147. štev.
torek 29. JuhiSM§2d.
Paviainl frankov drlavl SNS.
■9»,
Izhaja rasen pendel.%3 In c?KSua po praznika vsak dan opoldan.
Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št.6/T^ Učiteljska tiskarna.
Dopise frankirati in podpisati, sicer se jih ne priobči. Rokopise se ne vrača.
Oglasi: Prostor 1 mm X oo mm p0 k 1’20. Uradni razglasi, poslano ter notice isti prostor K 1'60. Pii večjem naročilu popust.
wm
mr	1	krendi
L&o T<2.
Glasilo |wg®sl©v. sosiislno - dsmoSiratiind strank«.
Toselestska if. 312.
Naročnina: Po poSti ali z dostavljanjem na dom za celo leto K 240, 'za pol leta K 120, za četrt leta K 60, za meseo K 20, Za NemSjo celo leto K312, za ostalo tujino in Ameriko X 380.
R e k l |t m a c i j e, za list
sO poetnuio prosta.
Upravnih Ivo ja v Ljubljani, Frančiškanska n''ca št.6/1., Učiteljska tiskarna.
Država in socijalizacija.
Problem socijalizaclje Je postal v Evropi mnogo važnejši, nego bi bilo soditi od površnem čitanju dnevnih listov. Zlasti v srednjeevropskih državah je socijaliziranje gspodarstva postalo vprašanje, ki imperativno zahteva rešitev. Nekdaj so le socija-Msti propagirali sistem socijaiizlrane indu-Stuje, oficijelna nacijonalna ekonomija je pa o tem govorila tako, kakor da gre za posebno vrst norosti, za pomilovanja vredne dobnimikV|ariai0£e se 8 špekulacijami, pobile. Dan™ trt83 perpetum m<>-
Socijalizacija ni danes ^ drugaCna-ionamecT Lu ! s le zateva revolucije™™t nlZ *’ ne 16 sredstvo za njih amna'- mnntr osne sospoc*arske odvisnosti, Sva ™°^nar°dnih gospodarjev jo spo-
?avS 'n° sredstvo narodne in državne gospodarske rešitve.
ozna51tI za velik napredek,
kSor Tll Tm ie V resnlci mn°K° več
edini	vpraSanie:	socljalizem ie
ed ni ,zhod }z industr|]alne?a In kotmmika.
sIpi , i ,osa’ v katerega mora prel alt nit csti vsa družba pod vodstvom kapitalizma in v katerega le njen velik del že redel. ie ^as» ko ie kapitalizem spravljal red v narodno in svetovno gospodar« stvo; ali prav to, kar je nekdaj bilo koristno, Ima v trajnem razvoju uCinek, da ' zraste vse gospodarstvo kapitalizmu če? Slavo in da ni več kos nalogam, ki so mu nekdaj bile igrača. '
Povsod še niso prišli do spoznanja, da ie kapitalizem sam že v krizi. Pač se splošno opažajo vsakovrstne sitnosti !n težave, teda pripisujejo se različnim začasnim vzro-seveda v°)n* in njenim po-EOspodarskJr!,"3 ’6 g°tovo zel° rai™aJala ™ .*”*•ki ie wei n>-ižil jmorio <i,	^	v resnici le pomno-
temvp^i i ^ yoina ni temeljni vzrok krize, ’hr k-i	*e	W*W*na.	Tudi brez nje
snet'' mora* kapitalizem prej ali slej do-h -V S’tllac‘,0> v kateri mora omagati. jV0 ^ nl povsod priznano, ali velik »apredek je že v tisti meri spoznanja, ki 0 ie moči opaziti.
Posebno pereč je problem za današnjo «alo Avstrijo, ki bi bila kot država naivnost smešna, če ne bi bil njen položaj o neskončno žalosten. Prav svojim strašim gospodarskim stiskam pa ima zahva-’ a ie ‘“d* zanimanje za socljalizacljo liim n??navadn0 živafino in da se bavijo z m resnI naciionalni ekonomi.
Med drugimi le spisal profesor Rudolf ooldscheid na Dunaju knjigo ..Sozialisie-Aing der WIrtschaft oder Sfaatsbankerot“. v njej dokazuje, da Ima Avstrija edino alternativo: Ali socijaliziratl gospodarstvo ali pa bankrotirati. Da žuga Avstriji bankrot p da bi }o druge države lahko že pognale vanj, Je znano. Druge države ne store tega ,:er bi se to več ali manj tudi nad njimi Aziroma nad njih gospodarskimi interesi
LISTEK.
Leon Trocki:
Boljševlška revolucija.
(Dalje.)
^	Boj	v	sovjetih.
k°nčnoveV02ra^slcem sovleta se Je tisti 2a*
V dram *|Aavno utrdila oblast naše stranke. Vpra<;an. ^ni obliki se je to pokazalo pri
V JU o sestavi prezidija. in meni'SU! ko S0 sociaIistični revolucionarji skušanbCViki 1111611 v sovjetih premoč, so
V pet Z VSemi sredstvi Izolirati boljševlke. bctiejrg ^ra^,slci Prezldij niso pustili prav no-naša £t 0Wševika, In celo takrat ne, ko Je sovjeta pnka tvorila že najmanj tretjino tom lab'.. otem ko Je petrograjski sovjet po-Predaje 02 Ve^ine sprejel resolucijo glede le naj _Vfse vladne oblasti v roke sovjetov, stavi l., Jan^a stavila zahtevo, da
^ ^ijski Drfi7.frlf? na nr/vnnrr*?™
se se-
temelju cl2^slci prezidlj na proporcionalnem drueimi f* prezidil> v katerem so bili med lev ln v a^se’ Zeretelll, Kerenski, Skobe-Ni odve^^’ni hote* 0 tem ni£esar slišati. ■vore nr<J *E spomn,mo na to sedaj, ko go-strauk o S avite^* od revolucije premaganih demokn ^otrel)i ene same In enotne fronte Takrat 10 nam °^>tajo ekskluzivnost. Petro»mfi, skl*cano posebno zborovanje Šanju p« , ega sovjeta, da odloči o vpra-blie mr,S„fVe PrezldiJa. Od obeh strani so
ZereS aD0 VSe Sile ta vse rezerv0-
v kater* nast°Dil s Programnlm govorom, em Je dokazoval, da je vprašanje
maščevalo. Ali Avstriji more biti le malo pomagano, če se odlaša ure, ko se ji zadrgne vrat, če pa nima nobene moči, da bi se ubranila take usode. Ooldscheid preiskuje, ali je iz te situacije sploh kakšen izhod in prihaja do zaključka, da je rešitev mogoča le s socijalizacijo.
Ooldscheid misli, da naj se socijalizacija izvede mirno, s pomočjo socijalne demokracije, ki dobi moč v državi, to se pravi s socijalizacijo od zgoraj v nasprotja s socijalizacijo od spodaj, ki bi jo šiloma izvedla razburjene in razplamčene mase. Ooldscheid ne verjame, da bi mogla taka nasilna sila socializacije vztrajati in da bi mogla biti postavljena na solidno podlago.
Socijalizacijo deli v tri dele: 1. V socijalizacijo imetja; 2. v demokratizacijo podjetij; 3, v ekonomizacijo vsega produkcijskega in clrkulacijskega procesa.	•
Svoj cilj misli doseči z visokim	4
kom, ki pa naj ne bi bil davek v denarju, temveč v vrednostih. Razpisal naj bi se davek od premoženja, začenši s petimi odstotki pri malih lastninah, in naraščajoč do 70 In 80 odstotkov pri velikih. Določiti bi
Se,*,ln0raI°’ da S0 n,ora davek od gotove višine odračunavatl In natura. Ce Ima kdo pet milijonov, bi večinoma le težko plačal tri milijone v gotovini, posebno če se sestavlja njegovo imetje iz delnic, poslopij, zemljišč itd. Davek pa ostane enostaven, če odda državi toliko delnic, tovarn, hiš Itd., kolikor se ujema s postavko, ki mu je predpisana. Če obsega imetje same delnice in bi na dotičnega odpadlo štirideset odstotkov davka, bi enostavno oddal državi štirideset odstotkov svojih delnic.
Pri stvarnem davku bi morala država vedno uvaževati: Katera podjetja in katere gospodarske stroke naj preidejo v državno last; v katerih zadostuje solastništvo in državno soodiočevanje, v katerih so dovoljne le hipoteke, in za katere bi bilo najboij prl-menro, da se zopet prodajo.
Naturalni davek bi imel to prednost, da bi se lahko zahtevali davki od Imetja v katerikoli višini in gospodarstvo ne bi pri tem trpelo škode. Na ta način bi lastninski davek postal socijalizacija, ki bi stalno napredovala.
Ooldscheid pravi pravilno, da se mora država odločiti za socijalizem, če naj ne postane popoln polom njena neizogibna usoda. Ce velja to že danes za Avstrijo, obvelja to prej ali slej za vsako državo, naposled tudi za tiste, v katerih stoji kapitalizem danes še na najtrdnejših nogah.
Socijalizacija gospodarstva se smatra večinoma za mnogo težavnejšo, nego Je v resnici. Težave nastajajo največ Iz tega da
med Pozabljenjem lastnine ln demokratizacijo podjetij, in da se ne jemliejo raznovrstne možnosti delne socializacije gospodarstva dovolj v poštev.
Za popolno podružabljenje so po Gold-scheidu najbolj primerni rudniki in plavži, ki bi se takoj lahko prevzeli v državno iast. Premog, železo itd. se gotovo ne bi kopalo in obdelovalo v manjših' množinah, če bi na mesto privatne inicijative nastopila državna, nasprotno pa je zanesljivo mogoče pričakovati boljšo rezultate in boljšo cirkulacijo blaga. To velja tudi za vodne sile, za proizvajanje in rabo plina in elektrike, in za poljedelstvo, zlasti kolikor se tiče velikih posesti.
Brez nevarnosti za gospodarstvo bi se lahko že sedaj socijalizirali tudi gozdovi in v zvezi s tem lesna trgovina. Zrelo za socijalizacijo je po njegovem mnenju tudi žganje špirita in trgovina z njim, ves pre-
voz, produkcija transportnih sredstev vsake vrste, nekateri deli kovinarske in lesne industrije, stavbeništvo, tekstilna industrija, krojaštvo, sladkorna, papirna, kožarska Industrija itd.
Le velik davek od lastnine vzporedno s delnim hi napredujočim podružabljenjem more po Goldscheidu obvarovati gospodarstvo pred popolnim polomom. Te socijall-zacije ni mogoče izvesti v enem dnevu, treba je razmeroma dolgih in temeljitih priprav, ali tudi odlašanje je nevarno. Socializirana država pa lahko uvede pravično splošno delovno obveznost, ker Jo lahko spoji z obvezo splošne prehrane in s pravico vseh do življenskih potrebščin.
»Proletarec«.
(Vest! LRU.) BOJI V ALBAlN1.II.
Belžirad 27. »Balkan« poroča, 'da so se razvili pri Tirani boji med Al ranči in italijanskimi četami in da Sttvib beguncev iz teh krajev na-ifšia.
ČFŠKOSl OVAŠK4 VLADA SE Z4.N1MA ZA SRFDISN.IO ZA-DRUOO?
Belgrad, 2r>. Vlada čsškoslova?ke iepublike je zaprosila, naj bi se ji poslala pravila sredi*nje zadruge, ker noče osnovafi podobno ustanovo.
RUSKO POl .l?KO BOJIŠČE.
Moskva. 26 Frontno poročilo •• 'nžnozabodno ol Plocka smo zavrnili močen sovražen napad. Ob gor-»!•' Berezim smo pregnali sovražnika
h njegovih utrjenih postojank. ,V4 czemllu Korostvn smo potisnili sovražnika daleč nazaj.
PlfSKF ČEHi IZPRAZNIIE PLRZIJO.
Moskva. 26. Ljudski komisar za z-manje zadeve ie ugotovil, da se sedaj ne nahajaj) več ruske Čete na perzijskih tleh. Vse ruske čete, ki so
vkorakale v P^rzilJ, so bile odpo° Kocane.
Politični pregled.
•h Pred naknadnimi občinskimi volitvami v Osijeku. Za volitve obstoja 0 strankarskih listin: demokratska, sajednička, klerikalna, soci-ip)no-demol»ratska. trgovska, obrtniška. radikalna, cionistična in lista t šnih posestnikov. Meščanski blck
se je razb!l. Komunisti se občinskih .volitev ne bodo udeležili.
Protič prodaja Dalmacijo. Pred dnevi ko je v predstavništvu radikalni poslanec dr. Sulotič kriti-2ital postopanje dalmatinske vlade. k1 se ne pokorava odredbam cen< ttalne vlade in sklepom predstavništva. is prBb do hude debate. Ob’ tel priliki jc predbucival minister, Protič: Dahnacija naj vrne pare. ka< tt?e ie oreiela. pa bo dobro To po* n;tni. da se Frotič udrt-ka DaimadH ji, ki Je pri n;cm samo toliko vredna, kelikor je v njej vloženega denarja, ileda R. Protič ne ve. da bi Italija dala sto'.isočkrat toliko, kolikor je t)0iroši?a centralna vlada za Dalma-t io, samo da bi dobili to deželo. -» A'i naj se potem sploh čudimo, da le naš zunanjepolitični položaj tako slab
1+ Bojkot pfoli Madžarski. Iz Prage se poroča, da se ;e tudi čehoslo-va?ka narodno socijalna stranka pri’ družila bojkotu proti Madžarski. Ket: je pri tej stranki organiziranih mnogo poštni, železniških in brzojavnih' Lradnrkov, je ta sklep narodno-soci-ia'ne strank« precej važen in bo to* rej bojkot preli .Madžarski tudi * r.rani .C;-f o Slovakov poostren
’+ Odstop madžarske vlade. Pri* Fsk bojkota meinarodnega proletariata preti Madžarski, končni izitf \Clitev v pokrajini cb reki Tisi ter, c čitne priprave terornih oficirskih' organizacij za protivladni puč. silijo, \lado k ois'opu. Odstop vlade jc smatrati pač za enega prvih uspehov, Mostarskega bojkota. Državno* sborske volitve v n'žini ob teki Tisi st se fzvrSilB šela sedal, ker so bila pred mesecem dni tam ruimmske' u<e. Kliub terorju,* ki so ga častniške formacije *prol*uienih Madža* ruv« izvajale nad prebivalstvom, j« Ušla malokmečka stranka precej oja-Ctna iz volitev in je s tem dana par* lumentfl demokratična smer. jVUui* sttski predsednik Simonv-Semadaml poda demisijo celokupnega kabineta
v	najkrajšem času.
r V spomenici, ki jo ie izdelala tifmška komisija za plačevanje od-1 skodnine, se je iijavila NemčMa, da ie pripravljena plačati Franciji za vojno škodo vsoto 7228,622.009 zla-*’h mark. V to vsoto se všteje tudi tsota 1361.431 000 zlatih mark ki t'ti ie Nemčiia izdala za zidavo ali za popravo.
rf LJcnla o položaju sovjetski? Rušile. V pogovoru z zastopnikom Hita »iV.anchester Guardian« ie izja-* vil Llenin o mednarodnem položaju! Bil je že trenotek. v katerem bi st
prezidija vprašanje politične smeri. Ml smo računali na nekaj manj kot polovico slasov in smo se zadovoljevali s tem našim napredkom. V resnici pa smo dobili pri poimenskem glasovanju večino od preko sto glasov, išest mesecev.« je rekel Zeretelli, »smo na-čeljevall petrograjskemu sovjetu in ga vodili od zmage do zmage. Želimo vam, da ostanete vi najmanj polovico tako dolgo na mestih, ki jih sedaj prevzemate.* V moskovskem sovjetu se je tudi izvršila temu podobna premaknitev vodilnih strank.
V	provinci so sovjeti drug za drugim prestopali v tabor boljševikov. Termin za sestanek drugega vseruskega kongresa sovjetov se je bližal. Toda vodilna skupina centralnega eksekutlvnega odbora se le na vse krlplje trudila, odgoditi kongres za negotov čas, da bi ga na ta način sploh preprečila. Očlvidno je bilo, da bi novi kongres sovjetov dal večino naši stranki, vsled česal- b se morala temu primerno ua novo sestaviti centralna eksekutiva ln bi posredovalci izgubili svoje najvažnejše pozicije. Boj, da se skliči vseruski kongres, je bil torej za nas največje važnosti.
Temu nasprotno so menjševiki in socialistični revolucionarji stavili v ospredje idejo demokratičnega kongresa*. Ta korak je bil zanje potreben prav tako v boju zoper, nas, kakor tudi zoper Kerenskega.
Načelstvo ministrstva se je ta čas postavilo na popolnoma neodvisno ta neodgovorno stališče. Do oblasti se je vspelo s po močjo petrograiskega sovjeta v prvi perh jodi revolucije. Kerenski je vstopu v. ministra
stvo, ne da bi to sovjet prej sklenil; njegov vstop pa se je pozneje dovolil in potrdil. Po prvi konferenci sovjeta so bili samo socialistični ministri odgovorni centralnemu eksekutivnemu odboru, njihovi zavezniki, kadetje, pa so bili odgovorni samo svoji lastni stranki. Da ustreže buržoaziji, je centralni eksekutivnl odbor po julijskih dnevih odvezal socalistične ministre odgovornosti sovjetom — baje v imenu etablacije revolu-cijonarne diktature. Potrebno je povdarjaU to, ker iste osebe, ki so vstvarile takrat diktaturo ene same skupine, obdoižujejo in preklinjajo sedaj diktaturo enega samega razreda. Moskovska konferenca, na kateri so spretno razdeljeni demokratični in cen-zus-elementl medsebojno vzdržavali ravnotežje, je imela nalogo, pritrdid Kerenskijevi oblasti nad razredi ln nad strankami. Navidezno je bil ta clU tudi dosežen. V resncl pa je moskovska konferenca pokazala popolno nemoč Kerenskega, kajU Kerenski je bil kakor cenzus-elementom, tako tudi malomeščanski demokraciji skoro enako tuj. Ker pa so liberalci in konservativci ploskali njegovim Izpadom proti demokraciji In so mu posredovalci prirejali ovacije, kadar je previdno grajal protirevolucljonarce, je dobil vtis, kakor da so eni kot drugi njegova opora ta da Ima neomejeno oblast v svojih rokah. Delavcem ta revolucilonarnemu vojaštvu je grozil s krvjo in orožjem. Njegova politika zakulisnih dogovorov s Kotnilovvom je Ha 5e dalje in končno so ga kompromitirali tl dogovori celo v očeh posredovalcev. Ze-retelll je začel v Jeguljastih diplomatičnih is-
razidi, ki so zanj tako zelo karakteristični, govoriU o »osebnih« momentih v politiki ta o potrebi omejitve teh osebnih momentov. To uaiogo naj bi prevzela demokratična k od. ferenca, ki naj se sestavi po poljubni normi iz zastopnikov sovjetov, mestnih svetov, zemstev, strokovništva ta zadružništva. Glavna naloga seveda pa je bila ta, da bi bila konservativna sestava konference zadostno garantirana, da bi se sovjeti enkrat za vselej v brezoblični zmesi demokracije razpustili in se na te] novi organizacijski podlagi zadobila sigurnost pred bollševiško povodnijo.
Označimo na tem mestu v kratkih besedah razliko, kakšno politično ulogo igrajo na eni strani sovjeti ta kakšno na drugi de-mokratčn! samoupravni organi I FUstri so nas večkrat prepričevali, čei da so novi mestni sveti ta zemstva, ki so bili Izvoljeni na podlagi splošnega volilnega prava, neprimerno demokratičnejši kot sovjeti, ta da se jih mora imenovati kot take, 1.1. kot zastopstvo prebivalstva. Ta formalni demokratični kriterij Je seveda v revolucijskih časih brez vsake stvarne vsebine. Vsako revolucijo označujejo hitre izpremeinbe v zavesti masi vedno nove in zopet nove plasti prebivalsva zbirajo izkušnje, presojajo svoje nazore od včeraj, se Jih otresejo, pridejo do novih nazorov, odklonijo stare voditelje ta alede novim. gredo naprej... Demokratične organizacije, ki se opirajo na betežni aparat splošnega volilnega prava, v revolucijskih časih prav gotovo zaostanejo za razvojem politične zavesti ata«. Vn drugače e« Je • »o-
vjetll Tl slone neposredno na organlčnlh skupinah, na tovarnah, delavnicah, vaški občini, polku in drugem. .Naravno, da tu ni onih juristlčnih garancij za natančnost volitev, kakor je to pri stvaritvi demokratičnih Institucij, mestnih svetov In zemstev. Z« to pa fmamo tu neprimerno resnejSe In temelji* tejše garancije za direktno ta neposredno vez poslanca z njegovimi volilcl Delegira- ' nec mestnega sveta ali zemstva se opira na sipko maso voiilcev, ki mu za eno leto zaupa vso svojo oblast ta potem razpade. Sovjetski volilcl pa ostanejo vsled pogojev, svojega dela ta svoje eksistence vezani za vedno v celoto ta imajo svojega delegata vedno pred očmi; vsak trenotek mu lahko dado navodila, ga postavijo pred sodišče, odstavijo ali nadomeste z drugo osebo. In če se je že splošni polIUČnl položaj v prejšnji!! mesecih revolucije izražal v tem, da se je moral vpliv posredujočih strank umakniti boljševlškemu, sledi jasno iz tega, da se I« ta razvojni proces najrazločnejše ln najpo* polnejše zrcalil v sovjetih, dočim so mesta! sveti ta zemstva pri vsem svojem formalnem demokratizmu kazali stanje in razpoloženje ljudskih mas prej od včeraj, kakor pa od danes. Iz tega predvsem si je tudi razlagati, da so ravno one stranke, ki so med revolucionarnim razredom Izgubljale najveS tal, bile posebno zelo naklonjene mestnim svetom in zemstvom. S- prav tem vpraša-, njem — samo še v obširnejši meri — se bomo bavili še pozneje, ko izcregovorlmo o konstituantnem zborovanju.
(Dali« prihodujl&lfc
gtraft i	Tu	>,___
rile evropske države lahko združile v močan blok' proti bolj5evlkom, pa evropska države tetra irenutka niso h rabile. Sodai za to ne bodo imele več prilike. Sovjetska Rusija razpo-iasia na:l vsemi bistvenimi sirovina-111« in ii ni treta vtlfko več uvažat:.
C e bi b’li kmetje edini, bi lahko zrn* s.li sovjetsko Rusijo. To ja kmetje so rizdeljeni v geografičnem oziru, ka-
li	c; tudi tr’ede njihovih interesov.
-r ProgramaUčoa ?zjava novo rerveške vlade obsega nastopne tflav-ne. ir.čks: Uporabljanje izrednih, med vojar, izdan.h in še sedaj ve* l:avnih odredb le v najnujnejših primerih; močno progresiven državen davek, potem enkraine Imovinske cddaje; ukin;5ii]3 nepotrebnih odredb ki omejujejo zaslužek, in sicer 5 rravico nadzorovanja: obnovitev mvbetiih in trgovskih pogodb, ljud-jkj glasovanje v alkoholnem vprašan j ir oiredhe proti draginji, socialno zakonodajo, pri _ čemer bi bili vroštevani vsi sloji in izključene vse nezakom:osti. ________________;______
Dnevne vesti.
Princ resent Aleksander v Ljubljani
!z Zagreba, kjer se je mudil štiri ori se je regent Aleksander v soboto popoldne po 5. uri pripeljal z dvor-n m vlakom v Ljubljano. 2e skoro cel teden poprej se je v Ljubljani kii'ča'0 hiše z narodnimi zastavami, 7f,eniem in cvetjem, postavljali so Je mlaj' in slavoloki V Ljubljani sd se 2hral^ v soboto množice ljudstva I* Slovenije. Nastopile so oficijelns '< blasti, meščanske, prosvetne, pol;-t.Jne in gospodarske organizacije, 1'iloma v krojih. delema v civilu, v frakh, cilindrih in narodnih nošah,
( b prihodu vlaka na kolodvor so zvonili po vseli ljubljanskih cer-rvati in na Oradu so streljali iz to*
P ?a Regenta ie na peronu pozdra-
vi	deželni predsednik dr. Brejc v družbi vladnih poverjenikov in duhovščino s škofom Jegličem, pravo^ slavnim duhovnom Ohradovičem :n proies*ant3vskm pastorjem dr. Schneidžrjem V imenu Korošccv j<: govori! narodni poslanec Grafenauer, j otem tudi 12 drugih narodnih poslancev. Prel koljdvorom so sa 'brali državni in mestni uradniki. V imenu oi*č>ne se le poklcnil župan idr Tavčar mlademu Karadjordjevi* Cii nudeč mu kruha in soli. Regenta
spremljal ministrski predsednik dr Vesnič. OJ kolodvora po Dunajski Aleksandrovi in Bleivveisovi cesti ie bil Spali*" vojaštva in razirh korporacij In Sol. Regenta so vozili Sokoli v kočiji s štirimi konji. Pred ro!<o so revij zapeli nekaj pesmi, fcegem se ie podal po fzprevodu na ba’kon vladne palače na Bleiweiso-vt testi. Po končani manifestaciji se ir občinstvo razšlo, v dvorani vladne palačo, kje.’ se le vršil slavnosten dne pa le regent oblikoval dr. Brejcu in šk^fa Jegliča z redom *v. Save I razreda. Zvečer ie bila med di* cerjem, na katerem ie regent govoril dali?’ govor, bakliada mimo vladne palače. Oodb,? sc svirale po me'' mu tja do polnoči Mesto ie bilo raz--uretlleno in vso noč živahno. V ne< dt: 1 jo je b!l regent v škofijski cerkvi, na magistratu, na univerzi, na obrtni Soli in je položil pred Prešernovim spomenikom srebrn Javorjev venec. 'Popoldne si je ogledal kmetiško svatbo na veselici. Orad ni gledališče. F.anes (v ronddjek) popoldne se odrt! je na Bled.
*
I. Jugoslovanski cltrarski klub „Favorlt“ naznanja, da se prvo šolsko leto v citrarski godbi in teoriji prične z dnem 1. oktobra 1.1., in sicer v prostorih prve meščanske ljudske šole Ledina, Komenskega ulica. — Gojence vpisuje kljub v svojo šolo za leto 1920/21 dne 1., 2., 3. in 4. julija 1920 od 9. do 11. ure dopoldne in od 1. do 4. ure nopoldne v šolskem poslopju Ledina, Komenskega ulica.
Pri vpisovanju je vplačati običajno vpisnino in članarino; učnina se bode Sele meseca oktobra plačevala. Pri-"fcstl je s seboj rojstni list ali zadnje šolsko izpričevalo.	k
Občinstvo se opozarja, 'da motijo b'fi vsi potni listi in legitimaciji*
f? potovanje v tujino opremljeni s fotografijami In da se bodo dajala \isa samo. na tako opremljene li* stine.
Zblaznel In zažgal Mšo. (Iz Ceha.) V četrtek, dne 24. junija ob 2.1 t.ri ie zakuril zblazneli dr. PabisuJ cbčinsko hišo, ki jo je imel v najemi« Hiša je popolnoma zgorela. Mož je tretji iz rodibne, ki je znorel. Čuuno se nam zd', ko slišimo, da je njegova 3 ena tekala od urada do urada, da n naj nekaj ukrene, ker mož je zblaznel, pa se nihče nič ni pobrigal, i’a bi bolnika spravil v varnost Se-; daj ima občina najmanj 150.000 K Škode, in ženi ni estlo ničesar družeča, nego k.tr je imela na sebi,
Nezgoda Pri kinčanju mlaja v soboto pred gostilno »pri Figovcu« v Ljubljani je padel raz lestvo ognje-fcasec Košiček in se znaino poškodoval. Prepeljan je bil v bolnišnico.
Žepna tatvina, Pri sobotnih ma-r.Uestaeiiah is b.la nekemu železni-Jkfmu uradniku ukradena listnica z 2COO kronami vsebine.
Se Sem ujetnikov je ušlo v noč: od 22. do 23 t. m. iz preiskovalnega zapora maribrskega okrožnega so* d>šča. V preiskavi so zaradi tatvine (5 goljutile in so doma po večini iz mariborske okolice.
Š. K. Hašk (Zagreb) Š. K. Ilirija. Izid nogometne tekme, ki se je vršila v nedeljo na igrišču Ilirije, je 1 : 1 (0 : 0), koti 3 : 1 za Ilirijo. Igra je bila lepa, deloma napeta, posebno drugo polovico. Moštvo Haška je zelo dobro, posebno branilci, ima lepo kombinacijo in mnogo vaje. So pa zelo neodkritosrčni. Ilirija je bila na mestu in tudi v mali premoči. Igrala je lepo in v drugLpolovici s samo enim branilcem. Zelo se le zopet izkazal vratar Pelan. Goal, ki ga je napravila, je bil strel iz kaznenega prostora. Sodnik Hrast. Obisk tekme zelo številen.
Pri poštnem In brzojavnem uradu Punske Toplice, kateri ie že dosedaj posloval kot telefonska centrala, se je dne 12 junija t. 1. otvorila javna govorilnica.
| poVsodi primanjkuje, pa tudi zveza bi mo- j rala izginiti iz površja, če bi se zadeva pra- ! vilno uredila. Inšpektor Kokolj isna pa tudi ! precej sorodnikov, ki jih mora spraviti pod streho, zakaj sedaj, ko imamo strokovnjaka Korošca za prometnega ministra, se da to ;'kaj lahko izvesti. Za vsako malenkostno , delo'par ur mora biti nastavljen špecijaltii uslužbenec. Skladiščni mojster, notoričen pijanec, sorodnik Kokolja, dela dnevno samo to, da pregleda odpravo dveh vozov, ki jih prevzame od južne železnice, in če Ja treba kakšno brzojavko sprejeti in oddati, ves drugi čas pa uporablja za agitacijo za Zvezarje, denuncijacije in pijančevanje. Da, čudna so pota Koroščeve železničarske politike in paševanja inšpektorjev raznih Kokaljev... Takih dogodljajev in protek-cij imamo tu vse polno, vsaj to niso socija-jalisti, zato je treba obzirnosti... To naj za enkrat zadostuje, če je pa treba še, imamo več.
Pcdgoriti ori Borovljah. (Koruzna a i e r a ) Koncem minulega meseca je bil zaplenjen vagon koruze, došel na naslov gospoda Podlipnika v Podgorju. Zaplenjeno koruzo je dobil v razdelitev gospodarski odbor v £t Jakobu (uraJnik g Stergar) Koruzo bi mora! J dobiti v prvi vrsti delavstvo družbe *Drauland*, potem pa vas Podgorje in občina Sent Jakob, tako je odred-lo boroveljsko okrajno g'avarstvo. Koruzo pa se -c deJansko razdelilo tako: Delavstvo družbe »Drauland« (skupno 80 družinskih članov) je dobilo le okoli 403 kilogramov; to pa le vsled tega. ker delavstvo ni razpolagalo s tolikšno gotovino, da bi bilo takoj lahko nakupilo večjo količino te koruze za fvoje potrebe, ln ker se fe famozni sekvester g. Kobentar protivil. da b: se dalo delavstvu večje količine kot piodujem. Koruza je prišla nato v roke zasebnikov. Pol nagona le za delavstvo določene koruze je dobil J. Stregar. ki }o. sme sedaj z 20 vinar-s:km dobičkom za kg prodajati dalje. Ostalo količino so dolili po večini ički ljudje v St. Jakobu, ki imajo doma itak dovolj ži:a in morejo koruzo kvečjemu vporabiti v dobičkarske svrhe. Vprašamo sedaj: Ali je to postopanje pravilno? Ali ie pravilno, da se le koruzo odtegnilo delavstvu •n prodajo dobičkaželinim ljudem0 'AH pa ni naravnost hudo krivično tudi to, da se vsled »e koruzne afere i.edai preti nekaterim delavcem z odpustom iz službe"3! Ko ie namreč p'išel g Stergar na žago družbe »Drauland*, je zahteval kotuio, pa mu ia delavstvo ni hotelo izročiti, ker se g. Stergar ni mogel legitimi-iati. ie bila kortua dva dni pozneje odpeljana s pomočjo orožniške asistence in na ukaz okrajnega glavarstva. Protest delavstva proti od* vzetju koruze ni n!č pomagal, kei ie jekvester K ob en tar to stvar celo podpiral in zagrozil, da protesttraio-
= REGISTROM« ZADRUGA Z OMEJEM ZAVEZO. TISKOVINE ZA SOLE, ŽUPANSTVA IN URADE. NAJMODERNEJŠE PLAKATE IN VABILA »V ZA SHODE IN VESELI« •*<
LETNE ZAKLJUČKE
NAJMODERNEJŠA UREDBA *fl TISKANJE ČASOPISOV, KNJI®* BROŠUR ITD. STEREOTIPIJA. LITOGRAFIJ
Novice.
— Razsodba v Subotišfrem pro-
'esu. Iz Subotice porogajo, da je bila 28. t. m. po pTekem sodu proglašena razsodba proti krivcem izza krvavih izgredov v Subotici Od 15 obtožencev jih je 8 obsojenih na «mrt. 2 na dolgoletno temnico, 4 pa so izročili navadnemu sodišču.
— Regent Aleksander je poklonil hrvatski akademski menzi 5003 dinarjev, jugoslovanskemu akademskemu podpornemu društvu 5000 dinarjev. sirotam mesta Zagreba pa
12	500 dinarjev.
«*- Tatove Fiirstenbergovib bise* tov, vredaih 6 do 3 milijonov kron, • čemur smo poročali, so na Dunaju že zasledili. Bisere so bili tatovi večinoma ži razprodali.
■VaIams i»owlh ra%itow»
Zaloga nih dvouoie« *
najboljšo pnevmatiko, poiJJJ plašče, zračna čreva In vsak« vratni deli sa dvokolesa I« ra»» stroje. — Vzamejo se tudi stara a 3 kolesa in stroji v račun.
F. I bgoia 1 lainii stil
LJUBLJANA, Stari trg 2»
za Bos«^
Prehrana ie*
plača dob*; Delo se P*f ne 15. jnlUj* Vsaj cepin »
Iz stranke.
Seja centralnega odbora društva ilavbinsklh delavcev se bo vršla v tprek dne 29. t m. ob 9. uri dopoldne v, društvenih prostorih, Sclcn^ burgova ulica 6, II. nadstropje, SodrugH Opazujemo, da delavci veliko berejo meščanske liste, zlasti tudi klerikalne. To je v našo škodo. Agitirajte v delavskih okrajih za »Naprej« 1 Meščanski listi so za meščane, klerikalni za klerik., naš »Naprej« pa je za delavce!	(1)
sekiro prinesti seboj. Podrobna pojasnila daje Drž. Posredo nica za delo v Ljubljani.	____
= POZOR KOLESARJI! = Najboljša in najcenejša
PNEVMATIKA
Eno leto v narodnem predstavništvu v Bel-gradu.
Izšla i6 knjižica pod tem naslovom, ki opisuje delovanje zastopnikov naše stranke prvo leto v narodnem predstavništva. Cena knjižici, ki Jasno očrta delo paših parlamentarcev in ie izrazit protest proti klerikalnim in drugim obrekovanjem naših parlamentarcev, ie 6 kron. — Naroča se v upravi »Napreja« ali v tajništvu .ISDS. Ijubljana. Šelenbur-gova ulica 6, II. nadstropje.
Stara domača tvrdka
rraiic sitipiia = testa mi t =
priporoča vso železnino, železne blagajne in poljedelske stroje po zmernih cenah.
Razpošiljalna
ur, zlatnine in srebrnine
ter raznovrstnih drugih
porabnih
predmetov.
Asistent očesnega oddelka deželne bolnice
imetnik H. Maire
= Ljubljana =
Mestni trg. Mestni trg.
je pričel crdinirati za očesne bolezni Ljubljana, Dunajska cesta 17/1. od :h2. do 7*3. popoldne,
Tisk »Učiteljske tiskarne" v Ljubljani