GLEDALIŠKI LIST
Narodnega gledališča v Ljubljani
1939-40
>
DRAMA
-4 c\ KLABUND:
1L PRAZNIK CVETOČIH ČEŠENJ
Dia 2-50
GLEDALIŠKI LIST
NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI
1939/40	DRAMA	Štev	12
KLABUND:
PRAZNIK CVETOČIH ČEŠENJ
PREMIERA 8. FEBRUARJA 1940
O Klabundu, ki je tragedijo japonskega pesnika Takede Izuma »Vaška šola«, predelal in prepesnil v »Praznik cvetočih češenj«, poroča priročna knjižica o moderni literaturi naslednje vrstice: »Njegovo pravo ime je Alfred Henschke, rojen leta 1891. v kraju Krossen ob Odri. Označiti ga je treba kot pravega kameneleona v literaturi. Zakaj njegova lirična obleka se neprestano spreminja. L. I9I4-je spesnil znano prostovoljsko vojaško pesem, kasneje pa je postal vnet pacifist, in sicer po vojni, ki jo je opazoval iz Švice. Danes je starodavni Kitajec, jutri nastopa v slikoviti noši geneialnega potepuha Villona, nato spet kot gejša, kot nežen lirik ljubavne vrste z najfinejšimi obrati rokokoja, na kar se znova pojavi kot velikomestni zvodnik in propalica. Njegov dar za obliko je občudovanja vreden. Vendar se pri pozornejšem opazovanju pokaže, da je v njem marsikaj privzetega in vsakokratni modi spretno prislagodenega. Klabund je tudi pisec »Nemške literarne zgodovine v eni uri«. Izvrstna je njegova antologija živalskih pesmi. Izdal je skoraj vsako
89
leto tri do štiri knjige. Najvišje je nemara treba oceniti njegov biografski roman »Moreau« zaradi njegove zgneteno monumentalne oblike.
To poročilo vsebuje o avtorju, oziroma prepesnitelju nocojšnje japonske žaloigre marsikaj nelaskavega, a tudi marsikaj pozitivinega. Klabundov izraziti in visoki literarni čut se kaže že v izberi. Za »Krogom s kredo« si je poet za predelavo izbral dragoceno snov, eno izmed najtehtnejših dram japonske literature in hkratu dramo, ki je najbolj dostopna evropskemu literarnemu umetniškemu okusu. Ohranil je v svoji priredbi vso veličino starodavnega originala, a ii pridal dokaj svoje mehke in nežne erotične lirike, ki jo bo pazljiv poslušalec lahko ločil od monumentalne veličine japonskega poeta. Original Takede Izuma je pred Klabundom navdušil že nemškega komponista Weingartnerja, ki je po njem komponiral svojo znano opero »Vaška šola«.
Navdušenje obeh tvorcev za tragedijo iz dežele vzhajajočega sonca je razumljivo. Drama je visoka pesem dveh mogočnih sil in gibal človeškega dejanja in nedejanja. Gre za dve raznovrstni sili, ki se v drami prepletata in spajata v en sam visoko tragičen dogodek, to sta visoka etična žrtev in ljubezen. Poglavitna je v tej drami prva od obeh moči: žrtev. Že v prvi šolski molitvi, ki jo učenci vaškega učitelja molijo s svojim vzgojiteljem, se oglasi naslednji motiv: »Živa sila je žrtev. Najvišja sila je žrtev. Žrtvuj se, hlapec gospodarju, prijatelj za prijatelja, učenec učitelju, učitelj učencu, podanik vladarju, vladar podaniku, vsi skupaj Bogu.« Na tej miselnosti, na tej moralni sili je zgrajeno dejanje »Praznika cvetočih češenj«. Neskončna okrutnost in neskončna moralna moč se razodeva v dogodkih, ki so jedro te drame. Rod in narod, ki sta vzgojena v tej miselnosti, v tej junaški volji in moči, v pripravljenosti za žrtve, sta neugonobljiva in sposobna nevidenih junaštev in neznanske veličine.
9C
Kdor pozna duha te umetnine, laglje razume velikanski razmah, ki ga je pokazal japonski narod v svoji zgodovini.
Druga moč, ki ravna usode v tej drami, je ljubezen. Prva, čista, smrti zapisana ljubezen. Ljubezen je tukaj pokazana kot velika usodna moč, kakor jo je v evropski literaturi morda pokazal samo Shakespeare v »Romeu in Juliji«. Vendar je med ljubeznijo Julije in te japonske deklice velika razlika. Julijino čustvo vodi v smrt, a vodi vanjo nevede, skoraj po nesreči; dekle v »Prazniku cvetočih češenj« pa je vede sprejelo žrtev, preden je vzljubilo, in jo izpolnilo kljub svoji ljubezni. Žrtvuje se za svojega dragega, za katerega se mora žrtvovati po zavedi Buddhe, in ljubezen ji to žrtev samo še za trenutek osladi, a tudi zagreni. Vendar je pojav in učinek tega čustva v drami nekaj, kar smisel in enotnost tega umotvora nekoliko moti in razdira, vsaj za naš evropski čut. Zakaj ljubezen je kriva, da ostane dekletova žrtev pri vsej svoji moralni vzvišenosti in veličini življenjsko nesmiselna, ker ugonobi z žrtvijo vred tudi človeka, za katerega je bila žrtev izpolnjena. Evropski gledalec bo začutil za temi dogodki neko neskladnost, ki si jo more razložiti samo s tem, da je nemara japonsko delo zaključek in konec velikega zgodovinskega epa, ki slika propast in pogin neke vladarske hiše.
Človek, ki v tej usodni in veliki zgodbi pade kot prostovoljna žrtev, je ženska. Razumljivo in spet nepojmljivo je to delo, če pomislimo, da prihaja iz dežele, kjer je ženska od prvih svojih korakov vzgojena v duhu načela, ki si ga mora ponavljati vse življenje: »Moški je visok kot nebo, jaz sem nizka kakor zemlja.« Ni mi znano, ali je bilo razmerje med spoloma na Japonskem v času Takede Izuma drugačno kakor danes. Ljubše pa mi je misliti, da je bilo tako, kakor ga poznamo iz sodobnih poročil in da je poet navzlic temu s čutom pravega vidca in spoznavalca človeških stvari ustvaril prekrasno podobo te visoke in junaške ženske, ki prostovoljno in
9i
zavedno žrtvuje svoje življenje ne samo za svojega ljubljenega, marveč za idejo, iz poslušnosti do Buddhovih zakonov.
Ta iztočna drama je v Klabundovi priredbi ohranila svojo veličino. Herojski duh daljnega naroda ustvarja ozračje okrog postav te zgodbe in ljudje, ki nastopajo v nji, so malodane same nadčloveške osebe. Nekaj velikega in mogočnega je v njihovih srcih in v njihovih dejanjih. Preprosti so v svoji veličini in vendarle tudi naj-globokoumnejšemu gledalcu dragoceni, zanimivi in- srčno važni. Z isto monumentalno preprostostjo se odigravajo dogodki. Nekakšna junaška naivnost vodi njihov potek, a vendarle so silovito dramatični in napeti do končnega razpleta. Tako nas to delo seznanja z duhom velikega naroda in z duhom visoke poetove človečnosti, ki jima je najti primere skorajda samo v velikih umotvorih evropskih antičnih in renesančnih mojstrov.	j yjdmar
Prihodnji dramski spored
Pod vodstvom režiserja M. Skrbinška pripravlja del dramskega ansambla novo in edino dramsko delo francoskega akademika Fr. Mauriaca: »Asmodej«. Drama ima naslov po demonu, poznanem iz sv. pisma, po demonu, ki moti in razdira zakone ter ljubavne zveze. Asmodej je tudi demon, ki vzdiguje hišam strehe in opazuje življenje pod njimi. Mauriacovo delo je težka psihološka drama s srečnim, rahlo otožnim izidom, ki se dovrši v stari provincialni plemiški rodbini. Drugi del osebja študira pod vodstvom režiserja O. Šesta aktualno dramo francoskega dramatika Lenormanda »Strahopetec«. Njeni dogodki se vrše med minulo svetovno vojno v švicarskem zdravilišču med bolnimi in — špijoni. Kljub špijonski zgodbi pa je delo psihološko globoko zasnovano na nasprotju med osebnostjo in voljo množic, v katerem osebnost naposled tragično podleže.
Lastnik in izdajatelj: Uprava Narodnega gledališča v Ljubljani. Predstavnik: Oton Zupančič. Urednik: Josip Vidmar. Za upravo: Karel Mahkota. Tiskarna Makso Hrovatin. Vsi v Ljubljani.
92
I
w
A
LEKRRHR
mr. R. U5TRR
L^UBLlFiHR
nasproti glaune pošte
Oddalajo sezdraulla no recepte uszh bolniških b'ogaIn. — Priporoča mallnouec pristen, naraven u vseh množinah. — Orlg. norveško rlb|e olle, sveže, naj-flnefše vedno u zalogi. — Naročila točno po povzetju!
Klavirje, gosli, čela, saksofone, trompete, klarinete, Hohner harmonike in vse glasbilne potrebščine od šolskih do prvovrstnih izdelkov kupite najceneje pri
VVARBINEK
MIKLOŠIČEVA 4
Garantirano mojstrsko popravilo in izboljšanje glasu pri vseh glasbilih
A. JANEŽIČ
LJUBLJANA
FLORJANSKA ULICA 12 - 14
iHiiiiiiiiiiuiiiin,,,),,,muunnniiiniiiini
Galanterijske in modne potrebščine
Šolske, pisarniške in kjigoveške potrebščine na debelo in na drobno
Knjigoveznica, industrija, šolskih zvezkov in poslovnih knjig
Praznik cv
cesenj
JAPONSKA IGRA V DVEH DELIH (PETIH SLIKAH). PO TA^1 IZUMl SPISAL KLABUND. POSLOVENIL FRAN ALBRECHT.
REŽISER: C. DEBEVEC.
Genzo, učitelj v neki vasi pri Tok*f Tonani, njegova žena Matsuo, tiranov kancler Gemba, tiranov vazal Chiyo Kotaro Kojima Toba
Kejko učenci Kwan Ason Wusa Prvi starec Drugi starec Tretji starec
Godi
ObofrnCl
hero$
Inscenator;
,dob
V Ul
uregonn Marija Vera C. Debevec Skrbinšek Šaričeva ,
Vida Juvanova
Jan
Slavčeva
Potokar
.Plut
Presetnik
v letu 902.
laniščev.
Blagajna se odpre ob pol 20.
Začete
Konec ob pol 23.
Part ir:	Sedeži	I. vrste . .
II.-III. vrste ..	1V.-VI.	„
VIT IX. „ X.-XI. „ XII.-X1II.
Din
25 — 24'-22 — 20'— 18 — 16‘—
Lože v
P*),.
parterju	fbe)	'	‘n
I. redu	be)	"	«
balkonske
Parte
p- — *
Dodatni ložni sed^ I.
lanski'
iil/ini ^
VSTOPNICE se dobivajo v predprodaji pri gledališki	'Parnem	gledališču	od	10.	do	pol	1.	in	od	3.	do	5.
Predpisana taksa za pen*')	vra<'unana	v	cenah.
90 — 90-60-20 — 20 — 15 —
Balkon: Sedeži I. vrste .
„ 11. .. Galerija: Sedeži I. vrste 11. „
„ 111- .. Galerijsko stojišče Dijaško „
Din 18 ..	14
12 . 10 . 8 „ 2 „	4
ure.
OB
LEPI
GLASBI,
SLADKE
BON-
BONE!
LJUBLJANA, MIKLOŠIČEVA CESTA 30
Izbira keskov, bonbonov, čokolade, desertov in likerjev
Knjigarna Hleinmavr & Bamberg
Ljubljana, Mikic
najstarejša v Jugoslaviji, priporoča svojo bogato zalogo strokovnih in zabavnih knjig v vseh jezikih
'eva cesta šie-v. 16
SUMI
ČOKOLADA, BONBONI, FINO PECIVO, BONBONIERE, LIKERJI, I. T. D. I. T. D.
VEDNO SVE2E BLAGO - TOVARNIŠKA ZALOGA
GRADIŠČE ŠTEV- 7 — 0
POLEG DRAME