilo prebiti zid tišine, za kate rim je Mauro izginil.* Tuilio Di Mauro je nadalje potrdil. da bo rimski odvetnik Nino Marazzito. ki zastopa njihove interese zasebne stranke, prav na podlagi aktov zaključka preiskave in predvsem na podlagi televizijske oddaje, ld je nakazala nekaj pomanjkljivosti in nedostatkov, predložil preiskovalnemu sodniku vrsto zahtev. Nekaj rezerv je že izrazil ob oprostitvi palermskega komercialista Buttafuoca, edinega obto ženca. sedaj pa bo te podkrepil z izsledki Biancaccijeve televizijske raziskave. Med drugim bo zahteval dobeseden prepis izjav do sedaj še ne zaslišanih prič, zaslišanje Bian-caccija, ki je te izjave registriral, poročilo manjšine parlamentarne komisije o mafiji ter izsledke sodne preiskave o umoru palermskega državnega pravdnika Pietra Scaglio-neja. Di Maurovi, kot je izjavil Tuliio, so se že pred devetimi leti namerno izognili polemikam in se zaprli v dostojanstven molk. Tega se bodo držali tudi sedaj, ko bodo čakali le na odziv novega pravnega posega pri prisotojnih organih. gatelje, da denar rajši potrošijo, kar bi še pospešilo inflacijo. Glede obdavčenja nepremičnin je Reviglio zagovarjal predložena u-krepa, ki zadevata zgradbe. Ovrednotenje (za okrog 30 odstotkov) katastrskih količnikov je po njegovem mnenju »dolžno dejanje* vlade in bo bremenilo davkoplačevalce, ki bivajo v lastnem stanovanju, za povprečno 20.000 lir na leto. Zvišanje količnikov (za nadaljnjo tretjino), ki Jih finančni zakon predvideva za počitniške hiše ali stanovanja, pa je ukrep političnega značaja. Za zemljišču pa pripravlja njegovo ministrstvo revizijo katastrskih rent in delitve po razredih. Mimo strokovnih utemeljevanj mi-nistrov-izvedencev Cossigove vlade se pa razprava o njeni davčni politiki zaostruje. Med raznimi polemičnimi komentarji, ki krivijo vlado nenačrtnostj in neučinkovitosti na tem sektorju njenega delovanja, velja omeniti pismo, ki ga je finančnemu ministru naslovil generalni tajnik sindikata UIL Benvenuto. Izhajajoč iz potrebe, da se nujno odpravijo z odločnejšimi ukrepi vlade neskladja italijanske davčne politike. postavlja Benvenuto Revi-gliu vrsto določnih zahtev. Predvsem je treba izvajati načrt o preustroju davčne uprave, ki jo razni ministri tiščijo v predalih že okrog dve leti. Le v tem okviru je mogoče ustanoviti nov zbor 50 višjih davčnih inšpektorjev, ker bi drugače sestavili zgolj poslednji novi urad. Zmanjšati je treba pritisk na poštene davkoplačevalce in okrepiti rajši boj proti davčnim utajam. V ta namen naj bi prisilili tudi zdravnike, odvetnike in o-brtnike, da izdajajo davčna potrdila in omejili bančno tajnost. Davčne razbremenitve za delovne dohodke, ki jih predvideva finančni zakon, je treba zvišati in raztegniti na pokojnine. S posebnim poudarkom zahteva Benvenuto objavo imen davčnih u-tajevalcev, ker «je nepojmljivo, da odpuščajo 61 delavcev brez vsakega dokaza, medtem ko ohranjajo gospodarski kriminalci nedotakljivost*. V splošnem zahteva sindikalni voditelj, da objavijo vsako leto seznam vseh davkoplačevalcev, MILAN — Trije neznanci so sinoči okoli 18.30 ugrabili v njegovem uradu, kjer je bil v družbi uslužbenca, 57-ietnega lastnika skladišča nafte in gorilnega olja Česa reja Pedesinija, katerega so prisilili, da je vstopil v alfetto svetle posebej pa seznam podjetij ki uži- ' barve- Ko se je žena, ki stanuje vajo vračila IVA in pri katerih se "a drugem koncu dvorišča.^ zave-skriva, po njegovem mnenju, eden “^a ugrabitve, so neznanci že zdr-najhujših pojavov goljufanja drža- ! veli neznano kam. Policija in kara-ve. «Odprimo zalepljene zaboje, za binjerji so nemudoma vzpostavili ključuje Benvenuto. ki onemogoča- ces^ne bloke, vendar ugrabitelji jo demokratično prozornost in vsako možnost ljudskega nadzorstva nad davčno upravo*. Morebiten ministrov odgovor bržkone zanima ne le generalnega tajnika UIL. (Iv) Etiore Costa novi predsednik računskega dvora RIM — Slovesni umestitvi novega predsednika računskega dvora, 69-letnega sardinskega sodnika Etto-reja Coste, so prisostvovali poleg predsednikov republike Pertinija in vlade Cossige, številni ministri, zastopniki obeh parlamentarnih zbornic in predstavniki sodnih in upravnih oblasti. V svojem pozdravu je Cossiga zagotovil, da vlada proučuje predloge zai reformo ustanove, ki ji je poverjeno nadzorstvo nad javnim finančnim poslovanjem, da bo mogel računski dvor bolje ustrezati novim razmeram. Novi predsednik Costa se je v nastopnem govoru pa zavzel za hitrejše vlaganje javnih sredstev in v tem okviru za reformo nadzorstvenih postopkov. 225 milijard iir za varnostne sile RIM — Komisija poslanske zbornice za notranje zadeve je izrazila ugodno mnenje o izdatku 225 milijard lir za tehnološko okrepitev in posodobljenje varnostnih sil. Proti ukrepu je glasoval le radikalec Roc-cella, kdmunistična skupina pa je po popravku, ki so ga na njen predlog sprejeli, glasovala za predlog. Pozitivno stališče večine strank, ki je prišlo do izraza na včerajšnjem glasovanju, daje misliti, da se bo dolga parlamentarna pot za odobritev izredne finančne investicije za okrepitev sil javne varnosti, v kratkem času iztekla. iiMiiiiiiirtiimfiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiimiiiiiifiHiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiimiiiimiiiiiiiiiiuiiiiiiMtiiiiniii iiiiiiiiiitiumi BOJ PROTI NACIZMU V ZAHODNI NEMČIJI Minister obljublja, desnica zavira BONN — Kurt Christmann, 72-letni agent za nepremičnine, bivši esesovski polkovnik ter načelnik posebnega udarnega oddelka «On-lendorf*, .je bil v torek aretiran v bavarskem glavnem mestu pod obtožbo vojnih zločinov. Sodniki iz Munchna so namreč ugotovili, da je moški leta 1943 ukazal usmrtiti več kot sto ruskih Židov, nekatere od teh pa je celo sam ubil. Proti njemu so sprožili sodni postopek že pred petimi leti. a ga je nato sodišče oprostilo, ker je posebna zdravniška komisija ugotovila, da ie bolan in da ni v stanju sledit; sodni obravnavi. Vse je torej kazalo, da se bo tudi Christmann. kot na žalost mnogi držav ljand ZR Nemčije in nacistični zlo činci, izmuznil roki pravice, ko je pred časom sodišče pod pritiskom demokratičnega javnega mnenja ir. židovskih organizacij odredilo aretacijo agenta za nepremičnine. Navidez čisto normalen razvoj dogodkov in sodne preiskave ki pa bo v Zahodni Nemčiji, kljub ob- stoječim zakonom, naletel na neodobravanja in kritike, predvsem tistega dela javnega mnenja in nekaterih političnih sil, ki menijo, «da je treba nemško nacistično preteklost pozabiti*, kar tudi pomeni, da ni potrebno več preganjanje vojnih zločincev. In kmalu bi Bundestag to »željo* reakcionarnih in konservativnih krogov celo uzakonil, saj so nekateri parlamentarci predložili zakonski 'o-snutek. ki je predvideval, da «po tolikih letih lahko vendar zapade rok za pregon vojnih zločincev*. Na srečo je bonski parlament, ne brez polemik in obtožb, zavrnil ta sramoten predlog, ki ga še vedno podpirajo široki krogi desničarskega bloka CDU - CSU, ki jim je bolj pri srcu borba »proti komunistični nevarnosti* kot boj proti oživljanju nacizma in Hitlerjeve ideologije. V ta namen je minister za pravosodje Vogel, tudi pod pritiskom leve struje socialdemokratske stranke in mladinske organizacije Ju-sos, pripravil zakonski osnutek za učinkovitejšo borbo proti legalnim in ilegalnim nacističnim organizacijam v ZR Nemčiji. Ne gre tukaj samo za že znane skrajnodesničar-ske organizacije, ki povzdigujejo nasilje z «Mein Kampf* v roki, ampak tudi za tiste industrije, ki redno proizvajajo in prodajajo igrače z nacističnimi znaki, kot napri-mer modele vojnih letal ali oklop-nih vozil s kljukastimi križi in z vojnimi siglami tretjega Reicha. V zadnjem času se je v državi močno 'razširilo tudi predvajanje nostalgičnih filmov in dokumentarcev ter prodaja gramofonskih plošč in magnetofonskih zapisov iz časa krvave diktature, da ne govorimo o časopisih in revijah, ki se redno pojavljajo v kioskih. Tudi po raznih šolah mnogokaterj učitelji in pro fesorji radi «pozabljajo» omeniti nacizem in celo Hitlerja, kot tudi nekateri avtorji šolskih učbenikov za zgodovino in državljansko vzgojo. Kot vidimo torej čaka ministra za pravosodje nelahka ampak prepotrebna naloga, (st) ni bilo nobenega sledu. MESINA — Po nalogu pretorja Risicata so agenti finančne straže aretirali 42-letnega demokristjana Rocca Fiorina, člana upravnega sveta deželne bolnisniške ustanove. Odložen proces proti morilcem v Circeu RIM — Prizivni proces proti trem morilcem in posiljevalcem Rosarie Lopez in Donatelle Colasanti, je bil, po pričakovanjih, preložen verjetno na januar. Sodišče namreč ni spoštovalo časovnega roka pri pozivu na proces, ki ga je poslalo obtožencu Angelu Izzu v zapor v Trani, medtem ko si slednji hladi vročo kri v zaporu Rebibbia, Od preostalih dveh pajdašev je Gianni Guido tudi v zaporu, medtem ko se Andrea Ghi-ro «skriva», čeprav ga je že marsikdo opazil na sprehodih po rimskih ulicah. Verjetno se je dvema morilcema, Izzu in Guidi, v teh letih zapora in s perspektivo, da bosta vse življenje za rešetkami, le spremenila vizija sveta. Po prvih mesecih pripora je namreč Guido pisal svojemu krvoločnemu pajdašu Izzu; »Škoda je, da bova morala prebiti tudi poletje "notri”. Drugače bi lahko šla na tisto potovanje v A-friko, kjer bi si lahko "privoščila” tri ali štiri črnke. . . ». Kako pojmujejo ti sadiki izraz «privoščiti si», pa nam tragedija v Circeu jasno priča. Včeraj so bili prisotni na procesu le predstavniki zasebne stranke: sorodniki ubite Rosarie Lopez in pa preživela Donatella Colasanti. Kljub visokim vsotam, ki jih ponujajo družine morilcev (govori se o 120 milijonih), nočejo prizadeti stopiti z obtoževalnega odra. Donatella je bila včeraj v prvi vrsti, niso jo zbegale televizijske in fotografske kamere in naval več sto feministk, ki so hotele izkazati protest proti spolnemu nasilju z zahtevo, da se s tem procesom «zadosti pravicam vseh žensk*. Na sliki (telefoto AP): Donatella Colasanti se pogovarja s feministkami, ki so sc množično udeležile procesa. AFERA SINDONA Zanimivo pisanje tednika «11 mondo» RIM — Finančnik Michele Sindo-na je bil med svojim »skrivnostnim ujetništvom* tudi nekaj dni v Italiji, po vsej verjetnosti v Palermu. Tako piše tednik «11 mondo», ki navaja vrsto izjav visokih funkcionarjev ameriške policije, ki vodijo preiskavo o tej aferi in ki so P"® pričani, da je sicilski bančnik vp* ten v mafijsko dejavnost, ki ^ svoje središče v Palermu. Kot z"*, no sta brata Rosario in Vince" Spatola, ki sta še vedno v zap°"j pod obtožbo, da sta sodelovala ? «ugrabitvi» finančnika, doma iz v ga mesta. V Prevlaki druga jugoslovanska JE ZAGREB - Drugo jugoslovar# jedrsko elektrarno bodo gradil1 , Prevlaki na bregu Save 38 km Zagreba. Sklep o lokaciji za drU*, jedrsko elektrarno, ki bo tako Kot tista v Krškem skupen podvig V. veni je in Hrvaške so sprejeli na vC rajšnji skupni seji skupščine rtfj, bliske samoupravne in interes ^ skupnosti potrošnikov električne nergije in skupnosti hrvaških el* trogospodarskih organizacij. Jedri9 elektrarna pri Prevlaki bo i01®, instalirano moč blizu tisoč meg*'j tov, kar je skoraj dvakrat več y tiste v Krškem. Obratovati n*J v začela leta 1990. Furlanija-Julijska krajina ti nudi več smuke. FORMI Dl SOPRA Tod je najugodnejši sneg za zgodnjo smuko, ki se tudi zelo podaljša: raven zasneženosti je med najvišjimi v Italiji,sezona smučanja pa najdaljša: od novembra do maja! Tod so smučarske proge vseh doliin in težavnostnih stopenj in jih lahko presmučaš vzdolž in počez in kolikorkrat se ti zljubi, povsem svobodno in... končno v miru! Tod j e planinski svet, kakršen ti ugaja, čudovit in nedotaknjen, miren in gostoljuben: več kot 100 kilometrov prog, krožnih prog za smučarski tek, sistem turističnih središč z najbolj sodobnimi napravami v Italiji, smučišča za pomembna mednarodna tekmovanja, Svetovni pokal in Evropski pokal. Furlanija - Julijska krajina ima tudi naprave za umetni sneg in ti daje na voljo pokrite in ogrevane bazene, skakalnice, smučarske šole, predvsem pa ti dopušča veliko časa, da vse to uživaš. Torni di Sopra, Piancavallo, Nevejsko sedlo, Trbiž in Zoncolan so zate morda nova imena, toda kmalu bodo poslala način tvojega smučarskega izražanja. Informacije dobiš na deželnem odborništvu za turizem v Trstu, pri tetoviščarskih ustanovah, pri pokrajinskih turističnih ustanovah ter pri boljših potovalnih agencijah.