gospodar in gospodinja LETO 1935 4. DECEMBRA ŠTEV. 49. Pretakame sadjevca Pravilno in o pravem času oprav- de. preveč v dotiko z zrakom. Zaradi l.ieno pretakanje je najvažnejše kite- tega zgubi večino ogljikove kisline, ki tarsko opravilo, brez katerega si do- mu daje prijeten, rezek in osvežujoč brega in stanovitnega sadnega vina okus. Ta zguba, ki se pa pozneje vsaj niti misliti ne moremo. Žal, da liri nas nekoliko popravi, povzroča, da je pre- vobče ni navada, da bi sadjevee redno točen sadjevec izpoeetka mehkejšega, pretakali. Večinoma ga pusti? .kar mi nranj prijetnega okusa, drožeb in ga točijo celo zirno in pomlad Da se temu izognemo, glejmo pri kar z velikega soda kjer je kipel. Kaj pretakanju, da vina po nepotrebnem čuda. ako je na poletje komaj še vir- prevee ne razpršujemo. Postavljajmo -en. če ne M popolnoma pokvarjen, škafe tik pod pipo, da sadjevee ne pada Vsak sadjevee. ki je namenjen za pregloboko in se ne peni. Prav zato ga poletje ali za prodaj; mora biti o pra- vlivajmo počasi in od blizu v lakom- vem času pretočen, ker šele tak'je sta- tiico na sodu. Zelo koristno bi bilo, ako noviten in varen pred boleznimi; Če ga bi na pipo, kjer točimo vino iz soda, pustimo na drožeh, se lahko -zgodi 'zla- nataknili kavčukasto ali pa tudi. leseno sti na pomlad in poletje, da kvasnice. . cev; ki bi segala do dna škafa, v kate- ki so na dnu, začno odmirati in gnili! rega točimo. Tako cev, ki naj bi segala Gniloba se vzdigne in zmeš^ s .čistim do blizu soda, bi bilo treba natakniti vinom in ga lahko popolnoma pokvari, tudi na lakomnico (na lij). Tako bi na Pretakamo torej pred vsem; zato, da preprost način preprečili, da bi se sa- tbčimo čisto pijačo od droži. Vedeti djevec iie' pršil in po nepotrebnem ne moramo sedaj še kdaj in kako se to zgubljal ogljikove kisline. Sicer se ta delo opravi. žguba, kakor je bilo že rečeno, pozneje U Ko burno kipenje preneha in se Popravi' na ta način, da t-roha *slad- sadjevec do dobra učisti, tedaj je čas. korja. ki še vedno ostane v vinu od da ga pretočimo. Ta doba traja od prvega "kipSnja, pomalem pokipeVa in konca novembra nekako do kfefta .ja- nadomesti pri pretakanju zgubljeno nuarja. Prehiteti se s tem delom ne ogljikovo kislino. Bolje pa je vsekako. smemo, ker bi odstranili kipel ne gli- ako se tak® pretaka, da se prvotna viee (kvasnice) preden so.mosfle svoje ogljikova kislina v vinu ohrani, delo dokončati.; Skoraj še holj napačno Zato so pa §» razni drugi načini pre- pa je, ako pretekamo prepozno, -ker takanja, kjer se tako ravna, da preteče kvasnice použijejo preveč - kisline in sadjevec popolnoma mirno iz soda v začno odmirati, sod in se pri- tem ne zgubi prav nič Najbolje za sadjevec je, ;}ko ga pre- ogljikove kisline. Za tak način preta- takamo ob hladnem, suhem Vremenu, kanja so pa potrebne razne priprave, ko piha sever ali burja. Ob takem času ki so razmeroma drage, se zgubi iz sadjevca manj ogljikove Bolje, laže in hitreje nego s škafom kisline nego ob toplem, južnem vre- se n. pr. vino pretoči s sesal ko (pumpo). menu. Toda tudi tu je treba paziti, da sega 2. Pretakanje se da opraviti na več : cev, po kateri teče vino v drug sod, načinov, ki pa niso vsi enako dobri, prav do dna, sicer bi se pršilo in »ubi- Naj slabe jše je pretakanje s kebli ali lo< prav tako kakor pri pretakanju s škafi, kakor se pri nas vobče dela. Pri škafom. takem pretakanju se sadjevec močno Hitro, lahko in brez zgube ogljikove razprši, (ko teče V škaf: in potem, ko ga ki*tine pretočimo sadjevec, ako leži zlivamo skozi lakomnico v sod) in pri- sod, ki ga mislimo napolniti, niže od onega, iz katerega namerevamo točiti. Za ta jako pripraven način pretakanja moramo pa imeti dosti dolgo kavčuka-sto cev, ki sega od pipe polnega soda, skozi veho do blizu dna praznega. Najpopolneje, brez vsake zgube ogljikove kisline pretakamo vina z mehom. S to pripravo črpamo zrak v pol sod. Nastali zračni pritisk pretlači vino iz polnega v prazen sod, ne da bi se količkaj razpršilo in prišlo v dotiko z vnanjim zrakom.. Vse te priprave so pa za posameznika seveda predrage, in se izplačajo le v večjih obratih. Lahko bi si jih pa kupile organizacije (društva, zadruge itd.) in bi bil deležen njih koristi prav poceni vsak najmanjši posestnik. Končno moramo še posebno povda-riti, da je treba sode, v katere nameravamo pretakati sadjevec, vestno in natančno pripraviti, preden jih nato-čimo. Prav isto velja za vse druge predmete, ki jih rabimo pri pretakanju. Koristno je, da vsak sod, preden ga napolnimo, nekoliko zažvepljamo (na 10 hI sod en žvepleni azbestni trak). Pvavilno ravnanje Ohranjevanje in množitev rodovitnosti zemlje je glavni pogoj za zvišanje pridelkov. Da to dosežemo, nam služijo razna poljska opravila, kakor so pravilno obdelovanje zemlje, oskrbovanje rastlin, ki ohrani v zemlji vlago, zlasti pa dovažanje humusa — spr-stenine. Sprstenina v zemlji skrbi za življenje v njej, kajti ta služi v hrano bakterijam, ki so nekake kuharice rastlin, ki jim pripravljajo hrano. Sprstenina je pa tudi vir toplote in pre-vračevanja zemlje, obenem pa tudi sredstvo za ohranitev vlage v njej. Najdragocenejši vir sprstenine je pa hlevski gnoj, ki zasluži za to posebno skrb od strani kmeta Ni namreč vsak gnoj enako vreden kot gnojilo, ampak njegova gnojilna učinkovitost je zelo različna in v največji meri odvisna od ravnanja z njim. Zato ne bo odveč, če opozorimo naše kmete na pogreške, ki jih pri tem delajo, in na način, kako si pridobimo gnoj najbolje kakovosti. Sedaj v pozni jeseni je že vsa živina v hlevu in zato začenja glavna doba za proizvajanje gnoja. Je pa tudi sedaj največ prilike in časa, da se ga Tudi sode, iz katerih smo vino iztočili, je treba takoj popolnoma sprazniti do čistega pomiti in zažvepljati. Izpraznjene in temeljito osnažene sode lahko takoj zopet porabimo za pretakanje. Kdor ima več sodov sadjevca, ki ga je treba pretočiti, pa mu manjka posode, si prav lahko pomaga z enim sami nisodom, ki ga ima v to svrho pripravljenega. V njega pretoči prvi sod. Tega hitro osnaži in pretoči vanj drugi sod itd. do konca. Nazadnje mu ostane zopet en prazen sod. Takoj po pretakanju sodov še ne smemo trdo zabiti, ker se navadno prične drugo ali tako imenovano mirno kipenje, pri katerem se tvori še nekoliko ogljikove kisline. Sode zamašimo s prevrtano in z gumijevim obročkom opremljeno kipelno veho. Šele pozneje, ko mirno kipenje popolnoma preneha, sode z vinom napolnimo do vrha in jih trdno zabijemo z veho, ki mora segati v vino, da se ne presuši. Za naše navadne potrebe zadostuje enkratno pretakanje sadjevca. H. s hlevskim gnojem naučimo pravilno gojiti, da dobimo iz njega res prvovrstno gnojilo. Vsak kmet dobro pozna razliko med dobro uležanim gnojem in med takim, ki ga je sama izprana stelja. Prvi mu da bogate pridelke, drugi pa mu komaj nekoliko zrahlja zemljo. Žal pa, da je še mnogo gospodarjev, ki sploh ne vedo z njim pravilno ravnati ali mu pa sploh ne posvečajo nikake nege. In vendar moramo dandanes, ko se nam umetna gnojila sploh ne izplačajo ali pa za nje nimamo denarja, z domačim gnojem še najbolj skrbno ravnati. Kakšne pogreške pa delajo pri tem naši kmetje? Tudi še na takozvanih boljših kmetijah, toliko več pa na slabših, opazimo nepravilno, naravnost škodljivo ravnanje z gnojem. Gnoj se kratkomalo iz hleva vrže ali izpelje na gnojišče in se nadalje nikdo več zanj ne zmeni. To se dela dan za dnevom, da je gnojišče polno večjih ali manjših kupčkov, ki leže vsevprek na rahlo in jih navadno še kokoši razbrskajo. Tako se brez smotrendsti meče gnoj na prostor in omogoči, da iz njega izgine najdragocenejšo rastlinske hranilo-dušik. Se slabše je, če lezi g».o,i v gnojnici ali v deževnici, kjer ne more zoreti, ampak se kisa. Največ re-dilnih snovi mu izluži voda in na njivo zapeljemo po tem le izprano steljo. Kakšno gnojilno vrednost ima ta, si lahko vsakdo izračuni. To se dogaja že pri posestnikih, ki imajo pravilno urejena gnojišča. Kako šele izgleda pri manjših kmetih, ki tega nimajo, ampak zlagajo gnoj kratko-malo na kup blizu hleva, navadno na kak niže ležeči prostor, knnior se steka voda iz streh in iz dvorišča. Tu šele trpi, ker ga dež izpira sonce osuši, kokoši razbrskajo in njegova moča odteka v jarek ali potok. Večkrat je škoda vožnje zanj, ker nudi zemlji prav malo redilnih snovi. Pri nas smatramo za pravilno ravnanje s hlevskim gnojem že to, če ga vsak dan lepo razprostremo čez celo gnojišče in od časa do časa nekoliko stlačimo. Toda tudi to ni pravilno, kajti pri tem pride gnoj preveč v do-tiko z zrakom, prehitro se razkroji, preveč osuši in preveč amonijaka izgubi. Razentega imamo neprilike pri izvažanju, ker moramo svežega odstraniti, da pridemo do dozorelega, ali pa prvega zmešati z drugim, kar nikakor ni koristno. Gnoj moramo tako zlagati, da pridemo lahko do udela-nega, ne da bi nas oviral sveži, mladi. Kako naj torej pravilno zlagamo gnoj? — To ni težko pa tudi ne združeno s kakim posebno zamudnim delom, potrebuje le nekoliko pazljivosti. Gnoj izvažamo na gnojišče dnevno ter ga začnemo zlagati v kak kot na majhen prostor, ki se ravna po številu živine. Vsaki dan ga poravnamo in nekoliko steptamo. Tako napravimo Kuhanje voska V enem prejšnjih čebelarskih člankov smo obljubili napisati nekaj o kuhi voska. Ker obljuba dela dolg, jo je treba izpolniti, posebno še, ker je sedaj po kmetih glavno delo na polju opravljeno in bo čas pristopiti k takšnim opravilom, kakor je kuhanje voska. Omenili smo že, da je to opravilo sitno, ki se marsikateremu čebelarju kaj rado popolnoma ponesreči. Skoda je znatna, ker vosek, če je pripaljen, ikladnico do poldrugega metra visoko. To temeljito stlačimo in jo pokrijemo z deskami ali z zemljo. Zraven nje začnemo zlagati drug enak sklad do is .a višine. Sledi mu drugi tretji in četrti. Tako dobimo precej obsežen kup gnoja, ki ga sedaj lahko na enak način zvišamo še za en meter. Vrhnjo plast izravnamo in pokrijemo z zemljo. Ta kup pustimo sedaj zoreti in začnemo novega zraven njega. Tako imamo vsak čas dobro zorjen gnoj, za kar je potrebno približno tri mesece; zraven leži zoreči gnoj in novi prostor vsebuje svež gnoj. Pri razvažanju nam ni treba pomišljati, katerega bi nakladali, ker imamo najboljši gnoj že pripravljen. Pri takem ravnanju z gnojem bo ta ohranil v sebi skoro vse hranilne snovi. do ostal vlažen, se bo dobro razkrojil in rastline bodo iz njega lahko črpale po trebilo jim hrano. Takega smemo upravičeno imenovati žlahten gnoj, kajti ta je v stanu zelo izboljšati rodovitnost zemlje in dati bogate pridelke. Njegova naprava ne zahteva mnogo truda, nikakih stroškov, le nekoliko skrbnosti pri ravnanju z njim. Ponekod, kjer imajo veliko lesa, si razdelijo posestniki gnojišče v posamezne oddelke, ki jih po vrsti napolnijo z gnojem, pri čem tako ravnajo, kakor je zgoraj opisano. Je to zelo pripraven način, zlasti tam, kjer za les ni trda, ni pa neobhodno potreben, ker se da še cenejše pridobivati to dragoceno domače gnojilo. Naj bi vsak kmet le enkrat poskušal tako ravnati z gnojem in primerjati njegov učinek s prejšnjim, gotovo ne bo nikdar več opustil ta postopek. L, doseže komaj polovično ceno ali pa še ne. Zato bo prav, če »Domoljub« svojim bravcem-čebelarjem tudi v tem oziru da nekaj koristnih navodil. Najprej je treba opozoriti vse, ki niso še nikoli videli in pomagali kakemu izkušenemu čebelarju pri kuhi voska, naj bi se sami ne lotevali tega dela. Vse besede in ves pouk ne more dati, kar človek praktično vidi. Oni čebelarji pa, ki so vkljub vsemu prepričani, da jim ne bo »falilo«, naj ven- darle ua nekatere stvari posebno pazijo. Največje pazljivosti je treba ravno pri kuhi sami; lonec v katerega, nali-jemo najprej kako tretjino vode, vanjo pa nasujemo zdrobljenih voščin, na.i bo kar moči debel. Če je prav tenek, vročina na štedilniku pa huda je v trenutku vosek prismojen. Dokler voda ni vsaj nekoliko segreta, ni nobene nevarnosti; ko pa pričenja vreti, je treba vzeti kuhavnieo v roko in ves ča*. pridno mešati prav do dna, Ni priporočljivo pustiti, da »kaša« preveč vre. Ko so se vse voščine popolnoma razpustile, je godlja kuhana. Ker je treba, da je zelo vroča, lonca ne smemo preveč odmakniti, paziti pa moramo ves čas, da ne bo vrelo v njem, ozir. da ves čas mešamo. Druga važna stvar je stiskalnica. Od nje je odvisno, kako čisto bomo spravili vosek iz voščin. Čim huje moremo stiskati, tem več iztisnemo voska. Za precejanje uporabljamo lepo umito, čisto žakljevino, ki je za ta namen prav uporabna. Ne sme biti pre-gosta. Tudi njo je treba prej v vroči vodi namočiti Vosek izlivanj o v primerno .skledo ali lavor, v katero nali-jemo nekaj tople vode. Posoda mora biti takšne oblike, da je kolač mogoče lepo odstraniti, kadar je strjen. Vse načelo odločevanja voska od primesi v vodi sloni na, fizikalnem zakonu, da je vosek lažji od vode. 1 1 vode tehta pri 4 stopinjah C 1 kg, 1 1 voska pa samo 96 dekagramov. Primesi so pa ne le lažje od vode, ampak celo težje. Zato voda iztisne vosek na povi-Sje, nesnaga pa pade na dno. Le prav majhni drobci se nabero pod plastjo voska in jih potem od kolača ostrgamo. Vendar tega principa ne moremo strogo uporabiti pri kuhanju voska; da hi namreč kar vse voščine zlili v posodo z vodo in čakali, da bi vosek priplaval na površje, primes pa padla na dno. Pomisliti moramo, da se pri 63 stopinjah C, torej ko je sicer voda še zelo vroča, vosek prične že trditi in je vsako ločevanje voska od voščin izključeno. Da pa se voda prav naglo shladi na 63 stopinj, je"na dlani. Pa tudi pri zadostni gorkoti vode to ločevanje ne gre kar tako od rok, kor sta vosek in voščine dobra in zvesta druga, ki se nerada ločita kar tebi niči meni nič. Treba je hujše moči! r Postopek pri stiskanju je sledeč; či: sto razkuhana godlja se zelo vroča uli-,ie na razprostrto žakljevino, ki jo nekdo trdno drai nad skledo, kamor ho« čenio zbrati vosek. Ker je vosek popolnoma raztopljen in zelo vroč ter razlit in pomešan z vodo, v kateri se je kuhal, se z njo vred precedi skozi žakljevino'v podstavljeno posodo. Vendar ne ves. Mnogo- ga ostane še med raztopljenimi 'veščinami na žakljevini. Da pridobimo ■ tudi tega, je treba žakljevino zviti v. vrečo in jo z vso vsebino potisniti v stiskalnico in takoj pričeti stiskati, dokler .je vse še vroče. Stiskalnico kaže tik poprej z vrelo vodo dobro obli ti, da je gorka. S stiskanjem se vosek, ki je vsled vročine še vedno tekoč, začne umikati in ločevati od primesi ter siliti skozi žakljevino in reze v stiskalnici liki mošt v žlebič in od tam v podstavljeno posodo. Pritisk je vedno hujši in tako tudi vosek sko-ro do kaplje prisiljen, da se izeedi. Ves postopek je treba opraviti naglo in ročno, da se vsebina ne shladi. Če bi se pa shladiia in bi se vosek pričel trditi, je delo onemogočeno in je treba ponovne topitve. Tz povedanega sledi, da je pri vsem tem poslu treba mnogo spretnosti in pa dobre stiskalnice. Čim močnejši je pritisk, tem večji je odstotek pridobljenega voska iz istih veščin, V podstavljeni posodi je sprva vosek še čisto' tekoč in pomešan z vodo; kmalu se pa tekočina umiri, vosek se prične zbirati na površini in počasi strjevati. Če ga je mnogo, se strjuje več ur. Ko je trd. ob robovih odstopi od sklede in se prav lahko odvzame. Na spodnji strani se je nabralo več.ali inanj smeti, ki- jth žakljevipa ni. zadržal a, ker so predrobne. Z nožem, ki smo ga prej namočili v vodi, snietujav od režentfi in odstržemo. Ker" je pa vmes še nekaj voska, jo lahko še enkrat pretopimo in .pTetisnemo skozi gostejše platno. Kolače, ki so pri pravilni kuhi rumeni ko cekin, shranimo v suhem pro štoru, da -s| jih no prime plesen. Kadar je pa čas primereji, gredo.: v prodaj ali pa v zamenjavo za satnice pri ČebelariTi v, Ljubljani, ozir. njenih podružnicah: Čim lepši Ju čistejši je vo-*ek, tein ugodnejša jp zamenjava in višja njegova cena. V KRALJESTVU GOSPODINJE Uživanje presnega kislega zelja Kislo zelje velja že od nekdaj za zelo zdravo, celo zdravilno brano. Vse le ugodne lastnosti pa ima samo sirovo ali presno, t, j. nekuhano kislo zelje. S kuhanjem namreč izgubi večino tistih lastnosti, zaradi katerih jc koristno našemu zdravju. Marsikdo pa sirovega kislega zelja pozimi ne mara in to posebno zato. ker je mrzlo in smo preveč navajeni na topla, kuhana jedila Toda, tudi kislo zelje lahko pripravimo tako, da ga ue kuhamo, a vendar prinesemo na mizo toplega. Toplo, sirovo kislo zelje napravimo takole: Sočnato, po možnosti doma skisano zelje (z zelnico) denerno v .skledo in ga lepo narahljamo. Potem si pripravimo na štedilniku lonec z vrelo vodo in ga pokrijemo z narobe obrnjeno pokrovko. Na to pokrovko postavimo skledo z zeljem in pustimo, da se lepo počasi pogreje. Med tem razbelimo 1 dobrega olja ali nekaj masti, zrežemo dve do tri debele čebuli drobno, ter jib duširno v olju ali masti, da so mehke. Tik, preden damo zelje na mizo, ga polijemo s to zabelo (tudi s čebulo) in ga krepko premešamo z 2 vilicami. V tako pripravljenem t kislem zelju so ohranjeni vitamini in važne rudninske snovi, ki se sicer izgube, če ijelje dolgo časa kuhamo in mu še odvzemamo vodo, v kateri se je kuhalo. Toplo presno kislo zelje se prilega dobro ostalim kuhanim jedem in je za zimski čas zelo primerna jed. - . š. H. Kaka si zaznamujemo dežnik Dežnik je eden titstih nesrečnih predmetov, ki g« največkrat doleti usoda, da ga kje -pozabimo iu ne dobimo več nazaj. Posebno rada nas zadene ta nesreča, če imamo nov dežnik in zato to izgube še posebno težko občutimo- . Dostikrat bi dotičnik. pri katerem smo dežnik pozabili in tudi v*nk po- šten najditelj, dežnik vrnil, če bi vedel, čigav je. V največ primerih lastnika ni mogoče najti, zadeva sc nazadnje pozabi, dežnik pa je le izgubljen. Temu odpomoremo, če si vsak dežnik, ko ga kupimo, zaznamujemo tako, da vsak najditelj z lahkoto najde na njem ime in naslov lastnika, ki mu pripada dežnik. V ta namen poiščemo košček približno tri centimetre širokega (* i* 11 cga traku (za boljše dežnike ripsast trak) in napišemo nanj s kredo točno in jasno svoje ime in stanovanje. Nato pa to kar smo napisali, uvezeni o z ži-vobarvno nitjo v verižnem ali stebla-stem vbodu. Ta trak z imenom in naslovom, potegnemo pri razpetem dežniku na notranji strani ob dežni kov i palici pod jeklenimi šibicami, da leži gladko na dežnikovem blagu; konce traku pa prišijcnio. Če pustimo tako zaznamovani dežnik v trgovini ali pozabimo v cerkvi ga dobimo skoro gotovo nazaj in delo. ki smo ga imeli z zaznamovanjem, še nam je gotovo izplačalo. Š. H. KUHINJA Priželčeva juha. Prižele pustim nekaj časa v mrzli vodi. Potem ga v zajemalki prekuham in sicer tako, da ga denem za par minut v vrelo vodo. Prekuha-nega ohladim v mrzli vodi, mu potegnem kožico in odstranim žilice. Nato ga zrežem na kocke. V kožici razbeljm mast, mozeg ali surovo maslo. V razbeljeni masti dušim dobro sesekljano čebulo, na rezance zrezan korenček in tudi na rezance zvezan ohrovt.. Ko se zelenjave zmehčajo in zarumene, jih zalijem z juho, s peteršiljevko, ali s krom-pirjevko. Potem pridenem priželc, oso-lim in pustim nekaj časa vreti. Kot zakuha so dobri različni žličniki, cmo ki ali pa na kocke zrezane opečene žem ljice. Napolnjene in zvite bržole. Da so bi žole okusne in sočne, morajo biti, dobn obležane. Posamezne koso dobro sto! čem, da se zmehčajo in raztegnejo. P' tem jih obdrgnem s soljo, poprom ; majaronom. Položim jih eno na dr in pustim tri ure stati. Lahko jih tudi obložim iin sicer tako, da jih denem na lesen krožnik, pokrijem tudi s takim krožnikom in jih obtežim. Po treh urah počivanja jih razganem, potresem z drobno sesekljano šunko ali sesekljanim govejim preklanim ali suhim jezikom. Vsak kos potresem s pol žlice riža in pol pesti na rezine zrezanega ohrovta. Kose zvijem v klobaso, povežem trdo z nitko in pražim v kožici na masti, razredčeni z juho ali kropom. Med praženjem treba večkrat priliti juhe ali kropa. Pražim te bržole K ure. Na mizo jih dam z različno solato. Kolači s parmezan sirom. Četrt kg surovega masla dobro mešam. Potem polagoma primešam pet rumenjakov. Ko je dobro zmešano, pridenem tri obribane in v mleku namočene in ožete žemljice. Nato primerno osolim, primešam štiri žlice parmezan-sira in nazadnje trd sneg iz petih beljakov. Pekačo namažem z maslom in razravnatn mešanico za prst na debelo po pekači. Kolač pečem dobre pol ure v srednje vroči pečici. Ko je kolač pečen, ga zrežem na kose in dam kot samostojno jed na mizo. Lahko ga pa tudi porabim kot oblo-žek na špinači. »Slaniki.« Najprej postavim kvašček iz poldrugega dkg kvasa, dveh žlic moke in pol žlice sladkorja. V skledo denem dvajset dkg moke, deset dkg su-ro vega masla, malo soli in toliko toplega mleka, da je testo gosto kot za kruh. Testo prav temeljito pognetem in postavim na toplo, da vzide. Vsha-jano testo razrežem na koščke in povaljam v podolgaste, na konceh šilja-ste paličice. Te paličice pomažem z raz-tepenim jajcem in posujem s soljo in kimljem. Ko zopet vzidejo jih pokla-dam na pomazano pekačo in hitro spečem v precej vroči pečici. C. K. GOSPODARSKE VESTI ŽIVINA g Mariborski živinski sejem 26. nov. Prigon na ta dan je bil precejšen in je znašal: 11 konj, 7 bikov, 90 volov, 380 krav in 9 telet, skupaj 497 glav. Povprečne cene za kg žive teže so bile: debeli voli 2.75—3 Din, poldebeli voli 2—2.50 Din, delavni voli 2—2.50 Din, biki za klanje 2.25—3 Din, klavne krave debele 2.25—3 Din, plemenske krave 1.25—1.50 Din, krave za klobasarje 0.90 do 1.25 Din, molzne in breje krave 2 do 2.25 Din, mlada živina 2.25—2.75 Din, teleta 3.50—4.50 Din. Kupčija je bila precej živahna in je bilo odprodanih 233 glav. — Mesne cene za 1 kg: vdovsko meso I. vrste 8—10 Din, II. vrste 6—8 Din, meso od bikov, krav in telic 4—6 Din, telečje meso I. vrste 8—10 Din, IL vrste 4—6 Din, svinjsko meso sveže 8—12 Din. g Ptujski živinski sejem 25. nov. je bil prav dobro založen in tudi kupčija ni bila slaba. Prigon je znašal: 80 volov, 278 krav, 13 bikov, 57 juncev, 78 telic, 14 telet, 339 konj in 1 koza. Prodanih je bilo 248 glav. Cene za kg žive teže so bile naslednje: voli 2.50—3 Din, biki 2—2.50 Din, junci 2—2.50 Din, krave L50—2.50 Din, telice 2.50—3.50 Din; ivonje so prodajali po kakovosti in sicer od 300—3000 Din, žrebeta so od 500 do 1200 Din enega. Cene goveji živini so še vedno nizke in so ostale od zadnjega sejma neizpremenjene. g Mariborski prešičji sejem 29. nov. Prešičerejci so na ta sejm prignali 124 prešičev ter jih prodajali po naslednjih cenah: Mladi pujski 7—9 tednov stari po 75—85 Din eden, 3—4 mesece stari po 120—160 Din 5—7 mesecev stari 200—26 temnim rumenjakom. PRAVNI NASVET! Prošnja za oprostitev davkov. L. J. Kupili ste malo posestvo. Imate devet otrok. Ivaj bi storili, da ne bi bilo treba plačevati davkov. -- Treba bi bilo vložiti prošnjo na davčno upravo. Vendar ne boste uspeli, če je najmlajši otrok že nad 14 let star. S pogodbo izgovorjen delež se ue more znižati. 0. J. — Leta 192» ste s pogodbo prevzeli posestvo od očeta in ste se pri tem zavezali izplačati sestri njen delež, starše pa preživljati. Sedaj sestra zahteva izplačilo. Ker se vam zdi delež previsok, vprašate, če se lahko zniža in če se morete okoristiti z zaščito kmetov. — Ker ste se s pogodbo zavezali izplačati delež, ga brez pristanka ue morete znižati. Ker sestrina terjatev ne izvira iz dedovanja. se lahko okoristite z zaščito po uredbi o zaščiti kmetov, ako vam bo občina izdala potrdilo, da ste kmet in če tega potrdila ne bo sodišče na sestrino zahtevo razveljavilo. Koliko ste dolžni plačati, je razvidno iz uredbe o zaščiti kmetov, o kateri smo pred kratkim pisali. — Dalje pišete, da je bila sestra neki stranki nekaj dolžna, in da je dotična stranka vas tožila ter vprašate, če ste dolžni plačati. — Najbrž je dotična stranka iztožila sestro iu je nato zarubila njeno terjatev, ki jo ima proti vam. V tem slučaju boste morali seveda zarubljeni znesek plačati sestrinem upnikom. Mojsterski izpit in takse. M. M. ' Takse, ki so po zakonu predpisane, boste pač morali plačati. Za izpričevalo o opravljenem mojsterskem iz'-znaša taksa 30' dinarjev. Vstopnino v zadrugo boste tudi morali plačati. Znesek, ki ste ga navedli v dopisu, je najbrž previsok in morda niste vsega, kar so vam povedali, pravilno razumeli. Brezsrčna dolžniea. A. C. V. Leta 1931 ste posodili posestnici 8000 Din. Rok za vrnitev posojila je potekel, a ona ne da nič, pravi da je pod zaščito. Vprašate, če je mogoče izterjati denar, ker ste stari, delati ne morete, a drugih »sredstev nimate, — Dolžnieo morate pač tožiti. Če bo dobila od občine potrdilo, da je zaščitena, vi lahko pri sodišču zahtevate, da, se to potrdilo razveljavi, če ne ustreza stvarnemu stanju. Če ji pa tudi sodišče prizna zaščito, jo boste lahko samo tako tožili. da vam je dolžna vrniti dolg v obrokih, določenih v uredbi o zaščiti kmeta. »Naprednost.«. 1. H. Likvidator zahteva povračilo izredne podp ki vam je bila izplačana. Želite veneti če more s tožbo uspeti. — Nimamo pri rokah pravil »Naprednosti« in nam ni mogoče presoditi slučaja, posebno ker se morda zahteva vrnitev podpore iz razloga, da je bila zavarovalna pogodba »proti dobrim šegam«. Take pogodbe so namreč nične. Če mislite, da je stvar spflrna. naj odloči sodišče. Tirjauje posojila po dolžnikovi sinrti. H. P. Če bo upnik dokazal, da je pred desetimi leti dolžniku, ki je sedaj, že mrtev, posodil denar, bo v slučaju, tožbe sodišče dolžnikove dediče obsodilo na vrnitev posojila. Če ni drugih dokazov, n. pr. prič. zadolžniee itd.. bo sodišče najbrž zaslišalo stranke ter bo njihove izpovedbe ocenilo in po svobodnem prepričanju odločilo. Samo mapa še ni dokaz za pravilno mejo. F. S. Sosed trdi. da mapa kaže mejo v vaš svet in zahteva, da mu toliko sveta pustite, kakor kaže mapa. Preti vam s tožbo. — Ako ste vi nad 30 let uživali svet do tja, kakor g-a uživale še sedaj, vam sosed ne bo mogel ničesar vzeti, čeprav mapa kaže v njegovo korist. Sama mapa ni edini doka? za pravilnost meje. Če gre samo za spor glede meje lahko vsak mejaš predlaga, . u.ij sodišče mejo med njegovim in njegovega soseda zemljiščem obnovi ali i>opravi. Davčna prostost osebe z 9 ali več otroki. K. T. L. in P. J. Z. - Do oprostitve plačevanja davkov imajo pravico samo one osebe z devetimi ali več otroki, katerih davek po vseh davčnih oblikah ne presega 500 dinarjev in ki njih Jnajmlajši otrok ni starejši od 14 let. Če sta mož in žena solastnika posestva iu ima žena, ki je drugič poročena, iz obeh zakonov devet otrok, je samo ona pod gornjimi pogoji davkov oproščena, ne pa tudi mož, ki ni oče devetih otrok. Otroci morajo vsi živeti. Pritožbe na davčno upravo niso proste kolkovine, ampak se morajo kolkovati s kolkom za 211 dinarjev. Gospodarsko poslopje ob meji. F. K. Poslopje boste morali postaviti tako. da ne boste sosedu s tem napravili kakšne škode ali posegali v njegove pravice. Če sosedova hiša, ki je oddaljena dva mestra od meje. nima nobenih oken proti vaši strani, ga pač vaša stavba ne bo ovirala, Prosite pri županstvu za stavbno dovoljenje. Županstvo bo odredilo krajevni ogled in bo k temu povabilo tudi soseda, s katerim se boste tam lahko zmenili.