PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini /Trk 1* Abb. postale I gruppo V j C11 tl OU UT ŽIVAHNI PRAZNIČNI DNEVI Leto XXIV. Št. 1 (6894) Saragat govori v novoletni poslanici o ugodnem gospodarskem položaju Italije Polemika z de Gaullom o razširitvi evropske gospodarske skupnosti ter poudarek demokratičnemu družbenemu sistemu - Več ranjenih zaradi petard - V Firencah so se rodili trojčki RIM, 1. — Predsednik republike Saragat je sinoči prečital po radiu in televiziji novoletno poslanico, v kateri je voščil vse najboljše in navedel tudi nekatere razloge, ki po njegovem u-temeljujejo stvarnost takega voščila. Tako je Saragat predvsem ugotovil, da je Italija v zadnjih dveh letih dosegla izreden gospodarski napredek, zlasti če se upošteva počasnejši ritem napredovanja njej bližnjih držav. Na tej osnovi so se okrepile investicije, kar je bilo odloalno za ustvarjanje novih delovnih mest, in s čimer se je zmanjšalo število brezposelnih. Na tak način so se lahko vrnili v proizvajalni ciklus emigranti, ki so se morali Vrniti v Itahjo zaradi krize v evropskih državah. V tej zvezi ugotavlja predsednik republike, da se je treba še dalje truditi, da bo Italija čim prej sposobna dati delo vsem svojim sinovom. Gospodarski razvoj, ki temelji na stalnosti cen, zahteva, da se okrepijo infrastrukture, kot so ljudska stanovanja, bolnišnice, šole, ceste, pristaniške in druge naprave in katere mora dati skupnosti javna uprava. Zadovoljiva je izmenjava s tujino, ki je pripomogla k valutni stabilnosti in ki mora ostati osnova za reden gospodarski razvoj. V tem povojnem razdobju je Italija dosegla že drugič svoj nagel industrijski razvoj, ki pa se tokrat odvija v okviru odprtih tržišč in evropske integracije. V zvezi z evropskim združevanjem pravi Saragat v poslanici, da je ta politika že rodila sadove in da jo je «treba odločno braniti pred napadi, ki skušajo odložiti proces evropske integracije*. Saragat v o-čitni in dokaj ostri polemiki s Francijo nadaljuje, da je bil tak zadnji napad izveden pred dnevi v Bruslju, kjer je prišel do izraza nacio- nalizem v nasprotju z evropeizmom. Saragat poudarja vlogo Italije, da so še štiri druge države zavzele enako stališče, da pa je stališče pete države povzročilo, da je «bi-la izgubljena velika priložnost in ne bo lahko popraviti zagrešene napake*. V naslednjem poglavju govori Saragat o miru in pravi, da se je Italija takoj pridružila pozivu papeža. Zaključni del poslanice pa je posvečen demokratičnemu državnemu ustroju in spoštovanju republikanskih zakonov, pri čemer pa so še vedno napake in odgovornosti, ki «jih je treba ugotoviti in če je potrebno kaznovati*. Vendar pa je NAROČNIKI! BRALCI! Kdor se prvič naroči na Primorski dnevnik prejme v dar lepo slovensko knjigo. Tudi tisti, ki bo poravnal naročnino za vse leto 1968, dobi lepo slovensko knjigo. Med tiste, ki bodo poravnali celoletno naročnino do 10. februarja, bo razdeljenih deset prikupnih nagrad. Žreb bo določil srečne dobitnike! miilliiiiiMuiluiililillinlllliiiiiiimiiinooiiiiniimHuiiiiiiiiiiiiiiimniiiiiiiiliiiiiiniiiiliilinmniiliiiiiinu NOVOLETNA POSLANICA PAPEŽA PAVLA VI. Nov poziv za takojšnje prenehanje vojne v Vietnamu Papež opozarja na strahotno nevarnost, da se voj. na razširi, in ugotavlja, da je mir nujen povsod VATIKAN, 1. — V baziliki sv. izraelsko-arhbski spor lahko do- Petra je med opoldansko svečanostjo papež Pavel VI. prečital svojo poslanico, s katero je Ponovno pozval na proslavo dneva miru in da bi se prenehala vojna v Vietnamu. Svečanost je bila zaradi slabega vremena v baziliki in ne na trgu, kot se je predvidevalo. Svoje mirovno voščilo je papež naslovil rimskim prebivalcem, vsem gostom Rima in vsem, ki so prisluhnili njegovemu vabilu, da se posveti miru prvi dan leta. Osrednji del poziva pa je posvečen Vietnamu. Papež pravi, da je možna pot k miru, če se brez predsodkov preučijo interesi in čast obeh strani, pa čeprav gre za zapleteno vprašanje, ki ga je treba postopno reševati. V tej zvezi pravi papež, da se odpirajo nove strahotne ovire, ki bodo še bolj zapletle stanje, sledile bodo nove grožnje, nove nevarnosti, sovraštvo, rušenja, solze In žrtve. Papež pravi, da je treba Preprečiti strahotno nevarnost vojne, kl narašča, in poudarja sile, ki se bore, da bi dosegli častne zaključke spopada, In ta poziv naslavlja tudi mednarodnim organizacijam. Pave! VI. se sprašuje, če resnično lojalna pogajanja ne bi mogla vrniti mir med prebivalci Vietnama ter jim zagotoviti neodvisnost in svobodo. Zadnji del poslanice je posvečen miru na splošno in ugotovitvi, da gre za težavne napore ln da je laže nasprotja odstraniti, kadar nimajo Ideološkega značaja. Nasproti vsem zaprekam pa je mir možen, ln to vedno. Prvi dan leta je papež Pričel v bolnišnici, kjer je maševal za trideset hudo bolnih otrok. končno reši samo z neposrednimi pogajanja. Vlada je razpravljala tudi o blokiranih ladjah v Sueškem prekopu in ugotavlja, da Egipčani nočejo zahtevati dovoljenja Izraela za začetek dela. Dalje pravi, da bi hoteli Egipčani izkoristiti te operacije, da izvršijo splošen pregled o plovnosti prekopa po sedmih mesecih, odkar je bil zaprt. Izrael pa se temu upira. Sueški prekop Kairski list «A1 Gumhurja« pije, da se bodo operacije za umik petnajst tujih trgovskih ladij Jz šue-šgega prekopa začele, takoj ko bodo dokončali tehnične študije, to Je zagotovil podtajnik v zunanjem ministrstvu ZAR poslanikom držav, katerih ladje so blokirane v prekopu. Podtajnik Gohar je izjavil, dfl Egipt nima namena zahtevati 0d Izraela dovoljenje za začetek operacij. Vsaka Izraelska pobuda ali vsako njegovo Izzivanje v zvezi s temi operacijami bi samo Podaljšalo blokiranje teh ladij. «A1 Ahram» piše, da je egiptovski zunanji minister izročil v soboto U Tantovemu odposlancu Jarrln-gu noto, v kateri poudarja stališče ZAR, t.J. da se kriza na Srednjem vzhodu lahko reši samo z brezpogojnim umikom izraelskih 4et z zasedenega ozemlja. Predstavnkl Izraelske vlade pa Je sinoči Izjavil, da bo Izrael še dalje krepil svoje položaje v notranjosti sedanjih meja, da pa ho spoštoval sporazume o ustavitvi ognja. Pripomnil je, da se Izraelska vlada sklicuje na sklep parlamenta, da Silvestrovanje predsednika Tita BEOGRAD, 1. — Predsednik republike maršal Tito je s soprogo v družbi Edvarda Kardelja, Mijal-ka Todoroviča in drugih visokih državniških in partijskih funkcionarjev in okrog 600 javnih in kulturnih delavcev Beograda silvestroval v prostorih skupščine mesta Beograda, kjer se je zadržal do 3. ure zjutraj. Od tu je s soprogo odšel v skupščino Srbije, okrog 5. ure zjutraj pa v hotel Metropol, kjer so poleg Beograjčanov silvestrovali številni tujci, ki so bili v Beogradu. V Metropolu se je predsednik v zelo dobrem razpoloženju zadržal skoraj vse do zore. Poslovil se je od starega in počakal novo leto v dobrem razpoloženju, ob pesmi in plesu. Beograjčani so proslavljali novo leto v številnih javnih lokalih in klubih, večina pa doma ob televizijskih aparatih, kjer so mnogo več pričakovali od napovedane novoletne triurne oddaje Lole Lukiča. Tisti, ki so navajeni silvestrovati po ulicah in obiskovanjem raznih lokalov, je to zadovoljstvo pokvaril vlažen sneg, ki se_ je sproti topil in ustvarjal po pločnikih in ulicah mlake vode. Ljubljančani, ki niso odšli v zimska športna središča, so silvestrovali bodisi doma, bodisi v hotelih Lev, Slon, Union, v klubu poslancev in drugih lokalih, kjer so v veselem razpoloženju dočakali no voletno jutro, ki je vso Slovenijo zajelo v belo snežno odejo. Kljub težavnemu prometu pa do časa, ko poročamo, na slovenskih cestah za novo leto ni bilo prometnih nesreč. Na jugoslovansko - Italijanskih mejnih prehodih so si mejni organi izmenjali tradicionalne čestitke in darila. Jugoslovanske mejne organe pri prehodu na Učji je obiskal danes župan Čedada Gugliel-mo Pellizzo in jim_ voščil za novo leto. Zastopniki občinskih skupščin obmejnih krajev Primorske so v svojih novoletnih voščilih poudarili pomen dobrih odnosov sodelovanja med mejnimi kraji Jugoslavije in Italije. Predsednik občinske skupščine Nove Gorice MUlan Vižintin je izjavil, da se v prihodnjem letu pričakujejo nadaljnji uspehi pri izdelavi načrta graditve sodobne ceste Villesse — Gorica — Nova Gorica — Ljubljana« bistvena stalna in neustavljiva utrditev družbenega sistema. Po vsej Italiji so svečano proslavili novo leto na najrazličnejše načine: mnogi na domovih, polni so bili vsi lokali in letovišča, mnogi pa so izkoristili priliko in so odpotovali na krajše počitnice v tujino. V Rimu je tudi letos nekaj pred 11. uro skočil v mrzlo Tibero z mostu Cavour «mister okai», znani belgijski fotograf Righ de So-naj, ki ima sedaj že 68 let. V vodo je skočil s cilindrom na glavi. Nekaj prej pa je skočil v vodo Rimljan Nando Pignatelli. Manj razveseljive pa so druge vesti. V Rimu, Neaplju in drugih mestih so v velikem obsegu izstreljevali rakete in bengalične ognje, pri čemer je bilo zelo mnogo oseb opečenih in nekaj hudo ranjenih. Nič niso zalegle policijske prepovedi in poskusi, da bi zaplenili nevarno razstrelivo. Tako se je moralo v Rimu zateči po zdravniško pomoč v bolnišnice kar 100 oseb, 17-krat pa so morali pomagati gasilci, da so pogasili požare, ki so se vneli zaradi petard. Številni avtomobili so bili poškodovani, ker so metali skozi okna razne predmete, avto opel in fiat 500 pa sta praktično uničena, ker so nanju vrgli dve ročni bombi. V Neaplju je trajalo tradicionalno »streljanje* dve uri in se je pričelo točno opolnoči. Izstrelili so nad dva milijona petard in drugih naprav, med katerimi prvikrat prave leteče granate v več barvah. Mesto je imelo izredno sliko. Tudi tukaj pa je druga plat medalje kaj žalostna. 35 oseb je v bolnišnicah zaradi hudih opeklin, nad 60 pa se je moralo zateči po zdravniško pomoč. Adriano Bruno pa je hotel izstreliti petardo in mu ie dobesedno raznesla desno roko. Ima 25 let. Gasilci so morali 30-krat priskočiti na pomoč. Med večjimi italijanskimi mesti je kazal popolnoma drugačno sliko Milan, kjer ni bilo večjega števila nesreč zaradi umetnih ognjev. Vendar se je smrtno ponesrečil triletni otročiček Ivan Musa. katerega sta oče in mati pustila doma v varstvu babice. Otrok se je sklonil skozi okno, da bi videl rakete in je pri tem treščil na tla, ko so bili starši v kinu. Med vesele novoletne novice spadajo prvi porodi in se v številnih mestih ponašajo s porodi, ki so bili komaj nekaj dobrih sekund točnostjo, da je že kar sumljiva. V Firencah so se ob 8. uri rodili trojčki: dve deklici in fantek, ki jih je povila Gigliola Stocchi. Mali Laura, Ilaria in Saverio tehtajo po 1600, 1450 in 1950 gramov. četam vso vojaško podporo, ki jo ima na razpolago«. Revija piše, da je bil papež vidno vznemirjen zaradi tega odgovora in da je nenadoma vprašal: «Zakaj?» Dalje piše revija, da je Johnson izrazil nezadovoljstvo zaradi vmešavanja vatikanske diplomacije v ameriške «mirovne pobude«, toda tudi to pot niso Johnsonovi argumenti prepri čali papeža. KAIRO, 1. — «A1 Ah ram,) piše, da bo obisk prvega tajnika KP SZ Brežnjeva verjetno odložen zaradi obveznosti, ki jih ima Brežnjev doma. Obisk se je imel začeti 7. januarja. List pravi, da bo Brežnjev prihodnji teden zaposlen zaradi za. sedanja prezidija centralnega komiteja KP SZ in da bo nov datum obiska določen sporazumno. Prvotno je bilo določeno, da se bo Brežnjev udeležil proslav 8. obletnice začetka dela za zgraditev Asuanskega jezu. Jordanski protest pri varnostnem svetu zaradi izraelskega bombardiranja AMAN, 1. — Jordanski vojaški predstavnik je sporočil, da so Izraelci začeli davi ob 7. uri po srednjeevropskem času streljati s topovi na jordansko stran čez reko Jordan. Več granat je padlo v bližino nekega taborišča beguncev in nekatere tudi v notranjost taborišča, kjer so bile ubite tri ose- be, šest pa jm je Pili med katerimi en otrok. Jordanska vlada je poslala nocoj varnostnemu svetu protest, zaradi tega bombardiranja. V Jeruzalemu pa je izraelski vojaški predstavnik trdil, da so začeli streljati Jordanci. Jordanski kralj Husein pravi v svoji poslanici po radiu, naslovljeni prebivalcem jordanskega o-zemlja, ki je pod izraelsko zasedbo, med drugim: aCe nam ne bo uspelo osvoboditi vas z mirnimi sredstvi, bomo nadaljevali vojno. Želeli bi praznovati z vami v Jeruzalemu praznik «E1 Fitr», kakor bi želel, da bi bili mogli kristjani našega ljudstva in kristjani vsega sveta opraviti v Betlehemu svoje tradicionalne božične molitve.« Na koncu se pohvalno izreka o odločnem odbodu jordanskega ljudstva in se zavzema za enotnost vseh arabskih vlad. jih je bilo ranjenih, ZA OBRAMBO AMERIŠKEGA DOLARJA TRST, torek, 2. januarja 1968 'P '‘/ep Johnson napovedal vrsto ukrepov za ozdravljenje plačilne bilance Primanjkljaj plačilne bilance znaša okoli 4 milijarde dolarjev - Omejitve investicij v tujini WASHINGTON, 1. — Ameriški predsednik Johnson je imel na svojem posestvu v Teksasu tiskovno konferenco, na kateri je napovedal vrsto ukrepov za zmanjšanje primanjkljaja v plačilni bilanci ZDA. Ukrepi se tičejo predvsem ameriškega turizma v tujini, posojil in investicij v tujini in drugih izdatkov a-meriške vlade v tujini. Predsednik je sporočil, da na- -------------- meravajo znižati za tri milijarde dolarjev primanjkljaj plačilne bilance in da je odločen uporabiti vsa sredstva, da napravi red v financah države. Program, ki ga je napovedal Johnson, določa: 1. Obvezno zmanjšanje ameriških Investicij v tujini za eno milijardo dolarjev. 2. Omejitev v programu posojil v tujini, ki ga upravlja svet za zvezno rezervo, tako da se prihrani petsto milijonov dolarjev. 3. Vladni izdatki v tujini na sektorju obrambe in pomoči tujini se bodo zmanjšali za petsto milijonov dolarjev. 4. Pozval je ameriške državljane, naj ne potujejo v države zunaj zahodne poloble, če ni potrebno, in naj zmanjšajo svoje Izdatke za turizem v skupnem znesku 500 milijonov dolarjev, s tem da se zmanjša pri- NOVOLETNE POSLANICE DRŽAVNIKOV IN POLITIKOV Predsednik skupščine OZN Manesco ob začetku leta o človeških pravicah Poslanice de EauIIa, Klausa, Ulbrichta, Novotnega in drugih Ni bil prisrčen pogovor Johnsona s papežem NEW YORK, 1. — Ameriška revija «Newsweek» piše, da pogovor med predsednikom Johnsonom in papežem Pavlom VI. v Rimu ni bil zelo prisrčen. List dodaja: ((Papež je bil vidno vznemirjen zaradi dejstva, da ni mogoče podaljšati 24-umega premirja, ki je bilo napovedano za božič, in da ni mogoče stalno ustaviti bombardiranja Severnega Vietnama.« Revija piše, da je Johnson začel svoj razgovor s papežem, s tem da je izrazil zadovoljstvo, ker se je njegova hči Lucy prekrstila v katoliško vero, «toda papež ki je imel pred seboj spomenico desetih strani, je takoj začel pogovor o Vietnamu«. «Newsweek» piše, da 1s papež Pavel VI. hotel vedeti, zakaj ZDA ne morejo podaljšati štiriindvajseturnega premirja in ukiniti za nedoločen čas bombardiranja. Johnson je baje dejal, da jo njegova dolžnost «dati ameriškim NEW YORK, 1. — Predsednik glavne skupščine OZN Comeliu Manesco je v svoji novoletni poslanici ob začetku leta «o človečanskih pravicah« izrazil željo, da bi vse države združile sile, s katerimi bi v 1968. leta ustvarile pogoje za dosego enakopravnosti, pravic in osnovnih svoboščin. Poudaril je, da se lahko doseže višek civiliziranosti le ob brezpogojnem priznanju in utrditvi osnovnih vrednot človeka. LONDON, 1. — Predsednik angleške vlade Harold Wilson je v poslanici članom laburistične stranke omenil, da «bo novo leto priložnosti, ki jih bo treba izrabiti, odpovedi in žrtvovanja«, in da razvrednotenje ni bilo nikoli čudežno zdravilo, vendar bodo z njim in z drugimi ukrepi lahko dosegli go spodarske cilje, ki so si jih zadali. PARIZ, 1. — V svojem novoletnem govoru je general de Gauile izrazil prepričanje, da «bo Francija vendarle pripomogla k rešitvi spora v Vietnamu in na Srednjem vzhodu«, za kar ni druge poti «kot tiste, ki smo jo predlagali mi«. Čeprav ju ni omenil, je pa vendarle mislil Izrael in na ZDA, ko je omenil svoja upravičena opozorila, ki so «bila namenjena dvema državama, ki ju cenimo«. Francoski predsednik je pozdravil novo leto s prepričanjem, da odprava carinskih meja na evropskem trgu ne bo škodila, temveč koristila Franciji, ki bo lahko se bolj dvignila življenjsko raven. Po de Gaullovem mnenju bo predstavljalo 1968. leto važno razdobje k novi socialni ureditvi. De Gauile je tudi omenil smernice zunanjepolitičnega delovanja Predvsem je omenil «združenje celotne Evrope«, kar bi dosegli s «pomirjevanjem duhov, s sporazumi in sodelovanjem zahoda, srednje in vzhodne Evrope ter z okrepitvijo skupnega tržišča s pogojem, da ta stremi «k osvoboditvi in ne k podreditvi zahodnega dela naše celine«. Francija si je zadala tudi nalogo, da podpre napredek razvijajočih se držav, s katerimi je treba sodelovati in pomagati jim z ustalitvijo cen njihovih surovin, avstrijske republike Jonas in kancler Klaus opozorila na 50-letnico obstoja republike in na demokratično ureditev države. Kancler Klaus je tudi omenil bližnje konkretne cilje, po katerih stremi vlada: ohranitev nevtralnosti in neodvisnosti Avstrije, udeležba pri EGE, mirna rešitev južnotirolskega vprašanja, večji gospodarski napredek, zagotovljena delovna mesta in kupna moč denarja. Med najvažnejšimi dogodki je kancler omenil prvo svetovno konferenco o vesoljskem prostoru, ki bo avgusta ie to- na Dunaju, kjer bo govora o'‘T>ra\rni plati vesoljskih raziskav itd:. BONN, 1. — V svoji novoletni poslanici je predsednik Zvezne republike Nemčije Hemrich Luebke rekel, da je treba, «če nočemo, da ugasnejo luči Evrope«, združiti vse «svobodne» narode naše celine v najširšo skupnost. BERLIN, 1. — Predsednik državnega sveta in prvi tajnik enotne socialistične stranke Nemške demokratične republike Walter Ul-bricht je ponovno ponudil Zahodni Nemčiji sporazum o odpovedi uporabe sile. Ulbricht je predlagal u-vedbo normalnih odnosov med obema nemškima državama, začetek pogajanj za popolno razorožitev obeh držav, za določitev demilitariziranega področja v srednji Evropi, za odpoved proizvodnje, posesti in uporabe jedrskega orožja in prepovedi obstoja tega orožja na področju obeh držav. Med govorom o «obnovi Nemčije« je Ulbricht navedel pogoje za dosego tega cilja: Zahodna Nemčija mora prekiniti stike z ameriškimi imperialisti, preprečiti mora prepoved nacizma na državnem, gospodarskem in kulturnem področju, delavski razred pa mora izvesti demokratično revolucijo. Ul. bricht je ob koncu potrdil solidarnost Vzhodne Nemčije z arabskimi narodi, ki jih je napadel imperializem, ln z bratskim vietnamskim ljudstvom. PRAGA, 1. — Predsednik češkoslovaške republike Antonin Novot- ny je naslovil na ljudstvo poslani-dati pa jim je treba tudi možnost, v kateri je potrdil da bo leto da se proizvodi njihove mlade in-11968 «leto važnih političnih dejanj, dustrije pojavijo na tržišču, in ka- ’ “* ''~J" 1 dar je potrebno, tudi dati živež lačnemu prebivalstvu. DUNAJ, 1. — V novoletnih poslanicah, ki sta ju prečitala na radiu in televiziji, sta predsednik katerih rezultati bodo vplivno" odločali v bodočnosti CSSR«. Po potrditvi zunanjepolitičnih smernic (zavezništvo s socialističnimi državami in odpor imperializmu) je Novotny izjavil, da mir Izraz groze na obrazih vietnamskih mater, ki skušajo rešiti svoje otroke med ameriškim bombardiranjem še ni zagotovljen, kar dokazujejo dogodki v Vietnamu, na Srednjem vzhodu in prepoved neonacizma v Nemčiji. Zaradi tega bc morala vlada še vedno vložiti precej sredstev v obrambne namene. V novem gospodarskem sistemu, ki je v zad. njih dveh letih zabeležil številne uspehe, pa bo treba rešiti še nekaj problemov, med katerimi je tudi vprašanje nesorazmerja med cenami na debelo in na drobno. MOSKVA, 1. — Centralni komite sovjetske komunistične partije, pre-zidij vrhovnega sovjeta in ministrski svet SZ so v novoletni poslanici zaželeli, da bi bilo novo leto leto zmage miroljubnih sil, demokracije, neodvisnosti in socializma nad reakcijo m silami, ki netilo vojno. Poslanica izreka voščila ljudstvu socialističnih držav, komunističnim in delavskim strankam, delavskemu razredu, ljudstvu mladih neodvisnih držav in vsem, ki se borijo proti imperializmu in kolonializmu. JERUZALEM, 1. — V govoru, ki je bil namenjen Arabcem ob novem letu in muslimanskem prazniku «Id el Fitra«, je izraelski zunanji minister Abba Eban predlagal, naj bi uredili odnose med Izraelom in arabskimi državami po načelih evropske gospodarske skupnosti: suverenost držav in sodelovanje na regionalni podlagi. Eban je izjavil, da bo Izrael, če bi prišlo do mirovnih pogajanj, prišel na dan s predlogi, ki bi bili v skladu s koristmi in častjo vseh prizadetih. Istočasno pa je Eban zavrnil tezo, da bi se Izrael umaknil še pred mirovnimi pogajanji z zasedenega a-rabskega ozemlja. TUNIZ, 1. — Predsednik republike Burgiba je v poslanici poudaril, da sedaj preveva v nekaterih glavnih mestih arabskih držav optimizem. Po njegovem je v teku evolucija, ki bo arabskim državam prinesla simpatije, izraelsko državo pa bo prikazala v luči zavojevalke ter izraža upanje, da bodo našli «brez zavlačevanja rešitev, ki bo prinesla na Srednjem vzhodu mir, ki ne bo diktiran z orožjem«. Po ugotovitvah, da so odnosi s Francijo in ZDA vedno boljši, je Burgiba potrdil, da so ((prebredli številne etape« tudi v odnosih z Alžirijo, Marokom in Libijo«. SALISBURY, 1. — Ministrski predsednik lan Smith je v svoji novoletni poslanici praktično izključil možnost, da bi prišlo do rešitve angleško - rodezijskega spora. ((Vsakokrat, ko smo mislili, da smo prišli do konkretnega zaključka, smo se zavedli, da smo se znašli pred fato morgano. Vsak angleški minister, ki je prišel v Rodezijo, je pokazal dobro voljo in skrbnost, vendar v Londonu ni njegovo mnenje veljalo nič,» je izjavni Smith, ki je najavil, da bo posebna komisija že prihodnji mesec predložila načrt ustave, a je istočasno poudaril, da njegova vlada še vedno upa na sporazum z Anglijo. JOHANNESBURG, 1. — Južnoafriški ministrski predsednik John Voerster je v novoletni poslanici ostro kritiziral Veliko Britanijo zaradi sklepa, da ohrani prepoved izvoza orožja Južni Afriki, in je najavil ,da bo v 1968 .letu proučil pogodbo, na podlagi katere se angleška vojna mornarica poslužuje pomorskega oporišča Simstowna nedaleč od Rta dobre nade. Rop na postaji v Rimu RIM, 1. — Nekaj po 20. uri so trije moški, oboroženi s samokresom izvršili rop v skladišču vrednostnih predmetov na postaji Termini. Odnesli so nekaj zavojev in zbežali. Roparji so bili oblečeni v uniformo poštarjev. Prišli so v urad in eden od njih je udaril po glavi z železno palico vratarja, ki se je onesvestil. Pomočnika ravnatelja in enega težaka, ki sta bila tudi v uradu, pa so zaprli v majhno shrambo. Nato so odnesli 13 zavojev, v katerih so bili denar in vrednostni predmeti v še neznani skupni vrednosti. manjkljaj v ameriški turistični bilanci od dveh milijard na 1.500 milijonov dolarjev. 5. Poslal bo še danes ameriške predstavnike v razne tuje prestolnice, da se posvetujejo o trgovinskih odnosih teh držav z ZDA v upanju, da se pripravi program, ki naj omogoči zvišanje presežka ameriške trgovinske bilance vsaj za 500 milijonov dolarjev. Predsednik je ugotovil, da je primanjkljaj ameriške plačilne bilance znašal v letu 1967 okoli štiri milijarde dolarjev in se je torej več kot podvojil v primerjavi z letom 1966. Dodal je, da bo glede zunanje trgovine in turizma sporočil predloge kongresu. Johnson je zatem izrazil upanje, da bodo ZDA v letu 1968 «mogle napredovati nasproti miru«. Dodal je, da ima vtis, «da se sovražni Vietnam sedaj zaveda, da ne more doseči vojaške zmage«. Zvedelo se je, da je pomočnik državnega tajnika za gospodarske zadeve poklical danes v državni departma poslanike držav, ki pripadajo ((zlatemu poolu«. Obvestil jih je o programu gospodarskih reform za obrambo dolarja in za znižanje primanjkljaja v ameriški plačilni bilanci, ki ga je pozneje obrazložil na tiskovni konferenci Johnson. V poslanici ameriškemu prebivalstvu pravi predsednik Johnson, da bo primanjkljaj ameriške plačilne bilance nihal po prvih podatkih med 3,5 in 4 milijardami dolarjev. Nato dodaja, da bo dolar še vedno konvertibilen v zlato po ceni 35 dolarjev za unčo; vse zaloge zlata ZDA bodo jamčile to obveznost. Tajnik za trgovino pa je izjavil na tiskovni konferenci da bo praktično izvoz ameriškega kapitala v zahodno Evropo z izjemo Velike Britanije prenehal zaradi obveznih ukrepov o zmanjšanju izvoza kapitala. Zatem je Johnson sporočil, da se bodo po njegovem mnenju v letu 1968 zvišali davki. Kakor je znano, je vlada zahtevala od kongresa, naj odobri 10-odstotno zvišanje davkov. Končno je predsednik izjavil de. šjt.tnu ne zdi, da bodo v kratkem uvčuli nadzorstvo n ah cenami in mezdami. Ta nevarnost pa vendar ni odstranjena. dno precejšnje, tako da je v prihodnjih mesecih možna okrepitev gospodarske dejavnosti. Odločilni bodo vojaški izdatki in je treba odločno znižati proračun, če se noče iti po poti zvišanja stroškov in cen. Razvrednotenje funta strokovnjaki ugodno ocenjujejo in pravijo, da bodo posledice lahko celo ugodnejše, kot jih je pričakovala vlada, ki je govorila o 500 milijonih funtov za okrepitev plačilne bilance. Vendar pa perspektive niso tako rožnate, saj je znano, da vsako razvrednotenje vodi tudi k notranjim premikom, ki dokaj naglo u-ničijo večjo konkurenčno sposobnost, ki nastane na osnovi razvrednotenja. Zato je Velika Britanija že sprejela nekatere ukrepe, v novem proračunu pa bo morala sprejeti še nadaljnje, tako da bo ostalo kaj malo za potrebe zasebne potrošnje. Poročilo pravi, da so zelo ugodne perspektive Italije, saj so v preteklem letu ostale cene na zadovoljivi ravni in se je bistveno zvišala proizvodnja in potrošnja. Težave zaradi okrepljene konkurenčne sposobnosti držav, ki so razvrednotile valuto, bo Italija lahko premostila na osnovi lastnega notranjega zvišanja povpraševanja in zaradi pomembnih rezerv v plačilni bilanci. V Zahodni Nemčiji se je v zadnjih mesecih lanskega leta čutil napredek, ki pa še ni povsem trden in bo mnogo odvisno od proračuna. Za Francijo pravi poročilo, da se je napredek utrdil zlasti na osnovi notranjega povpraševanja in močnega izvoza. Posledice razvrednotenja bodo omejene in je malo verjetno, da bi bilo treba zaščititi notranje povpraševanje. Končno pravi poročilo, da je na Japonskem prvikrat nastal primanjkljaj v trgovinski bilanci, ker se je občutno zvišal uvoz, izvoz pa ne narašča več tako naglo. Zato bodo omejevalni ukrepi, ki so jih sprejeli ob koncu letošnjega leta, nekoliko zavrli napredek gospodarstva, s čemer pa se bo preprečila nevarnost preburnega razvoja. JOHANNESBURG, 1. — Neka južnoafriška družba za pomorske prevoze je bila prisiljena prekiniti izvoz mrličev, ker je dobavljala le trupla Afričanov. To javlja johannesburški dnevnik «Rand Daily Mail», ki pripominja, da je bil glavni odjemalec izvoznega podjetja zavod za zdravstvene raziskave v Zahodni Nemčiji. Naročilo so preklicali, ko so pri zavodu zvedeli, da so trupla, ki bi morala biti «zmrznjena», pripadala le črncem. Tudi odjemalci družbe so preklicali naročila. Ravnatelj južnoafriške družbe je izjavil, da je v evropskih zdravstvenih šolah pomanjkanje trupel, medtem ko jih je dovolj v Južni Afriki. To pa zaradi tega. ker se mnoge afriške družine ne zanimajo za svoje mrtvece, ki ostanejo tako na razpolago za izvoz. Zakaj si v Evropi želijo samo trupla belcev, pa ravnatelj nenavadnega izvoznega podjetja ni znal obrazložiti. Posledice razvrednotenja funta PARIZ, 1. — Organizacija za sodelovanje in gospodarski razvoj (OCSE) posveča v svoji zadnji publikaciji važno študijo splošnemu gospodarskemu stanju v nekaterih najvažnejših razvitih industrijskih državah in zlasti posledicam razvrednotenja funta. Glede ZDA pravi, da je plačilna bilanca zaskrbljujoča in da niso imeli večjih posledic novembrski ukrepi za njeno okrepitev. Vendar pa so produktivne rezerve še ve- ................u..I..................................... KONEC NOVOLETNEGA PREMIRJA Velike ameriške izgube v sedmih letih vojne v Vietnamu Skoraj 50.000 sovražnih vojakov je de-zertiralo v lanskih prvih sedmih mesecih uri S noTrIčrfraj °b l uri P° krajevnem času (ob 18. (do S ?r, v coSeliS 1 to 2;,;anu“,rla <“ kavnem (asu »ASlil»JgoS, P° &su,. vlada pa sta napovedala premirje, ki se je začelo ob 18. uri danes (ob 11. uri po srednjeevropskem času) in ki se konča ob 6. uri 2. januarja po krajevnem času (ob 23. uri 1. januarja po srednjeevropskem času). Ameriška vlada in Sajgon sta prvotno napovedala samo 24-urno premirje, ki sta ga pozneje podaljšala na 36 ur «da se odzoveta papeževemu pozivu*. Zadnje operacije v letu 1967 so bile izredno krvave. V petek in soboto so bili močni spopadi med ameriškimi in osvobodilnimi silami 90 km južno od Sajgona. Pri teh spopadih je bilo po ameriških poročilih ubitih 70 partizanov, A-meričani pa so imeli 19 mrtvih in 47 ranjenih. Ameriško poročilo pravi, da je bilo med premirjem 66 incidentov. Južnovietnamska narodnoosvobodilna fronta je objavila sporočilo, v katerem daje podatke o bojih v teh letih. Poročilo pravi, da so po sedmih letih vojne štiri petine juž-novietnamskega ozemlja, kjer živita dve tretjini prebivalstva pod nadzorstvom osvobodilne vojske, pod katero zastavo deluje dva milijona oseb. V sedmih letih pred 13. decembrom 1967 so osvobodilne sile vrgle iz_ boja skoraj poldrugi milijon sovražnih vojakov, med katerimi nad 300.000 ameriških vojakov in njihovih zaveznikov. Sestreljenih ali uničenih na tleh je bilo 8590 sovražnih letal, uničenih je bilo 15 tisoč 835 sovražnih vozil, od katerih 5767 oklepnih vozil. Potopljenih je bilo 463 vojnih pomorskih enot, poražene 2.704 sovražne postojanke in porušena 1302 mostova. Skoraj 50.000 vladnih vojakov je dezertirata v Prvih devetih mesecih leta 1967. Na osvobojenih področjih so se razmere utrdile in proizvodnja se je na splošno ohranila kljub močnim napadom sovražnika. Severnovietnamska tiskovna a-ftoueija pa je javila, da je bilo lete 1967 sestreljenih nad Severnim Vietnamom 1063 ameriških letal, kar je 50 odstotkov več kakor predlansko leto. Ameriške uradne statistike pa priznavajo izgubo sa-m 325 letal nad Severnim Vietnamom in 103 letala v Južnem Vietnamu. Glede helikopterjev pravi uradna statistika, da so Američani zgubili 4 helikopterje v Severnem Vietnamu, 227 pa v Južnem Vietnamu. Sevemovietnamski predsednik Ho-šiminh predvideva v svoji novoletni poslanici, da bo Severni Vietnam v letu 1968 dosegel nove uspehe ter nove in večje zmage. Nato dodaja, da bodo letos ameriški napadalci imeli še manjšo možnost prevzeti pobudo. Glasilo severno-vietnamske komunistične stranke Nan Dan pa piše, da bo leto 1968 zelo vazno v odporniški vojni in dodaja, da je Severni Vietnam že dovolj močan, da lahko porazi a-meriške napadalce ne glede na število vojakov, ki jih bodo America-m poslali v Vietnam, in ne glede na stopnjevanje vojne. Hošiminh je poslal novoletno poslanico tudi pariški sekciji ameriškega odbora za konec vojne. V poslanici pravi, da se z odločno borbo proti ustavitvi ameriškega napada na Vietnam brani pravičnost in hkrati podpira Severni Vietnam v njegovem odporu. Vreme včeraj: NajviSJa temperatura 6,8, najnižja 3,9, ob 19. uri 4 stopinje, zračni tlak 1003,7 stanoviten, veter jug 6 km na uro, vlaga 80 odstotna, 8,6 mm dežja, nebo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 9,4 stopinje. Tržaški dnevnik Daies, TOREK, 2. januarja Makarij Sonce vzide ob 7.46 in zatone ob 16.32. Dolžina dneva 8.46. Luna vzide Ob 9,57 in zatone ob 19.04. Jutri, SREDA, 3 Januarja Genovefa KLHJB TESNOBNEMU POLOŽAJU V SVETU V dobrem razpoloženju so Tržačani pričakali začetek novega leta Nekateri v domačih družbah, drugi v lokalih, tretji bolj daleč v istrskih hotelih ali pa v zasneženih krajih so si zaželeli srečo v letu 1968 Kot vsako leto, je včeraj zjutraj tržaško nebo zagorelo v siju pisanih barv raket, ki so se dvigale iz vseh pobočij mesta ter v velikih lokih padale nizdol. Z morja so se oglašale sirene ladij, ki so bučno javljale prehod iz starega v novo leto. Po domovih in posebno po lokalih je novoletno razpoloženje doseglo svoj vrhunec. Sorodniki, prijatelji in znanci so pokanju steklenic penečih se vin in šampanjca pozdravljali prihod leta 1968. Tržačani so preživeli Silvestrovo noč na najrazličnejše načine. Nekateri (večinoma starejši) so preživeli vesele urice v krogu svoje družine, prijateljev in znancev, drugi (posebno mladi) na raznih družabnih prireditvah in v javnih lokalih, še drugi pa so se že prej odpravili v bližnje ali pa tudi bolj oddaljene kraje, na tej ali pa na drugi strani meje. Od raznih družabnih prireditev bomo omenili silvestrovanje «Bora« v Kulturnem domu, društva ♦Škamperle« v dvorani na stadionu «1. maj«, Zveze partizanov na Opčinah itd. Starejši člani prosvetnega društva «1. Cankar« pa so se zbrali v gostilni «Jadran». Kljub vremenu, ki ni bilo posebno naklonjeno, so mnogi Tržačani zapustili mesto ter se odpeljali z osebnimi avtomobili, vlaki ali avtobusi na podeželje. Nekateri so šli v Kamijo, v bližnjo Furlanijo, a še več jih je odšlo, kot je že v navadi, v bližnje ali oddaljenejše turistične kraje v Jugoslaviji. Najbolj priljubljene točke so bila seveda razna gostišča ob istrski obali, Koper, Izola, Piran, Portorož, mnogi pa so šli tudi do Re.ie, Opatije in drugih kvarnerskih letovišč. Se drugi pa so odšli do Ljubljane, Bleda, Bohinja, če ne še dalje proti Zagrebu. Kolikšen je bil obseg tega novoletnega preseljevanja? Na bloku pri Škofijah so italijanski obmejni organi zabeležili predvčerajšnjim okoli 55.000 prehodov v obe smeri, včeraj pa 30.000 prehodov. Avtomobilski promet pa je znašal 25.000 oziroma 12 do 13.000 vozil. Na bloku pri Fernetičih so zabeležili predvčerajšnjim okoli 25 tisoč prehodov, včeraj pa (podatek velja le za prehode do približno 18. ure) okoli 8.000. Na bloku pri Pesku je bil promet bolj normalen: predvčerajšnjim 7.000 prehodov, včeraj pa kot ob navadnih nedeljah. Omenili smo že, da je novoletne praznike v določeni meri pogajalo slabo vreme. To se Je stopnjevalo v negativnem smislu posebno od prvih ur novega leta. Na področju od Kozine do Planine je začelo snežiti ob 3. uri zjutraj ter nehalo okoli 14. popoldne. Po podatkih cestne uprave v Kopru je v Postojni zapadlo za okoli 60 cm snega. Glavne ceste pa so bile povsod prevozne. Cestna služba je namreč poskrbela za takojšnje pluženje in za posipanje cestišča s soljo in peskom. Temperatura je nihala v Divači in Postojni okoli ničle. Spričo snežnih padavin so bili vsi avtomobili, ki so se včeraj vračali čez obmejna bloka pri Fernetičih in Pesku, na debelo pokriti s snegom. Snežni metež je zajel tudi bližnjo Furlanijo od Palmanove navzgor. Včeraj je padlo v Čedadu okoli 40 cm snega. Promet na cestah, ki peljejo v Trst, pa je bil v glavnem normalen. Hujših nesreč do včeraj popoldne niso zabeležili nikjer. Kot je že v tradiciji so bila na vseh glavnih obmejnih blokih srečanja med italijanskimi in jugoslovanskimi obmejnimi organi. Osrednja slovesnost je bila na bloku pri Fernetičih, ki sta se je udeležila z italijanske strani dr. Pata-rino, z jugoslovanske pa šef bloka Fabijančič. Srečanje med italijanskimi in jugoslovanskimi funkcionarji je bilo blizu prehoda za pešce, nakar so vsi odšli na italijansko stran do restavracije «Pri Albinu«, kjer je bila zakuska. Dr. Patarino je v svojem kratkem pozdravu poudaril, da je italijansko-jugoslovanska meja ena izmed najbolj odprtih: po neuradnih podatkih je šlo čez glavne bloke že okoli 52 milijonov oseb. Dr. Patarino je izrazil upanje, da se bodo medsebojni odnosi razvijali ugodno tudi v tem letu. Nato so funkcionarji odšli v Sežano, kjer je bila v hotelu Triglav ponovna zakuska. Razen omenjenih so bili z italijanske strani še dr. Cinto in dr. Buratti od carine ter kap. Durighello s kvesture, z jugoslovanske strani pa še upravnik carine Vlado Bulajič. Seveda so bili zraven še obojni poveljniki bloka in številni obmejni in carinski oziroma finančni organi. Ob 11. uri je bilo srečanje obmejnih organov na bloku pri škofijah. Že v nedeljo in potem predvčerajšnjim pa so se srečali policijski carinski organi na bloku pri Pesku. Na kraju naj omenimo še dva vesela dogodka (poleg drugih), ki sta se odigrala v tržaški bolnišnici. Včeraj zjutraj ob 2. uri je Štefanija Pečar od Sv. Barbare povila sinčka Aleksandra v veliko veselje očeta Ivana in nonota Benjamina. Ob štirih in 20 minut pa je prišla na ta svet Caterina Bertocchi iz Trsta. Zdravstveno stanje Adrijanc Čok-Škrinjarjevc se ni poslabšalo Zdravstveno stanje ponesrečene slovenske učiteljice Adrijane Cok por. Škrinjar iz Lonjerja, ki je prejšnji petek postala žrtev hude prometne nesreče, se ni poslabšalo. Nesrečnica je sicer še vedno nezavestna, vendar obstaja upanje, da si bo počasi opomogla in okrevala. O nudi prometni nesreči smo poročali v naši sobotni številki. A ■liiliiuiuiiifiiti.............................. VČERAJ PONOČI PRI KOPRU Mladenič iz Milj smrtno povozil pesta Nesrečnik je izdihnil med prevozom v bolnišnico Ranjen tudi šofer - Številne druge prometne nesreče Približno 100 metrov od hotela »žusterna« na cesti med Koprom in Izolo se je včeraj ponoči pripetila huda prometna nesreča, ki Je žal terjala smrtno žrtev. Bilo je okrog 2.20, ko je 27-letni Giuliano Scheriani iz Milj, Zlndis Stradel-la 16, iz Kopra proti Izoli vozil svoj avto TS 99107. Ko je Scheriani pripeljal do prej omenjenega hotela, je na ravni cesti pred seboj zagledal moškega, ki je prečkal cesto. Bil Je 28-letnl DJoko Arsenlč iz Kopra, Idrijska 89, ki je bil namenjen proti hotelu. Trčenje je bilo neizbežno, čeprav je Scheriani v zadnjem trenutku skušal zavreti svoj avtomobil. Sunek je bil tako močan, da je nesrečnega Arseniča najprej vrglo na prednji del avtomobila, potem pa Je hudo ranjen in s prebito lobanjo obležal približno 6 metrov stran od kraja trčenja. Nesrečnika so z rešilnim avtom odpeljali v izolsko bolnišnico, toda med prevozom je Arsenlč izdihni) zaradi hudih poškodb. Njegovo truplo so prenesli v mrtvašnico izolske bolnišnice. Pri samem trčenju se Je hudo poškodoval tudi Scheriani, ki si je zlomil levo roko in prve tri prste na isti roki. Tudi njega so prepeljali v izolsko bolnišnico, kjer so ga sprejeli na zdravljenje. Samo včeraj ponoči in v nedeljo zvečer se je na cestah onstran meje in še posebno na Koprskem pripetilo približno 40 prometnih nesreč, od katerih Jih Je bilo sedem precej hudih. Slednje so terjale hude poškodbe voznikov in pešcev. Nesreče so se pripetile v glavnem zaradi neprevidne vožnje, pijanosti, brezglavega prehitevanja in prečkanja. Med žrtvami in povzročitelji nesreč pa je bilo več italijanskih državljanov, ki so praznovali Silvestrov večer onstran meje. Poleg tega se Je ponoči mnogo šoferjev znašlo v težavah, ker je sredi noči začelo močno snežiti, da je bila pokrajina tostran in onstran meje kmalu pokrita s snežno odejo. Več je bilo takih, ki Jih je nenaden sneg presenetil, tako da so organi prometne milice beležili več trčenj motornih vozil, ki so drsela po spolzkih cestah. V stanovaniu se ]e ponesrečila V stanovanju svojih staršev v Ul. San Lazzaro 17, kjer je bila na obisku, se je včeraj popoldne ponesrečila 44-letna učiteljica Al-da Nimis por. Caffaro iz Rima, Ul. Guicciardini 4. V kuhinji je spodrsnila, izgubila ravnotežje in padla, pri čemer se je ranila z drobci stekla razbite steklenice, ki jo je držala v roki. Ponesrečenko so z rešilnim av- tom odpeljali v bolnišnico in sprejeli na pljučno kirurški oddelek, kjer se bo, morala zdraviti 10 dni Z motornega kolesa se je prevrnil Včeraj popoldne so na nevrokirurški oddelek bolnišnice sprejeli 48-letnega vrtnarja Giovannija Co ronico iz Grljana 254, ki se bo moral zdraviti dva tedna zaradi rane po obrazu in udarca po glavi. Ctt sprejemu je Coronica povedal, da se je malo prej po obalni cesti peljal na motornem kolesu proti Miramaru. Ko je prispel do hotela «Rlviera», se Je pomaknil na skrajni desni rob ceste, dregnil v rob pločnika, izgubil ravnotežje in se prevrnil, pri čemer si je povzročil omenjene poškodbe. drijana Cok-škrinjarjeva se je zvečer z avtobusom proge štev. 25 vračala domov. Na končnem postajališču pred osnovno šolo na Kati-nari je izstopila in se napotila čez cesto proti domu v Lonjerju. Zanjo je bilo to usodno. Ko se je znašla sredi cestišča, je privozil avtomobilist m treščil vanjo. Čokova je pri nesreči dobila hude poškodbe in so jo v bolnišnici sprejeli na zdravljenje s pridržano prognovo. Adrijani Cok-škrinjarjevi, ki je žena didaktičnega ravnatelja z Opčin Stanka Škrinjarja, želimo, da bi si čimprej opomogla in kmalu okrevala ter se vrnila med svoje šolarje pri Sv. Barbari, ki jo bodo prav gotovo nestrpno čakali. Seznami plačevalcev davka na stavbišča Županstvo sporoča, da je na javni vpogled v občinski palači sklep občinskega odbora z dvema seznamoma, na katerih je 112 oseb, ki so jih obdavčili z davkom na prodajo ali izkoriščanje stavbišč za lastne gradnje v letu 1966. Sklep odbora in omenjena seznama so na vpogled 20 dni od 29. dec dalje. OBČINSKA SEJA NA REPENTABRU POSLANICA ŽUPANA ING. SPACCINIJA Svetovalci so sprejeli Trst vidi v miru edino rešitev nekaj upravnih sklepov in možnost za naravni razvo j Repentabrska občina je imela 1. januarja lani 627 prebivalcev, ob koncu leta pa 647 V soboto zvečer je bila seja re-pentaborskega občinskega sveta. V svojem poročilu je župan najprej navedel podatke o številu prebivalstva. Repentaborska občina je 1. januarja lanskega leta štela skupno 627 prebivalcev, ob koncu leta pa 647. Občinski svet je imel pet sej, občinski odbor pa se je sestal 22 krat. Župan je nato navedel nekatere uspehe, ki so jih dosegli, in javna dela, ki so bila opravljena v preteklem letu. Tako so med drugim podaljšali vodovodno omrežje za približno 800 metrov iz Repna proti Opčinam, kar je stalo skupno 4,5 mil. lir. Pri Fernetičih so ob mejnem bloku in glavni cesti okrepili javno razsvetljavo (2,5 mil. lir), asfaltirali so notra nje poti v Velikem Repnu, prostor pred županstvom in ceste pod cerkvijo; popravili so cesto od županstva proti Repnu (1,6 mil. lir) in obcestne zidove (390.000 lir) ter uredili kanalizacijo v Repnu. Dežela je določila prispevek 3,5 mil. lir za dograditev športnega igrišča in kaže, da ga bodo v letošnjem letu dokončali, ker so uredili tudi vprašanje jusarskega zemljišča, na katerem je igrišče. Po dogovoru s komisarjem za jusar-ske pravice in zadevnem sklepu občinskega sveta, bo to zemljišče upravljala občina v skupno korist in ji ga ne bo treba odkupiti. Ob činska uprava je zaprosila ustanovo IACP, da bi vključila v svoj petletni načrt gradnjo dveh ljudskih hiš, in je določila program javnih del v okviru proračuna za leto 1967 (10 mil. lir). Župan je tudi navedel izredni prispevek (4 mil. lir), ki ga je dodelil vladni komisariat, odobritev posojila (4,58 mil. lir) pri tržaški hranilnici in posojilnici za kritje primanjkljaja v proračunu za leto 1966, prispevek občine (60.000 lir) za slikarsko tekmovanje «ex tempore« itd. V kratkem bodo uredili registre občinske knjižnice, da se bo lahko doseglo uradno priznanje in zaprosilo za prispevke. Občinski odbor se je med drugim tudi zavzel za izplačilo odškodnine kmetom, ki so bili prizadeti zaradi suše, in za izplačilo odškodnine zaradi škode na občinskih zemljiščih pri gradnji naftovoda, kakor tudi za izplačilo odškodnine za škodo v občinskem gozdu zaradi vojaških vaj. Občinski odbor, je zaključil župan svoje poročilo, je odločno nastopil pri pokrajinski upravi, da poskrbi za dvojezične napise na kažipotih, ki so bili pred kratkim postavljeni, in da spoštujejo pravice narodne manjšine. Občinski svet je med drugim o-dobril izdatek 250.000 lir za borbo proti borovemu prelcu in 600.000 lir za popravila nekaterih cest. O-dobril je občinski proračun za leto 1966 ter pravilnik za občinsko o-sebje. HIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIlllll||||||Ullllllllllllllllllllfl|l||||||imili|l||||||l|||||||„|„li„|,„„„,|ll„„lllul|llllllllll|llllllll|lllllll|ll|lllllllllllllll|||ll|||lllllllllll||||U TRŽAŠKA LADJEDELNISKA INDUSTRIJA V 1968 r Ne preveč rožnate perspektive za vse tržaške ladjedelnice Najbolj pereče je vprašanje ladjedelnice Felszegi v Miljah - Skoraj dokončani sta večji ladji za ^Atlantsko plovidbo» iz Dubrovnika Leto 1968 prinaša tržaški ladje-delski industriji resne skrbi: položaj je kakor znano nadvse zaskrbljujoč zlasti v ladjedelnici Felsze-gy v Miljah, ki je na tem, da dokonča in izroči naročnikom zadnje ladje, ki jih ima v «karnetu», nakar nastane vprašanje, kam s 492 nameščenci (61 uradnikov in 431 delavcev). V miljskim obratu so v septembru izročili naročnikom motorno potniško ladjo «Italia», ki bo prevažala turiste na krožnih potovanjih po Karibskem morju, in dve trajektni ladji «Ravenna» in »Rapallo«. Zadnje gradnje v ladjedelnici so naslednje: 78-tonska motorna ladja «Bleu Jersey», ki jo je svoj čas naročil zasebnik Heinz Dessau iz Londona, 2050-tonska motorna petrolejska ladja «Rositza», v gradnji za družbo «Bulgarian United Corp. of Shipbuilding« Iz Sofije, ter dve enaki 299-tonski trajektni ladji za družbo «Det Fo-renede Dampskibs Selskab« Iz Kjo-benhavna; vse te ladje so že praktično dograjene, tako da se za ladjedelnico napovedujejo velike težave v najkrajšem času; pred dnevi smo poročali, da je ministrstvo za trgovinsko mornarico dalo razumeti, da se za ta obrat ne predvidevajo posebni olajševalni jiosegi, zlasti kar zadeva kredite, s pomočjo katerih naj bi Felszegy lahko sprejel potrebna nova gradbena naročila. V ladjedelnici Sv. Marka pravkar dokončujejo dve enaki ladji za Jugoslovansko pomorsko podjetje «Atlantska plovldba« iz Dubrovnika, in sicer 23.725-tonskl ladji za prevažanje razsutih tovorov, ki se gradita pod industrijskima številoma 1904 in 1905. Poleg tega Imajo v ladjedelnici v gradnji še ponton za dviganje in vrtanje za nafto, ki ga je pred časom naročila milanska družba «Snam Progetti«. V tovarni strojev pri Sv. Andreju gradijo 17 pogonskih aparatov in pomožnih naprav, 9 turboreduktorjev in 25 električnih generatorjev. Vse navedene proizvode gradi tovarna strojev za italijanske naročnike. V obratih mostov in žerjavov ravno-tako izdelujejo in montirajo razne dvigalne naprave za vrsto domačih naročnikov, ter za dva naročnika iz tujine, in sicer iz Venezuele in Brazilije. V ladjedelnici Sv. Marka Je zaposlenih 1466 delavcev in vajencev ter 221 uradnikov; v obratih Tovarne strojev jih je 1589, od tega 1319 delavcev; v tovarni mostov ni žerjavov pa Je zaposlenih dni je ob novem letu naslovil na spektiv nastaja obveznost po du- Kot mednarodno kulturno in gospodarsko središče mora biti Trst zgled civiliziranega sožitja in razumevanj* z etnično manjšino Tržaški župan inž. Marcello Spac- pirajo nova obzorja. Iz teh per- v letu 1968 in v nadaljnjih letih ■ —»->- -------- — na osnovi osnutka, ki ga je z odgo- vornostjo pripravila občinska uprava, kot to zahtevajo sodobne potrebe po načrtovanju. Trst bo tr-oral vedno bolj ustrezati obveznostim glavnega mesta dežele, mednarodnega kulturnega in gospodarskega središča, globoko italijanskega mesta, ki mora biti za vzgled civiliziranega sožitja in razumevanja z etnično manjšino, se pravi most do narodov, ki r» že vidnih znakih gledajo na nas s prijateljstvom, rekel bi z upanjem. V tem okviru Je vloga občinske uprave osnovnega pomena, županstvo je bilo vedno srce mesta. Zato se nočemo izogniti tej odgovornosti, čeprav se zavedamo težav, hkrati pa 'smo za to navdušeni. Občinski upravitelji se obvezujejo — če bodo lahko nadaljevali s svojim mandatom — da ne bodo spregledali te svoje važne vloge in da bodo znali tolmačiti želje vsega prebivalstva. 1968 bo leto, v katerem bomo praznovali 50-letnico osvoboditve. Ta slovesna obletnica mora najti Trst v delovnem zagonu, v novih pobudah in vsakodnevni obveznosti, da bo dal svoj prispevek veliki stvari miru in prijateljstvu med narodi.« 232 ljudi, od tega 172 delavcev. V ladjedelnici «Cantiere Navale Giuliano« gradijo serijo štirih enakih ribiških ladij vrste «Mare Fri-goris« in «Mare Serenitatis«. Gre za enote 600 bruto registrskih ton, ki jih je svoj čas naročila tržaška družba «Unipesca S.p.A.«. Poleg tega imajo' v obratu v'gradhjrTe' drugo enoto za isto družbo, in sicer 1590-tonsko ladjo za ribarjenje na visokem morju; ladjedelnica tudi redno sprejema ladje na razna jx>-pravila. V «Navalgiulianu» dela danes 112 delavcev in 15 uradnikov. Seznami plačevalcev trošarine na gradbeni material Županstvo sporoča vsem prizade- 8 '"ianuarm^dah^ 7ani5 Hni razv°j nenehne spremembe v od- ni ™ Ja,v': nosih med narodi - za katere je Tn l n n T k ff -doI bu Trst vedno občutljiv kazalec — g -V o-?ottlen 2IIL- i zahtevajo nove perspektive in no-nadstropje, soba st. 272, seznami va odprtja. Vloga Trsta na med-placevalcev trošarine na gradbeni, narodnem področju se izraža na material za leto 1968 za razna stav-1 primer v znanstvenih raziskavah in bena popravljalna dela. Sezname. veliki industriji, hkrati pa se ne si prizadeti lahko ogledajo vsak | odpoveduje svoji tradicionalni em-delovni dan od 8. do 12. ure. I porialni vlogi, za katero se mu od- ..........................muli.....min...im.....milim...■iiilimm..iiimmnm...mirni...mmimii...n...imun PRED BLIŽNJIM ZAČETKOM SODNEGA LETA Danes praznuje svoj 80. rojstni dan naš ljubljeni mož, oče in stari oče GAŠPER COK Ob lepem jubileju mu iz srca čestitajo žena ter otroci z družinami. Čestitkam se pridružuje Primorski dnevnik. prebivalstvo sledeči proglas: «Leto, ki je za nami, ni bilo lahko zaradi vzrokov, ki nimajo neposredne zveze z našo mestno skupnostjo, kakor tudi zaradi nadaljevanja težav v naši skupnosti sami. Sredozemsko področje, s katerim so naše koristi tako tesno povezane je tudi z novim letom resno ogroženo. Sueški prekop je še vedno zaprt; na Srednjem vzhodu je vojna sicer prenehala, ni se pa vrnil mir; v Grčiji pa je duh demokratične svobode hudo prizadet; svet, ki je zaradi izredno hitrih komunikacijskih zvez posta! zelo majhen, je zaprepaščen pred nevarnostjo vojne, ki grozi vsemu človečanstvu. Trst, ki je toliko pretrpel zaradi tragične vojne, vidi v miru edino rešitev in bo samo v miru lahko uresničil svoj naravni razvoj. In prav zaradi tega danes naša srca z globokim prepričanjem sprejemajo poziv papeža, ki prihaja iz Rima in ki se je razširil po vsem svetu, po resničnem miru, ki bo slonel na pravici, resnici, svobodi in ljubezni. Po drugi strani pa ni mogoče pozabiti, da v tem občutljivem trenutku življenja našega mesta, mnogi delavci še danes trpijo in jim ni zagotovljena bodočnost; jamstvo do dela in do stanovanja, ki sta osnovi za gospodarsko trdnost družine, še ni vsem zagotovljeno. Na žalost pa danes tudi mladina občuti krivico, ker mnogokrat ne najde primerne zaposlitve v našem mestu in je prisiljena drugje iskati sredstva za svojo bodočnost. Kljub temu nosi leto 1967 s seboj nekatere značilnosti, p>o katerih se razlikuje in se bo razlikovalo od prihodnjih let. Trst živi danes v izredno važnem prehodnem stanju za svojo bodočnost. Po letih borbe za obstoj in odločni volji za ohranitev svojega nacionalnega, kulturnega In gospodarskega bogastva, smo z letom 1967 odločno stopili v obdobje poleta. Kot za vsako prehodno obdobje, je tudi to, ki ga sedaj preživljamo, polno težav, žrtvovanj in včasih tudi težkih odpovedi. To je obdobje, ki zahteva še večjo odgovornost posameznikov in skupnosti, ki ima odločno voljo, da napreduje. Osebno zaupam tej volji in tem vrednotam Trsta; Tržačani so skupnost, ki so znali v teh trenutkih najti vso potrebno moč, odločnost in pogum, da to dosežejo. Leto 1967 je omogočilo, da smo lahko ugotovili to voljo. Pogoji so konkretni in na tem moramo sedaj graditi. Sedanji položaj se izredno hitro razvija in zahteva vsakodnevna pri-lagovanja ter jasno sliko, kaj se hoče doseči. Tehnološki in socialni Kriminalna dejavnost v Trstu in okolici ni tako zaskrbljujoča kot drugod Tržaški generalni pravdnik pri prizivnem sodišču bo imel na otvoritveni slovesnosti običajno poročilo - Seznam procesov je že za januar pester in bogat Cez devet dni bo v dvorani tržaškega porotnega sodišča slovesna otvoritev novega sodnega leta. Ta dogodek je pri poslovanju justice vedno zelo znamenit. Na eni strani je ceremonija zelo slovesna, na drugi strani pa je pomembna za-radi poročila generalnega pravdni-ka pri prizivnem sodišču, ki poda nekak obračun o delovanju sod-nijskih organov v preteklem letu. Posebnost teh poročil pa je v tem, da so precej togo povezana s poročilom generalnega pravdnika pri ohravnnvain kasacijskem sodišču. Prav najvišje sodišče prvo odpre sodno leto ter je zato poročilo njegovega generalnega pravdnika nekako merodajno za generalne pravdnike pri prizivnih sodiščih širom po Italiji. Poročilo tržaškega generalnega pravdnika bo seveda obravnavalo specifične probleme sodstva na Tržaškem in sploh v vsej deželi Furlanija - Julijska krajina. Poročilu bodo priloženi tudi številni statistični podatki, ki bodo prikazovali potek raznih pojavov na področju kriminalistike ter poslovanje sod- V tržaški porodnišnici se je letos prvi rodil Aleksander Pečar (ob 2. uri), sin Ivana in Štefanije Pečar od Sv. Barbare. (Ce povemo, da je njegov nono Benjamin, bo mnogim čitateljem še bolj znano, za katero družino gre). Dobri dve uri kasneje (ob 4.20) pa se je rodila Caterina Bertocchi (Trst). Na sliki je Aleksander na desni strani. nih organov. Ne vemo še, kako bo generalni pravdnik obravnaval razna vprašanja in kako bo izgledala splošna slika dejavnosti sodnijsklh organov. Lahko pa že sedaj rečemo, da verjetno ne bo mnogo različna od tiste, ki je bila prikazana lani. Kriminalna dejavnost, posebno v Trstu in okolici, je na splošno na nizki ravni. Pri nas se redko zabeležijo hudi zločini. Tako je bilo tudi lani, ko je porotno sodišče le nekaj primerov umorov, kot na primer tistega, ki ga je zagrešil neki mladenič v Ul. Costalunga (umoril je očeta, ki j* pretepal mater) in potem detomoi Jugoslovanke Nadežde Andrič. Določeno zanimanje je sprožil tudi proces proti Lutringovemu pajdašu zaradi ropa v Ul. Gatteri. Nekatere od teh dogodkov so potem obravnavali že na prizivnem porotnem sodišču. Pred tem se je moral zagovarjati tudi moški, ki je umoril starinarja v Ul. delle Ombrelle. Število roparskih dejanj, ki jih obravnavajo na porotnem sodišču, je navadno tudi malenkostno. Ropi brez obteževalnih okoliščin se obravnavajo namreč navadno na kazenskem sodišču. Znatno bolj bogato pa Je poslovanje tržaškega kazenskega sodišča in okrajnega sodišča. Številne so pravde zaradi tatvin, goljufij, stečajev in še posebej nenamernih umorov. Ti so postali prava šiba božja za kazenske sodnike. Število nesreč na cestah se veča iz leta v leto in celo od meseca do meseca. V Trstu je navadno precej obravnav tudi zaradi neurejenih družinskih razmer, prepirov med zakonci in podobno. Z 12. januarjem se bo začelo letošnje poslovanje raznih sodišč, že v prvem mesecu je seznam procesov izredno pester in bogat. Omenili bomo le dve obravnavi, ki bosta v kratkem pred porotnim sodiščem. Gre za poskus umora, ki ga je zagrešil častnik italijanske vojske Remondini, in za poskus umora, ki zadeva dogodek v Ul. Catraro, kjer Je Vergoz skoraj ubil s strelom iz revolverja neko žensko. Ta dva procesa bosta že v kdaj bo obravnava proti Michelu Loggia, ki je zverinsko umoril 16-letno dekle pri Ankaranu. Prav tako se še ne ve za datum procesa proti dvema mladeničema, ki sta povzročila tragedijo v Ul. C. Bat-tisti, kjer je v prevrnjenem taksiju živa zgorela neka že pristnejša ženska. Ce ne bodo nastale težave pri preiskovalnem postopku, bosta ti dve obravnavi morda že v začetku poletja. Neznanec je okradel Jugoslovanko hovni in gmotni obnovitvi, tako v miselnosti kot v strukturah. V tem svojem prvem letu dejavnosti je občinska uprava, ki ji predsedujem, globoko čutila te potrebe in je naredila, kar je bilo v njeni moči, da postavi temelje za obnovitev mesta. Tako so se upravitelji spoprijeli z mnogimi vprašanji dela, stanovanj, šole, kulture in vseh storitev, ki so potrebne sodobnemu mestu. Čeprav so bila ta vprašanja načeta z zakasnitvijo, so se pa vendar začela reševati. Občina, kot nenadomestljivo jedro usklajevanja in pospešitve razvoja, je bila odločujoči činitelj pri določitvi najbolj obveznih vprašanj, ki so povezana z osnovnimi črtami gospodarskega razvoja, kot tovarna «Grandi Mo-tori», pristaniška ustanova in najbolj potrebne infrastrukture za industrijsko in pristaniško rast mesta. Glede stanovanjskih gradenj so bili določeni načrti o financiranju izgradnje novega naselja s 600 ljudskimi stanovanji na področju Rocol-Melara; sprejete so bile še druge pobude za stanovanjske gradnje v vrednosti 7 milijard lir, ki so jih nakazali iz sklada za Trst In ki se že uresničujejo. Šolska vprašanja so bila deležna še posebne pozornosti. Začela se je gradnja industrijskega tehničnega zavoda Volta in drugih šolskih zgradb. Kmalu se bo začela gradnja novega dramskega gledališča in muzej Revoltella bo popolnoma obnovljen. Občinska uprava je prevzela obveznosti za rešitev še drugih vprašanj raznih muzejev. To so le nekatera od glavnih del, za katera je bilo leto 1967 odločilno. V preteklem letu so bile sprejete tudi pobude, da se zagotovijo mestu potrebne storitve, in sicer: javna razsvetljava, nov vodovod in razširitev pokopališča. Skupno z enotnim in strogim izvajanjem urbanističnih načrtov za zgodovinske dele mesta in za promet so omenjene pobude osnovnega pomena za bodočnost mesta, ki se ne more odpovedati temu, da postane moderno središče v popolnem spoštovanju krajevnih in zgodovinskih vrednot. To delo se bo nadaljevalo tudi iuiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMin,|Itlllllll||| Gledališča STALNO GLEDALIŠČE Letos bodo zopet nastopili na odrskih deskah tržaškega Teatro Stabile štirje «Gufi» (Svampa, Ma-gni, Brivio in Patruno). V gosteh tega gledališča bodo od 3. do 7. januarja. Letos so že tretjič v Trstu, kjer so že dvakrat uprizorili dva «Teatrina», ki sta vsebovala tako imenovane «popevke z mimiko«. Sedaj se bodo «Gufi» predstavili z bolj organsko igro, ki jo je napisal in zrežiral Gigi Lunari. Skušal je spojiti uprizoritev revije in «cabareta», v čemer lahko zaznavamo razne izvore in odtenke gledališke predstave in popevke iz zadnjih let. «Gufi» so doslej obšli vso Italijo s svojimi popevkami, v katerih sta bila vedno v nekakšnem ravnovesju protest in obešenjaški humor, vse pa je bilo še zabeljeno z anti-komformističnim duhom njihove mladosti. Njihova sedanja igra v dveh dejanjih z naslovom «Ne vem, nisem videl, če sem bil zraven, sem spal«, je nekak sprehod v preteklost in vsebuje vrsto prizorov z mimiko in petjem. Je nenaka zmes izzivanja in nostalgije tega, kar bi lahko bila, a ni bila zgodovina Italije v zadnjih 25 letih: v to zgodovino spadajo vojna, osvoboditev, gospodarski vzpon, škandali in zakulisna politika. Seveda ni predstava «Gufov» ne kakšna lekcija zgodovine. Predočijo nam le kritiko italijanskih navad in življenja ob uporabljanju satiričnih in sarkastičnih prijemov. Za gledalce pomeni ta predstava nenehno spodbujanje njihove inte ligence, pri čemer močno delujejo na vsakogar izvirne in muhaste domislice. Značilno za to skupino je tudi, da v njej nihče ne izstopa na škodo drugega, marveč da je njih igra spojena, ubrana, to je skratka, kolektivna, kar je zanje že prava tradicija. VERDI Pri blagajni se sprejemajo a-bonmaji za urugi dei sezone 1967 1968, ki se bo začel 13 januarja z »Deklico iz Pskova« Kinisky „ .. . Korzakova v prvi tržaški izvedbi. Jugoslovanka Dura Knezič, stara Sledil bo večer treh enodejank, in Pnntermufn na sicer Donizettijevega »Zvonca«, Ponterosso in si ogledovala na stoj- p,,,.ei,coveea »Človeškega nicah razstavljeno blago. Začela |e ,,, r'!‘,,, 8 „„ u,i 8 . 8ld u* zbirati neko stvar in jo hotela kit- I £ , losattijevega »Boksa«. Pozneje piti. ko pa je hotela plačati, se je ! Pre hišno pomočnico Luigio Sartori iz Ul. Torretta 8, ki je imela rano v zrklu desnega očesa in opekline prve stopnje po obrazu. Za nesrečnico so si zdravniki pridržali prognozo za očesno poškodbo, ker do Sartorijeva zelo verjetno izgubila vid. Ponesrečenko so v bolnišnico prepeljali z rešilnim avtom. Bolničarji so povedali, da so žensko prevzeli malo prej v njenem sta novanju, kjer se je ponesrečila zaradi eksplozije peči na kerozen. Zdi se, da je Sartorijeva imela opravka s pečjo, ta pa je eksplodirala, da Je kovinski drobec ranil žensko v oko, plamen pa opekel po obrazu. Na letečem oddelku je predvčerajšnjim 42-letni hidravlik Mano Fortunah iz Ul. Machlig 10 prijavil tatvino motornega kolesa, ki ga je bil spravil v klet pod stopniščem stavbe, v kateri stanuje. Motorno kolo je bilo vredno 50.000 lir. tem mesecu. Nič pa se še ne ve, V teku je preiskava. SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA vabi v soboto, 6. januarja ob 17. uri v Kulturni dom in v nedeljo, 7. jan. ob 16. uri v dvorano Ljudskega doma v Križu NA FOLKLORNI POPOLDAN 00 ISTRF DO MAKEDONIJE Gostujeta 50-članski meša ni pevski zbor «MLADOST» in folklorna skupina »ŠTUDENT« z Reke Pevski spored ob spremljavi ljudskih instrumentov je izredno zanimiv in naši publiki v glavnem še nepoznan. Zato priporočamo cenjenemu občin stvu, da si pravočasno poskrbi vstopnice. — Vstopnina: 6. januarja 500 Ur, dijaki in pevci 300 lir; 7. januarja 300 lir, otroci 150 Ur. GLASBENA MATICA TRST V nedeljo, 14. januarja 1968 ob 17. uri v veliki dvorani Kulturnega doma KONCERT orkestra Glasbene matice Dirigent: Oskar Kjuder Solist: Aci Bertoncelj (klavir) Na sporedu so dela skladateljev: Goleminova, J- S. Bacha, L. van Beethovna ln v. A Mozarta. Za svete tri kralje v Kranjsko goro! POTOVALNI URAD #AURl RA« rezervira za 6. in 7. Januar vse hotelske storitve v Kranjski gori. Kosilo, večerja ln prenočišče 6. Januarja ter zajtrk in kosilo 7. januarja stane v hotelu Prisank 4.500 Ur. v hotelu Razor pa 3.150 Ur. Informacije in rezervacije pri potovalnem uradu Aurora v Ul. Clcerone 4, telefon 29243. Nazlonale 16.00 «Quella sP,orca dozzl-na» Technicolor Lee Marvin £r. nest Bognlne, George Kennedy, Eacelsior 16,00 »James Bond 007 Casino Koyale» 'lechnicolor Serija kriminalk v izvedb' neprekosljive ga Seana Conneryia Prepoveda Fenke 16,00 «Questt fantasmi« Tech-nicolor. Sophia Loren. Vittorio Ga* sman, Margaret Lee Mario *dorr Kežlja Renato Cas tel lani Eden 16.00 »S.lvestro e Gonzales m orbita«. Prvit v Trstu, barvna risanka. Grattacielo 16.00 »Natascia« Techm color Ulm po romanu Leva ■ ol stoja vojna m mir Liudinila Save Ijeva. Seigej Bondarčuk Hit/ i (Ilira r>an r ra'" »"o Slev ,U) 15 30 «1 g ionu deli Ira« lechnicolor. (Vestern Giuliano Geniiiia. Lee Van Cleef. Valter H|lla- Andrea Bomc Kežlja rumno Alabarda 16.30 «1 oarblen di Slctlia« lechnicolor. zabavni film. Franco Franetu. Ciccio mgrassia Fiiodranimatico 15 3° **' buorio, ,1 orutto il cattivo« lecnn coloi We stern Cimi Eastvvood. Moderno 16.00 »Larovana di fuoco« lechnicolor. Western John Wayue Kirk Douglas Cristalio 16 00 »Agente 007, si vive solu dur votle« l er h III rol d f James Bono isean Conneiyi Garibaldi 16.30 «U ‘antante del Luna park« Technicoloi Elvis Fresley Capitoi 16.00 »La cimura di častita« Technicolor. Tony Curtis, Monica Vitli prepovedano mladini poo 14 letom Aurora 16 00, 21.30 »Marcellino, paue e vino« Astoria 16.00 , 21 30 »Avventura in O-rlerite« recnnieolor h 1 v IS Freslev. Impero 16 30, 21 30 »tjuailro bassnitj per mi danese« lechnlcoloi Walt Disney Astra — zaprto. Vittorio Veneto 16.00 »Fai m fretla Jutri oh 14 30 »lina rosa neii'nit'io Technicoloi Claudia Card nale Ni. no Manfiedi Ideale 16.00 VValt L>tsney v svojem Jutri ob 14.30 «L)ue oner di plombo« lechnicolor (Vestern Robert VVooo. Christnie Josaru Abbazla 16.00 »Vera Cruz« Techruro-tor uary Cooper, Burt l.an aslei, Ernest Bognine. Jutri ob 14 30 »Fin micldiale del masrhio« Technicolor. Elke Sommer Richard Johnson Pre povedano mladini pod 14. letom. C arovi in prispevki Ob tretji obletnici smrti dragega Glldota Rudolfa daruje tena Karla 1.000 lir za Dijaško matico. V spomin svoje matere daruje Armtd Ukmar 2.000 lir za Dljačko matico in 2.00O Hr za Glasbeno matico. NEVARNOST NEONACIZMA Rak na nemškem organizmu Kakšna je resnična nevarnost Nacionaldemokrat-ske stranke v Zahodni Nemčiji ■ Vladno stališče Danes se še predstavljajo kot veliki demokrati in še večji gen-tlemani, njihov nastop je pravo utelešenje vljudnosti. Tako predsednik NDP (Nacionaldemokratske ali, točneje označeno, neonacistične stranke), postavimo, “ponižno vabi» dame in gospode na tiskovno konferenco. Načelnik tiska pa NPD pa naproša dame in gospode, da oproste gospodu predsedniku NPD, ki bo — ne po lastni krivdi — zamudil največ deset minut. Ta čas pa naj bi si dame in gospodje po volji izvolili naročiti kako pijačo ali kavo — na stroške stranke, se razume. Siromašni vsekakor niso, čeprav ne povedo od kod jim prihaja denar in zakaj. V bodoče parlamentarne volitve bodo investirali se- liiiMiiiiiiiiiiui:: 1; 111111111111111M11i11M11■'o K ■11 Zakaj ne «Vietkong» Predsednik Johnson je v zvezi s splošno sprejetim in pozdravljenim predlogom, da naj se prvi dan novega leta slavi kot dan miru, «velikodušno» podaljšal 24-umo novoletno premirje v Vietnamu za 12 ur, da bi s tem ta prekinitev bojevanja v Vietnamu časovno sovpadala s 1. januarjem po srednjeevropskem času. Seveda se bodo po poteku teh v tem primeru 36 ur boji nadaljevali in poročila iz Sajgona bodo znala povedati, da so ameriška letala bombardirala Severni Vietnam, ameriške in sajgonske ((regularne® čete pa da so ((uničile® to ali ono «viet-kongško® enoto in ubile toliko in toliko komunističnih gverilcev® ali kratko ((komunistov®. Ustavimo se Pri namenoma med navednicami •postavljenimi izrazi vietkong in komunisti. V zahodnem tisku se stalno uporabljajo ti izrazi, ki naj “označujejo® vojsko južnovietnam-ske osvobodilne fronte. Po pisanju Pretežnega dela zahodnega tiska je vojska južnovietnamske osvobodilne fronte — komunistična vojska, osvobodilna fronta pa je komunistična organizacija, skratka ves odpor je v Vietnamu — «rdeč». Seveda je to v določenih zahodnih krogih namenoma potvorjena resnica. V krogih južnovietnamske Vojske in fronte so že večkrat Poudarili, da je takšno postavljanje zgrešeno. S tem v istih krogih niti najmanj ne zanikajo dejstva, da ima Komunistična partija Vietnama v odporu proti ameriški agresiji veliko besede in da daje ogromno žrtev, vendar je zgrešeno imenovati Osvobodilno ironto Južnega Vietnama za komunistično fronto, kajti fronta, zajema najširše -politične plasti vietnamskega ljudstva in v vodstvu fronte so zastopani vsi tisti Politični in tudi cerkveni krogi, ki se pač niso hoteli pokoriti najprej korumpiranemu diktatorju Diemu, nato pa ameriškemu napadalcu. V zvezi s tem bomo navedli nekaj citatov iz izjave, ki jo je član centralnega odbora narodnoosvobodilne fronte Južnega Vietnam Ngujen Van Tien, dal francoskemu dopisniku v Hanoju Olivieru Todu za pariški tednik “Le nouvel observateur®. Francoski novinar je Ngujen Van Tienu rekel, da mnogi mislijo, da je južnovietnamska osvobodilna fronta le maskirana ko-mustična stranka. Na to je Tien odgovoril: To je pravljica. V fronti niso samo komunisti, pač pa tudi člani drugih, strank, skupin in verskih organizacij, razumniki, člani raznih kategorij, meščani itd. Nas Predsednik Ngujen Huu To je odvetnik in ni član nobene stranke. Bil je v zaporu pod Diemom vse do leta 1961, kmalu nato pa se je Pridruiil fronti. Opozarjam vas, da le bila fronta ustanovljena decembra 1960. Je marksist? — je sledilo vprašanje. «Ni član nobene stranke. Toda *o tudi drugi člani vodstva fronte ib na vseh ravneh njenih organiza-eij, ki niso komunisti. Eden od Podpredsednikov, dr. Fung Van Kung, je bil bivši zdravnik v francoski vojski, zato boste razumeli, da je kaj malo verjetno, da bi bil komunist. Generalni tajnik fronte arhitekt Hui Tan Fat je hkrati Oeneralni tajnik socialdemokratske stranke. Med nami je veliko odtenkov. Eni so marksisti, niso pa komunisti, drugi pa niso niti marksisti, kot na primer Ngujem Van Tien, razumnik, ki je bil do 1963. teta sekretar Radikalne socialistične stranke Južnega Vietnama, te Vprašajte ga, ali je marksist. Eden dd podpredsednikov fronte, Vo Si kong, je marksist in komunist m vodi marksistično-leninistično ljudsko partijo. Omenil bom še enega Voditelja fronte, člana Demokratske stranke Vietnama Tran Buuja kijema, ki je na čelu komisije za Piednarodne zveze...« «Neki Američani mislijo, da fe Ironta polna Severnjakov. Od 49 članov centralnega vodstva fronte sta morda eden ali dva rojena na severu, vendar že zdavnaj živita na lugu. Vsi naši vojaški področni voditelji so Južnovietnamci. Tako je luinovietnamec tudi predsednik Vojaške komisije pri glavnem odboru fronte Tran Nam Trung, prav tako tudi njegov namestnik gospa kgujen Ti Din.« Kakor vidimo so v vodstvu in, kot je Tien rekel. «na vseh rav-heh® osvobodilne fronte Južnega Vietnama predstavniki različnih Političnih strank in gibanj, toda določenim krogom na zahodu ((prija® prikazovati fronto kot izključno komunistično organizacijo, da bi mogli «opravičiti» ameriški na-Pad na Vietnam, da bi ustavili Prodiranje ((svetovnega komunizma® v ta del sveta, pač v duhu jtesel iz dobe hladne vojne. Konkretni podatki ki smo jih navedli, Pa to mahinacijo demantirajo, hkrati pa sam Ngujen Van Tien bikakor ne zanika deleža, ki ga v tej junaški borbi imajo vietnamski komunisti, ki nikakor — kot blkjer na svetu — ne štedijo s Jvojlmi energijami in tudi s svojo krvjo, da bi osvobodili svojo deželo pred tujimi imperialističnimi »ilami. dem ali osemkrat več kot v pretekle. In ne zaman, kot upajo, če ne bo vlada, na nesrečo, sprejela novega večinskega volivnega zakona že za 1. 1969, bo NPD — zagotavljajo njeni voditelji — poslala v Bundestag 40 do 50 poslancev. Današnji je nedvomno v prid tudi strank, kot je NPD. In to drži kar se tiče volilnega zakona kot tudi sedanjega sistema nasploh. Zaradi tega tudi stoje voditelji NPD tako «krepko» na «tleh demokracije®. V tem pogledu ni nihče trezen mogel niti pomisliti, da bi pobijal tezo, po kateri — kot se zatrjuje ne samo v eni od sovjetskih not Bonnu — je NPD sestavni del današnje družbeno-politične ureditve Zah. Nemčije. Za vlado je sicer NPD — in to ne slučajno šele po sovjetski noti — “protide-mokratska stranka®, vendar ne v tolikšni meri, da bi jo oblasti morale likvidirati s pomočjo administrativne prepovedi. Tako da ima njen voditelj popolnoma prav, ko pravi, da se je pač treba naučiti “živeti skupaj z NPD». Celo zunanji minister, prerokujejo, da bo moral računati o “dejavniku®, ki ga bo v Bunde-stagu predstavljala skupina poslancev NPD nekateri britanski in francoski časnikarji pa je celo ne izključujejo kot potencialnega partnerja v kaki morebitni zahod-nonemški vladi sedemdesetih let. Sami pa pravijo: «Ce smo proti -demokrati, naj nas prepovedo, če to nismo, naj ne mislijo, da bodo s podobnimi izjavami vzbudili v inozemstvu kak vtis.® Glede tega je javnost razdeljena: en del je za njeno prepoved, vtem ko je drugi mnenja, da je NPD moč izkoreniniti samo politično. v tem, ko okrog tega teče razprava, se pa bolezen širi. In trenutno nihče točno ne ve, kakšna je že njena nevarnost. S svojimi 49 poslanci v šestih lokalnih parlamentih in 250.000 članov v enajstih pokrajinah je NPD danes, verjetno, nevarna bolj kot simptom. z milijonom potencialnih glasov pa je vsaj aritmetično, močnejša kot je to s svojimi 809.771 glasovi na volitvah 20. maja 1928 bila v vsej Nemčiji nacistična stranka pet let pred prihodom Hitlerja na oblast. Težko bi bilo dokazati njeno sodelovanje z vlado, ona sama to dosledno demantira. Sicer pa se njeni somišljeniki nahajajo na vodilnih mestih tako v državnem aparatu kot v Bundeswehru. Mnogi poslanci Bundestaga vidijo v njej nekakšen ventil, s pomočjo katerega lahko izražajo svoje nezadovoljstvo z ((veliko koalicijo®. Vsekakor pa je, kot se zdi, osnovna politična napaka bonske politike v šablonskem izenačevanju “desne® in “leve® nevarnosti v Zvezni republiki. Nasledniki onih, ki so bili sprožili in vodili, nato pa izgubili drugo svetovno vojno, bi se nikoli in nikjer, zlasti pa še na nemškem ozemlju, ne smeli primerjati z onimi, ki so se v tej vojni, pred in po njej borili proti nacizmu v vseh oblikah. Ostanki te preteklosti danes v Bonnu vznemirjajo ne sano one, ki s tem v zvezi pošiljajo ostre protestne note, pri čimer je značilen primer predstavnika švicarskega tiska, ki bonski vladi očita, da vztraja na starih prerogativah iz Adenauerjevih časov, izsiljujoč zakone o izrednem stanju, še vedno razmišljajoč o neposredni atomski oborožitvi in podcenjujoč desno nevarnost. PRED GOSTOVANJEM REŠKIH ANSAMBLOV S PEVSKIM IN FOLKLORNIM PROGRAMOM . s?! Kultu mo-umetniško društvo “Mladost® z Reke V soboto in nedeljo bosta najprej v Kulturnem domu v Trstu in nato v kulturnem domu v Križu nastopila dva reška ansambla: pevski zbor «Mladost» in folklorna skupina «študent» s programom «Folklorni popoldan od Istre do Makedonije®. Ker gre za gostovanje dveh ansamblov, ki nam obetata lep in pester program, ju bomo skušali na kratko predstaviti: Kulturno umetniško društvo ^Mladost® pravzaprav nadaljuje tradicijo zbora nekdanjega čital-niškega društva «Vežica», ki je bilo osnovano 1905 in zbiralo okoli sebe predvsem ljubitelje petja iz reškega mestnega predela “Vežica®. Nato je pevski zbor zaradi fašističnih in vojnih razmer prenehal delovati, toda takoj ob koncu vojne. t.j. že leta 1945 se je na pobudo preživelih članov bivšega zbora «Vežice® društvo ponovno ustanovilo, da bi v novih razmerah omogočilo gojenje glasbe in petja. Seveda so se v obnovljeno društvo v glavnem vključile nove, mlajše moči in v zvezi s tem je bilo obnovljeno društvo tudi preimenovano v sedanje društvo «Mladost». Vse od tedaj pa do danes, to se pravi polnih 22 let, kulturno umetniško društvo Mladost« normalno in nepretrgano deluje in je zato doslej pripravilo nešteto koncertov in nastopov na raznih festivalih in podobnih prireditvah. Med drugim je nastopilo kulturno-umetniško društvo Mladost« na festivalu pevskih zborov Hrvatske, kjer je leta 1948 odneslo prvo mesto, na festivalu pevskih zborov Jugoslavije pa drugo mesto. Kulturno-umetniško društvo Mladost« je v glavnem gojilo jugoslovansko klasično zborovsko petje, pred sedmimi leti pa je začelo izvajati izključno folklorno glasbo v obdelavi znanih jugoslovanskih skladateljev. V tem smislu je bil sestavljen tudi program z naslovom «Od Istre do Makedonije», program, ki daje kratek pregled narodnih pesmi iz vseh krajev Jugoslavije. Drugi ansambel, ki bo v soboto in nedeljo nastopil v Trstu in Križu, je folklorno kulturno-umetniško društvo ((Študent«. To je bilo ustanovljeno pozneje, in sicer tedaj, ko je Reka dobila univerzo. Društvo je nekakšen kulturno-umetniški center visokošolcev za Istro in Hrvatsko Primorje. Čeprav je bilo društvo ustanovljeno in se razvilo šele pred kakimi petimi leti, je doslej sodelovalo na več jugoslovanskih folklornih festivalih, kot na primer v Beogra- du, Zagrebu in Novem Sadu, da ne govorimo o številnih drugih manjših prireditvah tovrstnega značaja, pred nedavnim pa je gostovalo tudi v Bolgariji. Na svojem programu ima to društvo na- rodne plese iz skoraj vseh predelov Jugoslavije. Skupen nastop obeh ansamblov nam torej zagotavlja nekakšen prerez zelo bogate jugoslovanske folklore. IZ UMETNOSTNIH GALEKIJ Dela jugoslovanskih umetnikov na razstavi v palači Costanzi Na razstavi, ki jo prirejata v palači Costanzi muzej Revoltella in Moderna galerija iz Ljubljane, se nam prvič predstavlja večja skupina jugoslovanskih umetnikov. 70 del, slik in kipov trinajstih Slovencev in desetih drugih Jugoslovanov pač zaradi omejenosti razstavišča, komaj dovolj pregledno podaja stanje današnjega razvoja jugoslovanske moderne umetnosti, ki se tu kaze v najsodobnejših delih likovnikov zadnjih treh generacij, ki so sledile prvim trem po začetku moderne z impresionizmom. Po starosti naših, slovenskih likovnikov, vodita Riko Debenjak in pred letom umrli Marij Pregelj. Slede jima Marjan Pogačnik, Stojan Batič, Vladimir Makuc, France Slana, Drago Tršar, Slavko Tihec, Jože Horvat-Jaki, A-driana Maraš-Bernikova, Janez Bernik, Andrej Jemec in Kiar Meško. Pri ostalih pa vodi 56-letni Edi Murtič, ki mu slede 40-letni-ki Stojan čelič, Lazar Vozarevič in Stevan Luketič ter mlajši Šime j Vulas, Vladimir Veličkovič in pa ll■llllllll■lllllllllllllllllUllllllilllllllllllllllllll^lllllllUllllllllllllllllmnlllnlllHllllllllllllllllllllll^lllllllnllllll1l■llllll■ll■lHll^lll■lllllll■|||i|ll,lllll,,lllll,,1,l,llll>lll Z IZREDNO ZANIMIVEGA OBISKA F Zvezdnem mestecu» kozmonavtov SZ Življenje vesoljskih letalcev je naporno in izpolnjeno s celodnevnim programom - Ne bo dolgo, ko se bo po VI. Komarovu imenovala ena najlepših in najsvetlejših zvezd Vesoljski potniki, hrabri sovjetski raziskovalci brezmejnega prostora, izpolnjenega z zvezdami in planeti, žive v mestecu, katerega ime ni označeno na nobeni zemljepisni karti. Na stotine pisem, ki jih prejemajo od vsepovsod, nosijo običajno naslov «SSSR. Zvezdno mestece®. Zlasti se je njihovo število poveč/Jo po avtomatični združitvi dveh umetnih satelitov. «S čim vse še boste presenetili svet?® vprašujejo številni pisci teh pisem. Da bi mogli odgovoriti na to vprašanje, smo se odločili,, da “Zvezdno mestece® obiščemo. Avto je stekel po poti skozi smrekov' gozd. Ni trajalo dolgo, ko smo se znašli na cilju. Širok drevored vodi do glavnega bloka. Na obeh straneh je pano, ki prikazuje osvajanje kozmosa. Pred zgradbo spomenik Djiču. Na desni stoji velika temno modra granitna ploskev z imeni onih, ki so začeli utirati pot v vesolje. Glavna zgradba “Zvezdnega mesteca® predstavlja njegove možgane. V njej se črtajo bodoče nove vesoljske poti. Od tu odhajajo na kozmodrom neznani ljudje in se od tu ponovno vračajo kot heroji. Tu ne sanjarijo o bodočnosti, tu bodočnost ustvarjajo Na hodnikih vlada tišina. Poveljniki trenutno nam še nepoznanih vesoljskih ladij se tu seznanjajo s tajnostmi galaksij, tu prihajajo v stik z zapleteno tehniko in se vadijo. Razumljivo, semkaj ne prihajajo začetniki, temveč že preizkušeni pi- loti, ki pa si šele tu pridobe kozmična krila. Na nekih vratih je pritrjena ploščica z napisom «J A. Gagarin®. Za njimi se nahaja delovna soba prvega vesoljca. Na enem od zidov visi karta Evrope in Azije. Z drugega nas gleda Konstantin Ed-vardovič Ciolkovski (pionir astronavtike). Na delovni mizi je cel kup pisem in brzojavk — jutranja pošta. Tu je še mizica s telefonom. Gostitelj je prijazen in enostaven. — Jurij Aleksejevič, človek prej ali kasneje skuša oceniti poklic, ki si ga je bil izbral. Ste vi o tem kdaj kaj razmišljali? — Svoj poklic ljubim v tolikšni meri, da ga nikoli ne skušam primerjati s kakim drugim. Natančno vem, da bi nikoli ne mogel postati operni solist. Ko bi moral spet začeti znova, bi ponovno izbral nebo. — Čitatelje zanima delovni dan kozmonavtov. Ali nam lahko kaj poveste s tem v zvezi? — Zelo naporen je. Dela je čez glavo. V vesolju je bilo lažje. Poleg učenja na vojno-inženirski a-kademiji «Žukovski», ima vsak od nas tudi obveznosti v odredu. Polkovnik Adrijan Nikolajev je poveljnik našega odreda. Za vežba-nje mladine odgovarja polkovnik Pavel Beljajev. Podpolkovnica Ni-kolajeva-Tereškova posreduje svoje izkušnje Ijodočim astronavtkam. Kar se tiče mene, imam tudi dovolj skrbi. K temu pristavite še poslansko delo. Pogosto odhajam na službena potovanja. Nedavno je nekaj dni prebil na Angleškem Valerij Bikovski, v Romuniji pa Pavel Popovič. — Ali se bo kaj kmalu izvedelo za imena novih kozmonavtov? — Nerad se trudim.da bi v naprej kaj uganil. Za polete pripravljamo vse: tako one, ki so že le teli. kot tiste, ki so zdaj na seznamu kandidatov za kozmonavte. To je naša glavna naloga. Znanost napreduje, izumiteljska misel ustvarja čedalje bolj zapleteno in popolno tehniko. Ni je tako lahko obvladovati. Najin razgovor je prekinil prihod Valerija Fedoroviča Bikovskega. Mudi se mu — Na Zemlji vedno primanjkuje časa. Polet v vesolje zahteva ogromno telesnega in moralnega napora. Časa niti ne opaziš, čeprav vsak trenutek gledaš na uro, pravi on. — Valerij Fedorovič, kaj vam je pri poletu najbolj pomagalo, kaj vam je dajalo moči? — Iskreno povedano, to je bila strastna želja, da bi se ponovno vrnil med prijatelje na Zemljo, Kakor vedno in povsod, so tudi Tržačani silvestrovali vsak na svoj način, nekateri kar na domu, drugi v javnih lokalih ali društvih med prijatelji in znanci. Na sliki na vrhu na primer vidimo nekaj članov PD »Slavko Škamperle®, ki so novo leto pričakali v prostorih društva na stadionu «Prvi maj®; na drugi sliki vidimo nekaj članov športnega združenja «Bor», ki so se za Silvestrovo pozabavali v mali dvorani Kulturnega doma, na spodnji sliki pa vidimo nekaj starejših članov PD «Ivan Cankar®, ki so se zbrali v domači gostilni “Jadran® pri Sv. Jakobu. prisluhnil pticam in objel svojo mater. O učitelju kozmonavtov Nikolaju Kamanjinu so “Izvestja® prvič pisale aprila 1. 1934. Takrat je kot mlad pilot sodeloval pri reševanju posadke «čeljuskina». Za odlično opravljeno nalogo, mu je sovjetska vlada podelila red heroja Sovjetske zveze. V času vojne je Kamanjin poveljeval letalskemu oddeikti;;;Pred nedavnim je bil imenovan za generalnega polkovnika letalstva. Mestece ima J.jjjjj svoj muzej. Opremili so ga sami kozmonavti. Muzej se nahaja v prostorih kluba. Tu so n.pr zemljepisna karta Jurija Gagarina, svinčniki Alekseja Leonova, veja višnje, ki so jo učenci poklonili posadki “Vosho-da». V eni od vitrin je tudi partijska izkaznica Vladimira Koma-rova. Pustil jo je na kozmodromu pred svojim poslednjim poletom v vesolje Trnova je pot v vesolje. Leta ima svoje heroje in žrtve. Verjetno pa ni več daleč dan, ko bo ime Vladimira Ko-marova podeljeno eni od najlepših in najsvetlejših zvezd. (Po rizvestja«, Moskva) Miroslav Šutej s še mlajšima 29-letnikoma Zdravkom Tišljarjem in Dževadom Hozo. Manjkajo torej najmlajši in najdrznejši, ki ustvarjajo v pop in op-artu ter v stilu programskega slikanja, a si še niso pridobili tolikih važnih priznanj kakor omenjeni slikarji, katerih mnogi se lahko pohvalijo z mnogimi visokimi domačimi in tujimi nagradami. ki so jih prejeli na velikih mednarodnih bienalih, ki šele končno posvete njih dela v umetnine. Kakor piše v katalogu razstave Zoran Kržišnik, je pač pametneje spoznati temelj, na katerem vstaja zidanje tistega, čemur pravimo današnji «likovni trenutek». In v tem temelju tvorijo razstavljavci le nekatere vogelne kamne. Če pa upoštevamo, da so enaki likovni m•mmmlU NOVO LETO V PORODNIŠNICI Prvi novorojenec Slovenec Sebastjan Mati krepkega sinčka je Emilija Juren, poročena Develuk iz Zdravščine - Prvi dan kar trije dečki Imenuje se Sebastjan in Je prvi otrok, ki se je v letu 1968 rodil v porodnišnici v Gorici. Ima slovensko ime ter nas upravičeno lahko navdaja z veseljem. V analih goriškega porodniškega oddelka civilne bolnišnice je to prav gotovo — po morda 50 letih — prvi primer, da se je prvi v letu rodil Slovenec, kateremu so starši dah slovensko ime. Mati tega 3 in en četrt kg težkega in zdravega otroka, ki se Je rodil ob 11.30, Je Emilija Juren z Vrha, por. Devetak, ter stanuje v Zdravščini. Naše čestitke in zahvala za tako razveseljivo novico so prav gotovo najboljše novoletno voščilo, ki ga lahko danes izrečemo srečnima roditeljema. V goriški porodnišnici sta se včeraj rodila še dva dečka. Nekaj pred 13. uro se Je rodil 3,80 kg težak Dino Brugnolo iz Tržiča, nekaj po 14. uri pa Roberto Saggin, težak 3,70 kg, prav tako iz Tržiča. Vsi trije dečki so se rodili med 11.30 in 14. uro, se pravi v razdobju dobrih dveh ur. Vsi so zdravi, prav tako tudi njihove matere. Njihovega rojstva na dan novega leta so tudi v sami porodnišnici na moč razveselili, saj po starih šegah in navadah rojstvo dečka na prvi dan novega leta napoveduje vsestransko dosti obetajoče leto. Kolesar je padel Prejšnji večer nekaj po 20. uri so sprejeli v goriško civilno bolnišnico za 20 dni na zdravljenje 68-letnega občinskega upokojenca F. Uršiča iz Gorice, Ul. Montesanto 46, ki so mu ugotovili udarec v obraz, rano nad desnim očesom in zlom nosne kosti. Uršič je dobil poškodbe pri padcu s kolesa; izjavil Je, da ga Je v bližini Uršu-link nedaleč od doma podrl neki avto, za katerega pa ni vedel uo benlh točnejših podatkov. Iz tržiike bolnišnice V tržiško civilno bolnišnico so včeraj pripeljali 58-letnega Ivana Legišo iz Medje vasi. Pridržah so ga za 10 dni na zdravljenju zaradi udarca v levi komolec. lila ter nazdravila novemu letu. Vid Primožič, direktor kavarne Garibaldi, je bil skoraj do polnoči doma z ženo, opolnoči pa je nastopi! službo v kavarni ter delal do 7. ure. «Kako je bilo pri vas ob 24. uri — smo ga vpraša i — ste imeli kaj dosti ljudi?» «Ravno opolnoči jih ni bilo dosti, ker so blil po zabavah. Ko pa so zapustili plesne dvorane, so prišli k ram ter jih je bil poln lokal, da kljub njegovi velikosti ni bilo več prostora. B lo je živahno in tudi veselo, saj Je po polnoči počilo več steklenic šampanjca — nam je odgovoril Primožič, ko je na novega 'eta dan v popoldanskih urah spet nastopil službo. Medtem kc so na svetogorsKl železniški postaji lokomotive z žvižgi naznanile nastop novega leta ter so ustrelili možnarji in puške, so v nekaterih gostilnah v sovodenjski občini gostje izstrelili proti stropu nešteto zamaškov steklenic Pavletičeva gospa iz gostilne «Prl Tinkotu« v Gabrjah, kakor ji tečejo po domače (zelo se Je u'el Javilo tudi Ime «pri Sonji«), nam je povedala, da so imeli odprto do pol petih, vse prostore so imeli zasedene, bilo je dosti veselja, petja in plesa. «Bilo Je zelo, zelo zabavno, zlasti ko je šampanjec opravil svoje.« Ker smo se še posebej zanimali, kaj so dobrega in domačega obenem pripravili za večerjo, je gospa povedala, da so imeli najmanj dvajset vrst hrane. Najbolj iskane so bile purice, ki jih je sama dala rediti. Spekli so domačo potico. «Imeli smo samo domačo hrano,» se je gospa upravičeno pohvalila in mi smo Ji skupno z voščili za praznike želeli, da bi kot dobra gospodinja In kuharica tudi vnaprej ohranila pristnost In originalnost svoje kuhinje. Z gospodarjem Ožbotove gostilne v Rupi se Je razvil takšenle pogovor o pravkar preživeli Silvestro- vi noči: — Tu je Primorski dnevnik, ki vam vešči srečno novo leto... — Hvala, enako tudi jaz vam. — Ste imeli za Silvestrovo odprto? — Celo noč, do 7. ure. — Dolgo ste silvestrovali! Zasedba? — Vse polno, še morda preveč, kakšnih 50 gostov smo morali, žal, zavrniti. — In program? — Imeli smo menu, enas za vse goste, s predj- djo, juho, različnimi vrstami mesa,' prikuhami, slaščicami, sadjem, sadno kupo in seve, šampanjcem. — Od kje pa so bili vaši gostje? — Od povsod jih je bilo Po nekaj, iz Trsta, Tržiča, červinjana, Vidma, Gorice in tudi nekaj domačinov smo imeli. Opolnoči smo ugasili luči in si voščili novo leto. Imeli smo se prav prijetno. — Hvala lepa in srečno! Gospa Hmeljakova je rade volje potešila radovednost, kako so se pri njih v Sovodnjah imeli v noči od Silvestrovega na novo leto. — Do treh smo imeli odprto. — Ste imeli vse zasedeno? — Vse smo imeli polno. — Od kod pa so bili vaši gostje! — Največ jih je bilo iz Furlanije, Trsta in Gorice. — Ste imeli tudi kaj domačinov?! — Malenkost, povečini so bili od. zunaj. — Kaj pa večerja? — Imeli smo vsega na izbiro, sr-, no, «pičulata», fazana. — Kaj pa se je opolnoči pri val zgodilo? — Zelo je pokalo, pri vseh mi-! zah, tako da je bilo dosti veselja Ce bo celo leto tako, bomo lahko zadovoljni. — Hvala, pa srečnega novega vam in vašemu soprogu. — Hvala, enako tudi vam. Po teh vesteh, ki smo jih zbrali tudi drugje, kaže, da se ljudje vedno bolj nagibajo k silvestrovanju z večerjo, medtem ko je ples kot edina zabava tega večera nekoliko premalo ter zadovoljuje kvečjemu Se mladino. miiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimtiiiiiiimiiiiHiiiiiitiiinmiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiill NA STEFANOVO V VIPAVI Pevci iz Dola-Poljan so priredili koncert Domačini so jih povabili na ponoven obisk in nastop Pretekli teden, na Stefanovo, |e. zlomil desno koleno. V bolnišnici moški zbor «Kras» iz Dola-Poljan so ga pridržali za 30 dni na zdrav-nastopil v kinodvorani v Vipavi,' ljenju. na povabilo tamkajšnjega kluba mopedistov. Pod vodstvom svoje pevovodkinje Pavline Komelove so pevci ubrano zapeli kar 22 pesmi svoje pestrega repertoarja ter želi splošno priznanje za svoje precizno izvajanje. Ob tej priliki so domačini podelili nekaterim članom kluba odlikovanja, potem pa so se domačini in gostje s Krasa zadržali na skupni večerji. Tam se je ustvarilo še bolj neposredno in prisrčno vzdušje in pevci so morali zapeti večino pesmi, ki jih imajo ponavadi na programu, kar je veselo razpolože nje še bolj povečalo. Svoj obisk so zaključili Sele v poznih večernih urah, čeprav je bil koncert že popoldne. Pred slovesom so morali obljubiti, da bodo v kratkem zopet prišli na obisk ter domačine zopet razveselili s svojim petjem. Domačini Pa so s svoje strani obljubili, da bodo Pripravili tudi tehnično plat koncerta tako, da bodo takrat gostje deležni večjega obiska kot so ga bili pri tem prvem gostovanju, ko je bil obisk nepripravljen. Na domu v Sovodnjah je padel po stopnicah Včeraj popoldne ob 13.30 so pripeljali v goriško civilno bolnišnico 21-letnega Adrijana Juretiča iz Sovodenj, Mihaelova ulica. Juretič se Je malo prej ponesrečil doma na stopnicah in padel. Pri tem si je Včeraj zjutraj ob 4.30 je v kr-minski bolnišnici podlegel poškodbam 60-letni občinski pometač Lui-gi Bernardini. Kot znano so našli Bernardinija na Stefanovo zjutraj na želežniški progi hudo ranjene ga in v nezavesti. V bolnišnico so ga sprejeli z rezervirano progno zo. Po vsej verjetnosti gre za samomor v trenutku malodušja, vendar o zadevi policija še vrši preiskavo. V civilni bolnišnici v Gorici Je preminila JOSIPINA BRAJNIK por. NANUT v starosti 67 let. žalostno vest sporočajo: soprog Franc, sinovi in hčere, snahe, zetje in vnuki ter vsi ostali sorodniki. Pogreb bo danes, 2. Januarja ob 15. uri v cerkev v Stan drežu in od tam na pokopališče. Standrež, 2. Januarja 1968 (Pogrebno podjetje Preschern — Tel. 91-55) (lori ca VERDI. 17.15—22: «1 padre di farni-glia», N. Manfredi in L. Caron. Kinemaskopski film v barvah; mladini pod 14. letom prepove1 dan. CORSO. 17.15-22: «Un uomo per tut-te le stagioni«, Wendy Hiller in Leo Mc Kem, angleški barvni film, ki je prejel šest Oskarjev in druge nagrade MODERNISSIMO. 17-22: «Vietnam, guerra senza fronte«. Italijanski dokumentarni film. Mladini pod 14. letom prepovedan. CENTRALE. 17-21.30: «Moresque obiettivo allucinante«, L. Jef-fries in L. Sun. Italijanska koprodukcija; kinemaskop v barvah VITTORIA. 16.30—21.30: «Giamail- go», S. G. Edward in S. Tot. Barvni kinemaskop. / rzir AZZURRO. 17.30—22: «Faccia a fac. cia», G. M. Volonte in Th Mil-lian. Kinemaskop v barvah. EXCELSIOR. 16—22: «1 due per la strada«, A. Hepburn in A. Firmey. Kinemaskopski film v barvah. PRINCIPE. 17.30—22: «Intrighi a Grande Hotel«, Robert Taylor in Catherine Spaak, v barvah. Hun š iri o. 19.20—21.30: «1 ragazzi di baiv diera gialla», v barvah. DEŽURNE LEKARNE GORICA Danes ves dan m ponoči Je odprta lekarna TAVASANI, Korzo I-talija 10 - tel. 25-76. TRŽIČ Danes ves dan in ponoči Je odprta lekarna »CENTARLE« dr. Fitz in Ennerl — Trg republike 23 -— tel. 72341. RONKE Ves dan in ponoči je odprta lekarna «All’Angelo», dr. Olivetti, Ul. Roma 23, tel. 72393. era o. s n ■n S C3 2. januarja 1961 -S, 5 mrntkS. ijšmm ZlIsJ51ih mMmmm IZJAVE PREDSTAVNIKOV SLOVENSKIH ŠPORTNIH DRUŠTEV PRI NAS Kaj nam je nudilo staro leto in kaj pričakujemo od novega Športni razmah na Tržaškem je morda letos dosegel svoj višek. Ustanovitev novih športnih društev, rekordna udeležba na športnih igrah, organizacija raznih turnirjev nam dovolj jasno pričajo, da je šport pri nas zajel res vso mladino. Navdušenje do športa pa so nam pokazale športne igre, ki so letos zabeležile v vseh panogah rekordno udeležbo, poleg tega pa so _nav-dušile celotne vasi ter — kar je morda najvažnejše — so dale pobudo za ustanovitev novih športnih društev. Torej uspešno leto to 1967 za naš šport. Nogomet je bil ponovno kralj našega udejstvovanja, tako da v tretji kategoriji lahko go- ŠPORTNO ZDRUŽENJE BOR (Trst) V minuli sezoni ni bilo nobenih posebnih senzacij na športnem področju, razen zelo uspelih jubilejnih športnih iger z rekordno udeležbo in v tem Š.z. BOR vošči vsem igralcem, članom, podpornim članom in simpatizerjem obilo sreče v novem letu. v zvezi s proslavo v Kulturnem domu. Priznanja, ki smo jih dobili za naše delo, so bi- spešno nadaljevali na svoji poti. V nogometu gotovo si nismo v začetku prvenstva pričakovali prvega mesta v lestvici. In tudi sedaj ne podcenjujemo nikogar, če se nam bo nudila priložnost vstopa v II. kategorijo, jo bomo izkoristili. Drago Ota ŠPORTNO DRUŠTVO GAJA (Padriče - Gropada) Smo zelo zadovoljni: glede rezultatov, nastopa^ na športnih igrah, na vse pač. Začeli smo gojiti odbojko in redno treniramo na Opčinah. Mislili smo tudi na nogomet, ka- vorimo o slovenskem prvenstvu. Poleg tega imamo tudi predstavnico v II. kategoriji (Vesno). Žal pa smo tudi v tej sezoni nekoliko pozabili na mladince. Z ostalimi panogami pa tako tako. V odbojki smo zebeležili neki napredek med podeželskimi društvi, medtem ko je moral Bor med ženskami obnoviti svoje sile. Moška šesterka plavih pa je ohranila svojo strukturo Atletika se še ni opomogla. V namiznem tenisu je vse po starem. V košarki pa je edino društvo, ki goji to panogo — Bor, ustanovilo naraščajniško ekipo in «mini-basket», s čimer si je hotelo zagotoviti bodočnost za to športno panogo, ki je morda najmlajša v zamejskem športu Predsednikom naših društev pa smo postavili dve »telegrafski* vprašanji: • Kako ste kaj zadovoljni z minulim letom? ° Kaj si želite od 1968? DEŽELNA PODPORA ŠPORTNIM DRUŠTVOM Deželni svet je že 29. oktobra 1965 izglasoval zakon št. 23, ki v svojem prvem členu pod točko 6 a predvideva dodelitev podpor in nagrad raznim ustanovam, društvom In organizacijam. Med njimi tudi športnim društvom, ki imajo izključno amaterski značaj. Vsako društvo lahko napravi prošnjo na predsedstvo deželnega odbora in prosi za dodelitev podpore. Zakon ne predvideva nobenega točnega časovnega roka za vložitev prošnje. Toda prosilec ima več možnosti, če prošnjo vloži čim Prej, ker jo lahko obravnavajo že na eni prihodnjih sej deželnega sveta. če deželni odbor ugodi prošnji ter dodeli društvu ali oi-ganizaciji podporo, mora la organizacija predložiti predpisano dokumentacijo. Menimo, da bi bilo pravilno, če bi vsako naše športno društvo vložilo na predsedstvo deželnega odbora čimprej prošnjo, da se mu v smislu deželnega zakona St. 23 z dne 29. oktobra 1965, tl 1, točka 6 a dodeli podpora. Za vsa potrebna pojasnila le naša športna redakcija nu razpolago vsem, ki se za to zanimajo, in sicer vsak dan od 11, do 13. ure. la posebno laskava. Predvsem je razveselilo našo mladino prisotnost uglednih domačih in ljubljanskih gostov ter predstavnikov oblasti. Ta priznanja nam nalagajo še večjo odgovornost pri utrjevanju našega društva in angažiranje mladine, ki nam stoji ob strani. * * Da bi vsi nam odgovorni predstavniki naše mladine pomagali pri naporih za začetek gradnje prepotrebne telovadnice, brez katere zelo težko rinemo naprej. Brez primernih treningov si ne moremo zamisliti nekega napredovanja. Torej brez ustreznih prostorov ne more biti treningov. To velja za Bor kot za ostala društva. Da bi v ustanovljenem Koširju (Koordinacijski odbor za šport in rekreacijo), ki zajema v glavnem skoro vsa slovenska športna društva, bilo omogočeno delovanje pri utrjevanju in tehničnem izpopolnjevanju včlanjenih društev. Dušan Košuta S.d. BREG vošči vsem atletom, članom, simpatizerjem, občinski upravi, sodelavcem ter vsem ostalim slovenskim društvom obilo uspeha v novem letu. ŠPORTNO DRUŠTVO BREG (Dolinska občina) Smo zadovoljni, kajti naša dekleta in fantje so se zadovoljivo izkazali na športnih igrah in na raznih prvenstvih. Poleg tega tudi zaradi resnosti, ki so jo naši mladi pokazali. Morda odbor ni izpolnil vsega dela, ki si ga je nadejal, toda glavni vzrok tega je bil preobremenjenost. Glede posameznih udejstvovanj : z nogometom ne moremo biti nezadovoljni, kajti e-kipa je prva v lestvici, glede odbojke pa so nas bolj presenetila dekleta kot fantje. Letos smo tudi na novo začeli gojiti nogomet za najmlajše (začetnike). Kar pa Je še bolj razveseljivo, je to, da trenirajo te začetnike naši i-gralcl, ki si bodo s tem gotovo dobili dragocenih izkušenj, če bi morda kdaj postali trenerji. • • • Od 1068 °1 da bi u- terega bomo začeli ze v začetku novega leta gojiti, da se bomo pripravili za III. kategorijo. In za zaključek tega leta se bodo fantje sestali, da se bodo skupai nos'ovili od minulega leta, kar kaže navdušenost mladine za «miado» društvo. * m * Da bi imeli čim več uspeha. Da bi se uspešno udeležili nogometnega turnirja III. amaterske kategorije in odbojkarskega ženskega promocijskega prvenstva. In da bi začeli z graditvijo nogometnega igrišča, katerega morda ne bomo še letos dokončali, upamo pa, da bomo lahko vseeno trenirali. Karel Grgič S.d. KONTOVEL želi vaščanom, navijačem, sodelavcem in vsem slovenskim športnikom obilo uspehov v novem letu. odbojkarskem prvenstvu C lige in tudi na športnih igrah. Poleg tega smo zadovoljni tudi z vzdušjem, ki vlada v naši sredi. Od novega leta? Na kratko: izboljšanje rezultatov. In pred- ŠPORTNO DRUŠTVO KONTOVEL (Kontovel) Smo zadovoljni s svojo aktivnostjo, ki je bila v glavnem osredotočena na udeležbo na slovenskih športnih i-grah. Predvsem nas je prijetno presenetilo, da so se tudi vaščani ogreli za našo pobudo in so nam tudi nato kon- š.d. KRAS želi vsem svojim članom, sodelavcem, simpatizerjem ter vsem ostalim športnim društvom obilo uspehov v novem letu. vsem bi želeli novih prostorov, ki bi nam omogočili tudi udejstvovanje v ostalih športnih panogah. Trenutno gojimo le odbojko. Glede rezultatov pa, da bi ponovili lanske uspehe tako v odbojki kot tudi na športnih igrah. Stanko Budin SMRTNO DRUŠTVO POLFT (Operne) Uradne dejavnosti sicer nismo imeli, ker smo pravkar ustanovili društvo. Vsekakor je odbor našega društva vodil «Opč:ne» na športnih kretno pomagali pri gradnji novega igrišča.^ ^ V glavnem si želimo čimprej končati igrišče in upajmo, da nam bo vreme dovolilo. Nato pa bomo kot lani v glavnem osredotočili svojo dejavnost na pripravo za športne igre, kajti o tretji kategoriji v nogometu je namreč prezgodaj govoriti. Seveda, če bi nam bilo to mogoče, bi začeli tudi z nogometom. V nasprotnem primeru pa upam, da bomo sestavili ekipo šele v prihodnjem letu (1969). Upajmo tudi, da bomo sestavili tudi žensko in moško odbojkarsko ekipo, za katero se mladi zanimajo. Mario Danev Š.d. POLET vošči vsem športnikom, podpornim in rednim članom in vaščanom uspešno novo leto. prvenstva. V tem delu prvenstva nismo imeli preveč sreče. Poleg tega naši igralci niso začeli prvenstva kot lani, ko so dali vse iz sebe, da bi dosegli zmago. Letos so se zavedali svoje moči in so malo popustili. Niso se namreč zavedali, da se-z majhnimi stvarmi lahko napravi veliko in ne obratno. Glede odbojke pa nismo mogli naoraviti dosti, ker nismo imeli trenerja, ki bi vodil nar šo novo ekipo. Vprašali smo več ljudi, če bi soreieli to nalogo, nismo pa dobili pozitivnega odgovora. Če bi uvedli odbojko, bi nato gotovo začeli tudi s košarko. Sicer pa ie oomanjkanje trenerja naj večja hiba. Od novega leta si pričakujemo bol.iše rezultate v nogometu. Glede odbojke pa, da bi dobili trenerja. Prihodnjih športnih iger se mislimo polnoštevilno udslež’ti v vseh panogah. In zaradi tega bomo čimprej začeli s treningi, da bi se dostojno pripravili za nastop. Marcel Krelj SPOMNILI SO SE GOSTOVANJA PRI NAS Lani poleti je škotska ekipa The Academy Airdrie gostovala pri nas in se je srečala v prijateljski tekmi z mladinsko enajsterico Primorja. Škot je so bili navdušeni nad gostovanjem, ta so jun ga nudili predstavniki in igralci Primorja. Po vrnitvi v domovino so se namreč skotsta nogometaši spomnili poletnega gostovanja tu pri nas s člankom, v katerem je novinar poleg športne turneje omenil tudi na'e življenje na Krasu in je izrazil svoje navdu en je zaradi prijetnega sprejema. Škot je so izrazili željo, da bi jim igralci Primorja vrnili obisk igrah, kar pravzaprav lahko imama za pravo delovanje in — gotovo pa — za lepo izkušnjo. Na športnih igrah pa smo dosegli zadovoljivo peto mesto in precej časa smo bili na tretjem mestu. Torej uspeh. Društvo sicer nima še urejenega staorsa, toda z uredi-tvijo~ prostorov mislimo, da bomo rešili tudi to vprašanje. V novem letu mislimo sestaviti moško mladinsko odbojkarsko ekipo, katero smo jo že vpisali v prvenstvo, ter žensko šesterko. Poleg tega bomo začeii tudi s košarko, ker imamo že igrišče na odprtem. Pomislili pa smo tudi na plavanje. Za ostale panoge pa, ki jih mi ne bomo gojili, bomo skušali usmeriti svoje atlete v tista društva, ki gojijo te discipline. Sicer pa ni naš cilj doseči izredne rezultate, temveč ustvariti močan kader naj-mlajših, ki bodo z leti morda postali res močni v različnih panogah. V novem letu pa bomo seveda skušali ponoviti uspehe na športnih igrah, ki smo jih že lani zabeležili. Egon Kraus ŠPORTNO DRUŠTVO PRIMOREC (Trebče) V zadnjem času smo nekoliko popravili slabe rezultate, ki smo jih zabeležili v začetku ricrrMETNi klub PRMCRJE (Prosek) Nismo prav zadovoljni. Primorju manjka morala. Moštvo jo namreč naletelo na nekaj spodrsljajev in je nato nonu- \ stilo .In tudi člani so nekoliko zapustili svoje moštvo. Sicer se je bivša sezona precej ugodno končala za Primorje. Naša ekipa se je namreč F.c. PRIMORJE želi vsem članom, sodelavcem, navijačem ter ostalim društvom obilo uspeha v novem letu. Š.d. PRIMOREC vošči vsem članom, podpornim članom, navijačem in sodelavcem srečno novo leto. v finalni tekmi z Vesno potegovala za končnega zmagovalca III. kategorije. Z mladinskim moštvom pa smo imeli lepo izkušnjo, ko smo zaigrali s Škoti in tudi zmagali. Nato pa v tej sezoni ni šlo vse najbolje, tako da je mora- j la nekoliko zapustila prvo e- j kipo. Glede mladincev? Ravnokar \ so končali prvenstvo. Nekaj | jih bo moralo k vojakom. Nekateri so tudi prestopili v članske vrste in so se zadovoljivo vključili v ekipo, kar pomeni, da imamo svoj kader. Veliko upamo tudi v začetnike, ki so že odigrali nekaj tekem. Najprej, da bi sestavili močno Primorje. Da bi bili igralci malo bolj navdušeni. Glede tretje kategorije pa upamo na prva mesta. Težili bomo tudi za tem, da bomo vključevali čim več mladincev ,v člansko ekipo. Trenutno se moramo omejiti le’na nogomet, kajti že sam statut našega društva predpisuje izključno gojenje nogometa. In ni izključeno, da bo že na prihodnjem občnem zboru prišlo do kakih sprememb. Srečko Sedmak ŠPORTNO DRUŠTVO SCKCL (Nabrežina) Seveda, da smo zadovoljni. Fredvsam zaradi tega, ker smo osvojili prvo mesto na ženskem odbojkarskem promocijskem pr venstvu in ker smo nato z isto ekipo vstopili v žensko B ligo. Zadovoljni smo tudi zato, ker smo se dobro uvrstili na športnih igrah. Po; leg tega smo kupili teren (pri tem se zahvaljujemo vsem, ki so nam omogočili nakup igrišča) in nato zgradili svoje igrišče. V novem letu si želimo sestaviti resno moško odbojkarsko ekipo, ki bi se lepo izkazala na promocijskem prvenstvu in ki bi eventualno osvojila, prvo mesto. Za žensko ekipo pa si žel.'mo, da ne hi izpadla iz B lige, kjer ho seveda konkurenca gglo ostra. Antek Terčon kategoriji, kar je seveda zelo | težko Upajmo, da bodo igralci uspeli v tej nalogi. In še posebno, da ne bi razočarali svojih navijačev, ki so vedno iskreno spremljali moštvo. Franc CatTonar ŠPORTNO DRUŠTVO ZARJA (Bezovica) Gotovo, da smo zadovoljni. Zeli smo uspehe v nogometu, ki si jih res nismo pričakovali in -iri tern se moramo zahvaliti vsem igralcem, ki vedno požrtvovalno zaigrajo, po- ŠPORTNO DRUŠTVO UNION (Lonjer) Že tretjič zaporedoma nastopamo v tretji kategoriji, lo-krat nam gre nekoliko bolje in tudi z lestvico smo zadovoljni. Poleg tega smo tudi zadovoljni, ker v naši kategorij nastopa veliko slovenskih enajsteric, s katerimi tako lahko pridemo v stik. Glede samega prvenstva (sodnikov, umikov, odločb in tako dalje), pa smo nekoliko razočarani. Imamo namreč vtis, da nas nekoliko zanemarjajo, in ne šemo nas. sploh vse. Tudi letos smo imeli precej 1 težav s prvenstvom, ker nima- | Š.d. ZARJA želi vsem, ki podpirajo društvo, navijačem, sodelavcem in članom veliko uspehov v novem letu. po, v kateri je pa nekaj mladih, ki dobro obetajo. Gotovo, želeli bi tudi moško šesterko, toda ne moremo zaposliti naših igralcev z dvema športoma. Breme bi bilo preveliko. Torej raje, da gojijo en šport in tega dobro. Od novega leta si želimo, da bi ponovili zadnje uspehe v nogometu. Več si namreč ne moremo pričakovati. Na II. kategorijo (tudi če bi imeli možnosti), trenutno ne moremo misliti. Uvrstitev nad sredino lestvice bi bil že lep u-sceh. Obenem pa bi hoteli ojačiti ekipo. Še vedno nam namreč manjka krilo. In res bi želeli, da bi Marc končno vstopil v naše vrste. Z odbojko pa upamo, da bi ženske uspešno nastopile v promocijskem prvenstvu in da bi se tudi naše najmlajše izkazale. Od svojih sodelavcev, navijačev in članov pa upamo, da nam bodo še pomagali in to pri zgraditvi nogometnega igrišča. Ivan Brass SPDT: več kot sto novih mladih članov Uspešno delovanje: I. zimske športne igre, smučarski tečaj na Črnem vrhu, zimovanja v Kranjski gori ŠPORTNI KROŽEK KRAS (Zgonik) Ce pogledamo na splošno, še kar. Predvsem glede rezultatov, ki smo i'h »»beležili v Konec starega, začetek novega leta. Kot vsako slovensko društvo v zamejstvu se tudi tržaški planinci v teh zadnjih decembrskih dneh o-ziramo na prehojeno pot. U-spehov res ni manjkalo in to se pozna po vse večji priljubljenosti, ki jo uživa naša planinska organizacija, saj se je vpisalo v društvo več kot sto novih članov. Delno je društvo vozilo po starih tirih, smučarski tečaji in tekme, predavanja, planinski pohod izleti — vse to delovanje” pa je dobilo novo vsebino ker se društvenega življenja udeležuje vedno več in več mladine. Samo ta primer: na izletih v planine tričetrt avtobusa zasede mladina. Specializirano delovanje društva se odvija v alpinističnem in smučarskem odseku. Alpinisti so letos utrdili notranjo organizacijo in pridno plezali v letni sezoni. Priredili so u-speli krst alpinistov in začeli t, i»d»jnnjem biltena o dru- štvenem delovanju. Kot posebnost lahko omenimo zlato kolajno v veleslalomu za alpiniste VTK memorialu. Za smučarje pa pomeni novo leto začetek čisto novega življenja. Do sedaj se je delo odvijalo le v našem zamejskem krogu: vsak naš smučar ve za društvene smučarske tekme, za «1. zimske športne igre«, za smučarski tečaj na Črnem vrhu in za uspela zimovanja v Kranjski gori. Ta sezona pa bo važna za naše smučarje, ker jim vpis v italijansko zvezo zimskih športov (PIŠI) odpira možnost, da tekmujejo v deželnem merilu. V začetku si sicer ne nadejamo blestečih uspehov. Naši fantje bodo nujno plačali davek za neizkušenost v takih tekmovanjih, odprli pa bodo pot mlajšim generacijam, katerim bo šla glavna skrb Planinskega društva, da bo lahko dostojno predstavljalo, kot drugi slovenski športniki, naše zamejsko smučarstvo. M. L. Š.d. UNION želi vsem navijačem, članom in simpatizerjem obilo uspehoi) v novem letu. mo sredstev. Pokrajina nam je sicer dodelila prispevek, toda birokratska pot je bila zelo dolga. Povsem zadovoljni pa smo lahko z našimi mladinci, ki so zares močni. V lestvici so namreč na tretjem ali četrtem mestu. * * • Od novega leta si želimo čim več uspehov in tudi drugim društvom želimo čim več uspeha. Upamo tudi, da bi se zopet srečali z našimi društvi v najboljšem družabnem razpoloženju. Glede našega društva pa čimboljšo uvrstitev v tretji kategoriji. Od mladincev pa upamo, da bi se čimbolje izkazali in da bi kmalu zamenjali starejše v tretji kategoriji. Lucijan Malalan leg tega so tudi zelo požrtvovalni na treningih. Skratka, v ekipi se je ustvarilo posebno simpatično ozračje. Glede odbojke. Trenutno imamo samo eno žensko eki- Sonja Pernarčič med najboljšimi mladimi igralkami Italije Borova odbojka je pretekle dni prejela še eno priznanje. Sonja Pernarčič, najmlajša igralka prve Borove ženske šesterke je bila izbrana med najboljše «mlade» igralke v Italiji in povabljena na skupni trening v Coverciano pri Firencah. Po vrsti pozivov, ki so pa bili izključno za fante, je tokrat prišla na vrsto dekle in že to je samo po sebi uspeh. Pri ženskah je namreč napredovanje težje kot pri moških, ker nežni spol ni tako pripraven za gojenje športa in potrebuje zato ogromno truda in dobre volje vseh, ki se ukvarjajo z žensko ekipo. Sonja Pernarčič je zelo obetajoča igralka, visoke in vitke postave in zelo gibčna. Vse to ji daje veliko upov za bodoče nastope. Poleg tega je Sonja še zelo mlada, kot nam je to sama povedala : «Rodila sem se v Trstu 17. marca 1953. leta in obiskujem enotno srednjo šolo pri Sv. Ivanu. Zelo rada igram odbojko, ki sem jo začela gojiti skoro za šalo. Najprej sem zahajala k tedenski telovadbi, nato pa smo začele osvajati prve prvine odbojke. Takrat sem imela deset let.* ŠPORTNO DRUŠTVO VESNA (Križ) Da, smo še kar zadovoljni. Vseeno pa je bila naša največja pomanjkljivost minule sezone ta, da nismo imeli zadovoljivega tehničnega vodstva, ki bi znal voditi našo ekipo. Letos smo začeli tudi z mladinci, od katerih si seveda nismo mogli pričakovati izred- Š.d. VESNA želi vsem članom, podpornim članom, navijačem in sodelav cem srečno novo leto. nih rezultatov. Smo pa zadovoljni z njimi. * * • Od prihodnjega leta si želimo, da bi lahko ostali v II. To pa te je potem privedlo do tega, da si začela resno trenirati? «Oa. To je bil prvi korak. Resno sem začela trenirati pred lanskim prvenstvom B lige, na katerem sem nastopala v vrstah druge Borove ekipe.* , Kakšni so bili tvoji vtisi, ko si zvedela, da si bila predlagana za izbirni trening? »V začetku se mi je zdelo, da bo vse lahko, nato pa je prišel izbirni trening in težkoče so se stopnjevale. Po tem treningu nisem imela nobenega upanja, da bi bila izbrana za Coverciano, ker so se mi zde e druge igralke, ki so sodelovale, boljše od mene.* Ko pa so ti sporočili, da boš šla v Firence... *Take trenutke je težko opisati, bila sem neizmerne vesela in skoraj nisem verjela.» Kje misliš, da tiči »skrivnost« tega tvojega nenadnega uspeha? »Že v prvih mojih nastopih mi je marsikateri obetal dobro bodočnost. To mi je bilo v veliko spodbudo in sem z navdušenjem nadaljevalah Sonja Pernarčič, štirinajstletna Borova igralka, ki so jo letos povabili na skupni trening v Coverciano. Treninge bo začela 3. januarja Na izbirnem treningu je bila prisotna poleg tebe še kakšna druga slovenska odbojkarica? «Poleg mene je bila na tem treningu še moja sestra Silva, nato Brežanki Divna in Nevenka Slavec. Potem so še bile tri igralke iz Vidma (Porzio) in ena iz Šarila, ki je bila kot jaz povabljena na skupn trening v Coverciano. Po treningu sem bila zelo trudna. Trener nam je najprej diktiral pošteno ogrevanje, potem j so prišle zapovrstjo vse odbojkarske prvine, prsti, cektč, tolčenje, servis itd. Kdaj pa bo skupni trening v Firenceh? «Federacija je pozvala skupno 32 igralk, ki jih je razdelila v dve skupini. Prva je trenirala od 26. do 30. decembra, druga pa bo od 3. do 7. januarja. V tej sku pini sem vključena tudi jaz * Sonja, še jadnje običajno vprašanje. Poleg odbojke te še kaj veseli? «Ze!o rada bi gojila atletiko, ki me močno privlačuje.* Poslovili smo se od nasmejane mladinke ki je vesela, da je do segla tak <.avulljiv uspeh. Naša želja in želja vseh je, da bi Sonjo lahko pozdravili v državnem dresu juniorske reprezentance. To mislimo, da je najboljše voščilo ob vstopu v novo leto. f. v. IZIDI •Atalanta — Spal 1:0 •Fiorentina — Mantova 2:0 •Juventus — Inter 3:2 •Vicenza — Sampdoria 0:0 'Milan — Bologna 4:2 •Napoli — Torino 2:2 •Roma — Brescia 2:0 •Varese — Cagliari 2:1 LESTVICA Milan 13 6 7 0 24 13 19 Roma 13 5 6 2 13 10 16 Varese 13 7 2 4 13 13 16 Fiorentina 13 5 5 3 14 10 15 Napoli 13 4 7 2 14 12 15 Juventus 13 5 5 3 15 13 15 Cagliari 13 5 4 4 18 15 14 Inter 13 5 4 4 13 12 14 Torino 13 4 5 4 17 12 13 Atalanta 13 4 4 5 13 11 12 Bologna 13 4 4 5 12 14 12 Vicenza 13 3 6 4 9 11 12 Brescia 13 4 2 7 10 13 10 Sampdoria 13 2 5 6 12 17 9 Spal 13 4 0 9 9 19 8 Mantova 13 2 4 7 4 15 8 IZIDI •Bari — Potenza •Catanzaro — Lazio •Genoa — Padova Catania — ‘Messina •Modena — Foggia •Novara — Reggiana •Perugia — Lecco •Piša — Monza Reggina — Venezia •Verona — Livorno LESTVICA Palermo 16 8 7 1 Piša 17 8 6 3 Verona 16 6 7 3 Lazio 15 6 6 3 Foggia 16 6 6 4 Reggina 16 8 2 6 Livorno 16 6 6 4 Catania 16 7 3 6 Novara 16 4 9 3 Padova 16 7 3 6 Catanzaro 17 4 9 4 Perugia 17 5 7 5 Reggiana 16 4 8 4 Venezia 16 5 5 6 Bari 16 5 5 6 Monza 16 Genoa 16 Lecco 17 Modena 15 Messina 16 Potenza 16 14 7 30 16 13 10 14 13 17 16 23 22 12 12 20 14 14 12 17 15 13 13 20 21 16 17 13 12 19 22 15 17 16 15 11 19 13 18 7 18 10 18 1:0 0:0 0:0 2:0 1:1 1:1 3:2 2:2 3:2 1:0 23 22 19 18 18 18 18 17 17 17 17 17 16 15 15 14 13 12 11 11 10 Prihodnje tekme (7. t.m.) Bologna - Atalanta, Vicenza -Brescia, Milan - Roma, Napoll -Inter, Sampdoria - Juventus, Spal - Fiorentina, Torino - Cagliari. 2 10 4 3 7 6 1 10 6 2 7 6 2 7 7 1 8 7 Prihodnje tekme (7. t.m.) Catania Genoa, Foggia - Novara, Lazio - Padova, Lecco - Verona, Livorno - Bari, Monza -Venezia, Palermo - Messina, Potenza - Catanzaro, Reggiana -Modena, Reggina - Piša. 13. KOLO II. AMATERSKE KATEGORIJE TURRIAC0 VESNA 2:1 Še en poraz in preveč naivnosti Renner strelec gola za Križane - Sodnik prestrog - Danilo Sulčič izključen - Nasprotniki: mladi in tehnično dobri STRELCI: V 35’ Fastrello (T), v 17' d.p. A. Minin, v 45’ d.p. Renner (V). TURRIACO: Peresslni; Spessot, Lepre; Monaco. Defaveri (k), Todon; Fastrello, Pezzan, P. Minin, A. Minin, Trentin. VESNA: Rado Tence; Danilo Sulčič, Marchesan; Finotto (k), Rai-mondo; Zmago Košuta, Milič, Renato Košuta, De Michele, Švab in Renner. SODNIK: Tommadini (Videm). KOTJE 4:3 za Turriaco. Opombe: Mrzlo; igrišče v dobrem stanju; približno 300 gledalcev. Sodnik je v 14’ pismeno opomnil Rennerja (V), v 28’ Fastrella (T); d.p.: v 6’ Pezzanija (T), v 9’ De Micheleja (V), v 22’ Danila Sulčiča (V), katerega je v 45’ izključil. Po pravici povedano si nismo pri- čakovali bogvekaj od nedeljskega gostovanja v Turjaku. Domačini so močna enajsterica in si popolnoma zaslužijo mesto v sredini lestvice, čeprav v nedeljo niso pokazali nič posebnega. Vsekakor kaj več od igre bi le zahtevali. In Križani tudi tokrat niso zadovoljili svoje številne navijače, ki so kljub mrzlemu vremenu (in vigilje) vseeno spremili svoje moštvo na to težko gostovanje. Moštvu, ki je tudi v nedeljo požrtvovalno zaigralo, se je poznalo pomanjkanje tehničnega .........................................mi PRVENSTVO III. AMATERSKE NOGOMETNE KATEGORIJE Presenetljiva zmaga Primorja v derbyju z Brežani (1:0) Karel Valentič hudo poškodovan - Germani in Boico izključena splošno privlačna igra z zanimivim dvobojem Mikuš Verginella STRELEC: 41’ p.p. Boico. PRIMORJE: Štoka; Babudri, Starc; Milič, Hrvatič, Meteljko; Delise, Nicolodi, Boico, Verginella, Germani. BREG: Favento; Bartesina, Maver; Karis, Švara, Mikuš; Rodella, Petaros, Valentič, Grahonja, Raiča. KOTJE: 5:0 za Primorje. SODNIK: SARTORI (Trst). OPOMBE: Blatno in snežno igrišče. Približno 300 gledalcev. V 37’ p.p. je Karel Valentič zaradi poškodbe zapustil igrišče. V 31’ d.p. je sodnik izključil Boica, v 44’ Germanija (oba Primorje). Pričakovani derby med Primorjem in Bregom se je zaključil z zmago domačinov. Za Prosečane, ki so v zadnjih dveh srečanjih doživeli dva poraza, je bilo to srečanje izredne važnosti. Tokrat pa je enajsterica pokazala svoje sposobnosti predvsem v prvem polčasu. Brežani pa, ki so stopili na igrišče z namenom, da bi odnesli vsaj točko, so se zato že po prvih udarcih zaprli v svojo polovico i-grišča ter so predvsem pazili na napad Primorja. Seveda, ne da bi premislili, da s tem dajo možnost nasprotnikom, da se organizirajo. To taktično potezo so seveda izkoristili Metelko, Milič in predvsem Nicolodi, ki so tako prevzeli vajeti igre v svoje roke in prisilili Brežane v obrambo. Ti so seveda odgovorili s prostim napadom Valentiča in Raiče, a proseska obramba je bila vedno na mestu. Premoč Primorja je bila razvidna predvsem v prvem polčasu, ki je bil na visoki tehnični ravni. Zasluga gre nedvomno režiserjem Primorja (Metelko, Milič, Nicolodi), ki so imeli premoč nad Grahonjo in Petarosom. Mikuš pa, ki bi moral biti režiser, ga je trener Brega spravil za petami Verginelle. Ta dvoboj med Verginello in Mikušem je bil nedvomno ena najlepših not nedeljskega derbyja. Verginella, hiter s širokim dribbligom, Mikuš pa tehnično nadarjen in močan v tackleju, sta bila nedvomno protagonista derbyja, čeprav ne vemo, komu bi pripisali premoč. V prvem delu srečanja je Primorje prišlo do zadetka. V drugem delu pa so Brežani igrali v desetih, ker je moral poškodovani Valentič zapustiti igrišče. To je nekoliko zmedlo Prosečane, ki niso znali izkoristiti številčne pre. moči, predvsem ker jim je blatno igrišče odrezalo noge, medtem ko pa so Brežani pokazali svoje atletske in kondicijske sposobnosti. Vsekakor je tudi v drugem polčasu Primorje imelo več prilik od Brežanov, ki so tako doživeli — sicer z dvignjeno glavo — prvi poraz. Ta jih ne sme potreti, kajti v nedeljo so našli na poti enajsterico Primorja v odličnem dnevu. Kronika. Ob robu nabrežinskega igrišča so navijači nestrpno čakali začetek srečanja. 2e po prvih udarcih je bilo razvidno, da bo srečanje na višini. Trenerja obeh moštev sta pripravila svoji taktiki. Prve nevarne akcije so bile od Primorja. Brežani so odgovorili z dvema prostima streloma. V 17’ lep Germanijev prodor po levi strani igrišča, a njegov predložek v sredino ni znal nihče izkoristiti. V obrambi Brega smo medtem o-pazili precej zmede, predvsem Karis' (morda v slabem dnevu) je dovolil preveč prostora Boicu in zgodilo se je v 27’, ko je Boico predložil Verginelli, da je z ugodnega položaja zgrešil. 3’ kasneje pa je Verginella dobil prostega Boica ter mu predložil, a srednji napadalec Primorja je zapravil izredno priložnost. Primorje je vztrajalo v napadu in Favento je moral večkrat poseči v akcijo. V 37’ proti, napad Brežanov, v katerem se je ponesrečil Karel Valentič, ki je Atalanta — Spal (1:0) 1 Fiorentina — Mantova (2:0) 1 Juventus — Inter (3:2) 1 Vicenza - - Sampdoria (0:0) X Milan — Bologna (4:2) 1 Napoli — Torino (2:2) X Roma — Brescia (2:0) 1 Varese — Cagliari (2:1) 1 Catanzaro — Lazio (0:0) X Genoa — Padova (0:0) X Messina - - Catania (0:2) 2 Perugia - - Lecco (3:2) 1 Venezia — Reggina (2:3) 2 KVOTE 13 — 10.869.100 lir 12 — 281.100 » moral zapustiti igrišče. V 5’ je Boico spet prehitel Kariša in Švaro, a Favento je z drznim posegom odbil žogo v polje. Vrata so bila prazna in Nicolodi je streljal, a Švara je na beli črti rešil z glavo. V 41’ je Primorje izsililo kot. Germani pa je podal visoko Verginelli. Zmeda v kazenskem prostoru Brega, na žogo je prišel popolnoma prost Boico, ki je brez oklevanja poslal usnje v mrežo — 1:0. Med odmorom smo videli, da so morali odpeljati Valentiča v bolnišnico. V drugem polčasu je bilo Primorje spet v napadu. Favento je rešil v 10’ težak položaj. V 17’ pa je Nicolodi streljal, a Favento je z drznim posegom rešil v kot. Za kroniko naj omenimo, da je sodnik izključil Boica in Germanija, ker sta odstranila žogo ob ustavljeni igri. Najboljši v vrstah Primorja: Delise, Verginella, Nicoladi in Boico. V vrstah Brega: Favento, Švara (v drugem polčasu), Petaros in Mikuš. B. R. nm Pilič (100.000 dolarjev) profesionalec NEW ORLEANS, 1. - Jugoslovanski teniški igralec Nikola Pilič je podpisal pogodbo, s katero se je obvezal, da bo kot profesionalec igral v ekipi Američana Daveja Ni-xona. Pilič je za to prejel 100.000 dolarjev (620 milijonov lir). Pilič ima 28 let in je lani dosegel najvidnejši uspeh v VVimbledonu, kjer se je uvrstil v polfinale. Skupno s Piličem so pristopili v profesionalne vrste: Pierre Barthes (Francija), Cliff Drysdale (Južna Afrika) ter Severnoameričana Den-nis Ralston in Horst Bucholz. Pilič je podpisal pogodbo, potem ko ga je predstavnik ZDA Arthur Ashe v finalni tekmi na mednarodnem turnirju za «Sugar Bowl» premagal s 3:2 (5:7, 8:10, 6:3, 11:9, 6:3). vodje, ki bi od zunaj vodil Križane, ki so zaradi naivnosti izgubili že več srečanj in so si tudi v nedeljo v glavnem zaradi te hibe zapravili točko (neodločen izid — kljub vsemu — bi lahko Vesna spravila skupaj). Nedeljski nasprotniki so namreč skoro celo tekmo igrali praktično v desetih, kajti že v 13’ se je hudo poškodoval domač) branilec Todon, ki je z glavo trčil ob Rennerjevo. Križani pa tudi tokrat niso znali izkoristiti številčno premoč. Poleg tega je v nedeljo imel črn dan vratar Rado Tence, ki delno nosi krivdo za oba prejeta gola in predvsem za drugega, saj mu je popolnoma naivno zbežalo usnje iz rok, ki jo je Minin streljal približno iz 30 metrov razdalje. Z napadalci kot vedno križ. Tokrat je v prvi vrsti manjkal najboljši kriški napadalec Boris Tence. Njegova odsotnost se je poznala. Najboljši strelec je bil torej ponovno Renner s št. 6. Nasprotniki? Zelo miadi, med katerimi nas je presenetil 16-letni Trentin. Odvijajo racionalno igro in so tehnično precej nadarjeni. Sodnik pa je žvižgal vse (in še več). Opomnil je polovico igralcev in še kriškega spremljevalca. Vsakdo, ki je rekel a: prosti strel. Nato opomin. Je pretiraval in tudi razburil številno občinstvo. Kronika. Vrnil se je Marchesan (št. 3). Opravil je svoje delo. Prav tako drugi branilec Danilo Sulčič. Finotto (stopper). Raimondo prosti branilec. Sredina: Renner, Milič, De Michele. Napad: Zmago in Renato Košuta ter «dribler» švab. Uvodne minute za Križane, nato pa so domačini prejeli vajeti igre v svoje roke. Lepe kombinacije domačinov. V 35’ gol. Zmeda pred poraz, Danilo Sulčič izključen, spremljevalčeva izključitev, občin-"•— (mislimo na disciplinske u- stvo krepe), škoda. —edson— SMUČARSKI SKOKI V OBERSTDORFU Neuendorf pred Norvežani OBERSTDORF (Bavarska), 31. — Vzhodni Nemec Dieter Neundorf je osvojil mednarodno nagrado v smu. Carskih skokih v Oberstdorfu, ki velja kot prvo tekmovanje za turnir «4 skakalnici). Neundorf je v ostri konkurenci (88 tekmovalcev iz 15 držav) premagal vse, med katerimi sta bila najnevarnejša tekmeca Norvežana Grini in Wir-kola. Rekord skakalnice v Oberstdorfu je 82 m, ki ga je leta 1950 zabeležil Sepp Weiler (Zah. Nemči. ja). Tokrat pa je najdaljši skok dosegel Wirkola (78 m). Vrstni red: 1. DIETER NEUNDORF (Vzhod-Nem.) 223 točk (76,5 in 77,5 m) 2. Grini (Norv.) 222,2 (77 in 76,5) 3. Wirkola (Norv.) 221,9 (75 in 78) 4. Raška (Čeh.) 218,8 (77 in 75) 5 Jensen (Norv.) 218,6 (76 in 76,5) 6. Tomtum (Norv.) 215,8 (77,5 in 74,5 m) 7. Queck (V. Nem.) 214,2 (76 in 75 m) 8. Bjoemstad (Norv.) 214,1 (76,5 in 76 m) * * * GARMISCH PARTENKIRCHEN, I. — Zmagovalec današnjih skokov v Garmisch, Partenkirchenu je Norvežan Wirko!a, ki je s 236,2 točki osvojil prvo mesto, drugi je Vzhodni Nemec Weinberg 225,2, a 3. Avstrijec Bachler 217,9, od Jogoslova-nov deli Peter Eržen 12. in 13. mesto z Rusom Saglanovim s 205,9 točke, Pečar je 15., Mesec je 26. Na včerajšnjih skokih so Jugoslovani zavzeli naslednja mesta: Pečar 22., Stefančič 35., Smolej 38., kriškimi vrati. Rado Tence se je Mesec 50. in Eržen 61. mesto. DreDOzno vrvel nori Mlnlnnvimi nn- 1 * • * Po dveh tekmovanjih je torej prepozno vrgel pod Mininovimi nogami — 1:0. Reakcija Križanov in «jasna kot beli dan» roka v kazenskem prostoru. Križani so zahtevali upravičeno enajstmetrovko. Nič. Razburjenje navijačev. V drugem polčasu podobna fiziognomija. V 17’ že omenjeni naivni gol, ki je spravil na kolena Križane. V zadnji minuti je Renner po prisebni akciji znižal na 1:2. Neugodno gostovanje Križanov: lestvica za osvojitev nagrade «4 skakalnic* naslednja: 1. Bjoem Wirkola (Norv.) 236,2 t. (89 in 92,5 m) 2. Neuendorf (V. Nem.) 225,2 (87 — 89,5) 3. Bachler (Avstrija) 218,4 (87,5 — 89,5) 4. Tomtum (Norv.) 215, (85 — 88,5) 5. Divila (Čeh.) 213,2 (88 — 86) iiiiiiimiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiHtnimfiiiiMiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiimiiiiiiiiiiiiii ATLETIKA Za silvestrovanje v Sao Paulu Roelantsu «corrida» v Odlično 4. mesto Jugoslovana Draga luntarja SAO PAULO, 1. — Belgijec Ga-ston Roelants je osvojil «Corrido», ki jo vsako leto priredijo za silvestrovanje v Sao Paulu. Roelants je na cilju pustil za seboj Angleža Johnstona za 24” in tako potrdil svoje izredne možnosti kot dolgoprogaš. Tokrat se Je odlično izkazal tudi jugoslovanski predstavnik D. žuntar, ki je osvojil pomembno 4. mesto. Vrstni red: 1. Gaston Roelants (Bel.) 24’31”2 2. Tim Johnston (VB) 24’55’7 3 Dave Ellis (Kan.) 25’12”7 4. Drago žuntar (Jug.) 25’19”6 5. Ken Moore (ZDA) 25’33” 6. Richard Taylor (VB) 25’36” 7. Carlos Tavares (Port.) 25’51” 1. — 1. Adriano 2 2. Saratoga 2 2. — 1. Agadir 1 2. Porter 2 3. — 1. Mastino X 2. Pies 2 4. — 1. Izeo 1 2. Estrone X 5. — 1. Diredaua 1 2. Andrea 2 6. — 1. N izza ni a X 2. Brenno 2 KVOTE 12 — 2.155.023 lir 11 — 64.329 » 10 — 4.908 » 3. KOLO «ITALUANSKEEA POKALA» Po zelo razburljivih tekmovanjih Lega Navale Taranto-Bor 5:4 Smola Adrijana Tavčarja - Edi Bole in Edi Košuta vsak dvakrat uspešna Res škoda. Predvidevanja pred tekmo so bila sicer vsa za igralce iz Taranta, a ob mizi se je pokazalo, da borovci lahko konkurirajo z močno ekipo, ki letos nastopa z uspehom v A ligi. V prvi tekmi sta si bila nasproti Edi Košuta in Solito. Tekma je bila precej zanimiva predvsem po zaslugi Edija Košute, ki je z uspehom branil nasprotnikove napade. Našemu predstavniku je tako uspelo osvojiti dragoceno točko, in s tem je Bor povedel z 1:0. Stanje za Lego Navale Taranto je izenačil že v naslednji tekmi odličen Marossi, ki je premagal v dveh setih Adrijana Tavčarja. Tekma je bila zanimiva le v uvodnem delu, ko je Tavčar enakovredno odbijal nasprotnikove napade, kmalu pa je postal preveč netočen in tekmo tako prepustil Marossiju. Veliko smo računali na zmago Edija Boleta proti sicer močnemu drugokategomiku Marangiu. Žal je v tej prvi tekmi Bole slabo napadal in njegovo glavno orožje — top spin — ni bilo dovolj učinkovito in točno. Morda tudi malo apatičnosti v igri je bil vzrok poraza. Stanje 2:1 za Lego Navale Taranto. Po tej tekmi so bili skoraj vsi upi izgubljeni, ker smo na tiho računali na tri zmage Edija Boleta. Prednost so igralci iz Taranta še povišali v naslednji tekmi na 3:1. Marossi je namreč premagal Edija Edi Bole Brez gola (in igre) derby Union-Primorec Trebenci pod pričakovanjem UNION: Suplina; Truant, Prisciandaro; Gombač, Vižintin, For-tezza; Nadlišek, Poropat, Frančeškin, Falconetti, Morabito. PRIMOREC: Kralj V.; Pappatico, Sluga; Kralj E., šuber, Možina V.; Milkovič, Kralj R., čuk H., čuk B., Možina T. SODNIK: Parisiano. Union - Primorec: borbena in vseskozi korektna, zanimiva tekma. Za Union je izenačenje kaj revno priznanje, saj bi si po prikazani igri zaslužil mnogo več. Razočarali pa so Trebenci, od katerih so si vsi mnogo pričakovali po zmagi nad Primorjem in Gretto. V primerjavi z Lonjerci je bila njihova igra medla in vse preveč statična, šele proti koncu tekme je začel Primorec pritiskati,. medtem ko je v prvem polčasu le enkrat resno zaposlil vratarja Uniona Suplino. Trebenci bi morali imeti 11 su-berjev, saj je bil šuber najborbenejši v njihovih vrstah ter skupno z vratarjem V. Kraljem najboljši pri Trebencih. Posebno pohvalo zasluži Union, ki je prikazal odlično skupno igro, ki je večkrat zmedla nasprotnika. Dolge podaje, odlična kontrola direktnih nasprotnikov so pripomogle, da gledalci enkrat toliko niso bili razočarani nad potekom tekme, čeprav rezultat ni preveč zadovoljiv. Upoštevati pa moramo, da je Union zaporedoma izgubil v treh tekmah proti ne preveč kvotiranim nasprotnikom. Največje presenečenje pa je pripravil mladi Vižintin, ki je z Gombačem tvoril na igrišču nepremagljivo dvojico. Na igrišče je šel v nadomestitev poškodovanega Morina, izkazalo pa se je, da ga v marsičem prekaša. Vsi pa so prepričani, da bi četvorica Truant, Morin, Gombač, Vižnitin bila praktično nepremagljiva v obrambi. Medtem ko Fortezza in Poropat vedno bolj napredujeta na sredini igrišča, pa je stanje napada še vedno kritično. Napadalna vrsta sicer da vse iz sebe, manjka pa ji na kraju odločilni mož, ki bi znal prisebno zaključevati akcije in tako ekipi zagotovil dragocene točke. Posebno nesrečna sta bila danes unionova «goleadorja» Nadlišek in Morabito, ki nista mogla poslati žoge v zanju začarana vrata. Kot prerojen pa je zaigral Falconetti, ki je začel disciplinirano igrati. Sedaj pa nekaj kronike. V prvem polčasu je odločno v napadu Union, v drugem delu pa je igra bolj umirjena, z zanimivimi akcijami na obeh straneh. Protagoni- sta igre sta bila oba vratarja, ki sta večkrat rešila v nemogočih situacijah. V 9’ p.p. prva nevarnejša akcija s strani Uniona. Falconetti je bil sam v napadu, streljal je močno, ko je približno dvajset metrov od vrat, vratar se je vrgel za žogo, ki pa je šla žal ven. V napadih in strelih v vrata sta se odlikovala Poropat in Fortezza, ki pa nista mogla mimo budnega V. Kralja. Drugi polčas je bil bolj razgiban, moštvi sta sl bili bolj enakovredni. Trebenci so se «zbudili» in so odgovarjal; na napade Lonjercev, ki bi v 22’ kmalu prešli v vodstvo. Morabito je silovito streljal, branilci Primorca pa so komaj rešili prav na črti. ko ni mogel vratar nič napraviti. V 30’ podobna priložnost za Trebence: Cuk B. je streljal od daleč, Suplina je odbil s pestjo, Milkovič je streljal, toda Suplina, ki je bil na tleh, je neverjetno odbil v kot, ko so že vsi bili prepričani v gol. V 40’ je sodnik opomnil Možino T., ker je prišel navzkriž s trebnskimi navijači. Takoj nato je bil Morabito sam pred vrati Primorca, je pa streljal visoko lepo podano žogo, ki bi prav lahko spremenila rezultat. Tedaj piska sodnik konec, na proteste Uniona pa je zopet poklical iz slačilnic igralce, toda do konca se ni nič spremenilo. Radi 1. Wolfschohl 3. Longo FRIBURG, 1. - Rolf Wolfschohl (Zahodna Nemčija) je osvojil mednarodno tekmovanje v ciklokrosu v Friburgu. Nemec je tako v zadnjem dnevu leta premagal svojega običajnega nasprotnika Italijana Renata Longa, ki se je uvrstil le na tretje mesto z zamudo 1’09". Drugi je bil namreč Švicar Grettner (14” zamude). Košuto v dveh setih. Reči pa je treba, da se mora Marossi v veliki meri zahvaliti izredni sreči. Kljub temu je naš predstavnik dobro igral in s pametno igro ves čas spravljal v težavo nasprotnika. Stanje je bilo sedaj že obupno in niti naslednja zmaga Edija Boleta proti Soliti ni izboljšala položaja. Bole se je v tej tekmi le razigral in mirneje ter točneje zaključeval udarce. Tudi top-spin mu je veliko koristil, tako da je moral zelo borbeni Solito poražen od mize. Stanje 3:2 za Lego Navale Taranto. Tekma Marangio - Adrijan Tavčar. Tudi v tej tekmi je naš predstavnik slabo igral v prvem setu in ga seveda izgubil. Že v začetku drugega seta pa se je končno potrudil in uspešneje igral. Po izredno razburljivem setu, katerega j* Tavčar za las osvojil z 21:19 se je vse odločalo v tretjem — odločilnem setu. Tavčar je izgubil set z 21:23 potem ko je že vodil 20:19 in nato še 21:20. Kljub visoki prednosti niso imeli igralci iz Taranta zmage še v rokah. V naslednji tekmi je namreč Edi Bole v treh setih premagal odličnega Marossija. Tekma je bila izredno lepa in na zelo visoki tehnični ravni. Brez dvoma je bila ta najkvalitetnejša tekma dvoboja. Oba igralca sta kontrira-la, kjer pa je bil Bole precej boljši. Stanje 4:3 za Lego Navale Taranto. Ko smo že mislili da se bo sedaj tekma zaključila s 5:3 je prišlo do precejšnjega presenečenja. Edi Košuta je namreč v samih dveh setih premagal Marangia. V tej tekmi je Košuta zelo dobro branil večkrat pa tudi zaključeval s forhendom. Izredno borbeni Edi Košuta je res dal vse iz sebe v tej tekmi, a zaman. V odločilnem dvoboju Solito - Adrijan Tavčar je naš predstavnik slabo napadal, nasprotno pa je Solito igral zelo dobro. Kljub porazu, smo lahko povsem zadovoljni, saj so sami nasprotniki izjavili po tekmi, da so računali na gladko zmago in priznali, da brez dobre mere sreče bi tekmo celo izgubili. IZIDI: Edi Košuta - Solito 2:1 Adrijan Tavčar . Marossi 0:2 Edi Bole - Marangio 1:2 Edi Košuta . Marossi 0:2 Edi Bole - Solito 2:1 Adrijan Tavčar . Marangio 1:2 Edi Bole - Marossi 2:1 Edi Košuta - Marangio 2:0 Adrijan Tavčar - Solito 0:2 Edi Košuta - Marangio 2:0 Adrijan Tavčar - Solito 0:2 T—ar Za veliko nagrado J. Afrike Jim Clark prvi Scarfiotti poškodovan JOHANNESBURG, J. — Po predvidevanju je škotski pilot Jim Clark osvojil prvo mesto za Veliko nagrado Južne Afrike, ki velja kot tekmovanje za dosoditev svetovnega prvaka 1968. Piloti so vozili pod izredno vročino (55 stopinj), kar je pokvarilo večino motorjev, tako da je od 23 udeležencev prispelo na cilj le 9 pilotov. Med dirko se je hudo poškodoval Lodovico Scarfiotti. Vrstni red (80 krogov za 328 kilometrov): 1. Jim Clark (VB), Lo-tus-Ford, 53’56”6, povprečna hitrost 172,870 km na uro; 2. Graham Hill (VB), Jochen Rindt (Avstrija), 4. Chris Amon (NZ), COLORADO SPRINGS, L — Sovjetska reprezentanca v hokeju na ledu je tretjič zaporedoma osvojila prvo mesto na mednarodnem turnirju v Colorado Springsu. SZ je namreč v finalni tekmi odpravila reprezentanco ZDA z visokim izidom 11:3. V srečanju za tretje mesto je Finska premagala Italijo s 13:0. CHARLES EXBRAYAT__________________________________w. Drugič v Sevilli Ko sem zapustil Percelova in se poslovil od Marije — skladišče je bilo zopet zaprto — se je Karel Oberchner ponudil, da me bo spremljal. Skupaj sva šla do Trga San Fernando prav do praga mojega hotela. Ko sva se poslovila, mi je ponudil roko, ki je nisem mogel odbiti. Toda preveč se je videlo da mu roke nisem dal rad, kajti Nemec je rekel: «Nisem vam posebno simpatičen, ali ne, seftor Moralčs?« V škripcih sem skušal ugovarjati: «Vendar ne mislite, da...» živahno me je prekinil: «Da, da... Sicer pa je vedno tako z nami Nemci! Ljudje nas ne vzljubijo kar na prvi pogled. Nekoliko preveč silimo s svojimi talenti v ospredje, tako nehote ne dosežemo tistega, kar želimo... Ne mislite, da se tega ne zavedamo, toda navadno že prepozno...* No, in živali se je posrečilo, da me je ganila... Ker nisem hotel biti slabši, sem rekel: «Morda pa smo mi. Romani, preveč občutljivi...« «To je zelo ljubeznivo, seftor Moralčs, žal pa ne dovolj prepričljivo. Mi smo bili vedno takšni, polni lepih namenov, toda končalo se je kot drama. Neke vrste prekletstvo je nad nami, ne moremo se tega znebiti. Na svidenje, seftor Moralčs.* Na svidenje, seftor Oberchner... Bil sem zelo vesel, da...« Bil sem iskren. Alonso bi se moji sentimentalni nestanovitnosti smejal! Juan se še ni vrnil, ko sem bil že zopet pri Mariji v hiši na Palmi. Povedala mi je, da so Parcelovi veseli, ker smo se spoznali: upajo, da jih bom še obiskal. Seveda je vse to zelo ljubeznivo, sem rekel Mariji, toda zakaj se je Karel Oberchner glede Hamburga lagal? Ko sem se ločil od Nemca, sem vso stvar dobro pretehtal. Žal mi je bilo, da sem bil z njim preveč prijazen. Zaročenki sem povedal, da Oberchner ne ve, kje je gostilna «Angei usmiljenja«. To je dokaz, da Nemec mesta, kjer leži tovarna, ki jo zastopa, ne pozna. Zakaj je bil torej pri Percelovih? Marija je rekla, da bo dofii Josefi povedala, kaj sumim; tako jo bo na Nemca opozorila. Juan je prišel malo pred dvaindvajseto uro. Po razburjenju, ki ga ni mogel skriti, sem sklepal, da je moj pomočnik zadovoljen in da mi bo sporočil nekaj važnega, še preden je vrgel čepico na stol in naglo poljubil svojo sestro, je dejal: «Smo že tam, don Josč!« «Pri čem pa, Juan?« «Našel sem vašega moža!« ((Uživalca mamil?« Vstal sem. Končno bom lahko ukrepal in ne bom več samo vaba! «Kje je?« ((Sedajle pije pri «Espini de Oro« v Ulici Guadalete.« «Kje je to?« «Med San Vicentom in Torneom.« «Bom že našel!« Ko pa sem pograbil klobuk, se je Marija vznemirila: «Pa vendar ne boste šli tja dol ob tej uri, Josš?« «Moram iti.« ((Popolnoma sami?« Juan je tako očitno priložnost takoj pograbil. «šel bom z vami!« «Ne.» Bil je tako razočaran, da sem mu moral stvar razložiti. ((Poslušaj, Juan... Za sedaj nimam namena, da bi se pretepal, le položaj bom pregledal. Ce bi bila dva, bi hitreje vzbudila pozornost, kot pa če bom sam.« «Kaj pa, čg vas bodo napadli?« «Za to ni vzroka... Kaj misliš? Tip gotovo ne pričakuje, da ga bom poiskal. Ce bom prišel v gostilno, preden bo odšel, bom počakal, da bo zapustil lokal, nato pa mu bom sledil. Ko bom zvedel, kje stanuje, bom imel z njim majhen razgovor.« «Ce bo hotel govoriti!« «Bodi brez skrbi... Tudi bolj molčele znam prisliti, da spregovori. Torej, ne bodita huda! Jutri ob dveh bomo kosili pri Cristini, tam vama bom povedal, kako je bilo.« Čeprav je šlo kot po naročilu, sem vendar pri odhodu opazil da nisem prepričal ne enega ne drugega. Noč je bila prijetna in svetla. Ce se bo vreme držalo, bomo imeli lepe praznike. V noči na prihodnjo nedeljo v Sevilli sploh ne bomo šli spat, saj bo vrsta najrazličnejših prazničnih prireditev. Toda seftor Morales, ob tej uri niste na ulici, da bi se sami s seboj pogovarjali o andaluzijski gorečnosti, sedaj greste, da bi položili roko na človeka, ki vas je poizkušal ubiti; morda boste imeli srečo — doslej ste jo imeli prekleto malo! — da boste prijeli za prvi člen v verigi, ki vas bo morda popeljala do Lajoletta! Upanje mi je vlilo novih moči. Zato sem še krepkeje stopil mimo Alamede de Hercules in zavil v ulico Santa Anna. Kar dobro sem že poznal svoje mesto. Ko sem bil že blizu San Vicentu, sem šel nekoliko počasneje. Previdno sem stopil do ogla in pogledal po Guadaleti. Tamle je gostilna «Espina de Oro«! Na pločniku prav pred vrati je sedel pijanec in se pogovarjal sam s seboj. Kazalo je, da se zame sploh ne zanima. Skozi okno sem pogledal v notranjost lokala in takoj opazil uživalca mamil. Slonel je ob baru in roka, v kateri je imel do polovice napolnjen kozarec, se mu je tresla. Zdel se mi je precej zdelan. Tedaj me je nekdo potegnil za rokav. V trenutku sem se — ves napet — obrnil. Pijanec Je stopil tik do mene in puhnil vame sapo, pomešano z duhovi janeževca in manzanille. «Seftor, ali ste dober katoličan?« «Ne.» «Ah!» Moj odgovor ga je zelo presenetil — takoj je uganil, da hočem razgovor takoj prekiniti. Med kolcanjem je še razočarano rekel: «škoda, če bi bili dober katoličan, bi mi plačali kozarček.« Nenadoma se je vzravnal in pokazal v notranjost gostilne: «In notri? Ali mislite, da so tam dobri katoličani?« Gotovo...« «No, dobro! Takoj boste videli, da niso!« Z brezbrižnim, toda odločnim korakom je stopil v krčmo. Medtem ko nisem spustil iz oči svojega uživalca mamil, sem radovedno opazoval pijanca, ki je iskal dobre katoličane. Kazalo je, da ljudi v gostilni dobro pozna. Vsi gostje namreč, h katerim se je obračal, so ga odganjali s sunki v rebra, nekdo pa ga je celo brcnil, tako da je padel pred tistega, ki sem ga zasledoval. Da bi se pobral, je zgrabil uživalca mamil za noge — in vse je kazale, da se mu pritožuje nad ljudmi, ki z njim tako ravnajo. Toda uživalec mamil ga ni razumel — bil je popolnoma »odsoten«! Potem se je pijanec obrnil do lastnika in končno odkril dobrega vernika: lastnik je postavil predenj poln kozarec — in pijanec ga je v hipu izpraznil. Nato so ga zgrabili za ramena m, preden je mogel karkoli reči, vrgli iz gostilne. Ko je pijanec odhajal, sem se umaknil v temo. Ves se je tresel in še vedno iskal pobožne kristjane, ki bi mu pred velikonočnimi prazniki plačali kozarček. Opazoval sem nestalno silhueto in se skoraj kratkočasil. Malo je manjkalo, aa nisem izgubil divjadi. (Nadaljevanje sledi) UREDNIŠTVO: TRST - UL. MONTECCHI 6, II., TELEFON 93-808 in 94-638 - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica 24 Magdo 1/1. Telefon 33-82 - UPRAVA: TRST - UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 - Telefon 37-338, 95-823 - NAROČNINA: mesečna 800 lir - vnaprej. Četrtletna 2 250 lir polletna 4 400 lir celoletna 8.100 lir — SFRJ posamezna številka v tednu in nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1.000 starih dinarjev), letno 100 din (10.000 starih dinarjev) — Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11 5374 — Za SFRJ- ADI T DZS ’ Ljubljana, Stari trg 3/1., telefon 22-207, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani - 501-3-270/1 - OGLASI: Cena oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, flnančno-upravnl 250, osmrtnice 150 lir. - Man oglasi 40 lir beseda - Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri upravi. — Iz vseh drugih p, krajin Italije pri uSocieta Pubblicitk Italiana« — Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja in tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst