&t. 83.
V aorici, dne 19. julija 1900
rsh»J* trikrat na teden ˇ testih tedanjih, in sicer: vsak torek, eetrtek in soboto, jutranje tedanje opoldne, večerno tedanje pa   ob 3. ari popoldne,  in stane   z  uredniškimi   izrednimi  prilogami ter s .Kažipotom• ob novem letu vred po poŠti pre-jemana  aH v  Oorioi   na dom pošiljana:
Vse leto    ....... 13 K 20 h. a/«W. C-GO
pol leta ...,-...   r»6'.v-«0 »-L**.--3'M,..«
četrt leta.......3 , 40 „ fc...;-; l/o
roa&iaične številke 3tanejo 10 vin. t',...» Naročnino sprejema upravniStvo v,Bpepoqki ulici fitv. 9 v Gorici v (Goriški Tiskarni« ¦A.»Gabršcek vsak dan od 8. ure zjutraj do 6. zveiSer*, ob nedt^l>jali pa od <). do 12. nre. Na imročilu brez doposluue nnročiiiiip *« ii« oziramo.
" ^PKIMOKKC* izhaja riooflvfc'110 <ja~»8o6o*   vsak petek in stane vhb leto 3 K 20 h ali gl<l. 1-fiO.
«SoLa» in « Primorec* se prodajata v Gorici v lo-bakarni 8chwarz v Šolski ulici in .leljersitz v Nunski ulici; — v Trstu v tobakaniiLavrenSič na trgu della Caserma in Pipan v ulici Ponte della Fabbra.
SOČA
(Večerno izdanje).
ae nahaja v Gosposld v3&*tff v Gorici v I. nadstr. Z urednikom je mogoče govoriti vsaki dan od 8. do 12. dopoludce ter od 2. do & popoldne; olrnedeljab. m praznikih od 9. do 12. dop. UpravniStvo se nahaja v Gosposki ulici it, 9.
Dopisi naj se pošiljajo 1« uredništvu.
Naročnina, reklamacije in druge reci, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le upraviiiStvu.
. Neplačanih pisem ne sprejemlje ne uredništvo na
upravniStvo.                   ______.
Oglasi in poslanica se racunijo po petit-vrstah, fie tiskano 1-krat 8 kr., 2-krat 7 kr., 3-krat 6 kr. vsaka vrsta. VeBkrat po pogodbi. — VeBje Črke po prostoru.
Naročnino In oglase Je plačati loco Gorica.
»Goriška Tiskarna" A. GabrSček tiska in zalaga razen «So5e» in cPrimorca» še -Slovansko knjižnico", katera izhaja mesečno v snopičih obsežnih 5 do 6 pol ter stane vseletno 1 gld. 80 kr. — Oglasi v tSlov. knjižnici* se racunijo po 20 kr. petit-vrstica.
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
Bog in narod!
«Gor. Tiskarna> A. Gabršček (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal.
Luči se boje.
Nekam tajinstveno se vrši politika naših klerikalcev okoli .Gorice" in »Primorskega lista*, odkar so se združiti. O shodu, kateri je bil danes teden, in na katerem so razni duhovniki, na čelu jim dr. Pavlica, ropotali proti .narodno - napredni stranki*, proti .Soči* in .Primorcu", proti temu, da se .pere" v »Soči* vse tiste življe, katerih stremljenje je naperjeno protj^nam, ni prišlo v javnost po .Gorici* in »Prim.  I." ničesar.
No, mi, ki vse zvemo, smo pudučeni kolikor toliko tudi o tem zborovanju.
Najznamenitejše na njem je bilo to, da so se »zgražali* gospodje nad tem, da prihajajo po redu v .Soči* na vrsto, kakor jim pritiče, ter se jim pove, kar jim gre, namreč vsi tisti, ki javno nastopajo proti nam. Ti gospodje mislijo, da oni imajo pravico, blatiti našo stranko in njene pristale v javnosti po Časnikih, propovednicah in spovednicah, ali da oni pa so nedotakljivi. Ne, ne gre tako I Naj pomislijo mrke, koliko zlobnosll je že poteklo iz posvečenih peres v .Gorici* in v ,Pr. listu* proti nam. koliko podlih lažij in sumničenj, koliko obiskovanja in drugega sličnega je že nakopičenega v obeh omenjenih klerikalnih glasilih, potem pa' naj se potrkajo na prsi rekoč: Pater, peceavi! Prav je, da dobivamo v .Soči* take odgovore ; zaslužiti smo jih S — Naši klerikalci mislijo še vedno, da oni smejo oblatiti človeka, njim pa se ne sme zgoditi ničesar. Bog vartij, ako se prime kakega politikujo-čega nunca, ki rabi najmanj sveta sredstva proti nam, ter se zapise o njem par značilnih besed, katere je zaslužil, potem ko je on nas že obsodil v pekel ter opsuval z najgršimi priimki, Bog varaj: takoj je tu hudič, ki vzame vsakega takega človeka ter ga pogrezne na dno pekla, dco bi se »pre-drznil* postaviti se po robu samodržtvu kakega takega g. nunca. — Ponavljamo tu ponovno, da nimamo v mislih duhovništva na sploh, marveč le one potitiške kapune, ki povsodi nas preganjajo, in izmed katerih le več takih, ki niso vredni, nositi črno suknjo....
Za tuje grehe.
V zbirki  4/ ma/ar.-k^a mj;u.
Češki   spisal Jan  J a n č L
Poslovenit Potlravski.
Ualjp)
»Ne, ne bom, teta. Zofija me ima rada, mati mi je naklonjena in oče« — dostavi s prisiljenim smehom — čemu bi se mnogo brigali zanj. On se ukloni.'
»'Ali mislite * Toda jaz bi se med to rodbino ne mešala. Hala bi se, da nie pri prvem koraku doleti nesreča. Revna Zofija, da ima takega očeta.«
w m »Sedaj vidite, teta; a kdo ve, komu m jo dal, ko bije ne vzel jaz. Že grem. Na noč pridem zopet k vam.«
»Le pridite,« odvrne teta, a v duhu »je vedno nekaj dejalo, naj bi Karol nikar ne hodil v mlin....
V mlinu se je BeSej ji^ovec naj-poprej z Nejedl^m. Ta ga je sprejel tako, kakor je Karol pričakoval: hladno, skoro nevljudno. Dal mu je vedeti, da bi mu bilo najljubše, ko bi se takoj vrnil, odkoder je prišel. • Jirovca to ni prestrašilo. Bil je pripravljen na vse.
Zofija je bila z njegovim prihodom milo ošupnjena; Prišel ji je ravno prav; SpurnL ji je bil že do smrti zopern s svojim vsiljevanjem. Saj mu je že rekla,
O shodu torej, kakor tudi o skupnem delovanju .Gor.* in .Pr. 1.", njihova javnost molči, zato jih moramo opazovati le na delu.
Skrivnostno, tiho, prav po vzorcu .tihega delovanja" se dela proti »narodno-napredni stranki", kjer ™ le da. Osebni pogovori na cesti, v gostilnah, kavarnah, pisarnah, na propovednici, v spovednici, v društvih, zlasti če je prilika, človeka »prijeti*, tam so osredotočili svoje delovanje, tam se da tako prikrito, tiho povedati kaj in .prepričevati*..... posvetovanja pa se vrše v kaki ozki sobici, da gotovo nikdo ne more izvedeli ničesar razven posvečencev.
.Tiho delovanje* so vzeli v svojo prakso ter se ravnajo po njem. O tem nas podučujeta tudi zadnja .Gorica* in »Prim. list*, ki sta se skrbno ognila vsake polemike, katero sta doslej s prav satansko zlobo tirala proti dvema prvakoma v naši stranki: češ, jih bomo pa na drug način »karniflali*! Svojega skupnega delovanja po združitvi nočejo označiti v javnosti, ker vedo, da isto je tako, da bi se ga morali oni sami sramovati, ako bi imeli še kaj takega čuta v sebi, ker, vedo, da Se listi zaslepljene!, katere imajo sedaj krog sebe, bi jih pustili potem na cedilu, zato se boje na dan, boje — luči!.....
Današnji dan ni več dvoma, da sloji za našim grdim razkolom sam kardinal. Ko je bil na Kranjskem za Ikofa, je začel divjati tisti nesrečni prepir, ko je prišel k nam, je počil razkol. Kot izboren diplomat je vedel porabiti vse tisto seme, kar ga je Že bilo za razkol, .panai* je dr. Gregorčiča, katerega proslulo .tiho delovanje* proti svojemu bližnjemu tiče kakor nalašč v klerikalne svrhe, potrebnega fanatika na zvunaj pa je dobil v osebi dr. Jož. Pavlice. Vslecl prejšnjih razmer je potegnil za sabo dr. Gregorčič tudi nekaj mož, kateri bi drugače ne bili šli nikdar za njim v klerikalni tabor dr. Pavlice, ali šlo je po pregovoru: Mitgefangen, mitgehangen! Vse je prišlo prav kardinalu, najbolj pa združitev. Tako ima svojo stranko v deželi, za katero se pridno briga, seveda lepo na tihem, zlasti v zasebnih pogovorih z duhovniki uveljavlja svojo moč. Ker pa je med sedanjo duhovščino še premalo fanatikov, ustanovi   deško semenišče,   iz katerega bodo
da bi ga nikdar ne mogla ljubiti, da nikdar ne bo njegova ; toda on ni maral za njene solze, marveč hotel je prem gati njeno trdno voljo s svojim vsiljevanjem. Zato, ko je dospel Karol, je radostno vstala ter smehljaje se hitela mu naproti. Ko bi je ne bila zadrževala skromnost, bila bi ga bila najraje ovila okrog vratu ter ga poljubila od veselja, da je vendar prišel in da jo reši vsiljivosti zo-pernega elovega.
SpurnJ' je gledal z zatajevano jezo na to ravnanje; saj mu je bilo itak le največ mar za njeno doto. Slutil je takoj, da je to njegov tekmec, in sicer kaj nevaren tekmec. Premeril ga je nekoliko-krat z ostrim pogledom, in ko ga mu je Zofija predstavljala, omenil jo zbadljivo:
»Torej slikar. Slikate-li sobe, ščite, ali___=
»Vse, dragi gospod,« seže ran urno v besedo Jirovec. »Kot vojaški častnik sem slikal že tudi sablje.«
Spurn^ osupne. Takega odgovora ni pričakoval. Jirovec je to opazil ter se sočutno nasmehnil.
>Ne mislite pa, gospod, da je sablja primerna za vsakega. Marsikje zadošča samo leskovka.<
»Kaj mislite s tem?« vpraša razžaljen Spurn^. .
»Nič, popolnoma nič.«
»Nisem vam še povedala, čemu je prišel gospod  Spurn^ k nam,«   vmeša se v razgovor Zofija, in Spurn^ jo pro- , seče pogleda, češ naj* bi ne pravila tega. i
izhajali pravi pruvcati .kranjski kaplani", kakor so prišli v pregovor 1 Tako imajo osnovano, in v take svrhe dejajo natihoma, kjer le morejo in kakor morejo,'"
Po svoji zvitarski navadi pa ne prihajajo na dan s svojimi načrti o delovanju, marveč se skrivajo potuhnjeno, le iz zasede preže na svojega bližnjega ter ga iščejo, kako bi mu škodovali ali ga celo .požrli*, dneva — luči pa se boje I Tako so pripravljeni v boju proti nam po načelih »tihega delovanja* pod pokroviteljstvo in kardinala.
Naša stranka ne spi, marveč je zasledila še pravočasno vse spletke in nakane od strani klerikalcev, katerim se postavlja v bran in se bo še v večjem obsegu ter bo nevstrašno žigosala na desno in levo vsako škodljivo postopanje klerikalcev na sploh, in tudi ono njihovega pokrovitelja, skritega v nadškofij-«' palači, kakor zasluži.
Naša »narodna-napredna stranka* je prav v nasprotju s klerikalci povedala javno in odkrito, kaj in kako misli delovali, klerikalci pa se boje luči, kar je znamenje, da njihovo .delovanje* ne gre v prilog naroda, marveč le v svrho absolutnega klerikalnega gospodarstva ter osebnega haska.
Zato pa rečemo: Naša politika mora biti resna in poštena, odkrita, jasno začrtana, ne pa taka, kakor ona klerikalcev, ki tiči v — skrivališčih!
Hadi lega opozarjamo naše somišljenike na tisto »liho delovanje*, na katero so se vrgli klerikalci, da se ne dado lovili po sladkih hinavskih besedah klerikalnih agitatorjev, ter da se varujejo »volkov V ovčji koži*!
DOPISI.
V Gorici, 18. julija (Tutti frutti). — Kleine Ursachen, grosse Wirkungen, ali: neznatni vzroki rode velike posledice! Resničnost tega reka nam je zopet potrdila .Norica*, ki je bleknila v strmeči svet trditev, da so nekateri slov. profesorji krivi, ako nimamo Še slovenske gimnazije v Gorici. V obrambo teh profesorjev naj govori ta uvod današnjih .tulti frutti". Da bo obramba v .Soči* brez dvoma vspešna, je sklepati iz istega članka   v   .Norici",   ki pripisuje „So-
Itazumela je njegov pogled, toda ni se mogla premagati, da ga ne bi kazno? vala za vse nemile trenutke, katere je danes od njega doživela. Med tem stopi v sobo gospa Nejedla.
»Mati« — zakliče ji smehljaje naproti — »povejte vi gospodu Jirovcu, čemu je prišel gospod Spurn^ k nam. Jaz zaradi smeha ne morem.«
»Pomiri se, Zofija, pomiri« — 'reče ji nežno mati, uvidevši, da začenja biti SpurnL nemiren. Toda Zofija je ne sluša.
»Pomislite si,« jame praviti z de-tinsko šegavostjo, ^gospod Spurn^ me hoče na z mira j odpeljati v svojo tovarno. Ima baje tako visok dimnik, da mu vrha ni moči videti, iž njega pa se baje vali vsaki dan dim, da ga ima dovolj celo mesto.«
»Zofij a * ji reče mati resno.
»Toda, mati, čemu me karate ? Saj sem govorila resnico,* se opravičuje nedolžno ter se obrne k Spurnemu: »Ni-li res, gospod Spurn^, da imate tako visok dimnik, in da me hočete za ženo ? Toda jaz sem dejala« — pri teh besedah se obrne k ostalim — »da imam že druzega in da gospoda Spurnega nočem. Saj si on radi mene glave ne odtrga, resnica, gospod SpurnL, dane? Kdo ima tako tovarno, dobi deklot na vsaki prst sto, pa še kako" zalih in bogatih.«
Gospa Nejedla je spoznala, da se je mod Zofijo in- med Spurnvm prigo-dilo nekaj, za kar ga hoče sedaj Zofija
čini« pisavi tako velik vpliv, v kakoršen niti jaz ne verujem. — Katoliška zakonska žena »Prim. Lista" se je namreč zlagala, da nekateri slov. profesorji so »smatrali za dolžnost svojemu ugledu, da se odtegnejo občevanju z Gabrščekom*. Jaz sicer ne vem, koliko jena tem resnice, pač pa vem, da Gabr. ni nikdar iskal njihove družbe in se jih je že dolgo celo ogibal, ker nima na razpolago toliko zlatega časa, da bi ga zapravljal v taki brez-koristni družbi po goriških krčmah. Vem tudi, da šteje Gabršček med svoje ozke prijatelje najugledniše Slovence in Slovane daleč okoli, do Getinja in Petrograda, ki ga imajo v či-slih in pišejo o njem v enciklopedijah, na« učnih slovnikih ter književnih revijah jako laskave, da oduševljene članke, katerih pa mož v svoji skromnosti nikjer ne omenja. Umevno torej, da ga prav nič ne zanima, ako mu je morda odpovedalo »občevanje* par po strankarski politiki steklih profesorjev,
Ali kako so neprevidni, kako malo se znajo zatajevali ti profesorji, ako je res, kar trdi »Norica*. Vsled take domišljavosti v »dolžnosti do svojega ugleda* so prišli s »Sočo1 v navskrižje, ta jih je začela tresti za ušesa, »ugled je fuč* in — slovenska gimnazija z Bogom! Človek bi se kar razjokal nad toliko" lahkomiselnostjo teh profesorjev, ki bi nam prav lahko priborili slov, gimnazijo: »dolžnosti do svojega ugleda* naj bi obesili nekoliko niže, svdjo visoko profesorsko imenitnost naj jji malce pokrotilr, morda bi tudi v Gabršče-, kovi družbi nič ne zgubila — in »Soča* bi ne povzdigala svojega mogočnega glasu proti njim, vlada pa bi nam kar ponudila slov. gimnazijo ali morda celo univerzo! E se non ridi di che rider suoli?!!
Prelepo poje »črni kos", in Opajci ga imajo grozno radii Da ga imajo radi, v io jim daje dovolj povoda, ker jih zmerja po gostilnah »z najslabši m i 1 j ud mi".Sploh jih deva v nič, le on in pa župan sta moža! Prav za prav se šteje moža le samega sebe, župana ima le za pritiklino, da poveličuje vrednost njegove osebe. Ako bi župan danes ali jutri rekel, da odslej ne bosta pela več vkupe, pa bi ga vložil med »najslabše ljudi*. — Opajcern kar noče v glavo, zakaj da bi bili oni »najslabši ljudje*, ker vendar tako lepo  skrbe za g. nunca, in mislijo si: .Ce
kaznovati. Da bi napravila konec temu prizoru, ki je postajal za njo mučnejši nego za Spurnega, pozove gospoda v salon, kjer je bila pripravljena na povelje Nejedlega za milega gosta Spurnega prava gostija. Ko je to zapovedal, se Nejedl^ pač ni nadjal, da- bo poleg Spurnega pogostil tudi Jirovca. Spurn^ bi se bil pač najrajše že poslovil, toda upal fe še vedno ter zaupal v pomoč
Nejedlega-----
IV.
Od Zurkine svatbe ni bilo po Martinu nikjer niti aledti- Zginil je kakor kamen v vodi. čemu, vsakdo je to vedel. Nejedl$r je takoj drugega dne naznanil orožnikom, da je Martin hudo ranil soseda, in orožniki so povsod skrbno iskali zločinca. Niso pa mogli najti po njem niti sledu. Ali vendar se ni skrival daleč. V prvem času je bil pri svoji sestri Zuzki; vedel je, da ga ima rada, da ga ne izda niti ona niti njen mož. Vzrok, zakaj se je tu skril, je znal utajiti. Onega večera, ko je le z naporom vseh mbčij. zbežal županu Nejedlemu iz rok, je dozorel v njegovi duši grozen sklep. Trdno je sklenil, da se maščuje nad tem, ki ga je proganjal, ki je v družbi s Kohnom pripravil na beraško paiico njegove stariše, ter požrl njegov in sestrin delež. Ta sklep ga več ni zapustil in Martin je čakal samo ugodnega trenutka, da bi ga mogel izvršiti. S temi mislimi se je ukvarjal do
smo res ^najslabši ljudje* zakaj pa skrbi g. nune tako za n8s, da na primer letos otroci niso bili pri prvem sv. obhajilu in pri prvi spovedi!! AH je to spolnjevanjedolžnostij — nasproti »najslabšim ljudem*?I Nič mu ne zavidajo, kadar obide svojih 230 številk ter nabere pšenice, ajde, jajec, vina itd. Posebno rahločuten je pri vinu. Če ni roba zanj, vzame rad ponujani mu denar 3 ali pa celo 6 svetlih kronic, če pa mu je roba všeč, pa kronic niti ne pogleda, marveč le »božjo kapljico". Tudi mu ne zavidajo, da dobiva plačo ka-pelana poleg svoje, znaša menda nad 200 svetlih kronic, ali nikakor jim ne gre v glavo, zakaj da jih zmerja javno z »najslabšimi ljudmi* in cigani.
Na škladovni cesti na Mačjem rebru je sopihal g. nune ter zahteval, da se mu naredi prostor z vozom tako, da bo mogla njegova posvečena Visokost z županom ob strani široko po cesti. Zraven pa je sikal: »vse cigansko, vse cigansko!" Mlademu fantiču, ki je stal ob vozu, pa vendar le ni do-padlo tako .cigansko" zmerjanje, zato je vprašal prav pogumno g. nunca, kdo da je cigan in kaj da je cigansko? Ali »kos* je prepeval dalje po cesti ter se ni zmenil za fanta — od takrat dalje pa ugibajo v Opa-tjemselu, kdo da je tam --¦ cigan!
Nagrado s svetlim kronicami,. katero je uil .razpisal" opajski samodržec, sem Že omenil ter jo tudi primerno označil. Opajci pa so mi rekli še to: Povejte v .tntti frulti* Kosu še to, da mu ni treba ,razpisavati*ni-kake nagrade; na) le on sam spravi tiste kro-niee, ker jih potrebuje; vsaj potem ne bo zabavljal po gostilnah >n drugodi, da ne more živeti v Opatjemselu.
Kar se tiče jajec, pa so mi povedali Opajci to-le: »Prav ima naš g. nune, ko je rekel, da ne pobira jajec. Rss jih ne pobira on, marveč tisti, ki bodi ž njim na biro. Veste, tisti jih pobira in nosi, g. nune drži zraven le papir, on jih .jemlje le na protokol*! Tako je, da boste vedeli!*
Ko sem že pri .kosih", zopet ne morem drugače nego da se spomnim še drugega kosa, ki bi moral prepevati sedaj že v »zelenem bukovju*. Mož je »katoliški zgodovinar*, vsaj »Slovenec" ga je tako nekako naslovil, po-speševatelj idej »Slov. Učitelja* itd., sploh pristen klerikalec. Včasih pa ni bil, o ne, in moj prijatelj, ki.se je vozil te dni "z neko g.čno učiteljico, se je čudom čudil, ko je čul iz njenih ust, da ta kos je prepeval včasih Čisto drugače o takih življih, med katerimi ga vidimo sedaj. »Et meminisse juvat*. — Zanimivo bi bilo zasledovati, kaj vse ga je do-vedlo do klerikalnega učitelja in »katoliškega" zgodovinarja!
Župnik-župan Blaži] Grča že dolgo ni bil v »Soči". Ker »zvedel sera nekaj novega", se moram danes pobaviti malce ž njim. Nekam raztresen je postal in prav ,po nemarnem v cerkvi raztresen" je bil na dan sv. Trojice, ko je imel križev pot z belo štolo namesto z vijoličasto. Seveda, ako člo-
jutra do večera, da, še ponnOi se mu je sanjalo o tem in še speč je koval svoj , naklep dalje. Ko pa se je sprebudil, je ; bila prva njegova misel — maščevanje. Ničesar drugega mu ni bilo več mar, nič ni moglo   obrniti   na-se njegovih misli j;' zamislil se je tako" v to masče- ! vanje, da je  bil slep in  gluh za vse drugo. V takem razpoložaju je bil, ko je zaslišal, da je Nejedty kupil posestvo njegovih starišev,  da je zastonj   dobil delež, ki bi imel biti njegov in Žuzkin. Otroci niso dobili nič, on je pravi berač, klatež,  in tuj človek se bogati z nje- j govim imetjem!   Martin je  začel kar I besneti in še tega dne bi bil izvršil svoj sklep, ko bi ga ne bila potolažila Zuzka. Dal  se je pomiriti,  toda le za ta dan, in sklenil je, da v bodoče  ne pokaže več tega na sebi,  marveč izvrši svoj j namon. Od tega časa, ko je sestra Zuzka j spoznala Martinov namen, si je želela, i da bi se raj še kmalu zgubil od fciSe-; j bala  se je, da  se ž njim pripeti  kaj hudega; toda  imela je ž njim sočutje, ni ga hotela zapoditi; ni hotela, da bi ga   vjeli  orožniki   in    zaprli.   Mlada, nepremišljena žena ni pomislila,  da to ne more večno trajati, a njen mož se za Martina ni brigal.
V nedeljo je pršilo celi dan. Mračno vreme ni nič kaj dobro vplivalo na Martinovo dušo. »Približal se je dan maščevanja« — mislil si je že zjutraj ter se pripravljal na zlobno dejanje. Premišljeval je, kako bi ga najlože izvršil. Vedel je, da na večer hodi mlinar z doma h Kohnu in da gre mimo žage, katera pa sedaj radi poprav stoji, in v katero danes, v nedeljo, nihče ne pride. Tam se skrije, tam izvrši svoj sklep. Kdo bo kaj vedel o tem ?...
I vek mnogo misli, in župnik-župan Se mora mnogo misliti, se pripeti, da gre z napačno štolo v cerkev.
Sempasci pogrešajo marsikaj, tako jim nič kaj ne ugaja tudi to, da nimajo že drugo leto v šoli ročnih del. Zakaj ? Bilo je drugi dan po novem letu 1899., ko je bil nekje z .mekmi" g. nune Grča dobre volje. Poklical je tudi učiteljico na dobro voljo, ali tej se je pripetila nesreča. Ko je stopila z mrzlega na toplo, je izgubila glas, šla v pokoj, in ž I njo tudi ročna dela.
Letos  zavaruje  Grča krave, telice, ju- j niče,  vole,  bike,   pozabil  pa je na zavarovanje duš. K prvemu obhajilu in k prvi spovedi letos ni šel noben otrok.
Pravijo, da bi rad prišel v Prvačino, ker v Šempasu so mu baje tla že pretopla. V Prvačini dobe po ločitvi od Dornberga svoje županstvo. Tisto bi menda rad orga-nizoval Grča kar s početfca po svoje — ali ne pojde! Ako bi se utegnilo zgoditi res, da bi prišel v Prvačino, bi ga Prvačkovci že »zbrihtali", da bi mu prešla vsa nemarna | raztresenost, in bi moral biti Blaž le žup- I ink, in sicer dober duhovnik! Večini Sem-paske občine bi bilo prav, če bi jih zapustil Blaž, zlasti Ozeljancem, katerim vedno in vedno šumi po glavah nauk dr. Gregorčiča, da Bog tepe ljudstvo radi grehov duhovni-i kov..... trikrat so imeli letos že točo!
Lepi profesor izpod Čavna je baje tako |
i .razžaljen",  da letos ne pojde v Čepovan v
svojo vilo, hladit »svojega rojstva kosti in
i meso". Cepovanci so se mu zamerili, ker so
j pokazali glede na dopolnilno državno zbof-
I sko volitev, da njega ne bodo volili.  Razža-
I Ijen je; sedaj še ne, ali čez Čas pa le pojde
' v Čepovan, namreč takrat, kadar bo v spo-
i min  400-letnice  združenja   naše   dežele   z
Avstrijo »križan*. Takrat se popelje gori,
da pokaže svoje »križanje* ter poreče: Tu
sem poglejte, kdo smo mi! Kaj me briga če-
povanska  nenaklonjenost in  pa častno ob-
čanstvo l
No, namesto njega pa nosi hladit v Čepovan le svoje kosti »uzorni rodoljub" dr. Pepe Pavlica. Ostaja gori po dva, tri dni, kakor potrebuje razvedrila in novih mislij. V Čepovanu je hlad, kakor ga ni v celi deželi, in v hladu se lahko misli altro che v goriški vročini. Tako je bil dottore Pepe tam gori tudi pred zborovanjem duhovščine v četrtek, tam gori ga je obsenčil klerikalni duh, da je mogel potem nastopiti kot novi prorok »klerikalne bodočnosti" na Goriškem na že navedem zborovanju.
Dottore Pepe gre večkrat v Trst. Pravil mi je nekdo, da ga tam ne gledajo preveč z radostnimi očmi. No, to je tudi umevno, zlasti če upoštevajo tržaški rodoljubi, da on zabavlja celo vzor-možema Spinčiču in dr. Laginji! Radi tega priporočamo g. dr. Pepela najtopleje tržaškim Slovencem, s katerimi pride v dotiko.
Zadnja »Gorica* vspodbuja po vzorcih s Kranjskega ljudstvo za shode, kako^šen je bil v Žužemberku, kjer so govorili znani klerikalni matadorji: Povše, Vencajz in rimski doktor Žitnik. Pravi, če bi ne kazalo tudi na Goriškem prirejati take shode, na katerih se ljudstvo vzbuja k narodni zavesti (hm, kdo jih bo vzbujal pri nas: morda c.kr.Berbuč ali pa cerkveni Pavlica?!) in se utrjuje v gospodarskem napredku. Kako se utrjujejo v »gospodarskem napredku" pri nas na Goriškem klerikalci, povem s tem, da v nedeljo po tomboli v Št. Petru na koncertu v prostorih znanega klerikalnega društva so točili vino, ki je bilo prav enako onemu po 32 kr., opisanemu v znani tragični povesti »Izgubi j en" i Bog"I Takega »napredka" smo pa res potrebni!                                             i
Šmarje pri Ajdovščini, dne 15. julija 1900. — Ni ml navada dopisovati, ali trditev pregovora, ki pravi: »Da se resnica: prav spozna, naj se čuje dvazvona", me je napotila, pobiti dopi3 iz Šmarij v 78. št. »Soče«.
Prvi štirje stavki dopisa so popolnoma resnični, a na dalje do konca se kopiči neresnica vrh neresnice.
Otroke sem videl na dan izleta lepo hoditi v vrsti po dva in dva, ne kakor ovce. G. župnik je šel naprej, previdet k Vrtovčem. Darove so delili vsi s pomočjo Kalina in vsem otrokom; nosači in oni, ki so bili pri sv. obhajilu, so dobili »dopeltporcjon". Kalin je res vabil velikaše na kosilo, ali bolje rečeno, velikaš je povabil »malikaše*. Dopisnik j in njegova »klapa* vedo mogoče, kaj je »kaše*. »Malikaši* so pa vabilo hvaležno I odklenili   ter   sprejeli   vabilo   na   kozarec
»pbrahamovca* z vodo. Otroci in stariši so bili tega izleta res veseli, in na dan izleta so izražali. otroci svoje veselje s petjem in ,živio*-klici tako, da so daleč na okoli marljivo delajoči ljudje z veseljem poslušali ra-dujoče se svoje otročiče.
Pehati in pretepati se, je pa morda videl dopisnik svoje otroke v svoji slavno-znani kovačnici!
Zgorej v dopisu trdi, da je bil izlet otr?l><n popred naznanjen. Otroci so to tudi povedali doma in drugod, kakor sem zvedel tudi jaz od svojega otroka in drugih ljudij. Nižje pa trdi, da so stariši kleli, se jezili in celo tepli otroke, ker niso vedeli, kam pojdejo. Ali ga vidite tepca, kako buta z glavo v zid!     ....._______....._____________'______
V kovačnici zvarjena laž, da se je eden fantič, ker so ga tepli in suvali, jokal, bi ne ostala tajna. Jaz sem, prebravši oni dopis v »Soči* 4. julija, vprašal gg., učitelja, če se je kateri otrok ali oče kaj pritožil, kar sta odločno zanikala, ter povedala, da so bili otroci silno veseli ter so vprašali, če poj-demo še kedaj. Kakor otroci, tako se vesele tudi njihovi stariši in drugi ter željno pričakujejo prihodnjega izleta, kateri se priredi, ako Bog da, vkljub jezi, koja se kuha v kovačnici. Da pa ne bodo nosili otroci težko kakor mule, ponudili so se prijazni prebivalci lisjaške vasi, da prevzamejo oni posel nosačev, ker jih veseii videti nedolžno otroško veselje.
Na daljno pisarenje rečem: Naše učiteljske moči delujejo javno, ne pa za čebelnjakom. Ljudstvo in njihovi predstojniki kakor tudi občinski možje imajo oči in ušesa ter poznajo prav dobro marljivo učiieljstvo ; le oni, kdor hoče z lažmi, obrekovanjen in silo doseči svoj namen, zgubi one od Boga mu podeljene čute resnice in ljubezni ravno ob času, ko hoče trobiti med svet svoje zaspano puhlo modrost; zato ne vidi in ne sliši nič.
G. nadučitelju ni treba ustanovljati dveh strank v Šmarjah, ker že obstojita od časa občinskih volitev, in sta ustanovljeni po nekem drugem. Smili se mi revše, ko vidim, da ga hoče zlomili jeza radi složnosti med gg. učitelji in g. župnikom ter njih lepo slogo z vsemi pametnimi ljudmi v tukajšni občini. Sloga med učiteljskimi močmi, kakor tudi njih sloga z drugim ljudstvom, nam je porok, da delujejo skupno v blagor naše mladine in našega naroda. Zato naj dobro ve: »Kdor seje veter, bo žel prej aH slej vihar*.
Domače in razne novice.
Osebna vest. — G. Anton P on, železniški vežbenec v Tržiču, je imenovan železniškim asistentom ter je ob jednem prestavljen v št. Peter na Kras.
Smrtna kosa. — V Celju je umrl dne 15. t. m. c. kr. pomorski  komisar g. Anton Ukmar. Pokojnik je bil jeden izmed tistih I redkih mož, ki si ohranijo pod vojaško suknjo I čut, do svoje narodnosti in do svojega  slo- J venskega jezika. Imel je mnogo prijateljev v j Trstu in v Pulju. V Celje se je bil šel zdravit, ali ga je doletela smrt. N. v m. p.t
Cesar v Gorici V. — V vladni »Triester Zeitung" se je oglasil neki oficiosus in povedal, da cesar utegne priti v Gorico okoli 9. septembra. Vede! je tudi povedati, da to vedno patrijotično mesto hrepeni po tem trenutku, a prebivalstvo da se silno jezi, ker pripravljalni odbor trd no vratno molči o slav-nostih, ki se prirede tem povodom. Oficiosus graja to brezskrbnost odborovo in ga pozivlje — na delo!
Ali ni to zanimivo? Vladni oficisous mora šele pozivati odbor, naj se pripravlja za sprejem cesarja!
Na Goriškem se je zdanilo. — »Slov. Narod* od ponedeljka je priobčil pod takim zaglavjem uvodni članek, kateri  se nam zdi toliko aktualen, da ponatiskujemo  iz  njega to-le: »Na znani članek v   »Slov.  Narodu" ! pred 4 tedni, ki je  posvetil širši  slovenski | javnosti v goriško  temo,  nismo  dobili  niti j črkice v odgovor ne v »Gorici* ne v »Prim. Listu", pač pa je sledila takoj »ajslovesnejša potrditev vsega, kar smo ond: povedali, sledila je — svečana  poroka »Prim.  Lista*  s J klerik Ino sestro  »Gorico".  Oba lista imata odslej isto uredništvo, torej tudi ista načela, ki so  pa načela  — znanega dr.  Mahniča, j očeta in večletnega urednika »Prim. Lista", j I Mahničevi   nasledniki  in njegovi najzvestejši učenci so dosegli po ovinkih to, kar se Mah« I niču ni hotelo posrečiti, namreč: brezpogojna j kapitulacija dr. Gregorčiča in  vsega, kar se okrog njega združuje! Seveda je treba upoštevati, da imajo   zdaj na Goriškem  kard-nala Missio, ki je mož železne volje ter pre* I brisan diplomat  v inscenovanju razkolov po starem geslu: Divide et imperat  —  Missia in Mahnič sla že dolgo  nerazdružni  imeni. Škof Missia, ko je bil še v Ljubljani, in ga I je tudi »Soča*   po vrednosti slikala, je imel
dr. Gregorčiča na indeksu, ker se iz osebnih razlogov ni podvrgel Mahniču. — Ali Missia je prišel na Goriško, postal je kardinal, je zaupna oseba na Dunaju — in sledilo je na Goriškem to, kar prej na Kranjskem: pričel je divjati klerikalni ravs in kavs proti vsem svobodomiselnejšim težnjam in posebe proti osebam, ki bi utegnile postati nevarne klerikalni samovlasti. Dr. Gregorčič mora dokazati kardinalu, da je vreden njegov sluga brez disciplinarne »oboedientia canonica*. Ta dokaz je zdaj dognan s tem, da se je podvrgel celo Mahničevim učenčkom in ... Mah-ničev »Prim. List" je odločujoče glasilo Gregorčičeve »katoliško-narodne stranke".
Poroka »Prim. Lista" z »Gorico", ki sta živela prej le v divjem zakonu, kakor smo že povedali, je prinesla torej popolno jasnost v presojevanju goriških razmer.... Na Goriškem se je  zdanilo!  Nas le  veseli, da
smo spočetkaiir še potem več časa^-gledali-----
goriški boj le od strani, tako se nam vsaj ne more prav nič očitati,,da so kranjski liberalci zanetili tudi na Goriškem oni strašni boj, ki bo — kakor kaj radi deklamujejo! — Slovencem v veliko škodo, čemur pa mi oporekamo, ker tak boj more škoditi le klerikalni samovlasti, klerikalnemu terorizmu in izmolzevanju ljudstva: narodu pa more le koristiti.
Torej brez slehernega vplivanja od stran! nas prokletih kranjskih liberalcev je počil lani goriški razkol, in brez našega sodelovanja je ona velika ideja, za katero se mi borimo lepo število let, dosegla na Gori-kem tolike vspehe, da moramo goriškim Slovencem le častiti na visoki stopinji naprednega in svobodomiselnega stremljenja v širokih ljudskih vrstah.
Zdaj pa, ko se je na Goriškem že zdanilo, hočemo govoriti prosteje in pomagati tudi po svojih močeh, da pride narodno-iia-predna stranka čimprej do popolne zmage. Mi vidimo namreč, kako se zgrinjajo črna krdela klerikalcev v skupen in neizprosen boj proti napredni stranki in njenim načelom. Njim ponujamo svojo pomočno roko, kajti njih boj je naš boj, njihova zmaga naša zmaga*.
Podčavenskl veterani, združeni z inteligenco okraja, nameravajo napraviti v prvi polovici meseca avgusta veliko plesno veselico v korist veteranskega društva. Veselica bo pri Rebku.
»vSočV Ju „ Primorce* sta strašno preganjana od klerikalnih teroristov. Kdor je le količkaj odvisen od njih, ne sme biti naš naročnik, sicer ga brezobzirno stiskajo. Cerkev in spovednica sta v odkritem boju proti »S.* in ,P.* Noben mežnar, noben najemnik cerkvenih posestev, noben krčmar, kamor prihajajo ti fanatiki, ne sme biti naročen na naše liste! Pritisek je škandalozen! — Naši somišljeniki pa iz radovednosti in »radi miru* nnročajo tudi klerikalne liste! Te obzirnosti mora biti konec. Zob za zob f
Nesreča v Vipolžah. — Poročilo v zadnji številki popolnjujemo tako: V klet, kjer je spal Školarisov sin, je prišel otrok, vnuk Školarisov, in takrat se je razpočil smodnik. Ne more se dognati, kako je prišlo do razpoka, ali je on ali otrok provzročil katastrofo, vedd le to, da po otrokovem prihodu se je zgodila nesreča. Otrok je ostal nedotaknjen, prav nič ga ni zadelo, ali Školarisov sin, mlad fant 24 let, pa visi v veliki nevarnosti. Le malo upanja je, da okreva.
Hiša Školarisova je r&zdjana, vsa raz-pokana; razpok je dvignil ž nje streho ter jo vrgel na drugo poslopje, raz katero je padla s streho tega poslopja vred. Škode je 6000 K. Smodnika je bilo v kleti 50 kilov. Pok je bilo slišati daleč.
Ubogi sin Školarisov trpi grozno. Pa je tudi ves razmesarjen, da ga ni poznati. Vzelo mu je vse lase, razdejalo obraz ter mu naredilo rane na več krajih telesa do kostij.
Nevarno ranjen je tudi Anton Maver, star 61 let, ki je stal tačas pri sosednji hiši. Ranjen je posebno na glavi in na levem očesu. Prenesli so ga v bolnišnico v Gorico.
Bujkot na  »katoliški podlagi". -Dočim so pristaši narodno-napredne stranke nasproti klerikalnim institucijam (celo Alojzije-visče,  Pavličevo  delavsko društvo, katerima na  korist je  bila i tombola  v  Št.  Petru!)      j silno  prizanesljivi,  da  jih  celo podpirajo iz napačno umevanega rodoljubja, so pa klerikalci skrajno dosledni v neizprosnem bojko-tovanju  vsega,  kar ne  trobi v njihov  rog.      j Kako pa bojkotujejo celo svoje pristaše, ako      j se v čem zagreše  proti klerikalni disciplini, naj dokazuje ta slučaj.
Vodja »Šolskega Doma* g. Jos. Hro-vatin ima tovarno sodovke, katera zalaga s svojimi izdelki vse krčmarje naše stranke.... Dasi je Hrovatin najbrezobraznejši klerikalni agitator, vendar naši krčmarji jemljejo njegove izdelke in ne — laških.
Zdaj pa poglejmo Hrovatina!
Za to tovarno potrebuje raznega blaga, kakor oves in drugo. Posluževal se je ves čas pri trgovcu, ki je pristaš klerikalno-»Goričanske* bande. Ako bi bila »Soča" le enkrat zinila, bi ta mož moral malone zapreti svojo trgovino, ker ima 99* odjemalcev iz čiste narodno-napredne stranke. Toda nikdo ni ganil s prstom proti njemu! — Ta trgovec je pa zagrešil velik »zločin" proti kleri-, kalni disciplini v bojkotu naprednjakov, t. j.
dalje oglas v znano knjigo »Trgovskega     j
I in  obrtnegtf društva*. To je zadoščalo, da     j
ga je Hrovatin zapustil na ostentativen na-     j
p-*r
čin: in od takrat kupuje za svojo to- t rarno vse pri Lahu.
Na tako irnpertinenco bi naši krčmarji tudi prav niC ne zagrešili, ako bi ga zalovili, ko jim zopet pripelje sodovko... Ako mu njegova .katoliška vest" nič ne očita, ko izdeluje sodovko iz laškega blaga, ne more nič očitati tudi naprednjakom, ako kupijo sodovko naravnost iz laške tovarne!
Eto, kakQ daleč bUprisU, aLQj?i_ začeli I tudi naprednjaki — bojkot klerikalnih Ihuj- j skačev.
Laška uljudnost. — Včeraj je poslal neki slovenski obrtnik na dvorišče v Venu- J tijevi hiši v Raštelu svojega učenca po vodo. Slučajno je bil tam navzoč sam Venu t i, ki je vprašal dečka, za'kdgVbb voda. Ko je to povedal, ga je tiral ven, češ, ker je za »šklava*, naj gre na vodnjak pd njo.
Tak Človek je   ta ljubeznivi  Venuti in — tako  uljudno  se   obnaša  ta  sin »avite col-ture* 1 Slovenski  groši  mu  pa   le  diš?. Ta Venuti ima prodajalnico v Solkanu, zato ga j Solkancem najtopleje priporočamo.                  I
Izpred sodnije. — V ponedeljek je stal pred tukajšnjo okrožno sodnjjo trgovec z lepotičjem in sličnim blagom Beltram na Korsu, obtožen samozakrivljene kride in goljufije. Zadnje obtožbe je bil oproščen, pač pa radi zakrivljene kride obsojen na 10 mesecev ječe. Kazen je tako visoka radi tega, ker Beltram je bil že dvakrat kaznovan radi takega pregreška.
Dnu 26. novembra lani je bil nastal v v Ronkah pretep, v katerem je bil ranjen na levi nogi delavec Viktor Kojdes. Kot storilca je navedel nekega Jos, Furlana-Vizintina. Tega je obsodila sodnija v Tržiču na 5 dni zapora. Vložil je vtok, in pri drugi obravnavi v drugi instanci je predložil Kojdes spričevalo, da vsled rane ni mogfil delati 3 tedne, V ponedeljek je bila novn obravnava, pri kateri pa je bi Furlan oproščen, ker se mu ni moglo dokazati, da bi bii on ranil Kojdesa,
18-letni kočijaž Jos. Job iz Červinjana je bil ukradel vdovi Dreossijevi 296 K, čez dva meseca potem 60 K. Pred sodnijo je priznal tatvino ter bil obsojen na 5 mesecev ječe, Potem ga denejo pod policijsko nadzorstvo.
Utonila t Suel. — V torek popoludne je utonila v Soči v bližini železniškega mosta čez reko pri Zagradu 54 let stara Elizabeta Pilati. Šla je po vodi, da bi nabrala nekaj kuriva, kakorSno prinaša Soča seboj. Ko je priplavalo proti njej nekaj vejevja, je hotela isto prijeti, ali se je zamotalo njej med obleko, vsled česar je zgubila ravnotežje ler padla v vodo. Soča jo je odnesla do mosta ter tam ustavila mrtvo. Iz vode so jo na to potegnili takoj. Zapustila je za delo nesposobnega moža ter 10 nepreskrbljenih otrok v največji revščini.
ClganČka, ki je utonil v Soči, so našli v torek opoludne v Stračicah. Preiskal je truplo dr. Pitamic, na kar so isto nesli pokopal. Ciganček se je pisal Josip Uzieri.
Telovadno drufitvo »Goriški Sokol* priredi v nedeljo dne 22. t. m. koncert s telovadbo na Cattarinijevem vrtu na Go-riščeku. Vspored obsega petje, tamburanje in telovadbo.
Pričetek ob 6. uri zvečer. Vstopnina 40 vinarjev.
Pevsko društvo »Nabrežlna* vabi vse ude, kakor tudi prijatelje petja, k zabavnemu popoldnevu na nedeljo dn6 29. t. m. v prostore g. Ivana Grudna. Posebnih vabil se ne razpošlje.
Nadalje je sklenilo društvo, prirediti na dan 8. in 9. septembra slavnost razvitja društvene zastave. Toliko daje to društvo na znanje vsem bratskim društvom.
Listnica. — G. 1. B. v S. Žal, da je dopis došel prepozno. Da ste ga poslali pretekli teden, bi ga bili priobčili radi, sedaj pa je prepozno. Prosimo o priliki kaj drugega. Zdravi l
Razgled po svetu.
Češki deželni zbor, — Cujejo se glasovi, da češki deželni zbor bi bil sklican septembra, in sicer bi mu predložila vlada načrte o jezikovnem vprašanju in o spremembi volilnega reda. Državni zbor bi se sešel potem oktobra meseca.
O položaju. — Sedaj je predmet razgovorom o položaju okolnost, da je bival Kflrber pri cesarju v Isehln. Sodi se, da je stavil nove predloge, kako rešiti krizo. Govore zopet o poskusih KSrberja za sporazumljenje med Nemci, z vso sigurnostjo pa tudi trde, da na oktroiranje kake reči ni misliti, marveč da bo državni zbor zopet sklican na jesen. Potem pa bodo sodili dalje, kakor se drž. zbor obnese.
Istrski deželni zbor je sklican na dan 23. julija t. 1. to je na prihodnji ponedeljek, kakor ukazuje cesarski patent z dne 16. t. m., kateri je priobčilo uradno časopisje.
Častni dar Prage Parizu. — Dne 15. t. m. je došla v Pariz deputacija iz Prage, da pokloni glavnemu francoskemu mestu častm dar Prage. Častni dar obstoja iz 12 akvarelnih slik, koje predočujejo lepoto Prage m nekaterih drugih znamenitejih čeških mest, in iz adrese v češkem in francoskem jeziku, krasno izdelane in podpisane od celega praškega zastopstva. Adresa in akvarelne slike se nahajajo v krasni šatulji, ki je okrašena z dragimi kameni.
Koliko Je stala »obstrukeljska no6" | 8. Junija ?   —    Znano  je, da   so   izjavili J češki poslanci ravnatelju  pisarne drž. zbora I Bauer-Bargeru,  da so  pripravljeni poplačati škodo, ki so jo napravili z obstrukcijo v noči I 8. junija v drž. zborski dvorani. Kakor jav- I Ijajo iz  Prage, je dobil sedaj podpredsednik mladočeškega kluba dr. Pac a k račun o škodi, ki so jo napravili češki poslanci v  omenjeni I noči. Skupna Škoda znaša 567 K in  80 vi-harjevTh*"šlčef nttftprska dela 555 K, limar- J ska dela 4'50  K, za jeden srebrn  alpacca- j kozarec   230 K,  in za  časnikarska stojala I 6 K. »Narodni Listy" pravijo, da popravijo I češki poslanci ravno tako hitro Škodo, kakor j so hitro in.odločno izvedli obstrukcijo v oni noči!   ..,                                                           j
finslja. — Iz Petrograda javljajo, da se širi v tamošnjih diplomatiskih krogih glas, da bo  g^^^
ministrom zunanjih poslov, poslanih v Tokiu, j Izvolskij, pa njegovim namestnikom.
Francoska  narodna   slavnost.  —
Preteklo soboto so proslavljali v Parizu z običajnim republikanskim sijajem veliko narodno slavnost zavzetja bastilje. Slavnost se je vršila skoro vseskozi mirno, ker niso hoteli nacijonalisti izzivati. Na Longšampu je I definivalo pred Loubetom vojaštvo. Po deft- J lovanju vojaštva, koje je občinstvo burno pozdravljalo, se je povrnil predsednik Loubet v Elvače; na potu so mu mnogobrojne množice prirejale srčne ovacije.
Nekatere osobe pa, ki so klicale; »doli z Loubetom1', so zaprli. V bližini mesta, kjer je defilovalo  vojaštvo,  so  se  spopadli  nacijonalisti in socijalisti;  pri praski so bile 3 osebe ranjene. Redarstvo je zaprl.)  nekoliko razgrajačev.  Po svečanosti je  pisal   Loubet vojnemu   ministru   Andreu   pismo, v kojem j pravi, da je defilovanje dokazalo,  da  se ne j more želeti boljšega glede naobrazbe,   disci-I pline in navdušenosti vojakov.
Vojna  na Kitajskem.  — Sedaj je I izključen vsaki dvom o tem, da je v Pekingu j izveden zločin   proti mednarodnemu  pravu j kakor ga sličnega ne pozna  zgodovina člo- j I veštva. Vesti iz raznih kitajskih   virov, ki so J zadnje dni prihajale  v   Evropo,   skoro soglasno javljajo, da je krvoželjni  princ Tuan z veliko  silo   in   velikim   naporom oblegal angleško poslaništvo,  v koje so se  zatekli vsi  člani   ostalih   poslaništev  in   precejšnjo število drugih Evropejcev, ter da so izmučeni branitelji, ko  jim je pošla   streljivo,   storili I grozovito smrt. Tako se je naposled  vendar zgodilo, kar je drhtečim   srcem  pričakovala vsa Evropa, ki se ni mogla za časa zjedinili, I da  bi   priskočila   nesrečnikom  v Pekingu z I zadostno vojaško  močjo   na pomoč, in tako j svetovna   zgodovina   lahko   zabeleži  Še   ne I zabeležen, krut, krvav dogodljaj: umor vseh I j diplomatskih zastopnikov, s kojimi so morali j deliti isto  žalostno  usodo   tudi   vsi   njihovi dragi, žene, otroci,   sorodniki.  Pojedinosti o J tem krvavem cielu manjkajo,  toda došle so I tako jasne vesti, da ne pripuste nikake nade, J da bi bili Evropejci v Pekingu  Še  živi. Ka-I teri dan se je izvršil zločin ni znano, (najbrže I 7, t. m.),  toda   da  se  je   izvršil, o tem   ni j dvoma, ker sami   kitajski   krogi, ki so toliko I časa   zatajevali resnico, niso mogli dlje časa J varati Evropo, ter so priznali, da so zastop- J I niki kulturnega  sveta,  nadejajoči   se  v  ne- j j varnosti še vedno pomoči, poginili. I           Kri teh mučenikov  kliče  za osveto in
J zahteva zadoščenja, tem bolj, ker si Evropa I pri ogromnih masah kitajskega prebivalstva J I ne bode mogla zadobiti ugleda, ako si ne j poišče zadoščenja za nečuveni atentat bar-I barskega ljudstva na mejnarodno pravo. Na I I koga pa pade odgovornost za ta barbarski J čin? Vesti javljajo, da so kitajske čete pod j I princem Čmgom branile Evropejce proti , j fanatiziranim tolpam princa Tunga, ter da je j j pri tem jeden Cingov general padel, sam I Cmg pa bil nevarno ranjen ali pa* srečno J zadnji hip pobegnil. Ako je temu tako, potem j je kitajska državna oblast s svoje strani J izvršila svojo dolžnost proti zunanjim posla-I nikom. Kdo pa ima sedaj najvišjo državno oblast? Do danes tega v Evropi nikdo ne j ve, in tudi Japan, ki je najbližji krvavemu ' pozorišču in ki ima na Kitajskem mnogo t svojih podanikov, ki bi ga lahko o tem obvestili, ne ve ničesar. Plamen prevrata in nereda, ki je švignil na Kitajskem, in ki se j hrani z brezprimernim fanatizmom, zahteva I ! neštete žrtve ne samo med Evropejci ampak j j tudi med kitajskim prebivalstvom krščanske j I vere.
I           Ta plamen ni omejen samo na Peking,
temveč se razširja skoraj po celi  Kitajski in I je   Evropa   po   zvezi   z   ostalim   kulturnim svetom ne samo radi svojih dosedanjih mu-J cenikov   marveč  tudi   radi  svojih  bodočih ' J interesov   pozvana,   da  ta plamen   na   Kitajskem po mogočnosti čim preje pogasi, ter da se napravi  red  in uredi   državo,  ki bo , jamčila,   da   se   slični   dogodljaji   ne    po- i nov6. To bode seveda zahtevalo veliko žrtev, ker  so   se   velevlasti iz sedanjih  dogodkov , lahko   prepričale,  da  Kitajska  ni še mrlič, j kojega obleka se sme deliti po volji  in brez nevarnosti.  —  Sedaj   pa  nekoliko  podrob-« nostij   izza   strašnega   klanja.   —   Dne   25. junija so se zatekli vsi Evropejci v poslopje angleškega   poslaništva,   ki  je   največje   in j najsolidneje  od   drugih., Poslopje   stoji  na ! samotnem kroju, toda v bližini je monumen- J talen 15—20 in visok zid, ki se vleče okolu j notranjega tartarskega mesta.  Na tem  zidu ; I se lahko manevrira s topovi in je princ Tuan
s tega zidu Judi, jtreljal s topovi na vble- I gance, ki niso imeli, nikakih sredstev, da bi se mogli vspešno braniti nasprotnikovih krogelj. Poslaništvo so branili poslaniki, njihovi tajniki in vojaški .oddelki različnih držav, broječi skupno 450—500 mož. Možki niso bili vsi oboroženi, ali pa ne zadostno. Od vojaških oddelkov je imel vsaki mož svojo navadno porcijo streljiva, reservne municije niso.yzeJ.us jseboj, ker niso mislili, da še položaj tako poostri! Tudi jedila ni I bijp mnogo, in kar ga je bilo, se ni delilo raeijonarno — v nadi, da jih reši Seymo- j urjeva ekspedicija.. Se*le, ko so izvedeli, da se je Sevmour vrnil, in so izgubili vsako upanje na pornoč od zunaj, so začeli deliti zmanjšane porcije jedi in streljiva. — Med tem so odbili obleganci vse sovražne napade, čeravno poslopje ni bilo sposobno za moderno obleganje. Kaj so obleganci prestali fizično in moralno, še ne da popisati.
Kakor javlja vest, koji pa ne. gre posebna vera, zalagali so Evropejce z živežem njim prijazni Kitajci. — 6. t. m. so sklenili obleganci splošen izpad, da bi prodrli skozi sovražnikove vrste in si napravili pot za beg. Izpad se jim ni posrečil, vendar so usmrtili blizu stotine Kitajcev. Toda to usmrčenje je Se podvojilo zdivjanost oblegovalcev. Precej po izpadu je postavil princ Tuan še nekoliko topov na omenjeni zid in začel slraSno streljati na oblegance. Žene in otroci so grozno trpeli vsled granatnih strelov. Streljanje je trajalo celo noč; oblegovalci so razstrelili zid in napravili veliko odprtino, skozi katero so pozneje vdrli v poslopje. Proti jutru je pošlo oblegancem streljivo, kar so Kitajci dobro vedeli. Zato so tudi 7, t, m. skupno naskočili poslopje, toda obleganci so jih zopet odbili. Princ Tuan je navduševal svoje za novi napad, med tem pa ga je . napadel princ Čing, ki je Evropejcem prijazen, in general Uang-Ueng-Ciao. Kakor že I omenjeno, je bil prvi ali ranjen ali se je reSil; drugi je padel. Tuan je pognal te čete, kar jih ni prestopilo na njegovo stran, nazaj in dobil še novih močij. Skupno so potem | vdrli črez razvaline v notranje prostore in na Evropejce. Kar se je sedaj zgodilo, ni mogoče opisati. Omenimo samo, da so po-I ginili vsi med strašnimi mukami. Da ne bi padle žene in otroci tujcev v roke razbojnikov, so jih isti sami ustrelil!. Ko so bokserji vse pomorili, so se vrgli na mrliče in jih razmesarili in oskrunili. — Okolu Tienčina se bijejo še vedno hudi boji. Dne 12. t. m. so vse mejnarodno čete skupno naskočile mesto. Iz 42 topov so streljali v mesto ter ina prizadeli veliko Škodo. Cele skupine hiš so zgorele.
Istočasno so Rus!, broječi 1500 mož naskočili kitajske pozicije na vshodu mesta, zapodili Kitajce in zavzeli še nekatere druge trdnjavice, katere so Kitajci v naglici napravili. Tudi so si drug«» čete po triurnem, do-sedaj najhujšem boju zopet priborili arzenal. Ko so si mejnarodne čete tako osvojile vse kitajske pozicije, so skupno napadli mesto in je zavzeli. Izgube mej mrtvimi in ranjenimi znašajo blizu 800 mož. — Z velikim veseljem poročajo laški listi, da ni bil ranjen pri tem napadu noben laški vojak. To tudi ni bilo mogoče, ker se »i nostri soldati", kakor jih imenuje »Friuli", sploh niso udeležili napada. Kitajska je baje napovedala Rusiji vojno, j Položaj v Mandžuriji je jako resen, skoraj vse železniške postaje vzhodne sibirske Železnice so boksarji baje zažgali. Boksarjev je v Mandžuriji raztresenih okoli 40000. Rusija pošlje pomoč v iste kraje.
V London je došla vest, da se nahaja 40 milj od Šankaja 100000 Kitajcev,  ki nameravajo  iti  proti  istemu.  — Zavezniki so izgubili v bojih  okolu Tienčina z dne 14. t. ' m. 460 mož, mrtvih in ranjenih. Mesto hočejo i demolirati,   čemur pa odsvetujejo  velevlasti, I ker bi se s tem velikansko škodilo trgovini, j tako evropejski, kakor kitajski. — Rusija se je baje  odločila za  soglasno  sodelovanje z drugimi  velevlastmi. —  Mac  Kinlev pošlje na  Kitajsko   na  lastno  odgovornost  15000 i mož. — Z  Bruselja  poročajo  danes zopet, da bi   bili živi še  vsi Evropejci v Pekingu J pod  varstvom   princa Činga  v njegovi pa-I lači (?!?) Princ  Tuan je spravil   pod orožje okoli 950.000 ljudij. Japoncev je na Kitajskem doslej 23.000.
Poslano.*)
V cenj. listu .Soča* z dnL 10. julija t. 1. št. 79. na tretji strani se je poročalo o mojem imenovanju c. kr. davčnim kontrolorjem v Cerknem in se dostavilo, da ne znam slovenščine, ali da sem prav strasten in fanatičen Lah.
Celo poročilo pa je, kar tiče popisa moje osebe, neresnično.
Če sem po rodu Lah, ni še to posledica, d;» sem strasten in fanatičen. Slovencem in slovenščini priznavam tiste pravice, katere so po zakonih vsem avstrijskim državljanom zagotovljene.
Nisem napravil izpita iz slovenščine, a čeravno sem laško vzgojen, se vendar rad vadim in učim slovenskega jezika; vsled tega "--' in to je bilo tudi ravno vzrok in pravi povod, da sem prosil za službo kontrolorja v Cerknem,
Dalje prinaša dotično poročilo še posebno interesantno vest, da sem, ko sem zvedel za imenovanje vskliknil »andferemo fra i orsi per cacciorli*.   '      .
Ne 'tajim, da se je govorilo pri neki priliki o lovu; a način, kakor je tam sporočano, je vse le gola izmišljotina, ki se 'je rodila v bogatih fantazijah kakega prenapeteža ali pa v glavi kake hudobne domišljave osebe.
Sploh pa do sedaj, kjer in koder sem služboval, bodisi v slovenskih ali pa v hrvatskih okrajih, nisem nikoli dajal povoda pritožbam, in upam, da ostanem dosleden temu principu — vsaj najboljšo voljo imam — tudi v popolnoma slovenskem okraju Cerkljanskem.
Zagotovljevaje Vas, gospod urednik, mo-jega odličnega spoštovanja vdani Zucco, c. k. .davčni kontrolor v Cerknem,
•) Za vsebino pod tem naslovom je odgovorno uredništvo le toliko, kolikor zahteva tiskovni zakon. Op. vred.
Narodno gospodarstvo.
Socljalen muzej. — „Že speti Sami muzeji J« Tako vzdihne, prečitavši naslov te-le notice, raarstkak marljivi čitatelj. Kaj ne, kaj imamo vse na tem božjem svetu? Koliko muzejev, koliko najrazličnejših naprav, mitu tucij, Ud.I Koliko muzejev poznamo? Navadni muzej, kjer so razstavljene znamenite stare iznajdbe, stari ostanki najrazličnejših stvarij, našopane živali in zverine vseh vrst, kameni itd., tak navadni muzej lahko pozna vsau najbolj priprosti človek, SBtno če je bil le enkrat v glavnem mestu rodne dežele. Taki navadni muzeji so odprti ob nedeljah popolnoma zastonj za širše občinstvo, O obrtnem muzeju smo pa v »Soči* že dokaj govorili in razpravljali. K razpravam nam je dalo povod .Trgovsko in obrtno društvo za Goriško", ki je sklenilo, da ustanovi v Gorici obrtni muzej. Mej obrtnimi muzeji imamo še umetniško - obrtni muzej, tehnološki itd. Dalje obstajajo trgovski muzeji, katere smo našim citat oljem tudi razložili ob priliki, ko smo dobili vest, da v mestu Olomouc, ki ima mnogo podobnostij z naSo Gorico, ustanove ondotni Cehi češki trgovski muzej. Potom smo tudi povedali, da imajo Cehi v Pragi trgovski muzej, katerega obširno delavnost smo pohvalno omenili.
Seveda nismo izgubili lepe prilike, namreč, ko je komite za ustanovitev trgovskega muzeja v Hodinu, obstavajoč iz moravsko-slovaških akademikov, ki so združeni v feri-jalnih dijaških društvih »Mojmir«," »Kolldr« »Slovač*, »Akad, odbor Matice Hodoninske" in »Detvan* poslal mej svet vest, da se ustanovi v Hodoninu trgovski muzej, da bi ne opozorili zopet na to lepo institucijo. In sedaj zopet — socijalni muzej!
Kaj vendar mislite j Kje? I, no — v Parizu. Časopisi namreč poročajo, da naj si obiskovalci pariške razstave, ki je tudi pravzaprav velikanski muzej najrazličnejših stvarij, pozorno ogledajo pariški socijalni muzej, ki je za vzor onim socijalnim muzejem, katere se namerava ustanoviti, eventualno, kateri se že ustanavljajo v Berlinu, Amsterdamu in na Dunaju. Da pa bomo videli, kaj in kakšen je ta socijalni muzej, poglejmo ga malo.
Njegov prvi početek je bil pravzaprav že v socijalno - gospodarskem oddelku svetovne pariške razstave 1. 1889, V sedanji svoji podobi in pravi je pa še-le od 1. 1894. Velike zasluge ima za ta muzej grof Cham-brun. Kakor vidite, ima ta socijalni muzej za seboj že petletno dobo delovanja.
Svrha njegova je: seznanjevati  se z vsem, kar je le količkaj   v sorodu z najrazličnejšimi socijalnimi institucijami, ki pa dviga delavstvo nravno in gmotno; vsa vprašanja, politiška in pa naboženska, so izobčena. So-! cijalni muzej ima obsežno knjižnico in strokovno čitalnico, ima  v  mnogih deželah  in državah svoje poročevalce. Važna vprašanja in znamenite socijalne  pojave daje študirati na mestu. Kjer se n. pr. kaj socijalno zna-j menitega stori, pošlje  muzej  svojega poro-' čevalca, da temeljito prouči reč in potem ! poroča o njej. kdaja samostojne publikacije, j spadajoče v delokrog njegov, prireja preda-I vanja in razstave,  razpisuje  častne cene za najlepše spise socijalno-politiškega obsega.
Daje tudi ustno in pismemo vsakomur ! informacije spadajoče v delokrog socijalnega j muzeja. Razdeljen je v  sedem oddelkov s posebnimi odbori, ki so   sestavljeni  iz  odličnih strokovnjakov. Oddelki so  za poljsko gospodarstvo, za delavsko in društveno organizacijo, za delavsko zavarovanje, za dobrodelne ustanove, za pravne stvari, za ankete, i študiranje, znanstvene ekspedicije in za zveze z učenimi in drugimi društvi.
Kakor razvidno, delokrog socijalnega muzeja je zelo obširen in prav velike važnosti. Ako se na Dunaju, kakor se poroča, res ustanovi socijalni muzej, bo to prav lep napredek. Seveda se ne bo smel tako zvreči v brezpomembno istitucijo, kakor se je tzv. »avstrijski delavski s vet", ki bi sedaj v socijalnem življenju Avstrije imel precej pomena, če bi bil sum malo idemokratičen, ali ni; v avstrijskem delavskem svetu nimajo prave in odločilne besede zastopniki delavcev, temveč z zastopniki ministerslev zastopniki buržoszije!
Kako Jo Nemčija založena s strokovnim šolstvom, nam dokazujejo številke,, katere posnemamo iz »Brl. Tgblt.«. V Nemčiji je 9 tehnik z 11000 slušatelji, 850 profesorji in docenti, za katere je- treba na leto 6 | milj. mark. Vseučilišč pa je 22, mej njimi 2
nepopolne. Profesorjev za 32.000 slušateljev je 2500. Nemfcija izdržuje dalje 18 strokovnih vseučilišč (rudniških akademij, gospodarskih in gozdarskih), na katerih uCi 3500 študentov 350 učiteljskih sil. Iz tega je videti, da se v Nemčiji izobražuje na 49 visokih šolah nad 46.009 mladeničev. Na leto stanejo te šole nad 32 miljonov mark. K tem visokini šolani spadajo pa še trgovska vseučilišča v Lipskem, Aachenu, Freiburku in Frankfurtu kot popolnitev tamošnjih visokih šol. Kako je pa razširjeno strokovno srednješolstvo, nam kažejo zopet številke, ki pa niso prav zelo natančne, kajti pri taki množici kaj takega ni mogoče. Pri V3em tem pa še nemško strokovno srednješolstvo ni jednotno organizovano. Obrtnih in trgovskih srednjih in nadaljevalnih šol je v Nemčiji *4.804, v katerih se uči 624.132 dijakov. Za obrtno in trgovsko izobrazbo je v letu 1899. dalo Prusko 4,991735 mark, Saško 1,672.824, Badensko 522.374 mark itd. Badensko je prav napredna deželica; za izobrazbo žen v ročnih delih in domačem gospodarstvu daje po 17.200 mark.
Kdor že samo to-le strokovno šolstvo primerja z našim, vidi, kako smo še daleč za Nemčijo. Nemčija postaja prva industrijalna država, z vspehom tekmuje z Anglijo na svetovnem trgu. Kako to, saj Nemci vendar niso ljudje iz drugačne snovi ustvarjeni kot mi v Avstriji PI Za ves svoj razvoj se ima Nemčija v prvi vrsti zahvaliti svojim izbornhn in mnogim šolam. Ljudskih šol je v Nemčiji nad 59.300, v katerih poučuje 137.500 učiteljskih močij nad 8,660.000 otrok. Učiteljskih zavodov je v Nemčiji 188, z 2000 učitelji, 18.900 učenci in samo 2100 učenkami. Srednjih šol (gimnazij in realk) je v Nemčiji 1108, v katerih dobiva poduka 288.000 dijakov. Pa naj te številke že zadostujejo, da se vidi: kako zelo se Nemci v Nemčiji brigajo ?a šolstvo, za odgoj mladeži. Neki slavni nemški vojskovodja je rekel nekoč: nemški .šolmašter" je zmagal I-------
Te-le vrstice naj bodo priporočene v čitanje vsem onim, ki ne vedo še, da je dobra vzgoja jedna izmed glavnih podlag blagostanju. Oni denar, ki se ga porabi v svrho šolstva, ta ni vsejan na skalo, temveč se tisočkrat in tisočkrat poplača. Primer: Nemčija in njeno stališče na svetovnem trgu.
PoroBIlo ravnateljstva „Tr&<mko - obrtne
Mdrn&e" v  Gorlel z neomejenim jamstvom   z«
oprevn.nl mesec junij 1900.
1. Število zadružnikov dne 1. junija 19(10.    .  .   1552
Naraslo tekom meseca za........       8
Padlo tekom meseca.........¦ .       2
Štev. zadružnikov dne I. julija 1900. jo znaSalo 17)58
i. Število delelev dne 1. junija.......3084
Priraslo deležev tekom meseca......      28
Odpadlo     »          .           .       ... . . .        2
Število deležev dne 1. julija znašalo je ... 3110 Kron
3.  Sveta vplačanih deležev do 1. junija   .   283366* 18
,           »              »       tekom meseca . 12750-60
,     izplačanih    " „           ,         ,        .     255-—
Svola vplačanih deležev dne 1. julija   . . 295861 84
Svota podpisanih deležev po 300 kron dne
1. julija...........* .    933000-—
4.  Predujmov je bilo izplačanih do 1. junija   68174285
Priraslo'tekom meseca . .......3110272
Odplačalo ¦,         ,        ........> 537810
Stsvje predujmov dne 1. julija   .  . . .697467-47
5.  Dopolnilni zaklad je znašal 1. junija . . 65253'48 Tekom meseca se je doplačalo ..... 3282'20 Stanje dopolnilnega zaklada dne 1. julija     68535*68
6.  I)o konce meseca prosilo je 1656 prositeljev
za predujme v znesku .......  1301123-16
Dovolilo se je v znesku.......   998327-43
•zplačalo      ",         ,       ... .  .  .  .   r-45002-81
7.  Hranilne vloge so znašale-dne 1 junija  .   24723192
Vložilo se je tekom meseca.....     17093-
Izplačalo    „      .            ,         .....     1003217
Stanje hranilnih vlog dne 1. julija   • •   254.-M-2-75
8.  Gotovine dne 1. junija.......       2916 30
Svota prejemkov tekom meseca ....     84263-10
,    izdatkov         ,         ,         ...  .   802U1-92
Saldo v blagajnici-dne 1. julija                  6977-48
9.  Denarnega prometa blagajnice
v mesecu juniju     ........       16446502
Lastna glavnica v uplačanih deležih   .  . 295861-84 Zaupana glavnica v -hranilnih vlogah .  . 254342-75
• Razmerje..............         29;25
Hranilne vloge se obrestujejo po 4*/,%. —Predujmi se vračpjo v enem ali več tedenskih obrokih z obrestmi vred po dogovoru. Posojila na krajši čas na menjico se obrestujejo po dogovoru. — Seia ravnateljstva je vsak petek ob šesti uri zvečer.
Uradne ure so od 9. do 12. dopoldne in od 3 do 4. popoldne vsaki dan.
Mirodilnica (drogerija)
A. JERETIČ
(prej B. Poniž)
Tržna ulica, pri sadnem trgu.
Vzalogi se vdobiva po skromnih cenah: Barve suhe in oljnate (proste in v škatlah), pokosti (lake), zamazka (kit), klej (Hm), karbolinej, tinta; cement; čopiči, ščeti, šablone; za* maski, gobe, milo; bencina, sveče, * užigalice, petrolej; špirit, gelatina, vinska kislina^žveplo, vitrijol;cevi iz kavčuka, galoše; razne soli, olja in esence, kitova mast, (stokfiževo olje), zdravilna zelišča; čaj, med, mineralne vode; cedike (gome), cerkveno kadilo in kot primeša dišeči storaks; razna čistila, gladila in mazila (kot smirek, steklen papir, votlič, fcofamaz itd.); prepase za kilo, obveze in druge kirurgične oprave; pogača za pse, fosforno-kislo apno (Futterkalk); lepodišeče (parfumerije); potrebščine za fotografijo itd.
l^arol PrasčiK,
pekovski mojster in sladčičar v Gorici na Komu št. 3. Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače za
birmance, torte i. t. d.
Priporoča   se  slavnemu  občinstvu   z»
mnogobrojna   naročila   ter obljublja solidno
postrežbo po jako zmernih cenah.
Gimnazijski konvikt
Benediktinskega zavoda v Sv. Pavlu na Koroškem.
¦W*   Penzija za semester 280 kron.   "fJJl
JaYna irišja gimnazija.
Trcspekte se lahko zahteva od predstojrr*tva konvikta. Termin za vsprejenme izpite je: 15. julij in 17. september.
100 da 300 |M. mesečno
lahko zaslužijo osebe vseh stanov in v vseh krap e prodajo zakonito dovoljenih drž. papirjev in srečk, a da ni potrebna glavnica in ni nikaka nevarnoBt Tonudbe pod Ludwt0 8«tarrelcp«r, VIII Deutsche gasse 8 Bndapest.
Anton Potatzky v Gorici.
N» sredi KaStelJa 7.
TRGOVINA NA 0R0BN0 IN DEBELO.
Najceneje kupovaliSče nirnberSkega in drobnega blaga ter tkanin, preje in nitij.
POTREBŠČINE
za pisarnice, kadilce in popotnike.
Najboljše šivanke za šivalno stroje. POTREBŠČINE
za krojafo in ievljarje.
Svctiiijicc. — Kožni venci. — JfaSne knjižice.
Sišna obuvala za vse letne čase.
Posebnost:
Semena za zelenjave, trave in detelje.
Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce po sej mili in trgih ter na deželi.   »  s! 3.">  s
HF
UJSŠSff      1- 1891.
Odlikovana tovarna vsakovrstnega
POHIŠTVA
Ivan Doljak v Solkanu
pri Gorici
V lastni hiši.     -»»>x<««-     Lastne žage.
ZALOGA
vsakovrstnega pohištva, kompletnih spalnic, jedilnic in »prejemnic, od najnavadnejšega do najfinejšega sloga; vsakovrstnih slik, zrcal,
okvirjev in stolic,   kakor tudi vsoh tapetniških izdelkov. Zaloga vsakovrstnih  desk mehkega  in trdega losa ; | veiika izbirka  obkladkov (remeša) in strugarskih izdelkov,  kakor tudi vseh k mizarski, strugarski  in j
tapetarski stroki spadajoči!) potrebščin.
Blago se razpošilja na vse kraje prosto postaja Gorica. |
Jamči se za točno in  solidno postrežbo.
b
DRUŽBE
SV.CIRIIAm METODA V LJUBLJANI Tvarina ie najboljša cikorija.
HALOGA
IV.4lLik€IM||
V LJUBLJANA
Cenjena gospodinja!
Ne dajte si osiljevati drugih izdelkov cikorij, ampak
zahtevajte povsod najboljši pridevek k pravej bikovi
kavi, to je cikorija ali: „Kava družbe sv.
Cirila in TRetoda v Ljubljani'}
Dobiva se povsod 1   ""'••H
Glavna zaloga pri: IVANO JEBAČItilJ v Ljubljani.
Ni kaka skrivnost ni več
da si vsakdo sam doma napravi brez vsake priprave in težave najfineje likerje po francoskem zistemu s pomočjo ekstraktov, ki stanejo za napraviti po 5 litrov likerjev: Troplnovec, Absinc, Vermut, Ruski peti-novec, Čeiki liker, Kimal po 80 kr.; Sllvovec, Rum, Česnjevec, Alas, Alpski liker po 85 kr. in Konjak, Benediktinec, Chartreuse, Pilzenskl liker po 95 kr. Razpošiljam proti predplačilu v znamkah ali po poštni nakaznici; po poštnem povzetju 10 kr. ved.
Vsaki pošiljatvi pridenem  navodilo,  kako  se  napravi  liker.. Preprodajalcem, če naroČijo več blaga, mnogo ceneje.
Anton Rukavina Trst —  Via Belvedere štev. 23.
Iiran SeMndler
Dunaj, III. Erd jergerstr. &t. 12.
razpošilja gratis in franko kataloge v slo-vensko-italijanskem jeziku z več kakor 400 slikami o vseh vrstah aparatov za stroje, potrebnih predmetih za kmetijstvo, vinarstvo,  za   obrtne in gospodarske namene.
Cent nižje kakor drugod
Ugrodni pog-ojl plačevanja.
Za  reealno postrežbo se garantira.
Solidne zastopnike se iste.
IVAN SOHINDLER
c. kr. privileg. lastnik. Dunaj, III. Erdbergerst. št. VI
0000000000000000000000
Prva slovenska trgovina z železjem   v Gorici
Konjedic <& Zstjec
(prej G. Darbo)
predi liadikofijo Siv. 5. Podružnica konec Kaštela št? 2.
Zaloge v ulici Morelli št 12, v Gosposki ulici št 7. v posojilničoi hiši.
Priporoča po najnižjih cenah svojo bogato zalogo najboljšega štajerskega železa, železne, cinka ste, pocinjene in medene plo-sčevine, orodja za razne obrti in pobi* nega, itedilna ognjišča, peči, cevi in predpečnike, nagrobne križe.
Vsakovrstne okove za pohiitvo in stavbe. Prevzemata vse naročbe za vsakovrstne stavbe in druga podjetja.
Glavna zaloga za Gorico in okolico
izdelkov c. kr. priviligovanih livarn.
Pripoznano najboljših patentovanih kotlov gosp. EJussbaum-a v Ajdovščini po tovarniških cenah.
Edina zaloga
najboljšega koroškega Acalan in Brescian-jekla.
Zaloga Portland in  Roman - Cementa, kmetijskih strojev iz
prvih tovarn. Kupujeta staro železje in kovine po najvišji dnevni coni.