občinski poročevo st. 11 ec (M. m i III plah M . «MW (I Kate. MMlailnpa, Maki hm. f MM to ion Skok Cimu utalnll nltolll I akdlaa Oluk nkato»*lll laan-i. Glnfe «■> «1 It lili a«an l MM Kani i >n» and M, Mana. Ml Migal K« oo|<»™n. uradnik Maju • 7JI*M. tahnlcnl oiadnlk FnM Kaaidjaa. »I 7314»: CIMIo laka)! » nakladi IJ ODO livodo. In u I Kl 73101) od|ow»nl undnlk Ma Raaaft.lnaa 1 Kraton ul Mki Dalanki unlnru Don tak »«kaa4a iinj.au 1|ii«nl .»dan, LJl kl|l lak i **, Panja«, na ana aakat niilmi Manka anrnm Don lak Knoiinni «. »okopao« m nMatio loioaafiK » kliknoni ClialloJI ni ptrilajp iklapa luvllka 431-1/73 1 dna M II 1974 lakralatliu u Infnnaci a Irvrtnau mu M Slovanlk oprolltno plattU tcmakncp davka od aromati pfotivodov GlMilO j« bilo dno 25. 7. 1970 odlikovano i Priznanjem Skupiti nt občino Domžale za uspeino informiranja, dna 24. 4. 1974 pa i »rebrnim Priznanjem Osvobodilna fronta slovanskega naioda za uspešno informiranja delovnih ljudi in občanov občina Domžale. GLASILO SOCIALISTIČNI ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA DOMŽALE D0M2ALE, m julij 1980 Leto XIX delovni ljudje in občanu Dogovor o organiziranju javnih razprav Predsedstvo OK SZDL Domžale je na svoji 11. seji dne 27.6.1980 sprejelo dogovor o aktivnostih, ki jih je treba opraviti za uspešno javno razpravo o osnutku družbenega dogovora o družbenem planu občine Domžale, osnutka dogovora o skupnih temeljih planov v ljubljanski regiji in osnutkih samoupravnih sporazumov o temeljih planov samoupravnih interesnih skupnosti. Pri tem je izhajalo zlasti iz naslednjih izhodišč: - da sedanji čas ekonomskih težav in na to vezanih ukrepov ne more biti razlog za pomisleke o planiranju, ampak to še bolj izpostavlja; — da osnutek pomeni razpravljalcem vzpodbudo za ustvarjalno razmišljanje in odločanje o večji storilnosti, večji reprodukcijski moči TOŽD, močnejšemu vsebinskemu povezovanju reprodukcijskih celot in odvisnosti vseh oblik porabe od ustvarjenega dohodka; — da razprave potekajo z največjo možno mero demokratičnega in samoupravnega opredeljevanja delavcev in delovnih ljudi ter občanov. Izhajajoč iz teh izhodišč za obravnavo predloženih dokumentov se nosilci javne razprave zavezujejo: 1. Občinski svet ZS prevzema odgovornost, da bo skupaj z ZK, ZSMS prek 00 ZS organiziral, vodil in spremljal javno razpravo delavcev v združenem delu tako, da bo vsem delavcem omogočena demokratična razprava, iziasnjevanje ter dajanje pobud in predlogov. Srkbel bo za zagotovitve ustreznih strokovnih pojasnil s strani strokovnih služb v OZD in delovnih skupnosti. 2. Občinska konferenca SZDL bo skupaj z ZK, ZSMS, ZZB NOV prek krajevnih konferenc SZDL, vključujoč družbene organizacije in društva, organizirala in vodila javno razpravo delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih. Krajevne konference SZDL bodo vzpostavile stik s TOZD prek delegatov v KK SZDL in skupščini KS, da bi lažje uskladili potrebe z možnostmi združenega dela. 3. Občinska konferenca ZKS bo zagotovila organizirano aktivnost komunistov znotraj družbenopolitičnih organizacij v delegatskem sistemu tako, da bodo le—ti prevzeli odgovornost za vzpodbujanje in usmerjanje razprav. 4. Vodstva družbenopolitičnih organizacija v občini bodo organizirala priprave in usposabljanje za svoje aktiviste—nosilce javnih razprav. 5. Predsedstvo občinske skupščine bo vzpodbujalo in spremljajo razprave ter zaključke razprav v delegacijah. Organiziralo bo priprave in usposabljanje za vodje delegacij. 6. Izvršni svet bo skrbel za strokovna pojasnila in razlage ter bo v ta namen zagotavljal udeležbo članov izvršnega sveta, njegovih organov in delavcev upravnih organov na zborih delavcev in delovnih ljudi. Izvršni svet bo organiziral posvet s poslovodnimi organi OZD in se z njimi dogovoril o njihovih obveznostih in odgovornostih. 7. Vse samoupravne interesne skupnosti bodo vzpodbujale in spremljale razprave v svojih delegacijah in zagotovile udeležbo voljenih ali imenovanih funkcionarjev in strokovnih delavcev na zborih delavcev in delovnih ljudi. RAZPRAVE NAJ POTEKAJO V DVEH FAZAH: - v i. naj razpravljajo vodstva družbenopolitičnih organizacij. samoupravni organi in delegacije ter pripravijo sklice zborov delavcev oz. delovnih ljudi in druge razprave v organizacijah in društvih. Če ugotovijo večja neskladja med družbenim in temeljnim planom (KS, TOZD), se usklajujejo in sprejmejo usmeritve za razprave na zborih. Določijo datum zborov in predlagajo, kdo naj z občinske ravni na njih sodeluje. - v II. fazi potekajo zbori, zbiranje pripomb in posredovanje predlagatelju. ROK: Razprave (obe fazi) morajo biti zaključene do 30. septembra 1980. Pripombe sprejema Oddelek za gosposarstvo in finance SOb Domžale. Ta bo nosilce javne razprave sproti seznanjal s pomembnejšimi predlogi in pripombami oziroma težavami pri usklajevanju. Občinska konferenca SZDL Domžale v javno razpravo -strpno in stabilizacijsko Začenjamo javno razpravo o osnutkih pomembnih planskih dokumentov, s katerimi načrtujemo naš nadaljnji razvoj v srednjeročnem obdobju 1981 - 1985. To so temelji sporazumova in dogovorov v okviru samoupravnih interesnih skupnosti in občine, v katerih opredeljujemo vse medsebojne obveznosti in odgovornosti v planskem obdobju. Kako bomo razvijali posamezne gospodarske panoge, kolikšne bodo investicije, s kakšnim dohodkom bomo razpolagali, koliko bomo namenjali za družbene dejavnosti, kje in kako bomo gradili, kakšni bodo viri financiranja, kako bomo razpolagali s prostorom, kako bomo pridelovali hrano itd... Torej prehajamo v tisto fazo planiranja, ko se bomo morali konkretno opredeljevati tudi o novem obratu delovne organizacije, novih vrtcih, stanovanjih, trgovinah, cestah, zazidalnih zemljiščih in o vseh drugih vprašanjih, ki še kako neposredno zadevajo življenje in delo nas vseh. To je čas, ko moramo naše potrebe v že sprejetih elementih planov KS in TOZD primerjati in usklajevati s predlaganimi planskimi nalogami v osnutkih dogovora in sporazumih samoupravnih interesnih skupnosti. Ker moramo dojeti stabilizacijska prizadevanja, morajo biti naši plani odvisni od ustvarjenega dohodka, torej ne morejo biti zbir želja, ampak odraz materialnih zmožnosti gospodarstva. Zato se bomo v tem gradivu srečevali s podatki, ki aa razlikujejo od opredeljenih potreb v KS in TOZD. To pa bo zahtevalo od vseh nas veliko strpnosti, medsebojnega dogovarjanja in usklajevanja o prednostnih nalogah na posameznih področjih tako gospodarstva kot družbenih dejavnosti. Zavedati se moramo, da razvoja nI mogoče prehiteti, zato bodo nekatere sicer pomembne potrebe morale počakati na naslednje srednjeročno obdobje. POMEMBNE ODLOČITVE SO TOREJ PRED NAMI -SODELUJMO NA ZBORIH DELOVNIH LJUDI IN OBČANOV, KER BOMO S TEM SOOBLIKOVALCI NAŠEGA SREDNJEROČNEGA PLANAI Javna razprava do 30. septembra! stt DOGOVOR O TEMELJIH DRUŽBENEGA PLANA OBČINE DOMŽALE ZA OBDOBJE 1981—1985 Na osnovi 318. člena Ustave SR Slovenije, 137. in 38. člena Zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije ter na osnovi 22., 29. in 39. člena Statuta občine Domžale, sklenejo delovni ljudje in občani v organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih ter medobčinska gospodarska zbornica, LB - Banka Domžale, Občinski sindikalni svet Domžale in Izvrsni svet Skupščine občine Domžale (v nadaljnjem besedilu: udeleženci dogovora) 1. člen Udeleženci s tem dogovorom opredeljujejo skupne interese, ki so v obdobju 1981 - 1985 temeljni za nadaljnji družbenoekonomski razvoj občine Domžale. Ob smernicah za pripravo družbenega plana občine Domžale za obdobje 1981 — 1985, ki jih je sprejela občinska skupščina, prevzemamo udeleženci tega dogovora konkretne naloge in obveznosti za uresničitev sprejetih ciljev na naslednjih področjih: temeljni kriteriji razvoja, ustvarjanje in razporejanje dohodka, razvoj gospodarstva, stanovanjsko gospodarstvo in komunalna dejavnost, družbene dejavnosti, krajevne skupnosti, SLO in družbena samozaščita ter urejanje prostora. I. TEMELJNI KRITERIJI RAZVOJA 2. člen • Udeleženci dogovora sprejemamo naslednje temeljne kriterije, ki so opredeljeni na ravni republike in kriterije, ki so pomembni za razvoj občine: — razvojno tehnološko intenzivna proizvodnja in storitve, značilne po visoki stopnji mehanizacije in avtomatizacije proizvodnih procesov ter po visoki udeležbi visoko kvalificiranega ustvarjalnega dela, — izvozno usmerjena (neposredno ali posredno) proizvodnja in storitve na trajnejših osnovah, — proizvodnja, v kateri je zagotovljena gospodama raba energije in surovin, — proizvodnja in storitve, ki omogočajo razvoj predvsem na podlagi rasti produktivnosti in racionalizacije zaposlovanja; rast zaposlovanja skladno z naravnim prirastom do 2 odstotka letno, zaposlitvene bilance morajo biti usklajene do konca tekočega leta za naslednje leto, — zaposlovanje delavcev predvsem iz občine Domžale in zagotavljanje življanjskih pogojev ob zaposlitvi, — zagotavljanje usmerjene stanovanjske gradnje za potrebe združenega dela s tem, da zagotovimo skladno izgradnjo spremljajočih infrastrukturnih objektov, — usklajeno namensko uporabo prostora in smotrno porazdelitev površin za učinkovit in stabilen družbeno ekonomski razvoj, ob upoštevanju naravnih pogojev in primerjalnih prednosti prostora tako, da ne bo prostora, ki bi bil brez funkcije v družbeni reprodukciji, — varstvo kmetijskih in gozdnih zemljišč, zlasti na strnjenih površinah, ki omogočajo intenzivno kmetijsko in gozdno proizvodnjo, — aktivno varovanje okolja kot osnovo za zdrave in humane življenjske pogoje človeka. II. USTVARJANJE IN RAZPOREJANJE DOHODKA 3. člen Udeleženci dogovora bomo zaradi zagotavljanja stabilnejšega gospodarjenja in uspešnejšega obvladovanja celotne družbene reprodukcije, upoštevali naslednje kriterije: — za izboljšanje učinkovitosti gospodarjenja z vloženimi sredstvi bomo do leta 1985 zmanjšali delež materialnih in drugih poslovnih stroškov v celotnem prihodku za najmanj 0,2 odstotka letno, oziroma 1 odstotek v obdobju 1981-1985, — rast sredstev za OD bo letno za 15 odstotkov počasnejša od rasti dohodka, — rast sredstev za skupno in splošno porabo (v OZD in na ravni občine) bo letno za 10 odstotkov počasnejša od rasti dohodka. 4. člen Na osnovi družbenega dogovora o skupnih osnovah za oblikovanje in delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo na ravni republike, bomo udeleženci vgradili v letno plansk« akte sprejete usmeritve, ki bodo usklajeni s tekočo ekonomsko politiko. 4- III. RAZVOJ GOSPODARSTVA 5. člen Izhajajoč iz spoznanj o nujnosti kakovostne preobrazbe gospodarstva in smernic povečanja proizvodnje in storitev, ki imajo dolgoročne pogoje za ustvarjanje višjega dohodka na zaposlenega in na vložena sredstva, sprejemamo udeleženci tega dogovora temeljne razvojne kriterije z investicijske in proizvodne programe, s katerimi bomo zagotovili 5,5 odstotno realno letno rast družbenega proizvoda. 6. člen ...... Upoštevajoč specifičnost strukture gospodarstva občine Domžale bomo udeleženci tega dogovora uporabljali pri odločitvah o investicijskih in proizvodnih programih naslednje razvojne kriterije: 1. Minimalni zahtevi glede ustvarjanja višjega dohodka ustreza investicijski, oziroma proizvodni program, ki zagotavlja letni dohodek na delavca najmanj v višini 400.000 din, izraženo v cenah 1980, upoštevajoč sredstva za reprodukcijo v višini najmanj 17 odstotkov od družbenega proizvoda. 2. Minimalni zahtevi kriterija razvojno-tehnološke intenzivnosti ustrezajo programi, ki zadovoljujejo naslednjim zahtevam: - delež delavcev z visoko in višjo izobrazbo najmanj 15 odstotkov od skupnega števila predvidenih zaposlenih, - delež delavcev ozkega profila (delavci z nižjo izobrazbo, polkvalifi-cirani in nekvalificirani), ne sme znašati več kot 40 odstotkov od skupnega števila predvidenih zaposlenih, — delež nabavne vrednosti avtomatiziranih delovnih priprav v vrednosti vseh delovnih priprav, ki jih predvideva program, mora biti večji od 70 odstotkov, — projekt mora predvidevati vlaganja v razvoj in raziskave povprečno letno najmanj 3 odstotke od planiranega bruto dohodka. 3. Investicijski program ustreza minimalni zahtevi po izvozni usmerjenosti, če je več kot 50 odstotkov proizvodnje namenjeno za izvoz ter to ustvari pozitivni zunanjetrgovinski učinek. Ta kriterij se smiselno uporablja tudi pri investicijskih projektih, ki predvidevajo proizvodnjo osnovnih uvoznih, na jugoslovanskem trgu deficitarnih surovin. Uporaba surovin in repromateriala iz uvoza in deficitarnih domačih surovin ne sme presegati 15 odstotkov vseh porabljenih surovin in repromateriala. 4. Investicijski program mora upoštevati smotrno rabo energije in možnost uporabe različnih virov energije. 5. Investicijski program ustreza kriteriju racionalizacije zaposlovanja, če na 10 milijonov (cene 1980) vrednost investicij v opremo ne zaposli več kot 10 delavcev. 6. Investicijski program mora upoštevati vse kriterije varstva okolja. 7. člen Minimalne zahteve iz predhodnega člena glede kriterijev družbenoekonomske upravičenosti se v celoti uporabljajo pri vrednostenju investicijskih programov nad 25 milj. din v industriji, za druge panoge in nižje vrednosti investicij v industriji pa se smiselno uporabljajo ti kriteriji. 8. člen Glede na stopnje ekonomske razvitosti gospodarstva občine Domžale in z upoštevanjem kriterijev iz prejšnjih členov, so prioritetne dejavnosti predvsem naslednje: primarna proizvodnja na osnovi lastnih surovin (izkoriščanje in predelava kremenčevih peskov, kmetijstvo in gozdarstvo), strojegradnja, farmacevtska in kemična industrija na osnovi domačih surovin, proizvodnja na osnovi odpadnih surovin, osnovna preskrba občanov. 9. člen Za doseganje boljših rezultatov pri gospodarjanju bomo udeleženci uvajali sodobne metode poslovanja: - uvajanje in poenotenje informacijskih sistemov (to področje ureja podrobneje posebej sporazum), - organizacija služb za marketing v delovnih organizacijah, ki presegajo 300 milj. din celotnega prihodka (v cenah 1980), - izvajanje inženiring poslov na področju strojegradnje, izgradnje objektov, - uvajanje in organiziranje razvojnih dejavnosti in povezovanje z raziskovalnimi institucijami. 10. člen LB Banka Domžale bo zagotavljala takšen sistem vrednotenja kazalcev za ocenjevanje investicijskih programov, ki daje razvojno tehnološkim in izvoznim kriterijem 60 odstotkov, kriteriju racionalne porabe energije in surovin 10 odstotkov in kriteriju dohodka in racionalnega zaposlovanja 30 odstotkov bančne vsote, predvidene za investicije v gospodarstvu. Porast bančne vsote za investicije v gospodarstvu bo v obdobju 1981-1985 1.156 mio din, od tega 749 mio din za dolgoročne naložbe. 11. člen Udeleženci tega dogovora bomo letno valorizirali vrednostno izražene kriterije iz prejšnjih členov na osnovi uradnih podatkov Zavoda SRS za statistiko o gibanju cen. 12. člen . Na področju ekonomskih odnosov s tujino bomo udeleženci tega dogovora zagotovili potreben obseg izvoza za zagotovitev deviz za nakup surovin, repromateriala in opreme iz uvoza ter za pokrivanje deviznih potreb domačih dobaviteljev v okviru reprodukcijskih povezav. Zato bomo zagotovili v letu 1980 10 odstotkov deviznega suficita, do leta 1985 pa 30 odstotkov deviznega suficita. To bomo dosegli z 8 odstotno letno stopnjo realne rasti izvoza in 3 odstotnim letnim realnim povečanjem uvoza. Povečano vključevanje v mednarodno menjavo bomo zagotavljali na trajnejših osnovah s kooperantskimi pogodbami, pogodbami o poslovno-tehničnem sodelovanju, skupnem nastopanju na tujih trgih in drugimi oblikami sodelovanja. Pri regionalni usmeritvi izvoza in uvoza se bo povečal delež menjav z razvitimi državami. 13. člen Na področju kmetijstva se bo organizirala samostojna skupnost za pospeševanje kmetijstva oz. samoupravni sklad, katere glavna naloga bo izvajanje nalog, s katerimi bomo zagotovili hitrejši razvoj družbeno organizirane kmetijske proizvodnje. Skupnost bo razvijala proizvodnjo osnovnih kmetijskih proizvodov za preskrbo v občini in v okviru med občinskega sodelovanja. Za zagotovitev hitrejšega razvoja kmetijske proizvodnje bo zagotovila predvsem izvajanje naslednjih ukrepov: - premiranje proizvodnje mleka, hitrejšo posodobitev živinoreje in premiranje priveza telet, - regresiranje porabe mineralnih gnojil za dogovorjene količine proizvodov, - razvoj pospeševalne službe, - ustreznejšo organiziranost zasebnih kmetovalcev na osnovi dohodkovnih interesov z združevanjem dela in sredstev ter zemlje, - ohranjanje kmetijske proizvodnje na hribovitih območjih z uveljavljanjem ugodnejših pogojev gospodarjenja. 14. člen bo za dolgoročno stabilnost kmetijske Zemljiška skupnost proizvodnje zagotovila: - ohranitev kvalitetnih zemljišč, - pridobivanje zemljišč z izvajanjem prednostnih nakupov, - usposabljanje in izboljševanje kmetijskih zemljišč z melioracijami z zaokroževanjem zemljišč za gospodarnejšo rabo, - načrtno vključevanje razpoložljivih zemljišč v organizirano proizvodnjo. 15. 'člen Za izvedbo navedenih ukrepov bosta zemljiška in kmetijska skupnost do konca leta za naslednje leto pripravili programe izvajanja ukrepov iz 13. in 14. člena tega dogovora. Finančna sredstva za izvedbo programov bodo zagotovljena v proračunu občine, od zainteresiranih organizacij združenega dela ter skupnosti, izvirnih prihodkov kmetijske in zemljiške skupnosti. 16. člen Udeleženci dogovora bomo zagotovili oblikovanje blagovnih in tržnih rezerv za stabilnejšo redno preskrbo in preskrbo v izrednih razmerah. Sredstva bodo zagotovljena z občinskim proračunom in samoupravnim sporazumom o združevanju sredstev za potrebe ljudske obrambe. 17. člen Na področju drobnega gospodarstva bomo na obrtni coni Jarše razvijali proizvodno obrt in servisne dejavnosti. V stanovanjskih soseskah bomo zagotavljali prostore za storitveno dejavnost, predvsem deficitarne vrste storitev. Za izvedbo nalog na tem področju bo sprejet samoupravni sporazum o pospeševanju malega gospodarstva za obdobje 1981 - 1985. Na podlagi razvojne politike do posameznih dejavnosti bo izvajanje davčne politike tako, da bo zagotovljeno izvajanje začrtanih ciljev na področju obrtne politike. Z davčnega vidika bodo diferencirano obravnavane obrtne dejavnosti po njihovi gospodarski moči, zlasti kadar gre za storitvene dejavnosti, kjer objektivno ni mogoče povečati produktivnosti živega dela. Prilagajanje razlikam v pogojih pridobivanja dohodka bo zagotovljeno tako, da bodo deficitarnim dejavnostim določene največje možne spodbude. IV. STANOVANJSKO KOMUNALNA DEJAVNOST 18. člen Za skladnejši razvoj stanovanjske gradnje in spremljajoče infrastrukture (komunala, preskrba in družbene dejavnosti) bomo udeleženci tega dogovora zagotovili pogoje za: —pridobivanje in opremljanje zemljišč za blokovno in individualno gradnjo. Komunalna skupnost bo opravljala prednostne nakupe stavbnih zemljišč, za kar bodo sredstva zagotovljena v proračunu. V naseljih, kjer pozidavo urejajo urbanistični redi, bo gradnja možna pod pogoji, ki jih bo urejal poseben odlok; - finančna sredstva za gradnjo 700 stanovanj v blokovni gradnji in 500 stanovanj v usmerjeni individualni gradnji iz sredstev združenega dela, lastnih sredstev občanov in sredstev bank; — za program stanovanjske gradnje bomo namenjali sredstva iz sklada skupne porabe v višini 3,80 odstotka na bruto osebne dohodke ter združevali sredstva iz dohodka v višini 1,20 na bruto osebne dohodke. t 19. člen Udeleženci tega dogovora bomo sredstva za stanovanjsko gradnjo usmerjali, tako da bo v globalu zagotovljeno 60 odstotkov blokovnih stanovanj in 40 odstotkov stanovanj v individualni gradnji. Zaradi prenosa nedokončane individualne stanovanjske gradnje iz obdobja 1976 - 1980 bo v obdobju 1981 -1985 dokončanih 700 stanovanj v individualni gradnji. 20. člen Glede na potrebe združenega dela in na že komunalno opremljena stavbna zemljišča, bomo zgradili blokovna stanovanja na naslednjih .•■a/M. ali • lOKacijan: v letu 1981 skupaj 300 stanovanj, od tega: Domžale - SPB 2 I. faza Mengeš - Zavrti—1 I. faza Domžale - SPB-1 I. faza v letu 1982 skupaj 100 stanovanj, od tega: Domžale - SPB-1 I. faza v letu 1983 skupaj 100 stanovanj, od tega: Domžale - SPB-2 II. faza v letu 1984 skupaj 100 stanovanj, od tega: Mengeš - Zavrti— 1 II. faza v letu 1985 skupaj 100 stanovanj, od tega: Domžale - SPB-1 II. faza 1981 - 1985 - 700 stanovanj Domžale Skupaj individualna gradnja bo v naslednjih lokacijah: Mengeš — Zavrti 1 I. faza Radomlje Dob Ihan Mengeš-Muljava Domžale-Mačkovci Preserje (kot zadružna gradnja) Skupaj: dopolnilna gradnja SKUPAJ 100 stanovanj 100 stanovanj 100 stanovanj 100 stanovanj 100 stanovanj 100 stanovanj 100 stanovanj 60 stanovanj 80 stanovanj 80 stanovanj 60 stanovanj 11 stanovanj 24 stanovanj 80 stanovanj 395 stanovanj 105 stanovanj 500 stanovanj. Planirana individualna gradnja v naselju Trzin-Mlake ni zajeta. Ob vključitvi planiranega števila stanovanj v naselju Trzin — Mlake se planirana individualna gradnjna drugih lokacijah ustrezno zmanjša. 21. člen Udeležnci dogovora bomo na področju komunalnega gospodarstva sredstva razporedili po naslednjih namenih za investicije po krajevnih skupnostih: — oskrba s pitno vodo in vodovodno omrežje 15 % — elektrifikacija z javno razsvetljavo 10 % — kanalizacija 35 % — ceste in avtobusna postajališča 30 % — pokopališča in mrliške vežice 5 % — prioritetne naloge s področja SLO 5 % SKUPAJ 100% Viri teh sredstev so: prispevek za stavbna zemljišča, takse za cestna motoma vozila, prispevek od pogonskih goriv, sredstva za razširjeno reprodukcijo (vodovod, kanalizacija), proračunska sredstva. Iz teh virov bo zbrano skupaj 106 milijonov din v obdobju med leti 1981 — 1985. Krajevne skupnosti bodo zagotavljale soudeležbo pri investicijah: - razvite KS 55 % - srednje razvite KS 40 % - nerazvite KS 30 %. 22. člen Za usposobitev stavbnih zemljišč, določenih v 20. členu tega dogovora bomo primame komunalne naprave financirali iz združenih sredstev v višini 1 % iz dohodka na osnovi BOD. 23. člen Za vzdrževanje objektov komunalne rabe bomo sredstva združevali po stopnji 1 odstotka iz dohodka na osnovi BOD po domicilnem principu. Iz tega bomo vzdrževali predvsem asfaltne in makadamske cesti (kategorizirane in nekategoriziran, javno razsvetljavo, zelenice, postavljanje prometne signalizacije in za intervencije). 24. člen Za naložbe širšega družbenega pomena bomo iz sredstev splošne porabe sofinancirali v skupnem znesku v višini 74 milijonov din za naslednje namene: — križišče Preserje, Rondo in Toko v Domžalah, križišči v Mengšu in križišče v Radomljah t — rekonstrukcijo ceste Brdo—Čeplje — asfaltiranje medkrajevnih cest: Ihan—Vir, Rova—Rafolče, — ureditev pločnikov ob zvezni cesti ob mostu čez Bistrico do odcepa za Domžale — ureditev centralne deponije smeti — tržnico — primarne komunalne naprave (vodovod, kanalizacija). V. DRUŽBENE DEJAVNOSTI 25. člen Na področju otroškega varstva bomo z izgradnjo vrtcev v Trzinu, Mengšu in Domžalah zagotovili pogoje da bo do konca leta 1985 v organizirano varstvo dodatno vključenih 632 otrok. V letu 1985 bomo pričeli z gradnjo vrtca v Dobu za 80 otrok. Za investicije bomo združili v obdobju 1981 — 1985 109 milijonov din, za dejavnost v tem obdobju za 135 milijonov din. / 26. člen Na področju osnovnošolskega izobraževanja bomo zagotovili pogoje za šolanje vseh šoloobveznih otrok, tako da bo v letu 1985 vključeno v osnovnošolsko izobraževanje skupno 6500 otrok. To bomo zagotovili z investicijami po programu 3. samoprispevka. Za izvajanje redne dejavnosti bomo v obdobju 1981 - 1985 združili skupno 645 milijonov dinarjev. 27. člen Za ustvarjanje boljših pogojev v osnovnem zdravstvenem varstvu bomo dokončali zdravstveno postajo v Mengšu in lekarno v Domžalah. Prioriteta v dejavnosti zdravstvenega varstva bo bo osnovno zdravstveno varstvo, tako da bomo do leta 1985 dosegli normativ 1259 prebivalcev na enega zdravnika. V zobozdravstvenem varstvu bomo do leta 1985 dosegli normativ 1622 prebivalcev na enega zobozdravnika. Za izvajanje celotnega programa zdravstvenega varstva bomo v obdobju 1981 — 1985 združili 861 milijonov din. 28. člen Za izvajanje nalog na področju socialnega skrbstva bomo združili v obdobju 1981 - 1985 127 milijonov din. Prioritetno bomo zagotavljali občanom družbeno denarno pomoč, predvsem onim, ki jim to predstavlja edini vir ali dopolnilni vir preživljanja. Razen za zagotovljeni program bomo v skladu z materialnimi možnostmi združevali sredstva še za dopolnilni program. Prostore za delovanje strokovne službe bomo zagotovili v okviru splošne porabe. 29. člen Za izgradnjo objektov na področju kulturne dejavnosti bomo zagotovili 40 milijonov din sredstev in s tem izboljšali pogoje za izvajanje dejavnosti. Za dejavnost na ravni občine bomo združili 39 milijonov din. 30. člen Na področju telesne kulture bomo prioritetno razvijali množičnost v telesni kulturi. Za zagotovitev boljših pogojev bomo za investicije združili 33 milijonov din, za redno dejavnost na ravni občine in skupne naloge v SRS pa 48 milijonov dinarjev. 31. člen Udeleženci tega dogovora bomo v okviru svojih pristojnosti zagotovili: 1. Da cene storitev v družbenih dejavnostih ne bodo naraščale hitreje kot bi smele na osnovi stroškovne strukture, dogovorjene s samoupravnimi sporazumi o temeljih planov SIS ter ob upoštevanju enotne metodologije za valorizacijo elementov cene, ki je opredeljena z dogovorom o temeljih družbenega plana Slovenije. 2. Da se ne bodo spreminjali kriteriji in merila za upravičenost do socialnih dajatev in višina teh. dajatev, določena s samoupravnim sporazumom o temeljih planov SIS ter da se ne bodo širile in uveljavljale nove pravice. 3. Da se bodo ob zaključnih računih SIS dosledno ugotavljala in poračunavala vsa sredstva nad dogovorjenimi. 32. člen Sredstva za izvajanje programov, sklenjenih s samoupravnimi sporazumi o temeljih pianov SIS družbenih dejavnosti, ki so podani v cenah 1980 bomo letno valorizirali, tako da bo nominalna rast sredstev manjša od nominalne rasti dohodka v skladu z določili iz 3. člena tega dogovora. Letne programe bomo v nominalnih zneskih sprejemali sočasno in usklajeno z letnimi resolucijami o politiki izvajanja družbenega plana za obdobje 1981 - 1985. 33. člen Za zagotavljanje prioritetnih infrasturkturnih objektov bomo v letu 1984 izvedli referendum za 4. samoprispevek. Program samoprispevka naj zagotovi skladnejši razvoj tistih dejavnosti, ki vplivajo na večanje produktivnosti in izboljšanje življenjskih pogojev občanov. VI. KRAJEVNE SKUPNOSTI 34. člen Za zagotavljanje pogojev za delovanje krajevnih skupnosti bomo v okviru splošne porabe namenili sredstva ko soudeležbo za pridobitev prostorov. Krajevna skupnost mora kot soudeležbo zagotoviti: - nerazvite krajevne skupnosti 30 odstotkov - srednje razvite KS 40 odstotkov - razvite KS 55 odstotkov Soudeležba proračunskih sredstev za posamezno KS za zagotovitev prostorov ne bo presegala 700.000 din v cenah 1980. Ta znesek bomo letno valorizirali sorazmerno z rastjo proračunskih sredstev. Sredstva za redno dejavnost bomo zagotavljali krajevnim skupnostim na osnovi letnih podatkov o številu krajanov po posameznih krajevnih skupnostih. Glede na razvitost krajevne skupnosti se uporabi korektivni faktor in sicer: - za razvite KS 1,0 - za srednje razvite KS 1,2 - za nerazvite KS. 1,5 Razporeditev krajevnih skupnosti po stopnji razvitosti ostane v obdobju 1981 - 1985 enaka kot v letu 1980. VD. LJUDSKA OBRAMBA IN DRUŽBENA SAMOZAŠČITA 35. člen Udeleženci dogovora bomo v skladu s potrebami zagotavljali sredstva za oblikovanje občinskih blagovnih rezerv ter izgradnjo skladiščnih prostorv in zaklonišč na osnovi programa do leta 1985. Za ta namen in za naloge na drugih področjih SLO bomo združili na osnovi sprejetega samoupravnega sporazuma po stopnji 0,17 iz dohodka na osnovi BOD, v obdobju 1981 - 1985 skupno 20 milijonov din. Za zagotovitev pogojev za delovanje milice, gasilcev, teritorialne obrambe in oddelka za ljudsko obrambo, bomo zgradili dom družbene samozaščit. Sredstva bomo zagotovili iz sredstev splošne porabe in sredstev uporabnikov objekta. Vili. OSTALE NALOGE RAZVOJNEGA ZNAČAJA -lOftob rs '»? vrt S - ;......' * 36. člen Udeleženci tega dogovora, ki bomo v obdobju 1981 1985 uvajali računalniško obdelavo podatkov, bomo zaradi poenotenja informacijskega sistema pristopili k posebnemu samoupravnemu sporazumu, ki določa predvsem kriterije za izbiro računalniške opreme, racionalno porabo sredstev in uporabo te opreme. "< 37. člen • Za pripravo zemljišča za gradnjo hotela v Domžalah bomo udeleženci tega dogovora sprejeli posebni samoupravni sporazum, s katerim bomo opredelili naloge in obveznosti, tako da bi v letu 1986 pričeli z gradnjo hotela. 38. člen V srednjeročnem obdobju 1981 - 1985 bomo organizirali konzorcij za izgradnjo poslovno-trgovskega centra v Trzinu. Izvršili bomo vse priprave in opredelili program, tako da bo izgradnja realizirana v naslednjem srednjeročnem obdobju. IX. UREJANJE PROSTORA .' 40. člen ♦ Pri urejanju prostora delovni ljudje in občani z usklajevanjem svojih interesov zagotavljajo usklajeno namensko izrabo prostora in pri tem upoštevajo pogoje za ohranitev in razvoj naravnih in z delom pridobljenih vrednot človekovega okolja, za razvoj in varstvo kmetijskih zemljišč in gozdov ter drugih naravnih virov, razvoj in graditev naselij ter pogoje za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito. Prostorski načrt ponazarja in razčlenjuje izrabo površin v srednjeročnem in dolgoročnem obdobju na celotnem teritoriju občine, ter vskla-juje posege v prostor na področju regije. 41. člen Pri urejanju prostora moramo upoštevati dejstvo, da s prostorom ni mogoče neomejeno razpolagati, da sta zemljišče in prostor med najpomembnejšimi dejavniki proizvodnje, neposredni pogoj za pridobivanje dobrin in mesto za vse aktivnosti delavcev, delovnih ljudi in občanov. Zato pri urejanju prostora posebej skrbe zlasti: - za ohranitev kmetijskih obdelovalnih zemljišč, še zlasti zemljišč v obdelovalnih kompleksih, na melioracijskih in komasacijskih območjih in zemljišč, ki so zaradi svoje rodovitnosti posebej primerna za proizvodnjo hrane - za ohranitev in varstvo naravne in kulturne dediščine - za ohranitev varovalnih gozdov - za zagotovitev zemljišč za gradnjo naselij - za zagotovitev zemljišč za gradnjo objektov, ki so posebnega Pomena za skladen gospodarski in družbeni razvoj. 42. člen Oblika prostorskega plana je skladna z enotno metodologijo Prostorskega plana SR Slovenije. Vsi grafični prikazi so izdelani na kartah v merilu 1 : 25000 z uporabo znak, simbolov in kartografskega gradiva Predpisanih enotnih kazalcev ter v obsegu, ki ga predpisuje metodologija. Grafične priloge so sestavni del tega dogovora. 43. člen V skladu z 41. členom bomo posebno pozornost namenili varovanju, ohranitvi in večanju površin primernih za kmetijsko izrabo. Ob tem razporeja vse zemljišče občine na - zemljišča za potrebe kmetijstva v dve skupine po geoloških lastnostih zemlje ter dosedanjih načinih primarne izrabe zemljišč v kmetijske namene - gozdna zemljišča ločeno kot gozdno proizvodna, gozdno varovalna m druga gozdna zemljišča. V sklopu tako izvedene inventarizacije zemljišč občine Domžale so Posebej izločena vsa že pozidana zemljišča in neplodne površine.. 44. člen Urbana območja so območja naselij oz. več naselij z okolico, ki je Pretežno namenjena stanovanjskim, komunalnim in drugim skupnim ™nkcijam naselja ter za proizvodna industrijska območja. Urbana območja urejajo na teritoriju občine Domžale urbanistični načrt, zazidalni načrti in urbanistični redi. Ti dokumenti zagotavljajo smotrno ureditev stanovanjskih in proizvodnih območij ter njihovo dostopnost z javnim prometnim omrežjem, PPremljenost z preskrbovalnimi in drugimi spremljajočimi objekti in "tfrastruktarnimi objekti in napravami, potrebne zelene površine, zagotavljajo pravilno prostorsko organizacijo in opremljenost prostora za obrambo in zaščito prebivalstva ter materialnih in drugih dobrin, zaščito Pred hrupom, varstvo zraka in voda ter varstvo kulture in naravne dedi-Sčine. Prostorski plan s svojimi elementi in pogledi na prostor zahteva revizijo vseh veljavnih dokumentov in njihovo prilagoditev srednjeročnim in dolgoročnim planskim elementom izrabe prostora. Ta naloga mora biti izvršena do konca leta 1981. 45. člen Z zazidalnimi načrti se urejajo večja območja, ki se bodo izgrajevala, prenavljala ali urejala kot celota v skladu z rešitvami prostorskega plana. 46. člen ' Naselja, ki se urejajo z urbanističnim redom so skupine stavb, ki sestavljajo naseljeno zemljepisno enoto, kakor tudi območje, kije namenjeno za razvoj in graditev naselja. Meje naselja so določene v prostorskem planu. Po dejavnosti za katero želimo, da bi se na področju občine Domžale opravljala v naseljih, ki se urejajo z urbanističnim redom ločimo naselja v katerih se večina prebivalcev ukvarja s kmetijstvom in naselja z različnimi (mešanimi) dejavnostmi. V kriterijih za razvrstitev naselij v te dve kategoriji bo prostorski plan upošteval predvsem naravne možnosti naselij in sedanjo sestavo dejavnosti prebivalcev. , V naseljih, ki jih prostorski plan opredeljuje kot kmečka bo mogoča gradnja predvsem za občane, ki se bodo ukvarjali s kmetijstvom. Za izdelavo lokacijske dokumentacije je v naseljih, ki se urejajo z urbanističnim redom potrebno poleg ostalih pridobiti mnenje krajevne skupnosti in kmetijsko zemljiške skupnosti. Urejanje naselij zahteva spoštovanje krajinskih značilnosti, lokalnih gradiv in klimatskih pogojev. Zagotavljati mora upoštevanje tras primarnih komunalnih vodov in naprav, komunalnih objektov in notranje infrastrukture naselja. V skladu s tem dogovorom bo v srednjeročnem obdobju v skupini takšnih naselij zgrajenih 105 stanovanjskih objektov. 47. člen Področja namenjena za stanovanjsko gradnjo so posebej skrbno opredeljena z naslednjimi smernicami: - stanovanjska naselja se grade samo v dobri povezavi z delovnimi mesti, osnovno mrežo varstvenih ustanov in šol, kulturnih ustanov, preskrbne mreže in rekreacijskih površin - stanovanjskim naseljem je potrebno zagotoviti zveze z javnimi prometnimi sredstvi - stanovanjske zgradbe naj ne presegajo višine P+3 etaže, kar je utemeljeno s socialnimi, zdravstvenimi in ekonomskimi argumenti in elementi požarne varnosti - stanovanjska gradnja naj poteka na površinah, ki niso primerne za kmetijsko izrabo, po možnosti na neravnih, razgibanih terenih. 48. člen Industrijska področja so opredeljena v conah, ki se smotrno navezujejo na prometno in komunalno mrežo, izkoriščajo naravne vire, energijo in delovno silo na področjih, kjer ne motijo bivalnih naselij. Področja so treh kategorij - področja industrij, ki ne načrtujejo o narasti, ampak se preusmerjajo bolj na intenzivno izkoriščanje obstoječih površin - področja, kjer sedanja industrija povečuje sovje obsege proizvodnje in potrebuje prostor za širitev - nova industrijska področja za dejavnosti, ki jih še ni bilo pa so za gospodarsko rast in stabilnost gospodarstva potrebna in nujna. Tu so zajeta področja, ki jih za svojo dejavnost potrebujejo komunalna podjetja. V tem sklopu i prostorski plan posebej izpostavlja novo industrijsko področje 2elodnik. 49. člen Površine za postavitev objektov otroškega varstva, šol, objektov za rekreacijo in turizem ter objekti, potrebni za družbeni standard ter družbeno samozaščito so posebej opredeljeni v sklopu naselij v površinah, ki zagotavljajo dobro izrabo in širitev tudi za dolgoročno obdobje. 50. člen Prostorski plan s svojimi elementi določa tudi kriterije in pogoje za reševanje problematike zaščite okolja za področja - varstvo voda, kjer predpisuje ukrepe za varstvo ter označuje in omejuje vsa zajetja in črpališča pitne vode s potrebnimi zaščitnimi pasovi - varstvo pred hrupom, kjer določa maksimalne ravni hrupa in razporeja industrijske objekte in obrti ter prometnice v primernih odmikih od bivalnih prostorov - varstvo zraka z normativi za dopustne emisije, evidenco morebitnih onesnaževalcev ter pravilnim vodenjem klimatskih pogojev ob razvrščanju posameznih objektov s — ravnanje z odpadki, kjer določa mesta shranjevanja in režim pri shranjevanju. 51. člen S tem dogovorom se ureja in usmerja izraba sledečih površin na teritoriju občine Domžale: celotna površina občine od tega kmetijskih zemljišč od tega obdelovalnih gozdnih površin nerodovitnih zemljišč 23991 ha 11712 ha 10305 ha 11013 ha 1266 ha S prostorskim planom bo prešlo iz posameznih kategorij določeno število površin v drugačno izrabo, ki pa jo predvsem karakterizira skrb za kmetijsko izrabo 9000 obdelovalna kmetijska zemljišča bodo v skupni površini 10305 ha z melioracijskimi ukrepi ostala 901 gozdna zemljišča bodo zmanjšana od 11013 ha na skupaj 10816 ha predvsem na račun objektov, industr. con in infrastrukturnih objektov 903 površina voda površina predvidenih zajetij 97,96 ha površina vodu 44,00 ha 9040 območja objektov in infrastrukture zunaj naselij cestno območje 1378,5 ha železnica 46,2 ha elektrokoridorji 718,2 ha plin — ožji varstveni pas 244,2 ha plin — širši varstveni pas 1628,0 ha 9051 odlagališča odpadkov 4,2 ha 9052 nerodovitne površine 866,0 ha 90600 pridobivalni prostori za površinsko izkoriščanje rudnin « 1059,8 ha 90610 najožji varstveni zajetji in črpališče vode za oskrbo s pi s pitno vodo 96,5 ha 9063 območja varstva naravne in kulturne dediščine 552,5 ha 52. člen V primeru razlastitve kmetijskih zemljišč v druge namene, je investitor dolžan zagotoviti odškodnino v takšni višini, da se omogoči nakup drugega zemljišča in vse agro in hidro meliorativne ukrepe za izenačitev kvalitete; zemljišča.. Pri površinskem izkoriščanju naravnih bogastev mora investitor zagotoviti potrebna sredstva in izvedbo sanacije izkoriščenih zemljišč. OBRAZLOŽITEV IN PRILOGE K DOGOVORU V skladu s sistemom družbenga planranja so v osnutku dogovora o temeljih družbenega plana občine Domžale za obdobje 1981—1985 opredeljene konkretne naloge in obveznosti, ki temeljijo na osnutkih samoupravnih sperazumov o temeljih planov nosilcev planiranja in samoupravnih interesnih skupnosti. V prvi fazi osnutkov samoupravnih sporazumov in dogovora o temeljih plana vsi programi še niso usklajeni z realnimi možnostmi razvoja v naslednjem srednjeročnem obdobju. NEKATERE ZNAČILNOSTI: Po podatkih ankete SPL so programi organizacij združenega dela s področja gospodarstva dokaj usklajeni s smernicami in dogovorom o temeljih plana na področju zaposlovanja in zunanjetrgovinske menjave. Povečanje števila zaposlenih do leta 1985 za približno 1300 delavcev, to je 2,5 % povprečna lema rast zaposlenosti izhaja iz realizacije predvidenih investicij v obdobju 1981—1985. Ker obseg investicij presega možnosti, bo stopnja zaposlovanja po uskladitvi izpod 2 %, kot je predvideno v dogovoru. Plani zunanjetrgovinske menjave so v skladu z osnutkom dogovorov o temeljih družbenega plana SR Slovenije in občine Domžale. Po načrtih organizacij združenega dela bo v letu 1985 izvoz večji od uvoza za 28,1 %. Bistvena odstopanja v programih organizacij združenega dela z osnutkom dogovora so na področju rasti dohodka in na področju investiranja. Dogovor predvideva 55 % > realno letno rast družbenga proizvoda, iz načrtov OZD pa izhaja 10,9 % povprečna letna rast. Kljub visoki zadolženosti gospodarstva občine Domžale in stabilizacijskim ukrepom ob prehodu v novo srednjeročno obdobje načrtjujejo OZD s področja gospodarstva v obdobju 1981—1985 za skoraj 5 milijard din naložb. Struktura virov sredstev za naložbe je naslednja: v 000 din Investicije v gospodarstvo od 1981-1985 predračunska vrednost od tega: — lastna sredstva TOZD — združena sredstva skupaj — krediti domačih bank — sovlaganja in krediti iz tujine — drugi viri 4.885.107 1.127.772 1.131.995 2.179.132 283.000 163.208 100 23 23 45 6 3 Pri usklajevanju programov investicij z bilanco LB Banke Domžale se je program investicij zmanjšal, izboljšala pa se je struktura virov sredstev. V času javne razprave o osnutku dogovora o temeljih plana, morajo vse OZD svoje investicijske programe preveriti glede na kriterije iz 6. do 11. člena tega dogovora. ŠE BO POTREBNO USKLAJEVANJE Osnutki samoupravnih sporazumov o temeljih planov samoupravnih interesnih skupnosti, še niso v celoti usklajeni z določili dogovora o temeljih plana SR Slovenije in občine Domžale. To velja predvsem za skupnost socialnega skrbstva, občinsko zdravstveno skupnost in za skupnost za zaposlovanje. Do konca javne razprave (do 30.9.1980) bo potrebno programe uskladiti in določiti prioriteto v okviru posamezne samoupravne interesne skupnosti in med posameznimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi. Grafične priloge prostorskega dela (IX. Poglavje) dogovora so sestavni del tega dogovora in so na vpogled: Sob Domžale, oddelek za gradbene in komunalne zadeve. Kmetijska zemljiška skupnost občine Domžale in ■Biro—71 Domžale. V tem poročevalcu so objavljene naslednje karte prostorskega dela: KARTE, KI SO V DANAŠNJI ŠTEVILKI: 1. Delitev površin v I. in II. cono kmetijskih zemljišč 2. Območja proizvodnih in servisnih dejavnosti 3. Stanovanjska območja, ki jih urejamo z zazidalnimi načrti Dodatna obrazložitev prostorskega dela dogovora je dostavljeno vsem KS in samoupravnim interesnim skupnostim občine Domžale. struktura v% PLANIRANI KAZALCI RAZVOJA GOSPODARSTVA PO PREDVIDEVANJIH ORGANIZACIJ ZDRUŽENEGA DELA V OBDOBJU 1981 -1985 (OBDELAVA ANKETE SPL) STRUKTURA VIROV SREDSTEV Iz strukture virov sredstev je razvidno, da naj bi po predvidevanjih gospodarstva bila bančna sredstva zastopana v predračunski vrednosti s 46 %. Taka pričakovanja kreditnih sredstev so nerealna. Krediti LB—Banke Domžale so v srednjeročnem obdobju 1976-1980 predstavljali okoli 20 % vrednosti ustvarjenih investicij — 800 milijonov din. V obdobju 1981—85 so pa potrebe, izražene v realnih vrednostih, še enkrat večje. 1980 1985 Indeks Stop. rasti Povprečno število zaposlenih 9996 11314 113 2,5 Dohodek v 000 din 2395881 3944548 165 10,5 Bruto dohodek v 000 din 2640210 4433656 168 10,9 Del čistega dohodka za poslovni sklad v 000 din 237817 494890 208 15,8 Delež poslovnih skladov v družbenem proizvodu v % 9,0 11,2 Izvoz skupaj v 000 din Uvoz skupaj v 000 din od tega: 1133381 2587892 228 17,9 — uvoz repromateriaia v ooo din 939366 1722523 183 12,8 — uvoz opreme v ooo din 139461 273246 196 14,4 % pokrivanja uvoza z izvozom 103,4 128,1 — — Zunanjetrgovinski presežek v ooo din 37323 566948 — — Opis investicije Vrednost Krediti domačih bank GOSPODARSTVO SKUPAJ INDUSTRIJA SKUPAJ 4.885.107 2.179.132 199.000 2.000.000 PREGLED PREDVIDENIH INVESTICIJ POSAMEZNIH ORGANIZACIJ ZDRUŽENEGA DELA V OBDOBJU 1981 - 1985 Opis investicije Vrednost Krediti domačih bank GOSPODARSTVO SKUPAJ INDUSTRIJA SKUPAJ Termit skupaj POZD Plastenka Zora Lek Heiios Slovenijales Papirnica (*glej nadalj. str. la) KMETUSTVO SKUPAJ KPCJable Agroemona - Prašičereja Agroemona - Poljedelstvo Govedoreja GOZDARSTVO SKUPAJ Seme sadike GG - TOZD Mehanizacija GRADBENIŠTVO SKUPAJ GIP Beton Obrtnik MengeS Promet - PTT Domžale TRGOVINA SKUPAJ Napredek Toko maloprodaja Induplati - ind. prodajalna Induplati Trak Uni verzale To sama Fflc Toko Jugo tehnika - TOZD Melodija proizvodna hala regeneracijska sklad, hala skladišče skupaj - obrat za orgn. sintezo - obrat za fermentativno prkLergot alkaloi. skupaj - proizvodnja premazov - tovarna maščobnih kislin - umetne smole povečanje zmogljivosti skupaj - avtomatični lepenčni stroj - rekonstrukcija PSII. skupaj - čistilna naprava skupaj - obnova kmet. mehaniz. - hlevi za pitanje telet skupaj - oprema za transport - betonarna - nakup zemljišča - skupaj - nova RATC Kamnik II skupaj - prodajalna pohištva - izgradnja skladišč - nove trgovine - razširitev maloprodajne mreže stroji skupaj prizidek proizvodne hale • skupaj - modernizacija obstoječe proizvodnje - tehnologija netkanega blaga , skupaj skupaj - rekonstrukcija usnjarne - nova proizvodna hala za potov, izdelke - proizvodni prostori 4.885.107 2.179.132 3.975.588 1.695.433 50.000 15.000 62.000 25.000 42.400 15.200 10.000 8.000 1.044.000 478.500 670.000 236.000 334.000 217.000 1.283.000 524.700 480.000 192.000 350.000 175.000 207.000 82.300 99.648 35.000 438.000 130.000 169.500 49.500 120.000 20.000 290.732 163.104 28.760 18.280 45.000 6.000 216.972 138.824 50.000 40.000 47.000 37.600 34.160 • 6.375 600 33.J60 6.375 11.477 3.300 11.000 3.300 477 — 83.000 62.900 48.000 38.400 228.750 142.370 192.750 122.770 53.000 37.100 33.500 23.450 28.000 19.600 8.000 — 85.873 38.200 23.650 7.180 35.000 20.000 454.723 200.213 206.833 102.317 64.000 32.000 39.160 18.000 170.440 268.134 101.134 68.140 53.000 27.500 40.000 10.000 79.500 30.280 8.300 5.250 71.200 25.000 91.900 38.400 84.000 34.000 2.900 1.900 4.000 2.500 90.000 37.000 35.000 15.000 GOSTINSTVO SKUPAJ Napredek - TOZD Gostinstvo in turizem Pri Konšku OBRT SKUPAJ Avto servis — proizvodna hala Slaščičarna Bistrica Tamiz — obrat družbene prah. Komunalno podjetje skupaj skupaj skupaj skupaj - izgradnja central, obratov BILANČNA VSOTA VIROV IN PORABA SREDSTEV LB BANKE DOMŽALE ZA OBDOBJE 1981 - 1985 Poraba sredstev za naložbe V Viri sredstev Ocena Porast Stanje Ocena Porast Stanje 1980 81-85 198? 1980 81-85 1985 I. Delovne organizacije 773 636 1409 1296 1156 2452 od tega dolgoročna sredstva — naložbe 150 46 196 873 749 1622 kratkoročna sredstva — naložbe 623 590 1213 423 407 830 n. Stanovanjsko-komunalna gradnja 380 464 844 406 483 889 m. Prebivalstvo 824 1190 2014 283 321 604 od tega stanovanjska gradnja 77 198 275 129 298 427 rv. Banke in druge finančne organizacije 178 132 310 58 17 75 v. Združena sredstva — 180 180 — 180 180 VI. Sredstva članic v skladih banke 132 212 344 — — — vri. Obvezna rezerva — — — 104 141 245 vni. Likvidnostna sredstva — — — 34 28 62 IX. Sredstva rezerv — — — 23 46 69 X. Osnovna sredstva — — — 94 105 199 XI. Medbančni odnosi v okviru LB 277 -177 100 276 45 321 SKUPAJ I - XI 2564 2637 5201 2574 2582 5096 XII. Druga sredstva — naložbe in začasni račun 434 85 519 424 219 643 XIII. Komisija 58 26 84 58 7 65 SKUPAJ i - xni. 3056 2748 5804 3056 2748 5804 PREGLED SREDSTEV (IZ BRUTO OSEBNIH DOHODKOV IN DOHODKA) SIS DRUŽBENIH DEJAVNOSTI NA RAVNI OBČINE V OBDOBJU 1981 - 1985 - V CENAH 1980 v 000 din 1980 1981 1982 1983 1984 1985 Skupaj 1981-85 Indeks 1985-90 Stopnja rasti Otroško varstvo — skupaj 32732 42699 45618 48712 51988 55459 244476 169,4 11,1 — dejavnost — investicije izobraževanje — dejavnost Kultura — skupaj 20681 24246 25550 28130 28130 29433 135489 1423 73 12051 18453 20068 20582 23858 26026 108987 216,0 16,7 114451 120174 124440 128858 133432 138158 645062 120,7 3,8 6939 13286 14474 15738 17087 18525 79110 267,0 21,7 — dejavnost 6939 7078 7432 7803 8194 8603 39110 124,0 4,4 — investicije — 6208 7042 7935 8893 9922 40000 — — Telesna kultura - skupaj 8446 13775 14899 16093 17364 18723 80854 221,7 173 (občina + SRS) - dejavnost 8446 8615 9046 9498 9973 10472 47604 124,0 4,4 — investicije — 5160 5853 6595 7391 8251 33250 — — - Socialno skrbstvo - dogovor 22580 23032 24184 25393 26662 27996 127267 124,0 4,4 (občina + SRS) - program SIS Zdravstvo — dogovor 22580 27596 29721 31414 32928 33785 155444 149,6 8,4 148313 155729 163515 171691 180276 189290 860501 127,6 5,0 (občina, regija, SRS) — program SIS 148313 191734 200508 205034 210363 216515 1024154 146,0 73 Zaposlovanje — dogovor 4563 4766 4979 5203 5438 5685 26071 124,6 43 — program SIS 4563 5625 5810 6001 6199 6404 30039 1403 7,0 Skupaj — dogovor 338024 373461 392109 411688 432247 453836 2063341 1343 6,1 - programi SIS 338024 414889 435470 451850 469361 487569 2259139 1443 7,6 OPOMBA: Ob upoštevanju sredstev za spremljajoče objekte v letu 1980 v visini 18.196.000 din je realna rast sredstev po dogovoru za družbene dejavnosti v obdobju 1981 - 1985 5,0 % letno, to je 10 % počasneje od rasti družbenega proizvoda. PREGLED PRISPEVNIH OSNOV IN PRISPEVNIH STOPENJ ZA PROGRAME SIS DRUŽBENIH DEJAVNOSTI NA NIVOJU OBČINE 1980 1981 1982 1983 1984 1985 ini^SiS BOD po domicilnem principu v 000 din 2548624 2676055 BOD po sedežnem principu v 000 din 1819549 1910526 Otroško varstvo 1,28 1,60 Izobraževanje 4,49 4,49 Kultura 037 0,49 Telesna kultura (občina + SRS) 0,33 0,51 Socialno skrbstvo — dogovor 0,89 0,86 Občina + SRS - program SIS 0,89 1,03 Zdravstvo iz BOD in iz. dohodka — dogovor 8,15 8,15 (občina, regija, SRS) - program SIS 8,15 10,03 Zaposlovanje — dogovor 0,25 0,25 - program SIS 0,25 0,29 Skupaj —dogovor 15,66 16,35 - programi SIS 15,66 IS,44 2809858 2950351 3097869 3252762 14786895 2006052 2106355 2211673 2322257 10556863 1,62 1,65 1,68 1,71 1,65 4,43 437 431 435 4,36 031 033 035 037 033 0,53 0,54 0,56 037 035 0,86 0,86 0,86 036 0,86 1,06 1,06 1,06 1,04 1.05 8,15 8,15 8,15 8,15 8,15 10,00 9,73 931 932 9,70 0,25 0,25 035 034 035 0,29 0,28 0,28 038 038 1635 1635 1636 1635 1635 18,44 18,16 1735 17,74 18,12 OPOMBA: V stopnjah za leto 1980 niso upoštevani proračun presežkov iz leta 1979. Pri sredstvih in stopnjah za leto 1980 nI zajet 1 % dohodka na osnovi BOD za hitrejšo izgradnjo spremljajočih objektov (75 % za izobraževanje in 25 % za otroško varstvo). KAKO BOMO GOSPODARILI S KMETIJSKO ZEMLJO? OSNUTEK: Delavci in združeni kmetje v kmetijskih.živilskih in gozdnogospodarskih organizacijah ter delovni ljudje in občani preko krajevnih skupnosti in samoupravnih organizacij in skupnosti, ki so zaradi svoje dejavnosti neposredno zainteresirane za rabo zemljišč v kmetijske namene ter za njihovo varstvo in Skupščina občine Domžale (podpisniki) skladno z zakonom o sistemu družbenega planiranja In o družbenem planu SR Slovenije ter zakonom o kmetijskih zemljiščih, organizirani v Kmetijski zemljiški skupnosti Domžale sklenejo: SAMOUPRAVNI SPORAZUM o temeljih plana Kmetijske zemljiške skupnosti Domžale za obdobje 1981 - 1985 1. člen Podpisniki ugotavljamo, da je cilj zemljiške politike v občini aktiviranje vseh razpoložljivih kmetijskih povrSin za kmetijsko proizvodnjo, pri čemer bomo poleg gospodarskih meril upoštevali vrednote kmetijskega prostora v procesu planiranja, dolgoročno urejanje, združevanje in varstvo kmetijskih zemljišč, usmerjanje in sofinanciranje pospeševalne dejavnosti v kmetijski proizvodnji na podlagi posebej zagotovljenih in zbranih finančnih sredstev ter tako prispevale k stabilnejšemu razvoju, boljši preskrbljenosti s hrano v občini ter večji stopnji varnosti in obrambne moči družbene skupnosti. 2. člen Skrbeli bomo, da bodo v prostorskem planu kot sestavnem delu družbenega plana občine v celoti upoštevani kriteriji kakovosti kmetijske zemlje in jo v skladu z elementi prostorskega planiranja opredelili v dve skupini: A/ zemljišča, ki bodo trajno namenjena za kmetijstvo: - vsi kompleksi družbenih posestev, - zemljišča, ki jih je možno z agrarnimi operacijami oblikovati v komplekse, - območja predvidenih melioracij, s katerimi bo rodovitnost kmetijskih zemljišč izboljšana, - ravninska in blago nagnjena zemljišča na kakovostnih tleh, kjer je možna njivska obdelava ali Intenzivna travniška in pašnokosna proizvodnja. B/ druga kmetijska zemljišča C/ gozdna zemljišča. 3. člen Podpisniki ugotavljamo, da je razvrstitev zemljišč podlaga za planiranje kmetijske ln gozdne proizvodnje in razvoja kmetijstva v občini. Na tej podlagi bomo izdelali karto razvojnih usmeritev kmetijstva -agrokarto. V agrokarti bomo Se posebej opredelili zemljišča, ki se zaraščajo in opuščajo ter zagotovili njihovo sanacijo z meliorativnlmi ln drugimi posegi. 4. člen Nadaljevali bomo s programom melioracij kmetijskih zemljišč, ki naj zajema v svoji dolgoročni usmeritvi cca 1000 ha zemljišč ob Rači-Radomlii, Rovščici, Zabnici in Mošenišnici. Program obsega v tem plan-' skem obdobju nadaljevanje melioracij v družbenem sektorju, regulacijo Rače do Zaloga in melioracijo 37 ha zemljišč ob Rači. Hkrati z to melioracijo bo potekala tudi komasacija zemljišč. 5. člen \ Z agromelioracijskimi posegi tudi v hribovitih predelih, z ukrepi za boljše gospodarjenje na teh območjih, s pomočjo pri gradnji poljskih in gozdnih poti ter s sodelovanjem pri pripravi in izvajanju krajinskega načrta občine bomo podpisniki vplival! na poseljenost hribovskega prostora. 6. člen Podpisniki bomo v Kmetijsko zemljiški skupnosti upravljali in razpolagali s kmetijskim zemljiškim skladom občine ter ga z uveljavljanjem prednostnih nakupov in drugih pravic stalno keplli. Na podlagi izvajanja programa vseh oblik združevanja zemlje bomo ta zemljišča vključevali v organizirano kmetijsko proizvodnjo. 7. člen Sodelovali bomo s skupnostjo socialnega skrbstva in skupnostjo starostnega zavarovanja kmetov za pripravo samoupravnega sporazuma o oblikovanju potrebnih sredstev za preživninsko varstvo kmetov. 8. člen Viri sredstev kmetijske zemljiške skupnosti in njihovo uporabo je opredeljena v zakonu o kmetijskih zemljiščih in jih bomo v finančnem načrtu razporejali prvenstveno za pripravo programov in projektov agrarnih prostorsko-ureditvenih operacij, sofinanciranje teh programov in za pridobivanje zemljišč. Z izvajanje drugih nalog, ki niso opredeljene v zakonu o kmetijskih zemljiščih, bomo podpisniki zagotavljali namenska srestva. 9. člen Zaradi potrebe po zagotovitvi združenih sredstev pri Zvezi vodnih skupnosti Slovenije za melioracijo in proračunskih sredstev občine in republike za komasacije, zavezujemo Kmetijsko kooperacijo Domžale in njeno pospeševalno službo, da pospeši potrebno organiziranje lastnikov zemljišč na melioracijskme in komasacijskem območju - melioracijsko skupnost. 10. člen Finančni podatki osnovnega programa Kmetijske zemljiške skupnosti po namenu in virih za obdobje 1980 - 1985 predvidevajo 17,150.000,-dln in so prikazani v tabeli 1. TABELA 1 PONUDBA ELEMENTOV KMETIJSKE ZEMLJIŠKE SKUPNOSTI DOMŽALE ZA SREDNJEROČNI PLAN 1981 - 1985 Predlog programa dejavnosti Kmetijsko zemljiške skupnosti Domžale Namen 1981 1982 1983 1984 1985 Prostorsko ureditvene operacije Pridobivanje zemljišč Obveznosti do Zveze vodnih skupnosti po zakonu Obveznosti do Zveze kmetijsko zemljiške skupnosti Po namenu sporazuma Stroški poslovanja Rezerva 830.000 700.000 600.000 70.000 800.000 250.000 780.000 700.000 600.000 70.000 850.000 250.000 847.000 800.000 630.000 73.000 900.000 250.000 797.000 800.000 630.000 73.000 950.000 250.000 875.000 800.000 650.000 75.000 1.000.000 250.000 Skupaj Viri; Prenesena sredstva iz prejšnjih let Odškodnina od spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč Zbrana sredstva od ustanoviteljev Drugi prihodki 3.250.000 3.250.000 3.500.000 3.500.000 3.650.000 250.000 2.600.000 200.000 200.000 250.000 2.600.000 200.000 200.000 250.000 2.700.000 300.000 250.000 250.000 2.700.000 300.000 250.000 250.000 2.800.000 300.000 300.000 Skupaj: 3.250.000 3.250.000 3.500.000 3.500.000 3.650.000 N 11. člen V skladu z zakonom o intervencijah v kmetijstvu bomo zaradi boljše preskrbljenosti s hrano v občini in regiji ter zaradi skladnejšega razvoja in družbeno organiziranega tržnega kmetijstva, v občini ustanovili samoupravno skupnost, oziroma samoupravni sklad za pospeševanje kmetijstva. 12. člen Sredstva za pospeševanje kmetijstva se bodo zagotavljala predvsem: — za izplačila regresov z namenom zniževanja materialnih stroškov proizvodnje in pospeševanje rabe reprodukcijskih materialov, — za izplačilo premij z namenom uvajanja novih usmeritev v proizvodnji in za zagotovitev materialnih pogojev za izvedbo z družbenim planom občine določenih nalog, — za intervencije za pospešitev procesa združevanja dela, sredstev in zemlje za ustreznejšo organiziranost zasebnih kmetovalcev na osnovi dohodkovnih interesov, — za sofinanciranje za uspešno delovanje in razvoj pospeševalne službe, za raziskovalno delo v kmetijstvu za potrebe občine in za izobraževanje kmetovalcev. ; 13. člen Podpisniki se zavezujemo, da bomo namenska sredstva za pospeševanje kmetijstva usmerjali predvsem za naročeno proizvodnjo hrane in nudili ugodnejše pogoje proizvajalcem na hribovitem območju občine. 14. člen Sredstva za usmerjanje in pospeševanje kmetijstva so sredstva proračuna občine, namenska sredstva, zbrana na podlagi samoupravnih sporazumov in drugi viri. 15. člen Podpisniki ugotavljamo, da sloni interes za razvoj in pospeševanje kmetijstva in za gospodarjenje s kmetijskimi zemljišči na isti delegatski osnovi. S sredstvi zato lahko upravlja edinstvena delegatska skupščina, ki pa jih mora evidentirati na ločenih računih zaradi različnega namena njihove porabe, ki je z zakonom določena. 16. člen Finančni pokazatelji programa in pospeševanja kmetijstva v občini po namenu in virih za obdobje 1981-1985 predvidevajo 35,290.000,- din in so prikazani v tabeli 2. 17. člen Podpisniki bomo skupno s pomočjo strokovnih služb Skupščine občine analizirali stanje kmetijstva v občini, poslovanje in samoupravno ter funkcionalno organiziranost Kmetijske zemljiške skupnosti. Določali bomo način nadzora nad izvajanjem tega sporazuma ter zagotavljali informiranje za tekoče spremljanje izvajanja srednjeročnega in letnih planov. 18. člen Podpisniki bomo spoštovali določila in elemente tega sporazuma in ga konkretizirali s sprejemom in izvajanjem samega plana Kmetijske zemljiške skupnosti. TABELA 2 PREDLOG PROGRAMA SKLADA ZA POSPEŠEVANJE ZASEBNEGA KMETIJSTVA V SREDNJEROČNEM OBDOBJU 1981 - 1985 Namen 1981 1982 1983- 1984 1985 Regres za nabavo strojev 750.000 800.000 800.000 850.000 900.000 Osemenjevanje govedi 800.000 800.000 850.000 900.000 950.000 Regres za gnojila in seme • 900.000 950.000 950.000 1,000.000 1.050.000 Premije za rejo plemenske živine 300.000 350.000 350.000 350.000 400.000 Regres za nabavo plemenske živine 250.000 250.000 250.000 300.000 300.000 Regres za rejo klavne živine 1,100.000 1,100.000 1,200.000 1,200.000 1,300.000 Sofinanciranje pospeš. službe 500.000 500.000 600.000 600.000 600.000 Sofinanciranje veter, prevent. posegov 300.000 300.000 300.000 300.000 300.000 Raziskovalno in razvojno delo 100.000 100.000 100.000 100.000 100.000 Regresiranje zalog v živem mesu na hribov.območju 300.000 300.000 300.000 300.000 300.000 Izobraževanje 350.000 400.000 400.000 400.000 400.000 Izdelava načrtov 150.000 200.000 200.000 200.000 250.000 Analize krme In zemlje 50.000 80.000 80.000 80.000 100.000 Proizvodno tekmovanje 200.000 250.000 250.000 250.000 300.000 Druge pospeševalne akcije 150.000 150.000 150.000 200.000 200.000 Stroški poslovanja 200.000 250.000 250.000 300.000 300.000 Skupaj 6,400.000 6.780.000 7,030.000 7.330.000 7,750.000 VW sredstev: Dotacija lz proračuna občine 6.380.000 6,750.000 7,000.000 7,300.000 7,720.000 Drugi viri 20.000 30.000 30.000 30.000 30.000 Skupaj 6,400.000 6,780.000 7,030.000 7,330.000 7,750.000 r STANOVANJA — USMERJENA GRADNJA! OSNUTEK: J Na podlagi 2. in 113. člena zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije (Ur. list SRS št. 1/80) delavci v samoupravnih organizacijah in skupnostih ter delovni ljudje in občani v krajevnih skupnostih z območja občine Domžale kot uporabniki ter delavci v samoupravnih organizacijah in skupnostih, ki izvajajo s tem samoupravnim sporazumom opredeljene naloge kot izvajalci, organizirani v Samoupravno stanovanjsko skupnost občine Domžale sklepamo SAMOUPRAVNI SPORAZUM O TEMELJIH PLANA SAMOUPRAVNE STANOVANJSKE SKUPNOSTI OBČINE DOM2ALE ZA OBDOBJE 1981 - 1985 1. člen Udeleženci samoupravnega sporazuma o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Domžale (v nadaljnjem besedilu: samoupravni sporazum) opredeljujemo s tem samoupravnim sporazumom za uresničevanje ciljev, usmeritev in nalog razvoja stanovanjskega gospodarstva v srednjeročnem obdobju 1981-1985 zlasti: — obseg stanovanjske graditve v srednjeročnem obdobju in po posameznih letih ter strukturo, vrsto in kakovost stanovanj; — prostorske rešitve za gradnjo planiranega števila stanovanj; glede na lokacijo in dinamiko gradnje; — zmogljivosti izvajalcev za uresničevanje predvidenega obsega stanovanjske graditve, obnove in vzdrževanja stanovanjskega sklada; — združevanje in zagotavljanje sredstev; — obseg, vrsto in način solidarnostnega in vzajemnega razreševanja stanovanjskih vprašanj; vanjskim skladom; — naloge, ki jih uresničujemo v Zvezi stanovanjskih skupnosti Slovenije; — medsebojne pravice in obveznosti v primeru odstopanja od sprejetih planskih aktov. 2. člen Pri načrtovanju temeljnih ciljev in nalog na področju stanovanjskega gospodarstva v obdobju 1981-1985 bomo udeleženci samoupravnega sporazuma upoštevali izhodišča za oblikovanje samoupravnega sporazuma,, opredeljena v Stališčih, sklepih in priporočilih Skupščine SR Slovenije za nadaljnji razvoj samoupravnih družbeno ekonomskih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu v SR Sloveniji (Ur. list SRS št. 35/79). 3. člen Pri določanju osnov srednjeročnega plana upoštevamo udeleženci: — cilje in potrebe na stanovanjskem področju v občini; — razvojne možnosti širše družbene skupnosti ter analize možnosti razvoja občine za obdobje 1981 - 1985; — temeljne usmeritve naseljevanja glede na razvoj mest in naselij v občini; — varstvo, razvoj in izboljšanje bivalnega okolja glede na ohranitev naravnih in z delom pridobljenih vrednot; — cilje in naloge na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. 4. člen Udeleženci bomo na osnovi navedenih ocen in pridobljenih ter vsklajenih elementov med seboj, ustvarjali pogoje in uresničevali dogovorjeni program stanovanjske graditve v obdobju 1981 - 1985 po sledeči strukturi in vrsti: Blokovna gradnja Štev. stanovanj — Solidarnostna stanovanja 130 — Najemna stanovanja 250 — Nadomestna stanovanja 20 - Etažna stanovanja 300 Skupaj : 700 Individualna gradnja: (od tega v zadružni gradnji 100 stanovanj) 500 Skupaj: 1200 5. člen Udeleženci samoupravnega sporazuma - izvajalci — bomo zagotavljali zmogljivosti za uresničevanje predvidenega obsega stanovanjske graditve, obnove stanovanj in vzdrževanja stanovanjskega sklada hiš in se zavzemali, da bo graditev stanovanj potekala tako, da bi intenzivirali produktivnost dela v gradbeni dejavnosti in prejemali ukrepe racionalizacije in še naprej razvijali tehnologijo gradnje. 6. člen Udeleženci sporazuma — izvajalci se zavezujemo, da bomo stanovanja gradili v taki kakovosti, da bodo bistveno izboljšane možnosti vzdrževanja in da bodo upoštevani ukrepi kompleksnega varčevanja z energijo. 7. člen Udeleženci Samoupravnega sporazuma - izvajalci - bomo pri uresničevanju programa stanovanjske graditve v največji možni meri upoštevali sprejete ukrepe za varstvo človekovega okolja in naloge in ukrepe s področja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. Stanovanje po 1981 1982 1983 1984 1985 1981-1985 Skupaj sektorju grad. št. št. št. št. št. št. m2 I. Družbena (blok.) 330 130 100 100 100 760 41.800 m2 - solidarnostna 80 20 10 10 10 130 7.150 m2 - najemna 70 45 45 45 45 250 13.750 m2 - nadomestna 5 5 5 5 20 1.100 m2 - etažna (zasebna) 180 60 40 40 40 360 19.800 m2 II. Individualna — v individ. hišah 140 140 140 140 140 700 70.000 m2 od tega v zadr. gr. 100 Skupaj (I + II) 470 270 240 240 240 1.460 111.800 m2 Poprečno velikost blokovnega stanovanja ocenjujemo na 55 m2, poprečno velikost individualne stanovanjske hiše pa na 100 m2, poprečno velikost stanovanjske enote ocenjujemo na 77 m2. V blokovni gradnji predvidevamo naslednjo strukturo stanovanj: Vrsta stanovanj Struktura v % — garsonjere — 1—sobna — 1,5—sobna — 2—sobna — 2,5—sobna — 3-sobna in več 10 15 10 30 10 25 Skupaj: 100% 8. člen Pri oblikovanju cen stanovanjske graditve bomo udeleženci samoupravnega sporazuma — izvajalci — upoštevali veljavni družbeni dogovor o oblikovanju cen stanovanjske graditve v SR Sloveniji ter tvorno sodelovali pri snovanju samoupravnih sporazumov o gradnji stanovanjskih naselij oziroma stanovanjskih objektov v občini. 9. člen Udeleženci samoupravnega sporazuma bomo med seboj in tudi v drugih oblikah samoupravnega interesnega združevanja določili in uresničili tako zemljiško politko, ki bo omogočala načrtovano stanovanjsko izgradnjo za vse strukture, dinamiko in kvaliteto. Predvidena stanovanjska izgradnja bo usmerjena predvsem na površine, ki so že opredeljene z zazidalnimi načrti. Lokacija gradnje 1981 1982 1983 1984 1985 1981-1985 Blokovna gradnja Domžale - SPB-1 120 120 - - 90 330 -SPB-2 110 - 90 - - 200 Mengeš - Mengeš-Zavrsti 100 - - 100 - 200 Ostale KS 10 10 - 10 30 Individualna gradnja Gradili bomo predvsem v naslednjih zazidalnih območjih: Mengeš—Zavrti, Radomlje, Dob, Ihan, Mengeš—Muljava, Mačkovci, Preserje, ostale KS - skupaj 700 stanovanjskih enot. V okviru predvidene stanovanjske gradnje ie potrebno financirati v 10. člen obdobju 1981 - 1985 iz sredstev združenega dela občine Domžale, lastne Udeleženci načtrujemo, da bo potrebno za predvideni program stano-udeležbe občanov, bančnih sredstev in ostalih sredstev naslednjo stano- vanjske izgradnje namenjati oziroma združiti v obdobju 1981 - 1985 (v vanjsko izgradnjo: cenah za leto 1980). VIRI NAMEN Graditev družbena družbena zasebna solidar-najemna etažna nostna indiv. in zadr.grad. Nadom, stan. Nameni solidarnosti občina republ. tjuoaiM t >ro Stroški poslov. SKUPAJ A. Sredstva skladov skupne porabe OZD in DS (nepovratna) 112.365 99.000 182.000 - * - - 10.000 403.365 B. Sredstva iz dohodka OZD in DS (% na BOD)......% — — 53.550 - - 28.350 32.000 15.000 128.900 C. Lastna udeležba, upoštevajoč tudi kredite na privarčevana sred. 20.625 99.000 1.505 364.000 1.650 - - - 486.780 D. Sredstva AM stanovanjskih hiš in stanov, v družb, lasti — — - 14.850 - - 14.850 E. Del sredstev hranilnih vlog občanov v bankah (bančJcred.) 51.560 49.500 - 104 0(X> - - - - 205.060 F. Sredstva SPIZ-a - - 18.245 - - - - - 18.245 G. Ostalo % - - 10.000 - - - - - 10.000 SKUPAJ (A-G) 184.550 247.500 83.300 650.000 16.500 28.350 32.000 25.000 1,267.200 11. člen Udeleženci samoupravneg sporazuma bomo za predvideni program stanovanjske izgradnje 1050 stanovanj (= 1200 minus solidarnostna stanovanja 13, minus nadomestna stanovanja 20) namenjali sredstva iz sklada skupne porabe v višini 3,800 % na bruto osebne dohodke in jih porabljali za pokrivanje lastnih stanovanjskih potreb ter potreb drugih udeležencev samoupravnega sporazuma. 12. člen Udeleženci samoupravnega sporazuma bomo iz obračunanih sredstev iz sklada skupne porabe po 11. členu tega sporazuma v Samoupravni stanovanjski skupnosti združevali sredstva v višini 1,500% na bruto osebne dohodke za namene vzajemnosti pri reševanju stanovanjskih vprašanj in sicer: — za kreditiranje izgradnje družbenih najemnih stanovanj — za kreditiranje nakupa etažnih stanovanj — za kreditiranje graditve stanovanjskih hiš v individualni in zadružni gradnji. Udeleženci, ki v posameznem letu srednjeročnega obdobja nimamo potreb pridobiti stanovanja, bomo združevali v iste namene vsa obračunana sredstva iz sklada skupne porabe, obračunana po določilih 11. člena tega sporazuma. 13. člen Udeleženci samoupravnega sporazuma bomo začasno združevali za namene vzajemnosti iz prejšnjega člena samoupravnega sporazuma sredstva skladov skupne porabe največ za 10 let in po obrestni meri 2 %. 14. člen Udeleženci samoupravnega sporazuma združujemo sredstva iz dohodka v višini 1,200 % na bruto osebne dohodke nepovratno v Samoupravni stanovanjski skupnosti za naslednje namene solidarnosti v občini: — reševanje stanovanjskih vprašanj občanov in družin z nizkimi dohodki, zlasti tistih z večjim številom otrok; — reševanje stanovanjskih vprašanj starejših občanov; — reševanje stanovanjskih vprašanj borcev; — reševanje stanovanjskih vprašanj invalidov; — reševanje stanovanjskih vprašanj občanov, ki so za delo nesposobni; — za delno nadomestitev stanarine; — za namene navedene v 15. členu tega sporazuma. Razmerja med sredstvi za posamezne namene solidarnosti v občini bodo opredeljena v srednjeročnem planu SSS. 15. člen ) Udeleženci samoupravnega sporazuma združujemo sredstva iz sredstev v 14. členu v višini o,350 % na bruto osebne dohodke nepovratno v Samoupravni stanovanjski skupnosti za naslednje namene solidarnosti na ravni republike, opredeljenimi s samoupravnimi sporazum, sklenjenimi v okviru Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije: — stanovanjske probleme kadrov na manj razvitih in manj razvitih obmejnih območjih; — gradnjo domov za učence in študente; — bivalne pogoje udeležencev MDA. 16. člen Udeleženci samoupravnega sporazuma bomo uveljavili obvezno lastno udeležbo ob pridobitvi družbenega najemnega stanovanja, solidarnostna stanovanja, za nakup etažnega stanovanja in za graditev stanovanjske hiše. Pogoj za pridobitev družbenega najemnega stanovanja, solidarnostnega stanovanja ter pridobitev kredita za nakup entažnega stanovanja ali za graditev individualne stanovanjske hiše, je namensko varčevanje za rešitev stanovanjskega vprašanja. 17. člen Lastna udeležba za pridobitev družbenega najemnega stanovanja bo znašala od 5 - 20 % vrednosti stanovanja, za pridobitev solidarnostnega stanovanja pa od 1 - 4 % vrednosti stanovanja, za nakup etažnega stanovanja in graditev v okviru zadružne gradnje najmanj 40 %, za graditev individualne stanovanjske hiše pa najmanj 60 % od predračunske vrednosti, oziroma končne cene po kupoprodajni pogodbi. 18. člen Lasten znesek v udeležbi za pridobitev družbenega stanovanja je vračljiv, višina lastne udeležbe pa je odvisna predvsem od ekonomskega in socialnega položaja občana in njegove družine. 19. člen Udeleženci samoupravnega sporazuma bomo podrobneje opredelili obveznost plačila lastne udeležbe v pravilniku Samoupravne stanovanjske skupnosti in v pravilniku o razreševanju stanovanjskih vprašanj temeljnih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti. • 20. člen Udeleženci samoupravnega sporazuma bomo kriterije za pridobivanje družbenih najemnih stanovanj, za pridobivanje stanovanjskih posojil, za pridobivanje solidarnostnih stanovanj in za delno nadomeščanje stanarin, opredelili v pravilnikih Samoupravne stanovanjske skupnosti in v pravilnikih temeljnih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti. 21. člen Udeleženci samoupravnega sporazuma bomo s postopnim prehodom na ekonomske stanarine do leta 1985 uveljavili ekonomske stanarine v višini 3,1032 % revalorizirane vrednosti stanovanjskega sklada v občini in tako zagotovili materialno osnovo za samoupravno dogovarjanje in odločanje pri gospodarjenju s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini. Udeleženci samoupravnega sporazuma bomo dinamiko (letne stopnje povišanj) in druge konkretne kriterije postopnega prehoda na ekonomske stanarine opredelili s planom Samoupravne stanovanjske skupnosti za obdobje 1981 - 1985. Za potrebe izvedbe programa nadomestitve 20 stanovanj, ki nudijo bivalne pogoje, bomo udeleženci samoupravnega sporazuma nepovratno združevali v Samoupravni stanovanjski skupnosti 50 % vsakoletne amortizacije stanovanj in stanovanjskih hiš, kot sestavnega dela stanarine. Preostali del amortizacije bomo namenjali za vzdrževalna dela, ki imajo značaj investicijskih del in s katerimi se izboljšuje stanovanjski standard (obnova) ter odplačila anuitet za kredite. Z letnim planom Samoupravne stanovanjske skupnosti se opredeli namen porabe tega dela amortizacije. Za potrebe pospešenega vzdrževanja stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini, ki so stare nad 30 let, bomo udeleženci samoupravnega sporazuma iz dela stanarin — sredstev za vzdrževanje nepovratno vzajemno združevali v Samoupravni stanovanjski skupnosti 30 % sredstev za vzdrževanje. O uporabi združenih sredstev bodo odločale skupnosti stanovalcev in Samoupravna stanovanjska skupnost na osnovi dolgoročnih in letnih planov vzdrževanja stanovanj in stanovanjskih hiš. 22. člen Udeleženci samoupravnega sporazuma bomo združevali del sredstev za stanovanjsko gradnjo organizacij združenega dela in delovnih skupnosti za ugotavljanje Studijske in raziskovalne dejavnosti na stanovanjskem področju, s ciljem večjega kontinuiranega vključevanja dosežkov znanosti na to področje. 23. člen * Udeleženci samoupravnega sporazuma bomo pri izvajanju plana stanovanjskega gospodarstva na področjih graditve, prenove in vzdrževanja, upoštevali tudi potrebe splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. 24. člen Udeleženci samoupravnega sporazuma pooblaščamo Samoupravno stanovanjsko skupnost za družbenega investitorja nalog in opravil pri družbeno usmerjeni stanovanjski graditvi, ki lahko za strokovne posle v zvezi z investirorstvom pooblasti ustrezno organizacijo združenega dela, oziroma delovno skupnost. 25. člen Udeleženci samoupravnega sporazuma pooblaščamo Samoupravno stanovanjsko skupnost za tekoče spremljanje izvajanja in uresničevanja ciljev in nalog, opredeljenih s tam samoupravnim sporazumom in za povratno obveščanje udeležencev samoupravnega sporazuma. 26. člen Udeleženci samoupravnega sporazuma bomo v primeru odstopanja od govorjenih obveznosti ravnali skladno z določili zakona o sistemu druž-enega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije (Ur. list SRS št. 1/80). Udeleženci samoupravnega sporazuma bomo sporazumno sprejeli potrebne ukrepe za zagotovitev potrebnih sredstev in zmogljivosti izvajalcev, potrebnih za izvedbo minimalnega programa stanovanjske graditve, opredeljenega tudi v družbenem planu občine. Udeleženci samoupravnega sporazuma soglašamo, daje za morebitne spore med udeleženci, izvirajoč iz tega sporazuma, pristojno sodišče združenega dela. 27. člen Udeleženci samoupravnega sporazuma bomo obveznosti in naloge, dogovorjene s tem samoupravnim sporazumom uveljavili v svojih srednjeročnih in letnih planih in drugih samoupravnih splošnih aktih. 28. člen Ta samoupravni sporazum velja, ko ga podpiše 2/3 vseh udeležencev, objavi pa se v Uradnem vestniku občine Domžale. KAKO BOMO DELILI KOMUNALNI DINAR? v__J OSNUTEK Delavci v samoupravnih organizacijah in skupnostih ter delavni ljudje in občani preko krajevnih skupnosti z območja občine Domžale (uporabniki) ter delavci v samoupravnih organizacijah in skupnostih, ki izvajajo s tem planskim aktom konkretni program (izvajalci) skladno z zakonom o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije, organizirani v Samoupravni komunalni interesni skupnosti Domžale sklepamo SAMOUPRAVNI SPORAZUM O TEMELJIH PLANA SAMOUPRAVNE KOMUNALNE INTERESNE SKUPNOSTI DOMŽALE ZA OBDOBJE 1981 - 1985 1. člen Podpisniki smo skupaj ocenili razvojne možnosti širše družbene skupnosti ter analize možnosti razvoja občine Domžale za obdobje 1981 - 1985 ter ugotovili, da zaostajanje razvoja komunalnih dejavnosti v preteklih planskih obdobjih postaja zaviralni dejavnik hitrejše stanovanjske in poslovne gradnje. Zato bomo podpisniki sporazuma zagotovili komunalnim dejavnostim pospešen in skladen razvoj; v skladu z usmeritvami iz družbenih planskih aktov. Podpisniki smo ocenili možen in usklajen razvoj vseh dejavnosti v prostoru, njegovo namembnost ter skupne obveznosti do teh prostorov (zemljišč) v okviru širših planskih potreb občine. 2. člen Podpisniki bomo skupaj uresničevali pridobivanje in komunalno opremljanje z družbenim planom določenih zemljišč po sledečem programu: S srednjeročnim planom Samoupravne komunalne interesne skupnosti ( v okviru Enote za stavbna zemljišča) za obdobje 1981 - 1985 bo določena: prioriteta, dinamika, roki in druge obveznosti v zvezi s temi nalogami. Podpisniki soglašamo, da bomo skupaj zagotavljali za stanovanjske potrebe toliko zemljišč, da bo zagotovljena kontinuiteta graditve. 3. člen Podpisniki bomo ob temeljni družbeni planski zahtevi, da se pretežni del poselitve usmeri na manj vredna, kmetijstvu neprimerna zemljišča in na pobočja, take zahteve pospeševali in omogočali z ustreznimi tehnološkimi komunalnimi rešitvami. Pri tem bomo zagotavljali, da bodo ta območja racionalno energetsko in prometno oskrbljena in upoštevani kriteriji ljudske obrambe in družbene samozaščite. 4. člen Podpisniki se sporazumemo, da bo Samoupravna komunalna interesna skupnost občine Domžale izvajala prednostne nakupe stavbnih zemljišč za zazidalna področja, ki bodo v okviru dolgoročnega plana ter prostorskega plana občine Domžale namenjena za urbanizacijo v srednjeročnem obdobju 1986 - 1990. Sredstva za prednostne nakupe bo zagotavljal občinski proračun. 5. člen Podpisniki se sporazumemo, da bomo ob sprejemu srednjeročnega plana pripravili program odkupa in priprave zemljišč, določenih z družbenim planom. Ob tem bomo upoštevali zahteve po vseh oblikah rabe zemljišč ter določali ob tem zadosten obseg pripravljenih zemljišč (rezerva). 6. člen Podpisniki se strinjamo, da bodo glede na zatečeno stanje ter slabo finančno stanje Samoupravne komunalne interesne skupnosti Domžale sredstva za pripravo ter sekundarno komunalno opremo stavbnih zemljišč — vnaprej zagotavljali investitorji bodočih objektov, opredeljenih v čl. 2, saj Samoupravna komunalna interesna skupnost ni sposobna najemati za ta namen kreditov pri LB - Banki bomžale. Podpisniki se sporazumemo, da je prioritetna naloga v okviru srednjeročnega plana 1981—85 realizacija oz. zaključek gradnje v novem Trzinu (160 objektov), saj ima to zazidalno področje po vseh kriterijih prednost pred kriteriji navedenimi od 17. - 13. v 2. členu tega sporazuma, poleg tega pa predstavlja najučinkovitejšo sanacijo Samoupravne komunalne interesne skupnosti Domžale, saj ima Samoupravna komunalna interesna skupnost v to področje vloženih a ne aktiviranih sredstev v vrednosti več kot 20.000.000,00 din. 7. člen Za funkcionalno usposobitev stavbnih zemljišč, opredeljenih v čl.2 tega sporazuma, bomo primarne komunalne naprave financirali iz združenih sredstev (stanovanjski dinar) v višini 1 % iz dohodka na osnovi BOD iz nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč. Iz teh virov se bodo tudi odplačevale anuitete za najete kredite v obdobju 1976-80 namenjene za gradnjo komunalne opreme po krajevnih skupnostih. 8. člen Podpisniki se sporazumemo, da bo financiranje izgradnje, sanacije dograjevanje ter vzdrževanje komunalnih objektov in naprav potekalo iz sledečih virov: v 000 din Vrsta finančnega vira 1981 1982 1983 1984 1985 skupaj 1. Prisp. za financ, vzdr. objektov 22.464 23.363 24.297 25.269 26.278 121.671 2. Prisp. od taks za motor.cest.vozila 4.888 5.084 5.287 5.498 5.718 26.475 3. Prisp. pog. gor. 6.760 7.030 7.312 7.604 7.908 36.614 4. Nadomestilo za upor. stav.zemlj. 6.708 6.796 7.255 7.546 7.847 36.332 S. Prisp. za izgr. prim. kom. naprav (1 % od BOD) 18.720 19.469 20.248 21.057 21.900 101.394 6. Solid. sred. za neraz. KS (iz glav.) 1.664 1.731 1.800 1.872 1.947 9.014 7. Izred. nal. za nerazv. območja občine Domžale (pror. sred.) 2.080 2.163 2.250 2.340 2.433 11.266 8. Sredstva za razširitev reproduk. 5.000 5.200 5.408 5.625 5.849 27.081 9. Sred. sploš. porabe (prorač.) za naložbe, ki so spi. pomena za občino Domžale 13.000 13.000 16.000 16.000 16.000 74.000 10. Kreditna sredstva LB - banke Domžale 14.000 14.000 14.000 14.000 14.000 70.000 11. Sredstva KS 15.500 16.120 16.765 17.435 18.132 83.952 12. Sofinanc. s strani Republiške skupnosti za ceste za reševanje cestno-prometnih probl. na območju občine Domžale 3.500 3.500 3.500 3.500 3.500 17.500 13. Sofinanc. Območna vodna skupnost za varstvo podtalnice na Mengeško-Domžalskem polju ter za nove vodne vire v občini Dž. 3.500 3.500 3.500 3.500 3.500 17.500 Skupaj: 117.784 121.136 127.622 131.245 135.012 632.799 9. člen Podpisniki se sporazumemo, da se bodo sredstva zbrana iz virov navedenih v čl. 8 porabila za naslednje ključne namene: NA' v 000 din Vrsta odhodkov 1981 1982 1983 1984 1985 skupaj 1. Vzdrževanje objekt, kolekt. rabe 22.464 23.363 24.297 25.269 26.278 121.671 2. Odplač. anuitet 28.594 19.176 21.740 24.363 22.986 116.859 3. Stroš. strokovne službe SKIS 6.240 6.490 6.750 7.019 7.230 33.729 4. Posebni namenski izdatki (t. 7, 10,11 iz čl. 8-sredstva SKIS) 19.600 23.435 23.948 27.373 27.097 121.453 5. Namenska poraba sredstev za izgradnjo kom. napiav za stanov, soseske 6.000 11.719 12.979 8.319 11.485 50.502 6. Sredstva za investicije v KS 34.886 36.953 37.908 38.902 39.936 188.585 Skupaj : 117.784 121.136 127.622 131.245 135.012 632.799 BELEŽKE: 10. člen Za vzdrževanje objektov kolektivne rabe bomo združevali sredstva po stopnji 1 % iz dohodka na osnovi BOD po domicilnem principu. V kolikor se taga principa ne bo dalo uresničiti, bo stopnja znašala 1,2 % iz dohodka na osnovi BOD po sedežnem principu. Ta sredstva bomo namenjali za vzdrževanje kategoriziranih in nekategoriziranih makadamskih in asfaltnih cest, za vzdrževanje javne razsvetljave ter zelenih površin, za čiščenje pločnikov in ulic, za popravilo mostov. Potrebno bo doseči, da se bo vzdrževanje objektov kolektivne rabe v celoti preneslo s krajevnih skupnosti na Komunalno podjetje Domžale. 11. člen Podpisniki sporazuma se dogovorimo, da bomo na področju komunalnega gospodarstva razpoložljiva sredstva za investicije po krajevnih skupnostih razporedili po naslednjih namenih: —oskrba s pitno vodo in vodovodno omrežje 15 % —elektrifikacija in javna razsvetljava 10 % -kanalizacija 35 % —ceste in avtobusna postajališča 30 % —pokopališča in mrliške vezice 5 % —prioritetne naloge s področja SLO 5 % SKUPAJ: 100% Viri teh sredstev so sledeči: nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč, prispevek od taks za motorno—cestna vozila, prispevek od pogonskega goriva, sredstva za razširjeno reprodukcijo, proračunska ter kreditna sredstva. Iz navedenih virov bomo v okviru Samoupravne komunalne interesne skupnosti združili v petih letih 106 milijonov din. Krajevne skupnosti bodo zagotavljale soudeležbo pri investicijah po sledečih merilih: - razvite krajevne skupnosti: 55 % - srednje razvite krajevne skupnosti: najmanj 40 % - narazvite krajevne skupnosti: najmanj 30 % Gornji kriteriji ne veljajo za investicije, ki so opredeljene kot naložbe širšega družbenega pomena za občino Domžale. 12. člen Podpisniki sporazuma opredelimo za investicije širšega družbenega pomena s področja komunalnega gospodarstva za občino Domžale sledeče naložbe: 1. križišče Preserje, Rondo in Toko v Domžalah, križišči v Mengšu ter križišče v Radomljah, 2. rekonstrukcija zlatopoljske ceste na odseku Brdo-Čeplje, 3. etapna rekonstrukcija medkrajevnih cest Ihan-Vir, Rova-Rafolče, 4. ureditev pločnikov ob zvezni cesti ob mostu čez Bistrico do odcepa v Domžalah, 5. ureditev centralne deponije smeti, 6. priprave za gradnjo tržnice v Domžalah, 7. gradnja kolektori a Mengeš—Loka—Trzin—Domžale, 8. varovanje podtalnice na domžalsko—mengeškem polju i ter zagotovitev novih vodnih virov za pitno in tehnološko vodo. Za zgoraj opredeljene naložbe bomo poleg lastnih sredstev Samoupravne komunalne interesne skupnosti iz sredstev splošne porabe, zagotovili v obdobju 1981 - 1985 skupno 74 milijonov din, skušali bomo zagotoviti sredstva Republiške skupnosti za ceste v višini 17.500,00 din ter Območne vodne skupnosti prav tako v znesku 17.500,00 din. (Nadaljevanje na 18. strani) r r KJE BOMO GRADILI NOVE VRTCE? OSNUTEK SAMOUPRAVNI SPORAZUM ' o temeljih plana Skupnosti otroškega varstva Domžale za obdobje 1981 - 1985 Na podlagi predhodnih uskladitev elementov v Skupnosti otroškega varstva Domžale so se udeleženci tega sporazuma dogovorili, da bo plan otroškega varstva v občini v letih 1981-1985 vseboval naslednje elemente: 1. člen V vzgojno varstvene organizacije v občini bo vključeno naslednje število otrok: najkasneje do 31. januarja naslednjega leta pa bo valorizacija opravljena na osnovi podatkov o dejanskih letnih gibanjih, kijih objavlja Zavod SR Slovenije za statistiko. Pri tem bomo za gibanje OD uporabljeni podatki, ki bodo statistično ugotovljeni za občino Domžale. 5. člen Udeleženci se bodo vsako leto najkasneje do 31. januarja naslednjega leta dogovorili o valorizaciji subvencij po lestvici, kateri razredi se linearno valorizirajo s stopnjo rasti OD v preteklem letu. Pri tem bodo za gibanje OD uporabljeni podatki, ki bodo statistično ugotovljeni za občino Domžale. 6. člen Vrednost v cenah 1980 znaša (v 000 din): leto št.otrok št.oddelkov 1981 311 14,5 1982 343 16,5 1983 407 20,5 1984 407 20,5 1985 439 22,5 1981 903 42,- 1982 956 44,5 1983 1060 49,5 1984 1060 49,5 1985 1113 52,- 1981 50 10,- 1982 50 10,- 1983 50 10,- 1984 50 10,- 1981 12 2,- 1982 12 2,- 1983 12 2,- 1984 12 2- 1985 12 2- 1981 1562 — 1982 1562 — 1983 1562 — 1984 1562 - 1985 1562 — dojenčki otroci v starosti od 3 let dojenčki v organiziranem družinskem varstvu otroci, vključeni v poseben program (razvojnomoteni) otroci, vključeni v druge dejavnosti, kijih WZ Izvaja v KS V obdobju 1981-1985 bodo ostali v veljavi kadrovski, pedagoški, zdravstveni in prostorski normativi, ki so veljavni na dan 1. januarja 1979. 2. člen V obdobju 1981-1985 bo Skupnost otroškega varstva investirala v nove vzgojnoizobraževalne objekte in sicer: v letu 1981 v KS Trzin, KS Mengeš in v prometno ured tev pri vzgojnovarstveni ustanovina Kidričevi cesti v Domžalah; v letu 1982 v KS Mengeš; t mm K m , ,, v letu 1983 v KS Mengeš in KS Simona Jenka (za vse KS v Domžalah); v letu 1984 v KS Simona Jenka; v letu 1985 v KS Simona Jenka in KS Dob (v KS Dob pričetek gradn e). V KS Mengeš in KS Simona Jenka bodo zmogljivosti 256 otrok v vsaki KS, v KS Dob pa 80 otrok. 3. člen i Prispevek družbe k dejavnosti Vzgojnovarstvenega zavoda je 50 % odobrene cene na otroka po sprejeti lestvici za subvencioniranje. 4. člen Udeleženci soglašajo, da bodo cene iz 3. člena tega sporazuma vsako leto valorizirali tako, da bodo: - sredstva za materialne stroške, amortizacijo in obveznosti iz dohodka skladna z gibanjem cen na drobno, - sredstva za OD in skupno porabo ter sredstva za rezervo bodo skladna z gibanjem realnih OD gospodarstva v občini. Valorizacija bo opravljena vsko leto na podlagi stopenj rasti, predvidenih z letno resolucijo skupščine SR Slovenije. Ob koncu leta, oz. 1981 1982 1983 1984 1985 skupaj dejavnost investicije 24.246 18.453 25.550 20.068 28.130 20.582 28.140 23.858 29.433 26.026 135.489 108.987 denarne pomoči (zajeti zneski v temeljih plana Zveze skupnosti otroškega varstva ŠRS) 7. člen Sredstva iz 5. člena bomo združevali na podlagi samoupravnega sporazuma o temeljih planov Skupnosti otroškega varstva, po katerem se bodo delavci, delovni ljudje in občani dogovorili za predvideni obseg in način za zagotavljanje z zakonom in z dogovorom o temeljih plana družbenopolitičnih skupnsti določenih oblik družbenega varstva otrok. 8. člen Posebej bo poleg že sprejetih programov Skupnost otroškega varstva izvajala program denarnih pomoči in sicer: vseh vrst otroških dodatkov razen opreme za novorojenca (zavitek). 9. člen Sredstva za program iz 8. člena se bodo prerazporedila iz Zveze skupnosti otroškega varstva SRS, valorizirala vsako leto za naprej, skladno z realno rastjo OD, previđeno z resolucijo Skupščine SR Slovenije. 10. člen Preko Zveze skupnosti otroškega varstva SRS bodo udeleženci izvajali naslednji skupni program na območju SR Slovenije: - zagotovljeni program vzgoje za predšolske otroke v SR Sloveniji (mala šola), - zagotovljeni program vzgoje in varstva predšolskih otrok, motenih v telesnem in duševnem razvoju na območju SR Slovenije, - sredstva za solidarnostno zagotavljanje minimalnega obsega denarnih pomoči (otroški dodatek), - nadomestila osebnih dohodkov v času porodniškega dopusta, - oprema za novorojenca (zavitek), - porodno varstvo kmečke proizvajalke, - pospeševanje razvoja vzgojnovaritvene dejavnosti, - druge naloge. 11. člen Za Izvedbo programa iz 10. člena bodo sredstva opredeljena v samoupravnem sporazumu o temeljih plana Skupnosti otroškega varstva SR Slovenije. 12. člen Skupščina Skupnosti otroškega varstva Je pooblaščena, da s pogodbami poveri izvajanje nalog po tem sporazumu posameznim izvajalcem. Izvajalske organizacije bodo poročale Skupščini Skupnosti otroškega varstva o izpolnjevanju pogodbenih obveznosti vsako leto v maju in novembru. Skupščina Skupnosti otroškega varstva bo vsako leto v juniju in decembru obravnavala poročilo o izvajanju tega sporazuma in sprejemala ukrepe za dosledno izvajanje. 13. člen Skupščina Skupnosti otroškega varstva bo predlagala udeležencem spremembo, oz. dopolnitev tega sporazuma, če z ukrepi iz prejšnjega člena ne bo moč zagotoviti izvajanja sporazuma. 2. Industrijska področja ~ 3. Obniočia, ki M urejajo z laiktartnimt načrti (Nadaljevanje s 14. strani) 13. člen Podpisniki bomo zagotovili za gradnjo, sanacijo ter dograjevanje vodovnih sistemov in objektov po krajevnih skupnostih v obdobju 1981 - 1985 sredstva v visini 31.000.000,00. Ta »redstva bomo uporabili za izvajanje sledečih osnovnih nalog: — sanacija vodovoda Moravče in Črni Graben; rekonstrukcija sistema Gradišče ter zajetja Kolovec; obnovo vodovodnega omrežja Radomlje; dokončanje vodovoda Brdo in Goričica, dokončanje vodovoda Peče in Limbarska gora, odprava pomanjkljivosti na vodovodnih objektih v upravljanju Komunalnega podjetja Domžale; etapna izgradnja vodovodnega sistema Trojica, Žeje, Brezovica, Dobovlje; izgradnja vodovoda Podbrdo -Gmajna (KS Moravče); navezava Trzina na domžalski vodovod; ojačitev vodovonih sistemov v Mengšu ter v Preserjah. 14. člen Za izgradnjo kanalizacijskega omrežja bomo podpisniki zagotovili v obdobju 1981 - 1985 67.000.000,00 din, poleg tega pa bo morala znašati soudeležba krajevnih skupnosti 62.419.813 din. Ta sredstva bomo uporabili za: — nadaljevanje gradnje kanalizacije Vir-Radomlje; izgradnjo kolek-torja Mengeš-Loka-Trzin—Domžale; pričetek kompleksne gradnje kanalizacije v KS Dob ter KS Preserje; gradnja posameznih kanalov v KS Moravče, KS Krašnja, KS Rova, KS Homcu; nadaljevanje gradnje kanalizacije v domžalskih KS, KS Mengšu, KS Jaršah, KS Lukovica in KS Prevoje; izdelali bomo načrte za kanalizacijo v KS Dragomelj. 15. člen Za elektrifikacijo ter javno razsvetljavo bomo v obdobju 1981 - 1985 združili v okviru Samoupravne komunalne interesne skupnosti sredstva v višini 10.500.000 din, krajevne skupnosti pa bodo zbrale lastno udeležbo v višini 10.500.000,00 din. Na področju elektrifikacije so predvidena določena sredstva za nadaljevanje gradnje nizkonapetostnega omrežja v KS Vir, KS Peče, KS Moravče, KS Krašnja, KS Preserje, poleg tega pa vrsto manjših sredstev za ureditev javne razsvetljave skoraj po vseh krajevnih skupnostih. 16. člen Podpisniki sporazuma se dogovorimo, da krajevne skupnosti preko Samoupravne interesne komunalne skupnosti Domžale organizirano pristopijo k usklajevanju svojih planov z območno SIS za elektrogospodarstvo glede gradnje trafopostaj. 17. člen Podpisniki sporazuma bomo zagotovili za rekonstrukcijo in modernizacijo cest, avtobusnih postajališč in mostov v obdobju 1981 - 1985 preko Samoupravne komunalne interesne skupnosti Domžale sredstva v višini 37.000.000,00 din, same krajevne skupnosti pa bodo morale v tem obdobju zbrati za ta namen najmanj 25.000.000,00 din. 18. člen Podpisniki sporazuma se sporazumemo, da bomo preko Samopravne komunalne interesne skupnosti vložili v obdobju 1981-85 5.289.000 din za gradnjo mrliških vežic In za razširitev pokopališč, in sicer: v KS Homec - Nožice; za KS Lukovico, KS Rafolče in Prevoje, v KS Ihan, KS Domžale ter KS Dob. Najmanj toliko sredstev bodo vložile kot lastno udeležbo same krajevne skupnosti. 19. člen V obdobju 1981-85 bomo uporabili sredstva v višini 5.289.000,00 din za izvajanje nalog komunalnega gospodarstva na področju SLO ter bomo iz teh sredstev vsako leto izgradili po en objekt. 20. člen Izvajalci bodo uresničevali naloge iz členov 10 - 19. po pogojih, standardih in normativih dogovorjenih med uporabniki in izvajalci v Samoupravni komunalni interesni skupnosti oziroma drugih usmeritvenih aktih. S planom ter načinom oddaje del bodo v Samoupravni komunalni interesni skupnosti določeni izvajalci s sedežem v občini Domžale oziroma izven nje. 21. člen Podpisniki se sporazumemo, da bomo združevali sredstva tudi s pogoji vračanja, vendar bomo vračanje in roke vskladili z dolgoročno naravo amortizacije komunalnih naprav (20 let in več). S planom Samoupravne komunalne interesne skupnosti bomo določili ustrezen anuitetni plan, ki bo omogočal skladnost med politiko cen komunalnih storitev in sredstev za reprodukcijo komunalnih naprav. 22. člen Podpisniki sporazuma se dogovorimo, da bo zaradi velikih potreb po gradnji komunalnih naprav v obdobju 1981-85 ostal še v naprej v veljavi prispevek za priklop na javno komunalno omrežje novih uporabnikov. Kriteriji za določitev višine tega prispevka bodo ostali takšni, kot ob uvedbi teh prispevkov, s tem, da bomo višino prispevkov vsako leto ustrezno valorizirali. 23. člen Podpisniki sporazuma bomo uresničevali tako politiko cen komunalnih storitev, ki bo zagotavljala enostavno reprodukcijo ter v določeni meri tudi razširjeno reprodukcijo; zlasti v primerih, ko so komunalne storitve povezane z omenjenimi naravnimi viri (oskrba z vodo). 24. člen Podpisniki se sporazummo, da bodo zagotovljena sredstva za nemoteno obratovanje ter razširjeno reprodukcijo centralne čistilne naprave Domžale - Kamnik v ceni čiščenja odpadnih voda, oziroma preko drugih oblik združevanja sredstev. / 25. člen Podpisniki se sporazumemo, da bomo skupaj analizirali poslovanje in samoupravno organiziranost izvajalcev komunalnih storitev z namenom, da se ustrezno samoupravno in funkcionalno organizirajo za izvajanje nalog. Pospeševali bomo racionalno delitev nalog in opravil v širšem medobčinskem povezovanju po načelih delitve dela in možnosti na oddajanje nekaterih investicijskih del (gradbena, projektantska) tudi drugim, za to usposobljenim organizacijam združenega dela. 26. člen Podpisniki določamo oblike in način nadzora nad izvajanjem sporazuma ter zagotavljamo informatiko za tekoče spremljanje srednjeročnega plana iz letnih programov. Nosilec priprav informacijskih osnov je strokovna služba Samoupravne komunalne interesne skupnosti. 27. člen Podpisniki soglašamo, da bomo spoštovali določila in elemente tega sporazuma in s samim planom Samoupravne komunalne interesne skupnosti določili načine in konkretizacijo samoupravnega sporazuma o temeljih plana Samoupravne komunalne interesne skupnosti. -. KAJ BO NA PODROČJU POŽARNEGA VARSTVA? v_J osnutek: Na podlagi Smernic za pripravo družbenega plana občine Domžale za obdobje 1981-1986, Zakona o temeljih sistema družbenega planiranja In o družbenem planu Jugoslavije (Ur. list SFRJ, It. 6/76), Zakona o tistemu družbenega planiranja In o družbenem planu SR Slovenije (Ur. list SRS, it. 1 /80), Zakona o skupnih osnovah svobodne majave dela (Ur, list SRS h. 17/73), sprejemajo delavci uporabnikov, krajevne skupnosti na območju občine Domžale ter samoupravna Interesna skupnost za varstvo pred požarom občine Domžale kot Izvajalec SAMOUPRAVNI SPORAZUM O TEMELJIH PLANA SAMOUPRAVNE INTERESNE SKUPNOSTI ZA VARSTVO PRED POŽAROM ZA OBDOBJE 1981 - 1985 Na podlagi predhodne uskladitve elementov za sklepanje samoupravnih sporazumov o temeljih plana v skupščini Samoupravne interesne skupnosti za varstvo pred požarom, ki so jih posredovali drugi nosilci planiranja, ki so dolžni sklepati samoupravne sporazume o temeljih plana, so se udeleženci tega samoupravnega sporazuma dogovorili naslednje: Lčlen Udeleženci - uporabniki ter udeleženci - izvajalci ugotavljajo, da je Samoupravna interesna skupnost za varstvo pred požarom občine Domžale sestavni del celotne družbene samozaščite. 2. člen Udeleženci tega sporazuma so se dogovorili za usklajen razvoj požarne ijnj. i /iilJtj ilujH (ifrfiJ k'vini j i.t;*»: jiLiij' ut varnosti s potrebami in materialnimi možnostmi uporabnikov na območju občine. Nadaljnje izpopolnjevanje in razvoj požarne varnosti, v kateri nastopajo kot izvajalci prostovoljne in poklicne gasilske enote (dom družbene samozaščite), mora zagotoviti sposobnost in pripravljenost enot, da v vsakem primeru in ob vsakem času učinkovito intervenirajo ter s tem zagotavljajo varovanje družbenega in zasebnega premoženja, kakor tudi varovanje oziroma reševanje življenj. 3. člen Izvajalci tega sporazuma se obvezujejo, da bodo v srednjeročnem planskem obdobju 1981-1985, za katerega se sklepa ta sporazum, zagotavljali: — razvijanje požarno—varnostne kulture pri vseh uporabnikih in to tako v samoupravnih organizacijah, kakor tudi v krajevnih skupnostih; — strokovno usposabljanje kadrov za učinkovito intervencijo ob požarih in drugih elementarnih nesrečah; — odpravljanje razvojnih neskladij med posameznimi izvajalci požarnega varstva; — uveljavljanje učinkovitejše in racionalnejše oblike požarnega varstva; — sodobno opremljanje svojih enot v skladu s potrebami s tem, da bodo pri tem upoštevali družbeni dogovor o skupnih osnovah za delitev dela na področju požarnega varstva, kakor tudi Pravilnika o najnižjem številu gasilcev, ki jih mora imeti gasilska enota, minimalni tehnični opremi gasilske enote in osebni ter skupni zaščitni opremi gasilcev (Ur. list SRS, št. 25/78). 4. člen Za uspešno izvajanje nalog iz področja požarnega varstva po oceni požarne ogroženosti in izdelanih načrtih požarnega varstva bodo podpisniki — izvajalci zagotavljali obstoj, razmestitev in razvoj naslednjih gasilskih enot, ki bodo za izvajanje svojih programov uporabljala delno ali v celoti sredstva, ki jih združujejo podpisniki - uporabniki na področju občine Domžale. a) poklicna gasilska enota v domu družbene samozaščite b) prostovoljna gasilska društva: 1. Blagovica 2. Dob 3. Domžale 4. Homec 5. Ihan 6. Jarše-Rodica 7. Krašce 8. Krašnja 9. Loka 10. Lukovica 11. Mengeš 12. Moravče 13. Peče 14. Prevoje 15. Pšata 16. Radomlje 17. Rova 18. Stob 5. člen 19. Studenec 20. Studa 21. Topole 22. Trojane 23. Trzin 24. Velika vas 25. Vir 26. Vrhpolje 27. Žeje Na osnovi požarne ogroženosti in načrtov požarnega varstva bodo sredstva, ki jih združujejo podpisniki — uporabniki, usmerjena prvenstveno za dopolnitev objektov in opremljenosti po naslednjem programu: a) - Gradnja doma družbene samozaščite (gasilski trakt) - novogradnja in obnova gasilskih domov b) — avtomobilska avtomatska lestev dolžine 37 m - velika gasilska vozila - mala gasilska vozila c) — skupna oprema in inventar _ — osebna oprema d) — stroški dejavnosti gasilskih društev e) - Občinska gasilska zveza f) — stroški dejavnosti SIS in drugo. Poleg tega bodo združena sredstva usmerjena za materialno izpopolnitev in strokovno usposabljanje poklicne in prostovoljnih gasilskih enot. 6. člen Z navedeno poklicno in prostovoljnimi gasilskimi enotami in zagotovitvijo opreme in druge materialne osnove po obeh predhodnih členih, bodo le-te sposobne intervenirati ob požarih in elementarnih nesrečah v skladu z izdelanimi ocenami požarne ogroženosti in načrti požarnega varstva. 7. člen Za zagotavljanje obveznosti izvajalcev iz predhodnih členov je potrebno na ravni občine združevati naslednja sredstva: 8. člen Podpisniki - uporabniki v občini Domžale bodo združevali sredstva za izvajanje programa požarne varnosti v skladu z oceno požarne ogroženosti in sicer: - 6 % od tehničnih premij, ki jih izdvaja Območna zavarovalna skupnost samoupravni interesni skupnosti za varstvo pred požarom, - 0,3 % od bruto OD zaposlenih v občini, - ostala predvidena združena sredstva. 9. člen Na ta način, bodo zbrana sredstva za potrebe razvoja in funkcioniranja gasilskih enot na področju občine Domžale. 10. člen Sredstva iz členov, ki govorijo o potrebi in formiranju sredstev, bomo valorizirali vsako leto za naprej, skladno z rastjo realnih osebnih dohodkov, predvidenih z resolucijo Skupščine SR Slovenije. 11. člen Iz sredstev, ki jih združuje po tem sporazumu Območna zavarovalna skupnost, izdvaja Samoupravna interesna skupnost za varstvo pred požarom občine Domžale samoupravnim sporazumom dogovorjena sredstva za vsakoletni sprejeti program Zveze samoupravnih interesnih skupnosti SR Slovenije za varstvo pred požarom. 12. člen Samoupravna interesna skupnost pripravi vsako leto finenčni načrt prihodkov in odhodkov. Vanj so všteti vsi materialni stroški ter sredstva, porabljena za osebne dohodke delavcev, kot tudi sredstva za razširitev materialne osnove dela ter jih predlaga Skupščini SIS v obravnavo. Skupščina SIS obravnava poročilo o izvajanju tega sporazuma in sprejema ukrepe za njegovo dosledno izvajanje. 13. člen Skupščina SIS bo predlagala udeležencem tega sporazuma spremembo ali dopolnitev, če z ukrepi iz prejšnjega člena ne bo mogoče zagotoviti izvajanja sporazuma. I. Skupaj 1981 1982 1983 1984 1985 a) Gradnja doma družbene samozaščite (gasilski trakt) 20.000.000 Novogradnje in obnove gasil, domov 2,100.000 b) Avtomobilska avtomat, lestev v dolžini 37 m 6,000.000 Velika gasilska vozila 8,000.000 Mala gasilska vozila 900.000 c) Skupna oprema in inventar 1,750.000 Osebna oprema 2,000.000 d) Stroški dejavnosti gasilskih društev 3,250.000 e) Občinska gasilska zveza 3,000.000 0 Stroški dejavnosti SIS in drugo 5,700.000 SKUPAJ 52.700.000 5.000.000 6.000.000 3.000.000 3.000.000 3.000.000 500.000 500.000 500.000 300.000 300.000 2,5000.00 1,000.000 1,000.000 1,000.000 500.000 1,200.000 1,400.000 1,600.000 1,800.000 2,000.000 150.000 165.000 180.000 195.000 210.000 250.000 300.000 350.000 400.000 450.000 300.000 350.000 400.000 450.000 500.000 550.000 600.000 650.000 700.000 750.000 500.000 550.000 600.000 650 000 700.000 900.000 1,000.000 1,100.000 1,250.000 1,450.000 11.850.000 11.865.000 9,380.000 9,745.000 9,860.000 D. Okvirni program nabave večje gasilske opreme v obdobju 1981 - 1985 Skupaj 1981 1982 1983 1984 1985 Lahki gasilski kombi Težka gasilska vozila na vodo in peno 5 Avtomatska avto lestev - dolžine 37 m 1 Reševalni prt 2 Prikolica s prahom 2 Dom družbene samozaščite 1 1 1 1 končano do 1983 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 KAKO ZAGOTOVITI OSNOVNO IZOBRAŽEVANJE? OSNUTEK Delavci v temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih, delovni ljudje v samoupravnih organizacijah in skupnostih ter občani v krajevnih skupnostih, ki uresničujemo svobodno menjavo dela kot uporabniki ali izvajalci programov storitev na področju vzgoje in osnovnega izobraževanja v občinski izobraževalni skupnosti DOMŽALE sklepamo na podlagi 23. člena Zakona o svobodni menjavi dela na področju vzgoje in izobraževanja (Uradni list SRS it. 1/80) SAMOUPRAVNI SPORAZUM o temeljih plana Občinske izobraževalne skupnosti Domžale za obdobje 1981 - 1985 PROGRAM OSNOVNEGA IZOBRAŽEVANJA V OBČINI 1. člen Uporabniki in izvajalci (v nadaljnjem besedilu: udeleženci), združeni v občinski izobraževalni skupnosti ( v nadaljnjem besedilu: OIS) DOMŽALE bomo v obdobju 1981 — 1985 zadovoljili potrebe po vzgoji in osnovnem izobraževanju naslednjega števila šoloobveznih otrok: č) prevozi učencev v solo, v skladu z zakonom, d) program storitev glasbene šole, e) program storitev delavske univerze, f) prevoze za učence četrtih razredov šole v naravi, g) program storitev družbenopolitičnega izobraževanja prosvetnih delavcev, h) štipendije za pedagoške poklice, i) testiranje otrok pred vstopom v 1. razred osnovne šole, j) zdravniške* preglede osebja v šolah, k) sofinanciranje Občinskega poročevalca, I) sofinanciranje društev in organizacij, m) sofinanciranje Skupne strokovne službe SIS in Davčne uprave, n) delovanje samoupravnih teles OIS, o) socialne pomoči pri storitvah, ki jih sofinancirajo starši. 3. člen V izobraževanje po programih iz 2. člena bomo udeleženci vključili naslednje število učencev: , Planirano število učencev Planirano število učencev osnovna šola Leto 1981 1982 1983 1984 1985 število šolo obvez.otrok 5885 6118 6335 6570 6756 skupaj 5670 5890 6100 6320 6500 od tega v celodnevni organizaciji pouka ' 1028 1028 1028 1028 1028 osnovna šola za organizacije za usposabljanje skupaj samop. Domž. 215 228 235 250 256 od tega v celodnevni organizaciji pouka Poleg potreb, opredeljenih v 1. odstavku, bomo udeleženci zadostili tudi potrebe po osnovnem izobraževanju odraslih, izražene s številom vpisanih v osnovne šole za odrasle: 1981 70 1982 60 1983 50 1984 50 1985 50 v OIS 2. člen DOMŽALE bomo izvajali uresničuje predmetnik Izvajalci, združeni programe storitev: a) program storitev s katerimi načrti za osnovno šolo, — program storitev, s katerimi se uresničuje predmetnik načrti za celodnevno šolo, — program storitev, s katerimi se uresničuje razširjen interesnih dejavnosti, — program storitev, s katerimi se uresničuje predmetnik načrti za podaljšano bivanje, b) program storitev s katerim se uresničuje predmetnik načrti v organizacijah za usposabljanje otrok in mladostnikov z v telesnem in duševnem razvoju, — program storitev, s katerimi se uresničuje predmetnik načrti za celodnevno šolo, — program storitev v domovih zavodov za usposabljanje, — program storitev, s katerim se uresničuje razširjen interesnih dejavnosti, — program storitev, s katerim se uresničuje predmetnik načrti za poddjšano bivanje, c) program storitev, s katerim se uresničuje predmetnik načrti za osnovno izobraževanje odraslih, naslednje z učnimi z učnimi program z učnimi z učnimi mom jam i z učnimi program ž učnimi z učnimi 1981 1982 1983 1984 1985 osnovna šola 5670 5890 6100 6320 6500 od tega: podaljšano bivanje 530 540 550 600 620 celodnevna osnovna šola 1028 1028 1028 1028 1028 osnovna šola, organizacije za usposabljanje z oddelki za delovno usposabljanje 215 228 235 250 256 od tega: delovno usposabljanje 16 20 20 30 30 glasbena šola 550 570 590 610 640 osnovna šola za odrasle 70 60 50 50 50 4. člen Pri izvajanju vzgojnoizobraževalnih programov bomo izvajalci upoštevali standarde in normative ter na njihovi osnovi izračunane cene storitev, ki jih vsako leto sprejme občinska izobraževalna skupnosti. 5. člen Skupna Vrednost občinskega programa po cenah storitev iz leta 1980 j«: leta 1981 leta 1982 leta 1983 leta 1984 leta 1985 120.174.000,00 124,440.000,00 128,858.000,00 133,432.000,00 1 138,158.000,00 V navedenih vrednosti je še vključena mala šolal PROGRAM INVESTICIJ 6. člen Za razširitev vzgojnoizobraževalnih zmogljivosti, udeleženci tega samoupravnega sporazuma sprejemamo naslednji program graditve in obnove šol po cenah iz leta 1980: Podružnična šola Ihan dozidava in obnova 7,500.000,00 Podružnična šola Blagovica dozidava 6,000.000,00 Osnovna šola Olge Avbelj novogradnja 45,000.000,00 Osnovna šola Trzin novogradnja 65,000.000,00 Center usmerjenega izobraževanja novogradnja I. faza 65,000.000,00 Osnovna šola Radomeljske čete Preserje dozidava 15,000.00(T,00 Osnovna šola Josip Broz Tito dozidava 27,000.000,00 Osnovna šola Janko Kersnik Brdo dozidava 13,000.000,00 Osnovna šola Slandrove brigade dozidava 16,000.000,00 Skupaj: 259,500.000,00 V tem obdobju je predviden odkup zemljišča za Osnovno šolo Radomlje in sprejem rezervata na Viru. ZAGOTOVLJENI PROGRAM IN SISTEM SOLIDARNOSTI 7. člen Ne glede na gospodarsko moč občin bomo udeleženci v celotni Sloveniji zagotavljali vsem učencem program po 14. členu Zakona o osnovni šoli. 8. člen Pri izvajanju zagotovljenega programa bomo izvajalci upoštevali naslednje standarde in normative: Standardi: - obvezni predmetnik z učnimi načrti za osnovne šole, organizacije za usposabljanje otrok z motnjami v telesnem in duševnem razvoju, delovno usposabljanje in osnovno izobraževanje odraslih, - pedagoški delavci z višjo izobrazbo, administrativni in tehnični delavci, - število učencev v oddelkih in skupinah po normativih dogovorjenih v skupščini Izobraževalne skupnosti Slovenije (postopen prehod na 32 učencev/ oddelek - vsako leto po 20 % oddelkov) - šolske ekskurzije - ena ekskurzija na oddelek Normativi: - 20 urna učna obveznost pedagoških delavcev, - ravnatelj na 16 oddelkov, - 1,5 administrativnega delavca na 16 oddelkov, - na 500 m2 čistilne površine ena snažilka, - en hišnik na 16 oddelkov, - materialni stroški po normativih, - amortizacija po prostorskih normativih in po zakonskih stopnjah - ekskurzije: 1. - 3. razred območje občine (oziroma do 20 km v eno smer), 4. - 8. razred območje SRS (oziroma do 120 km v eno smer). J „ 9. člen Ceno oziroma povračilo za izvajanje zagotovljenega programa, ki se zagotavlja po načelu solidarnosti, udeleženci ugotavljamo z merili, dogovorjenimi v skupščini Izobraževalne skupnosti Slovenije. 10. člen Obseg sredstev za zagotovljeni program v OIS DOMŽALE, ki se združujejo po načelu solidarnosti in so izračunana po standardih in normativih iz 8. m 9. člena je: v cenah 1979 v cenah T986 v planskih cenah leta 1979 leta 1981 77.172.000 90.986.000 leta 1982 80.855.000 95.328.000 leta 1983 84.622.000 99.769.000 leta 1984 88.485.000 104.324.000 leta 1985 92.096.000 108.581.000 11. člen Sredstva za zagotovljeni program bomo udeleženci združevali solidarno skupaj z delavci in drugimi delovnimi ljudmi na celotnem območju SR Slovenije. Sredstva iz prejšnjega odstavka bomo udeleženci združevali po enotni prispevni stopnji iz dohodka na osnovi osebnega dohodka. Višino prispevne stopnje za vsako leto ugotovi skupščina Izobraževalne skupnosti Slovenije. 12. člen Solidarnostna sredstva oblikujejo OIS v katerih udeleženci združijo po enotni prispevni stopnji več sredstev, kot je potrebnih za izvedbo njihovega zagotovljenega programa. Solidarnostna sredstva prejmejo OIS v katerih uporabniki po enotni prispevni stopnji ne združijo dovolj sredstev za izvedbo zagotovljenega programa. t 13. čien Solidarnostna sredstva oblikujejo občinske izobraževalne skupnosti tako, da združujejo razliko med zneskom sredstev, združenih po enotni prispevni stopnji in zneskom sredstev, potrebnih za izvedbo njihovega zagotovljenega programa. Ta sredstva so zmanjšana za obseg sredstev, ugotovljenih po kriterijih iz 15. in 16. člena. 14. člen Solidarnostnih sredstev ne združujejo tiste občinske izobraževalne skupnosti, ki s prispevkom po prispevni stopnji, izračunani na podlagi obsega solidarnostnih sredstev in prispevne osnove občinskih izobraževalnih skupnosti iz prvega odstavka 12. člena, združijo manj sredstev, kot jih potrebujejo za izvedbo svojega zagotovljenega programa. 15. člen Ne glede na določbe prejšnjega člena pa OIS ni upravičena do solidarnostnih sredstev, če: a) solidarnostna sredstva predstavljajo do 10 % njenega zagotovljenega programa; b) družbeni proizvod na prebivalca občine presega 80 % poprečnega družbenega proizvoda na prebivalca v SR Sloveniji za zadnje leto, ko je ta podatek uradno objavljen. 16. člen Solidarnostna sredstva prejmejo OIS: a) občin, ki so po zakonu nerazvite — celotno razliko med zneskom sredstev zbranih po enotni poprečni prispevni stopnji in vrednostjo njihovega zagotovljenega programa; b) občin, ki imajo nerazvite krajevne skupnosti (po zakonu), le razliko med zneskom sredstev zbranih po enotni poprečni prispevni stopnji in vrednostjo njihovega zagotovljenega programa, znižano za 10 %; c) občin, ki imajo nerazvite obmejne krajevne skupnosti — le razliko med zneskom sredstev zbranih po enotni poprečni prispevni stopnji in vrednostjo njihovega zagotovljenega programa, znižano za 5 %; č) ostalih občin, ki so glede na določbe upravičene do solidarnostnih sredstev, le razlike med zneskom sredstev, zbranih po enotni poprečni prispevni stopnji in vrednostjo njihovega zagotovljenega programa, znižano za 25 %. 17. člen Obseg solidarnostnega združevanja sredstev mora omogočiti uresničevanje zagotovljenega proi rama pod naslednjimi pogoji: — da programi storitev, ki s>; zagotavljajo iz solidarnostnih sredstev glede standardov, normativov in cene ne presegajo meril, dogovorjenih v Izobraževalni skupnosti Slovenije v skladu z zakonom; — da upravičenci do solidarnostnih sredstev prevzemajo za uresničevanje zagotovljenega programa najmanj enake obveznosti kot udeleženci, ki prispevajo sredstva za solidarnost; — da sredstva za osebne dohodke na območju občine, kjer prejemejo solidarnostna sredstva, ne presegajo višine, ki je določena na podlagi dogovorjenih meril v skladu z doseženo družbeno produktivnostjo dela na območju te občine. 18. člen OIS, za katere v letnem planu združevanja in razporeditve solidarnostnih sredstev predvidevajo, da bodo upravičene do solidarnostnih sredstev, imajo pravico do mesečnih akontacij v višini dvanajstine s planom predvidenega letnega zneska, v kolikor to dovoljuje realizacaija prihodkov. Znesek solidarnostnih sredstev, do katerega je OIS upravičena, se dokončno ugotovi z letnim obračunom. Razlika med tako ugotovljenim zneskom in akontacijami iz prejšnjega odstavka, se poračuna v naslednjem letu. PROGRAM SKUPNIH NALOG 19. člen Za izvajanje nalog, ki so skupnega pomena za celotno področje vzgoje in osnovnega izobraževanja in se uresničujejo preko Izobraževalne skupnosti Slovenije (v nadaljnjem besedilu: skupne naloge), bomo delavci, drugi delovni ljudje in občani v Občinski izobraževalni skupnosti združili naslednja sredstva: v cenah 1979 v cenah 1980 v planskih cenah leta 1979 leta 1981 2.241.000 2.642.000 leta 1982 2.241.000 2.642.000 leta 1983 2.081.000 2.453.000 leta 1984 1.920.000 2.264.000 leta 1985 1.920.000 2.264.000 PROGRAM VZAJEMNEGA INVESTIRANJA sporazuma, najmanj letno pa mora analizirati njegovo uresničevanje in o tem obveščati udeležence. 20. člen Za izgradnjo, adaptacijo in rekonstrukcijo osnovnošolskega prostora bomo udeleženci v OIS Domžale vzajemno združili: v cenah 1979 v cenah 1980 v planskih cenah leta 1979 leta 1981 640.000 755.000 leta 1982 640.000 756.000 leta 1983 480.000 566.000 leta 1984 480.000 566.000 leta 1985 480.000 566.000 ZDRUŽEVANJE SREDSTEV ZA IZVEDBO PROGRAMOV IN NALOG 21. člen Prispevna stopnja za leto 1981 je 4,49 %; za vsako naslednje leto pa jo bo skupščina OIS Domžale določila z letnim planom uresničevanja tega sporazuma. 22. člen * Obveznost organizacij združenega dela, drugih samoupravnih organizacij in skupnosti ter združenj, ki so kot uporabniki združeni v OIS Domžale glede vplačevanja prispevkov za tekoče leto preneha, ko je dosežen planirani letni obseg sredstev. SPREMLJANJE URESNIČEVANJA SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA 23. člen Skupščina OIS Domžale sprejema letne plane uresničevanja tega 24. člen Če se izkaže, da ni mogoče uresničiti planskih nalog in da motenj ne more preprečiti skupščina s svojimi ukrepi, skupščina obvesti udeležence in začne postopek za spremembo tega sporazuma. Šteje se, da so pri uresničevanju planskih nalog nastala motnje, če: 1. se programi ne izvajajo v predvidenem obsegu in kakovosti, 2. ni mogoče zagotoviti sredstev v dogovorjeni višini. 25. člen Nadzor nad izvajanjem tega samoupravnega sporazuma opravlja samoupravna delavska kontrola pri OIS Domžale. Samoupravna delavska kontrola spremlja zlasti: — skladnost planov izobraževalne skupnosti z določbami tega sporazuma — uresničevanje s tem sporazumom določenih planskih smotrov in nalog — Spoštovanje standardov in normativov za oblikovanje cen storitev in povračil v svobodni menjavi dela — združevanje, usmerjanje in porabo sredstev za izvedbo s tem sporazumom določenih planskih ciljev in nalog. 26. člen Ta sporazum je sklenjen, ko ga sprejmejo samoupravna telesa najmanj dveh tretjin samoupravnih organizacij in skupnosti uporabnikov in najmanj dveh tretjin samoupravnih organizacij in skupnosti izvajalcev. Ugotovitev, da je sporazum sklenjen, sprejme in skupaj z besedilom sporazuma objavi v Občinskem poročevalcu skupščina OIS Domžale. f KAKŠNO KULTURO BOMO RAZVIJALI? OSNUTEK Na podlagi 8. člena zakona o skupnih osnovah svobodne menjave dela (Ur. list SRS 17/79) in 115. člena zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije (Ur. list SRS 1/80) so delavci v teljenih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih in drugi samoupravno organizirani delovni ljudje ter občani v krajevnih skupnostih (v nadaljnjem besedilu: uporabniki) om delavci v temeljnih organizacijah združenega dela, ki opravljajo kulturno dejavnost kot svojo glavno dejavnost, delovni ljudje, ki samostojno kot poklic opravljajo umetniško ali drugo kulturno dejavnost, ter delovni ijuueje in občani, organizirani v družbenih organizacijah in društvih, ki opravljajo kulturno dejavnost (v nadaljnje besedilu: izvajalci) sklenili SAMOUPRAVNI SPORAZUM o temeljih plana Kulturne skupnosti Domžale za obdobje 1981 - 1985 I. UVODNA DOLOČBA — zagotavljati sredstva za dogovorjene programe na način in v obsegu, s katerim bo doseženo ustrezno materialno razmerje kulture do ostalega združenega dela in s tem enak družbenoekonomski položaj kulturnih delavcev; — vzpostaviti ustrezne osnove in merila za vrednotenje dogovorjenih kulturnih programov in ustreznejše nagrajevanje umetniške ustvarjalnosti in poustvarjalnosti; — nadalje krepiti in razvijati vlogo ljubiteljske kulture kot pomembno sestavino razvoja človekove lastne ustavarjalnosti. 3. člen Udeleženci kot prednostne naloge v tem obdobju opredeljuje zlasti razvoj: - knjižničarstva, - varstva kulturne deiščine in - naložb v kulturni prostor. III. POTREBNA SREDSTVA ZA IZVEDBO NALOG KULTURNE SKUPNOSTI DOMŽALE 1. člen S tem samoupravnim sporazumo uporabniki in izvajalci (v nadaljnjem besedilu.udeleženci) urejajo: — temeljne usmeritve kulturnega razvoja v občini Domžale in načrtovanje razvoja v obdobju 1981 — 1985 — enotne osnove meril za oblikovanje normativov in standardov za opravljanje kulturnih dejavnosti — potrebna sredstva za izvedbo dogovorjenih nalog po cenah leta 1980 — način spremljanja in uresničevanja sporazuma. 4. člen Potrebna sredstva za izvedbo nalog znašajo: ( v cenah 1980, v 000 din): 1981 1982 1983 1984 1985 skupaj 1. dejavnost 2. investicije 7.078 6.208 7.432 7.042 7.803 7.935 8.194 8.893 8.603 9.922 39.110 40.000 Skupaj 13.286 14.474 15.738 17.087 18.525 79.110 II. TEMELJNE USMERITVE KULTURNEGA RAZVOJA V OBČINI DOMŽALE V OBDOBJU 1981 - 1985 2. člen > Upoštevaje doseženo stopnjo kulturnega razvoja v občini Domžale in predvidene možnosti gospodarskega in družbenega razvoja hočejo udeleženci tega sporazuma doseči naslednje cilje: — zagotoviti enotno kulturno politiko v občini Domžale; — sprejeti takšne plane in programe v temeljnih organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih, da bodo kulturne potrebe dobile enakovredno mesto z drugimi družbenimi dejavnostmi; — zagotavljati čimbolj dosledno uresničitev odnosov svobodne menjave dela na področju kulture; 5. člen Za uresničevanje nalog iz 4 člena bodo udeleženci združevali sredstva po enotni prispevni stopnji od planiranega bruto osebnega dohodka v občini. 6. člen Prispevno stopnjo sprejme skupščina Kulturne skupnosti Domžale in jo objavi pred pričetkom planskega obdobja. Po preteku devetih mesecev bo vsako leto izvršen poračun tako, da se bodo obveznosti posameznih udeležencev ponovno ovrednotile in poračunale v obveznosti za prihodnje leto. 7. Člen Program in naloge, ki so predmet tega samoupravnega sporazuma, bodo vsako leto valorizirane tako, da bodo upoštevana dejanska stroškovna gibanja po podatkih Zavod SR Slovenije za statistiko in oddelka za gospodarstvo in finance Skupščine občine Domžale. 8. člen Valorizacija bo opravljena vsako leto s sklepom skupščine Kulturne skupnosti Domžale na podlagi stopenj rasti, predvidenih z letno resolucijo SkupSčine občine Domžale. Ob koncu leta, oziroma najkasneje do 31. januarja naslednjega leta pa bo valorizacija korigirana na osnovi podatkov dejanskih letnih gibanj gospodarstva v občini Domžale. IV. ENOTNE OSNOVE MERIL ZA OBLIKOVANJE NORMATIVOV IN STANDARDOV 9. člen O normativih in standardih za opravljanje kulturnih dejavnosti, ki so pomembni za uresničevanje svobodne menjave dela, se bodo udeleženci posebej sporazumeli v Kulturni skupnosti Domžale. V. SPREMLJANJE IN URESNIČEVANJE SPORAZUMA 10. člen SkupSčina Kulturne skupnosti Domžale trajno spremlja uresničevanje tega sporazuma s tem, da — sprejema analize in ocene uresničevanja planov in - predlaga udeležencem ukrepe za uresničevanje planov oziroma dopolnitev tega samoupravnega sporazuma. Analizo in oceno uresničevanja planov pripravi izvršni odbor skupnosti, ki predlaga tudi ustrezne ukrepe ter jih predloži skupščini pred zaključkom tekočega leta. VI. KONČNE DOLOČBE 11. člen V primeru, da bodo udeleženci s plani prenesli na Kulturno skupnost Domžale nove naloge, oziroma prenesli nanjo nove obveznosti iz drugih virov financiranja, se v letnih planih te naloge posebej dogovore in sredstva posebej prikažejo. c'., "*\ " 5PS 12. člen Sporazum je sklenjen, ko ga podpise večina udeležencev, kar ugotovi skupščina Kulturne skupnosti Domžale s sklepom. /--\ TELESNA KULTURA — MNOŽIČNOST IN REKREACIJA L_,__J OSNUTEK V skupščini Telesnokulturne skupnosti Domžale smo se delovni ljudje in občani po predhodnih obravnavah in usklajevanju po svojih delegatih sporazumeli, da bo plan Telesnokulturne skupnosti Domžale za srednjeročno obdobje 1980 - 1985 vseboval temelje, ki jih določa ta SAMOUPRAVNI SPORAZUM o temeljih plana Telesnokulturne skupnosti Domžale za obdobje 1981 - 1985 1. člen Uporabniki in Izvajalci se s tem samoupravnim sporazumom zavezujemo, da bomo uresničevali dogovorjene usmeritve na področju telesne kulture, sprejete v družbeno-političnih organizacijah, Se zlasti v Republiški konferenci SZDL > Se posebej bomo: - na vseh ravneh nenehno skrbeli za povečanje števila aktivnih udeležencev v športno-rekreativni dejavnosti in uresničevali naloge, ki izhajajo iz tega temeljnega smotra, - zagotavljali možnosti za doseganje vrhunskih športnih dosežkov športnikom, ki izpolnjujejo dogovorjena merila. Za uresničitev navedenih temeljnih smotrov bmo razvijali sodobno strokovno delo na znanstveni podlagi, intenzivneje izobraževali strokovne in organizacijske delavce, postopoma vzpostavljali boljšo materialno osnovo za potrebe šolanja kadrov in priprave športnikov. Tekmovalne sisteme, ki so zunanja manifestacija športne dejavnosti in so nezanesljivi spodbujevalni dejavnik udejstvovanja delovnih ljudi in občanov na tem področju, bomo postavili v funkcijo športno-rekreativnega in športno-tekmovalnega udejstvovanja. 2. člen Na področju športne rekreacije bomo uresničevali predvsem spodbujevalne in strokovno koordinacijske naloge, katerih cilj je vključitev najmanj 40 % prebivalstva Domžal v redne organizirane oblike športne in športnorekreativne dejavnosti, razvijali pa bomo tudi pogoje za nekatere oblike občasne športnorekreativne dejavnosti. V ospredju bo redno športno udejstvovanje otrok in mladine. V Telesnokulturni skupnosti Domžale bomo: - sofinancirali oziroma financirali strokovno propagandno založniško in raziskovalno dejavnost za pospeševanje športne rekreacije, - sofinancirali najpomembnejše množične športnorekreativne manifestacije in sicer: a) športno politične: - ob žici okupirane Ljubljane - po stezah partizanske Jelovice b) stalne: - jesenski atletski kros „Dela" - dan planincev - pohod na Stol - tekmovanja ob občinskem prazniku - občinska prvenstva - zaključna prireditev šolskih športnih društev - podelitev Bloudkovih značk in priznanj TKS in Z TKO c) občasne: - zbor in sofinanciranje bosta temeljila na sprejetih merilih glede na smotre množične športno rekreativne dejavnosti. Športno rekreativno dejavnost, vključno s športno rekreacijskimi tekmovalnimi sistemi bomo uresničevali v načelu v temeljnih nosilcih na območju krajevnih skupnosti z zaključkom na ravni občine. V merilih za stalne in občasne športno rekreativne prireditve bomo še posebej upoštevali smiselnost in pomen posameznih prireditev glede na usmeritve na področju športne rekreacije pri čemer bomo dajali prednost tistim prireditvam, v katerih nastopa največje število udeležencev na območju krajevnih skupnosti oziroma občine. 3. člen Iz združenih sredstev bomo v skladu z dogovorjenimi merili, sprejetimi na skupščini Telesnokulturne skupnosti Domžale, zagotovili pogoje za priprave in nastope perspektivnih in vrhunskih športnikov. Perspektivne in vrhunske športnike določi ZTKOS v skladu z merili. 4. člen Kot osnova za financiranje vrhunskih in perspektivnih športnikov bodo ovrednoteni individualni programi ln program) priprav in nastopov republiških selekcij oziroma reprezentanc. 5. člen Telesnokulturna skupnost Domžale bo zagotovila kakovostni razvoj vrhunskega športa zlasti v prednostnih panogah. Zato bo namenila v tam srednjeročnem obdobju sredstvi v višini 15.306,000 din. „ , 6. člen Skladno z usmeritvijo na področju Telesne kulture bomo pospeševali razvoj telesnekulture na manj razvitih območjih i tem, da bomo: - štipendirali kandidate za šolanje na kadrovskih šolah - sofinancirali druge oblike šolanja in izpopolnjevanja vseh vrst kadrov, - pospeševali ustvarjanje materialnih pogojev za razvoj telesnekulture, - gradili športne objekte. 7. člen Za obveznosti iz podpisanih družbenih dogovorov in samoupravnih Eirazumov za mejna področja dejavnosti, bomo namenjali del sredstev v adu s sprejetimi odločitvami v skupščini Telesnokulturne skupnosti Domžale. Pri letnih valorizacijah obveznosti bomo izhajali iz uradnih podatkov o gibanju cen na drobno v SRS (Zavod za statistiko in zavod za družbeno planiranje). Združevali bomo sredstva za sprejete obveznosti, ki so določene v naslednjih družbenih dogovorih oziroma samoupravnih sporazumih: - z Občinsko izobraževalno skupnostjo o uporabi in najemninah telesnokulturnih objektov, o programih in financiranju dejavnosti v šolskih športnih društvih, o šolanju in izpopolnjevanju strokovnih kadrov ter o nadaljnjem razvoju I. in II. stopnje športne značke; - i Skupnostjo otroškega varstva o programih in financiranju telesno-kulturnih dejavnosti, predšolskih otrok v vzgojno varstvenih zavodih in izven njih — športna značka; - s Skupnostjo za zdravstveno varstvo o rednem zdravstvenem varstvu udeležencev v telesni kulturi ter specialnih oblikah zdravstvenega varstva, vrhunskih športnikov in službi športne medicine; - i Kulturno skupnostjo o programih In financiranju kulture in založniške dejavnosti; - z Občinskim svetom zveze sindikatov o programih, organizaciji in financiranju športnorekreativne dejavnosti v organizacijah združenega dela ter o sofinanciranju izobraževanja strokovnih kadrov za organizatorje športne rekreacije; - z Občinsko zvezo organizacij za tehnično kulturo o programih in financiranju športne dejavnosti, ki se izvaja v okviru njihove dejavnosti; - z Občinsko zvezo društva prijateljev mladine o programih in financiranju dejavnosti v okviru zveze; - z Delavsko univerzo Domžale o programu, vsebini in financiranju občinskega glasila; - s Kinematografi Domžale financiranje dejavnosti - občinsko ozvočenje. 8. člen Cene za telesnokulturne storitve bomo uporabniki in izvajalci določili na osnovi sprejetih programov dejavnosti. V skupščini telesnokulturne skupnosti Domžale bomo sprejeli standarde in normative za opravljanje telesnokulturnih storitev. Pri dogovarjanju o cenah oziroma povračilih bomo upoštevali usklajene kriterije Zveze telesnokulturnih organizacij. 9. člen Telesnokulturna skupnost Domžale bo zagotovila del sredstev za dograditev nekaterih športom centrov (v posameznih KS). Za vzdrževanje in sovlaganje v obstoječe in nove športne objekte se v tem obdobju združijo naslednja sredstva: v letu 1981 v letu 1982 v letu 1983 v letu 1984 v letu 1985 5.160 din 5.853 din 6.595 din 7.393 din 8.251 din v 000 din Skupaj 33.250 din V tem znesku ni zajet prispevek lota, ki po ocenah v srednjeročnem obdobju znaša cca 2.000 din. Pri obnovi in vlaganju v objekte bo dana prednost objektom v krajevnih skupnostih kjer teh objektov še nimajo, oziroma dokončali se bodo objekti, ki se že grade. 10. člen Za celotni skupni program bomo delavci TOZD in delovnih skupnosti združili naslednja sredstva: v letu 1981 v letu 1982 v letu 1983 v letu 1984 v letu 1985 13.775 14.899 din 16.093 din 17.364 din 18.723 din Skupaj 80.854 din 11. člen Sredstva iz prejšnjega člena bomo delavci TOZD in delovnih skupnosti združevali po prispevni stopnji 0,55 % iz BOD in jih plačevali na zbirni račun za telesnokulturo pri SDK, ki bo dogovorjena sredstva redno usmerjala na račun Telesnokulturne skupnosti Domžale. 12. člen Telesnokulturna skupnost Domžale bo sredstva po tem sporazumu izražena v stalnih cenah, vsako leto valorizirala. Ovrednotila jih bo tako, da bo upoštevala dejanska stroškovna gibanja, in sicer: a) naloge, ki so prikazane brez specifikacije v strukturi cene, bodo valorizirane z letnim gibanjem cen na drobno po podatkih Zavoda za statistiko, b) naloge s področja funkcionalne dejavnosti, katerih vrednost je prikazana po strukturi stroškov bodo valorizirane tako, da bo: - del, ki odpade na materialne stroške valoriziran z letnim gibanjem cen na drobno, - del za osebne dohodke, del za zadovoljevanje splošnih in skupnih družbenih potreb ter del za rezerve bo valoriziran z rastjo povprečnih osebnih dohodkov gospodarstva ugotovljen na podlagi podatkov Zavoda SRS za statistiko o gibanju povprečnih osebnih dohodkov. c) predvideni investicijski zneski bodo valorizirani v skladu z dogovorjeno metodologijo za valorizacijo investicij po družbenem dogovoru o temeljih družbenega planiranja SR Slovenije za obdobje 1981 — 1985. Sredstva, izražena v stalnih cenah leta 1980 se valorizirajo v skladu z dogovorjenim postopkom oziroma metodologiji in podatkih zavoda SR Slovenije za družbeno planiranje. 13. člen Uresničevanje določil tega samoupravnega sporazuma bo obravnavala skupščina Telesnokulturne skupnosti Domžale najmanj enkrat letno in skladno z zakonom sprejela ukrepe na njihovo izvajanje. 14. člen Skupščina Telesnokulturne skupnosti Domžale bo predlagala udeležencem tega samoupravnega sporazuma spremembo oziroma dopolnitve v kolikor z ukrepi iz prejšnjega člena ne bo mogoče zagotoviti uresničevanja sporazuma. 15. člen Ta samoupravni sporazum postane veljaven, ko ga podpiše 2/3 upravičenih udeležencev in kot to ugotovi skupščina Telesnokulturne skupnosti Domžale. DRUŽBENE POMOČI ZARES LE NAJPOTREBNEJŠIM! OSNUTEK SAMOUPRAVNI sporazum o temeljih plana socialnega skrbstva v občini Domžale za obdobje 1981 - 1986 Na podlagi predhodne uskladitve v skupščini Skupnosti socialnega skrbstva so se udeleženci tega sporazuma dogovorili, da bo plan socialnega skrbstva vseboval naslednje temelja, usmeritve, dlje in naloge. osebnostmi in vedenjsko motenimi otroci, mladostniki in odraslimi osebami, razvščanje in napotitev na usposabljanje otrok in mladoletnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju, oskrbo in vzgojo v drugih družinah, v zavodih vseh vrst, pomoč posameznikom in družinam pri preprečevanju in zdravljenju alkoholizma in drugih zasvojenosti, denarne pomoči itd. ZAGOTOVLJENE PRAVICE - ENOTNO V SR SLOVENIJI ZA SOLIDARNOST / l.člen S tem sporazumom se urejajo medsebojne pravice in obveznosti pri uresničevanju občinskega programa socialnega skrbstva, zagotovljenega programa in z njim povezanih solidarnostnih nalog ter načina zagotavljanja potreb med uporabniki storitev in izvajalci v občini in republiki. 2. člen Vsi delavci, delovni ljudje in občani v SR Sloveniji Imajo pravico do socialno skrbstvenih storitev in pomoči, ki jih določa zakon o socialnem skrbstvu, zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, drugih zakonih in na podlagi zakonov izdani predpisi. Socialnoskrbstvene storitve in pomoči obsegajo zlasti, poleg izvajanja zakonov, še urejanje odnosov v družini in širšem okolju, diagnostično svetovalno in terapevtsko delo z 3. člen V zvezi z izvajanjem zagotovljenega obsega pravic in s solidarnostjo na ravni republike se udeleženci sporazuma v občini dogovorimo, da bomo zagotavljali materialne pravice in storitve, ki obsegajo: 1. Stalne družbene denarne pomoči kot edini vir preživljanja na upravičenca mesečno 2.348 din 2. Stalne družbene denarne pomoči kot dopolnilni vir preživljanja na upravičenca mesečno (predvideno poprečje v SR Sloveniji) 1.174 din 3. Sredstva za osebne dohodke strokovnih delavcev za delovanje strokovne socialne službe v centrih za socialno delo po kriteriju, da na vsakih 4000 prebivalcev v občini deluje 1 strokovni delavec. Delo strokovne socialne službe te bo ovrednotilo po enotnih merilih v SR Sloveniji pri čemer se osebni dohodek vrednoti t 3.700 din na pogojno nekvalificiranega delavca in poprečnim kvalifikacijskim količnikom 2,70, kar znaša mesečno na strokovnega delavca 9.990 din. Če strokovni delavci centra za socialno delo v občini zaradi nižje kvalifikacijske sestave ne dosegajo kvalifikacijskega količnika 2,70, se pri vrednotenju osebnih dohodkov v okviru zagotovljenega obsega pravic in s solidarnostjo na ravni republike prizna osebni dohodek izračunan na podlagi dejanske izobrazbe strokovnih delavcev v centru za socialno delo v občini in se ovrednoti po kriteriju, pri čemer se upošteva kvalifikacijski količnik: srednja izobrazba 2,13, višja izobrazba 2,50 in visoka izobrazba 3,13. 4. člen Pri vrednotenju opravljanja storitev socialnega skrbstva bodo veljavni normativi, ki so sprejeti v SR Sloveniji in so določeni v samoupravnem splošnem aktu občinske skupnosti. 5. člen Predvidevamo, da bo v občini Domžale število upravičencev denarnih pomoči iz prejšnjega člena tega sporazuma v letih 1981 - 1985 sledeče in bodo zagotovljena finančna srestva (razne BOD strokovnih delavcev) kar znaša v 000 din: edini vir preživljanja dopolnilni vir preživljanja v 000 din leta 1981 60 120 3.381 leta 1982 64 125 3.563 leta 1983 72 130 3.859 leta 1984 72 135 3.930 leta 1985 72 135 3.930 Skupna sredstva potrebna za zagotovitev zajamčenega obsega pravica in storitev iz prejšnjega člena se bodo združevala v občini Domžale, po enotni prispevni stopnji od bruto osebnih dohodkov. Konkretno višino prispevne stopnje bo na osnovi načrtovanega obsega pravic in storitev zagotovljenega programa vsako leto določala skupščina Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije. 6. člen Ker predvidevamo, da bomo v občini Domžale združili po enotni poprečni prispevni stopnji več sredstev kot jih potrebujemo za uresničitev pravic in storitev iz 7. člena tega sporazuma bomo v letih 1981-1985 združevali sredstva pri Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije za solidarnostno dopolnjevanje zagotovljenega programa v tistih občinskih skupnostih socialnega skrbstva, ki po enotni poprečni prispevni stopnji od bruto osebnih sohodkov v občini ne zberejo dovolj sredstev za uresničitev zagotovljenega programa. Solidarnostna sredstva bomo združevali po kriteriju, da delež planirane mase BOD v občini na upravičenca denarnih pomoči presega poprečje planirane mase BOD na upravičenca denarnih pomoči v SR Sloveniji. OBČINSKI PROGRAM 7. člen Poleg zagotovljenega programa bomo združevali v občinski skupnosti socialnega skrbstva Domžale tudi sredstva za ostale naloge občinskega programa. Med naloge občinskega programa štejejo: 1. Zagotavljanje sredstev zavodskega varstva v splošnih socialnih zavodih. Udeleženci ocenjujemo, da bodo v letih 1981 - 1985 število oskrbovancev in predvidena sredstva naslednje: število oskrbovancev, kar znaša din 000 leta 1981 180 6.955 leta 1982 195 7.535 leta 1983 210 8.114 leta 1984 225 8.694 leta 1985 240 9.273 2. Zagotavljanje sredstev zavodskega varstva v posebnih socialnih zavodih občanom, ki jim je potrebna posebna oblika varstva, rehabilitacija, zaposlitev in »socializacije. Predvideno število oskrbovancev in predvidena sredstva bodo: število oskrbovancev, kar znaša din 000 leta 1981 20 1-525 leta 1982 23 1-721 leta 1983 26 1-945 leta 1984 29 2.170 leta 1985 31 2.320 3. Zagotavljanje sredstev zavodskega varstva otrokom in mladostnikom v organizacijah za usposabljanje, obseg te naloge bo predvidoma znašal: leta 1981 leta 1982 leta 1983 leta 1984 leta 1985 število oskrbovancev, kar znaša din 000 52 3.494 56 3.763 60 4.032 64 4.301 68 4.570 4. Zagotavljanje sredstev zavodskega varstva otrok in mladostnikov z motnjami vedenja in osebnosti v vzgojnih zavodih, v obsegu: število oskrbovancev, kar znaša din 000 leta 1981 20 1.152 leta 1982 23 1.325 leta 1983 26 1.497 leta 1984 29 1.670 leta 1985 31 1.786 5. Zagotavljanje sredstev za rejnine otrokom, ki nimajo staršev ali ki iz različnih vzrokov ne morejo živeti pri starših oziroma katerih telesni in duševni razvoj je ogrožen, v okolju v katerem živijo, ter otrokom.ki so v rejniški oskrbi zato, da se jim omogoči usposabljanje (razvrščeni otroci). Obseg naloge bo predvidoma znašal: število rejencev, kar znaša din 000 leta 1981 60 2.124 leta 1982 64 2.266 leta 1983 66 2.336 leta 1984 68 2.407 leta 1985 72 2.549 6. Zagotavljanje sredstev za začasne denarne pomoči občanom in obseg sredstev (v dinarjih) število rejencev, kar znaša din 000 leta 1981 8 72 leta 1982 10 90 leta 1983 12 108 leta 1984 14 126 leta 1985 16 144 7. Zagotavljanje sredstev za enkratne denarne pomoči občanom ocenjujemo, da bodo ta sredstva znašala (v dinarjih) število primeiov, kar znaša din leta 1981 107 160,5 leta 1982 130 195 leta 1983 160 240 leta 1984 190 285 leta 1985 200 300 8. Zagotavljanje sredstev za delovanje mladinskega sprejemališča v predvideni višini: število oskrbovancev, kar znaša din 000 leta 1981 10 12 leta 1982 10 12 leta 1983 10 12 leta 1984 10 12 leta 1985 10 12 9. Zagotavljanje sredstev za varstvo oseb v tujih družinah: število primero1', kar znaša din leta 1981 10 332,4 ldta 1982 10 . 332,4 leta 1983 10 332,4 leta 1984 10 332,4 leta 1985 10 332,4 10. Zagotavljanje sredstev za varstvo oseb zaradi usposabljanja število primerov, kar znaša din 000 leta 1981 2 120 leta 1982 2 120 leta 1983 2 120 leta 1984 2 120 leta 1985 2 120 11. Zagotavljanje sredstev za razvrščanje otrok prizadetih v razvoju število primerov, kar znaša din 000 leta 1981 30 51,6 leta 1982 32 55 leta 1983 34 58,5 leta 1984 34 58,5 leta 1985 36 62 12. Zagotavljanje sredstev za pogrebne stroške prejemnikom družbeno denarnih pomoči: število primerov, kar znaša din 000 leta 1981 8 38,4 leta 1982 8 38,4 leta 1983 8 38,4 leta 1984 8 38,4 leta 1985 8 38,4 13. Sredstva za delovanje zakonske in predzakonske svetovalnice pri delovni skupnosti strokovne službe Skupnosti socialnega skrbstva Domžale, kar znaša za 5 let 1.750 din 14. Zagotovitev sredstev za zimsko pomoč, kar znaša za 5 let 1.000 din 15. Sofinanciranje izgradnje objektov zavoda za usposabljanje in varstvo Domžale-Kamnik, kar znaša za 5 let 1.750 din 16. Zagotovitev sredstev za skupni program izgrađeni zavodov republi-' škega pomena, sredstva za oskrbo oseb neznanega bivališča, za Rome, mladinska sprejemališča, itd, kar znaša v ooo din leta 1981 leta 1982 leta 1983 leta 1984 leta 198S 17.Zaj 19 1.161 din 1.306 din 1.351 din 1.185 din 782 din Dtavlianje sredstev za zavarovanje rejnic v vrednosti za obdobje 1-1985 v 000 din 985 din 8. člen Pri načrtovanju potrebnih sredstev za razne oblike denarnih pomoči, ki se izvajajo v okviru občinskega programa v občinski skupnosti Domžale bomo upoštevali tudi predvidene prispevke oseb, ki so po zakonu ali kaki drugi pravni podlagi dolžne preživljati občane, ki prejemajo družbeno denarno pomoč iz sredstev socialnega skrbstva. 9. člen Za otroke v rejniških družinah bo priznana i višina rejnine za rejenca mesečno poprečno 2.950 din, pri čemer bo: a) za povračilo materialnih stroškov 2.050 din b) plačilo za delo rejnic oz. rejnikov (povprečno) 900 din. 10. člen Pri oblikovanju cen enote storitve zavodskega varstva bomo udeleženci v občinski skupnosti socialnega skrbstva Domžale uporabljali elemente cene takole: — Materialne stroške ne podlagi normativov po samoupravnem sporazumu o skupnih osnovah In merilih za uresničevanje svobodne menjave na področju zavodskega varstva odraslih oseb v SR Sloveniji in v odvisnosti od gibanja cen na tržišču; — sredstva amortizacije v zakonsko predpisani višini; — osebni dohodki delavcev in sredstva za skupno porabo v odvisnosti od višine in rasti osebnih dohodkov delavcev v združenem delu na območju občine na katerem delajo. Pri tem bodo upoštevali stavilo delavcev, ki izhaja iz kadrovskih normativov po samoupravnem sporazumu, ki je naveden v prvi alineji tega člena; — sredstva za zakonske in samoupravne obveznosti ter sredstva rezerv upošteva organizacija združenega dela v predpisani višini. 11. člen V občini Domžale bo deloval Center za socialno delo kot izvajalec strokovnega socialnega dela. Udeleženci soglašamo, da bodo v občinski skupnosti Domžale služili kot osnova za določitev cene storitev normativi, ki so sprejeti v SR Sloveniji in določeni v samoupravnem splošnem aktu občinska skupnosti. 12. člen Finančno ovrednoteni občinski program socialnega skrbstva v občini Domžale bo znašal (v tisoč din): leta 1981 27.596 leta 1982 29.721 leta 1983 29.414 leta 1984 32.928 leta 1985 33.785 Potrebna sredstva za uresničitev pravica in storitev v okviru občinskega programa iz prvega odstavka tega člena se bodo združevala v občinski skupnosti socialnega skrbstva Domžale po prispevni stopnji od bruto osebnih dohodkov, ki bo predvidoma znašala: leta 1981 1.03% od BOD leta 1982 1,06% od BOD leta 1983 1,06% od BOD leta 1984 1,06% od BOD leta 1985 1,04 % od BOD 13. člen Zneski v tem sporazumu so navedeni v cenah leta 1980. Preračun za tekoče cene se bo izvršil tako, da bomo udeleženci upoštevali: - Zneske za družbene denarne pomoči iz 10. člena tega samoupravnega sporazuma bomo valorizirali vsako leto na podlagi podatkov o gibanju življenjskih stroškov, ki jih objavlja Zavod SR Slovenije za statistiko. Sredstva za osebne dohodke strokovnih delavcev iz 1. člena tega sporazuma se bodo valorizirala vsako leto skladno s porastom poprečnih osebnih dohodkov v združenem delu v SR Sloveniji. - Pri cenah izvajalcev, katerih vrednost je prikazana v strukturi stroškov v smislu 25. člena Zakona o skupnih osnovah svobodne meja ve dela bodo revalorizirale tako, da bodo: * - del, ki odpade na materialne stroške, revalorizirale z letnim gibanjem cen na drobno po podatkih, ki jih objavlja Zavod SRS za statistiko; - del za osebne dohodke, del za zadovoljevanje splošnih in skupnih družbenih potreb ter del za rezervo bodo revalorizirale skladno z rastjo poprečnih osebnih dohodkov v združenem delu v občini v katari deluje izvajalska organizacija, ugotovljeno na podlagi podatkov zavoda SRS za statistiko o gibanju poprečnih osebnih dohodkov (obrazec RAD—1). OBRAZLOŽITEV SKUPNE SLUŽBE SIS Glede izvajanja sklepa o pripravi plana Skupnosti socialnega skrbstva v obdobju 1981—1985 je delovna skupnost strokovne službe pripravila v juniju 1980 elemente temeljev plana, ki zagotavlja minimalne potrebe tega področja v obdobju petih let. Elementi ne obsegajo več vseh nalog (nove naloge so ižpuičen«., kar znaša v obdobju 1981-1985 - 43.633.800 din), ki so bile v smernicah razvoja socialnega skrbstva Domžale v obdobju 1981-1985 objavljene v Občinskem poročevalcu št. 14 z dne 22.12.1979. Vprašujemo: - ali ima zdravstvena skupnost v svojem programu pokrite potrebe za nego na domu (ne samo zdravstveni del), — ali so subvencije v izobraževalni skupnosti zagotovljene za vse družbene pomoči staršem otrok v šolah (prehrana, šola v naravi, celodnevna šola itd.), - ali so sredstva za dogradnjo Centra v Mengšu dovolj velika za izpeljavo začrtane naloge opredeljene v 5. členu samoupravnega sporazuma o medsebojnih pravicah Centra za usposabljanje in varstvo invalidnih oseb Kamnik—Domžale (podpisnik tudi Izvršni svet Skupščine občine Domžale), — ali se bodo sredstva (dopolnilna k sredstvom Skupnosti pokojninskega in (invalidskega zavarovanja) še vedno združevala izven občine v regiji, ali ne bi prešli v naslednjem planskem obdobju k združevanju v občini, varianta je odprta ali v okviru Stanovanjske skupnosti ali Skupnosti socialnega skrbstva. Z izpustitvijo tega vira so zaprta vrata nadaljnje izgradnje domov za starejše občane v občini. Vse naštete naloge niso več zajete v programu socialnega skrbstva, ki je opredeljen v predloženem osnutku samoupravnega sporazuma o temeljih plana socialnega skrbstva za obdobje 1981-1985 po mnenju Skupščine občine Domžale - Službe za plan. Vendar pa kljub temu vrednosti presegajo višine sredstev, ki jih je služba za plan posredovala Skupni službi SIS kot osnovo za višino sredstev v obdobju 1981 -1985. Le ta dovoljuje 5 % realno rast, kar znaša: Lato Sredstva s 6 % rastjo Potrebna sredstva za izvedbo Primanjkljaj 1981 23.032 27.596 4.014 1982 24.184 29.721 4.987 1983 25.363 29.414 5.471 1984 26.662 32.928 5.716 1985 27.996 33.785 5.239 Skupaj 127.267 153.444 25.427 V primanjkljaju, ki ga prikazujemo v tabeli, so že odšteta sredstva, ki jih Skupnost socialnega skrbstva prejme iz naslova rejništva (oskrbnin v domovih in klimatskega zdravljenja), ki bodo po ocenah Službe za plan znašali letno 750.000 v obdobju 1981-1985. V kolikor bo prišlo do krčenja minimalnega programa, bo ogroženo izvajanje stališč in zaključkov problemske konference o socialnem razlikovanju, ki je bila v občini, saj bomo morali poseči v: — ostati pri razvoju socialne službe z obstoječimi socialnimi delavci (7,5 socialnega delavca na število prebivalcev na dan 31.12.1979, republiški normativ predvideva za Domžale 9,5 % socialnega delavca), — nekoliko zmanjšati vključevanje v zavode (splošne, posebne in zavode za usposabljanje), čeprav so kazalci potreb znani in opredeljeni v elementih, — zakonsko in predzakonsko svetovanje prenesti s pooblastilom iz Strokovne službe socialnega skrbstva v Klub samoupravljalcev Domžale brez materialnega nadomestila za delovanje, — ukiniti minimalna sredstva za ureditev Centra za usposabljanje in zaposlovanje invalidnih oseb Domžale—Kamnik, — zmanjšati sredstva za solidarnost in skupne naloge v okviru Skupnosti socialnega skrbstva SR Slovenije. Tako bo na prehodu iz leta 1980 v letu 1981 kot izhodiščno leto planskega obdobja 1981-1985 potrebno zmanjšati vrednosti odnosno količinsko zmanjšati program za: — sredstva za strokovno službo socialnega skrbstva za — sredstva za splošne zavode (za 6 oseb po 3.219,60, kar znaša — sredstva za posebne zavode za 1 primer po 6.364,15 din, kar znaša — sredstva za zavode za usposabljanje za 4 primere po 5.598,40 din — sredstva za zakonske svetovalnice — sredstva za izgradnjo (sofinanciranje) Centra v Mengšu — solidarnost za SRS — skupne naloge za SRS 529.000 din 2.318.112 din 7.625 din 268.723 din 350.000 din 350.000 din 1.500 din 264.000 din Skupaj: 4.088.960 din S tem posegom v program bi te primanjkljaj pokril in bi se socialno skrbstvo kot dejavnost vključila v predvidene tokove sredstev za skupno porabo, razen izračuna za solidarnost in skupne naloge; za te pa bo izvršen nov izračun. r ZAPOSLOVANJE POUDAREK NA KADRIH! POVZETEK OSNUTKA SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA o temeljih plana Skupnosti za zaposlovanje v občini Domžale za obdobje 1981 - 1985 V skladu z določili zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti, zakona o zaposlovanju in usposabljanju invalidnih oseb, družbenega dogovora in samoupravnih sporazumov o pogojih zaposlovanja in o minimalnih standardih, družbenega dogovora o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike, samoupravnega sporazuma o ustanovitvi občinske skupnosti za zaposlovanje ter ostalimi sprejetimi dokumenti, ki obravnavajo področje zaposlovanja in kadrovske politike, bo skupnost za zaposlovanje v naslednjem srednjeročnem obdobju izvajala iz srednjeročnega plana po naslednjih elementih: Element/storitev programa Poprečno letno 1981-1985 Izdatki v 000 din v letu 1981 1. Št. zaposlenih iskalcev zaposlitve 2. Št. zaposlenih delavcev iz začasnega dela v tujini Št. zaposlenih v tujini preko skupnosti za zaposlovanje 3. Invalidne osebe a) število obravnavanih b) število vključenih v delo 4. Št. zaposlenih delavcev na osnovi usposabljanja in prek vali f. 5. Poklicno usmerjanje a) št. skupinsko obravnavanih oseb b) št. individ. obravnavanih oseb c) št. organizacij, ki jim je nudena pomoč 6. Št. štipendistov iz združenih sred. *7. a) št. izdelanih in objavljenih nomenklatur 250 50 24 20 43 1.175 285 282 948 51 764 251 815 210 36 b) št. izdelanih in objavljenih profil, poklicev 8. Št. obdelanih statističnih elementov 9. a) št. sej samoupravnih organov skup. b) št. sej podpisnikov DD o štip.pol. 10. Raziskovalno delo 11. Socialna varnost brezposel. a) št. upravič. do den. nadom. b) št. upravič. do den. pomoči c) št. upravič. do zdrav, zavar. d) št. upravič. do prevoz, in selitv. stroškov 170 26 379 U 431 8 77 25 1 1.163 85 Vrednost programa skupaj din 5.125 - od tega za republiško solidarnost din 165. * naturalni podatek je objavljen za republiko2 Udeleženci se dogovorijo na uresničevanje dopolnilnega programa, ža katerega bodo poleg že predvidenih namenili še naslednja sredstva: Naloge dopolnilnega programa Prisp. stop. Izdatki v 000 din Sofinanciranje dejavnosti Centra % za varstvo in usposabljanje inval. r oseb, Mengeš 0,0287 500 Temeljne in druge OZD se s tem sporazumom obvezujejo, da bodo letfte-jn srednjeročne plane kadrov medsebojno usklajevale v občinskih skupnostih za zaposlovanje v okviru občinske kadrovske bilance. Skupnost bo skupaj s strokovno službo svoj program izvajala kvalitetno in ažurno v skladu z roki, sprejetimi v akcijskih programih. Pri izvedbi elementov programa skupnost zagotavlja: - ažurno spremljanje gibanj in strukture zaposlovanja z analizo vzrokov za odklone od predvidenih gibanj ter z ugotovitvami sprotno seznanjanje združenega dela, - skrb za hitro vključevanje iskalcev zaposlitve v delo, v času brezposelnosti pa zagotovitev socialne varnosti v skladu z zakonom, - intenzivne kontakte z združenim delom z namenom pomoči, ne samo pri zagotavljanju potreb po kadrih, ampak tudi pri kadrovskem načrtovanju in usklajevanju kadrovskih planov, - učinkovito obravnavo težje zaposlivih oseb, predvsem invalidov in skrb za vključitev v delo, - učinkovito poklicno usmerjanje V sistemu usmerjenega izobraževanja v skladu z obsegom in strukturo potreb združenega dela po delavcih. Uporabnikom (iskalci zaposlitve, tozd, učenci in študenti itd), so na voljo storitve skupnosti brezplačno v obsegu, kot jih predvideva zakon o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti in plan skupnosti. Uporabniki pa se lahko s skupnostjo dogovore za izvedbo dodatnih nalog, kijih posebej financirajo. ZA KRAJŠE ČAKALNE DOBE V ZDRAVSTVU! POVZETEK OSNUTKA SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA o temeljih plana občinske zdravstvene skupnosti Domžale za obdobje od 1981. do 1985. leta 1. člen Skladno z opredeljenimi cilji si udeleženci tega samoupravnega sporazuma opredeljujemo kot prednostne naslednje naloge: a) hitrejši razvoj osnovne zdravstvene dejavnosti, njeno kadrovsko okrepitev ter boljšo opremljenost in usposobljenost, znotraj nje pa zlasti: - zdravstveno varstvo aktivnega prebivalstva s poudarkom na preventivni dejvnosti in zmanjševanju odsotnosti z dela; - nadaljnjo krepitev zdravstvenega varstva borcev NOV z uveljavljanjem dispanzerjev (ambulant) za borce, ki naj postopoma prihajajo v posebno obliko zdravstvenega varstva starejših občanov; - večanje obsega in kvalitete dela na področju medicine dela, splošne medicine, splošnega mladinskega zobozdravstva; b) razvijanje in širitev dela na področju zdravstvene vzgoje v vseh zdravstvenih dejavnostih; c) uvajanje in širjenje zdravljenja obolelih na domu z zagotovljanjem nege na domu s posebnim poudarkom na starostnike; č) razvijanje zdravstvenega varstva v vzgojno varstvenih organizacijah in v domovih za starejše občane; d) prilagajanje delovnega časa v ordinacijah in dežurne službe dejanskim potrebam delovnih ljudi in občanov z uvajanjem izmenskega dela za vse profile zdravstvenih delavcev in prizadevanja za pretežno opravljanje dela v rednem delovnem času; — ustreznejša delitev dela med osnovno, specialistično in bolnišnično dejavnostjo z racionalizacijo dela in dkrajševanjem čakalnih dob; — zmanjševanje obsega in trajanja bolnišničnega zdravljenja z razvojem zdravljenja in nege na domu; e) postopno povečevanje opravljanja specialističnih ambulantnih storitev v okviru osnovne zdravstvene dejavnosti; fc f) priprave za usposobitev celovitega zdravstveno informacijskega sistema na računalniški podlagi v SRS, zlasti v okviru medobčinskega sodelovanja uspostavitev območne organizacije sistema, skladno s posebnim samoupravnim sporazumom o skupnih osnovah računalniško podprtega zdravstveno informacijskega sistema v SR Sloveniji; g) organizacija zdravstvene dejavnosti v pogojih ljudske obrambe in družbene samozaščite ter v izrednih razmerah. 2. člen Z opredelitvijo pravic do zdravstvenih storitev ter pravic do socialne varnosti, ki si jih zagotavljamo v skupnosti in preko nje ter s programiranim obsegom po vrstah, količini in kakovosti zdravstvenih storitev, opredeljujemo udeleženci s tem samoupravnim sporazumom celotne potrebe za vse prebivalstvo občine ter za delavce in njihove družinske člane, ki stalno prebivajo oziroma delajo na območju drugih občin (in republik). Celovitost potreb in interesov zajema: — zagotovljeni obseg pravic do zdravstvenih storitev po zakonu o zdravstvenem varstvu; — zagotovljeni obseg pravic do zdravstvenih storitev, opredeljenih s tem samoupravnim sporazumom; — obseg pravic do socialne varnosti; — druge skupne potrebe in interese v tej skupnosti ter v okviru medobčinske in zdravstvene skupnosti Slovenije. 3. člen Za opredelitev programa zdravstvenih storitev po letih za zagotovljeni obseg zdravstvenih storitev po zakonu za — osnovno zdravstveno dejavnost; — bolnišnično zdravstveno dejavnost; — zdraviliško zdravstveno dejavnost; — zdravstveno dejavnost univerzitetnih zdravstvenih organizacij; — preskrbo z zdravili, sanitetnim materialom, ortopedskimi pripomočki in konzervirano krvjo, krvnimi derivati in krvnimi proizvodi ter — nujno medicinsko pomoč in reševalni prevoz. 4. člen Potrebna sredstva za uresničitev tega programa po stalnih cenah iz leta 1979 znašajo: za 1981. leto 93.408.000 din za 1982. leto 97,606.000 din za 1983. leto 103,414.000 din za 1984. leto 108,413.000 din za 1985. leto 116,814.000 din Potrebna sredstva za financiranje zdravstvenih storitev, programov zdravstvenih storitev in zdravstvene dejavnosti po posameznih zdravstvenih dejavnostih iz 11. člena, so opredeljena v PRILOGI V., ki je sestavni del tega samoupravnega sporazuma. Zagotovljeni program zdravstvenih storitev v občinski zdravstveni skupnosti 5. člen Pravice do zdravstvenih storitev, ki si jih skladno z 8. členom tega sporazuma zagotavljamo v občinski zdravstveni skupnosti, poleg zagotovljenega obsega zdravstvenih storitev po zakonu, opredeljujemo udeleženci s tem samoupravnim sporazumo kot zagotovljeni obseg zdravstvenih storitev v občinski skupnosti. Za načrtovanje obsega, vrste in kakovosti v občinski skupnosti zagotovljenega obsega zdravstvenih storitev, skladno z opredeljenimi cilji in prednostnimi nalogami, se upoštevajo normativi in standardi, ki so v PRILOGI III. in so sestavni del tega samoupravnega sporazuma. 6. člen Za opredelitev programa zadravstvenih storitev po letih za v občinski zdravstveni skupnosti zagotovljeni obseg zdravstvenih storitev za — osnovno zdravstveno dejavnost; — ambulantno—specialistično zdravstveno dejavnost; — bolnišnično zdravstveno dejavnost; — zdraviliško zdravstveno dejavnost; — zdravstveno dejavnost univerzitetnih zdravstvenih organizacij; — preskrbo z zdravili, sanitetnim materialom, ortopedskimi pripomočki in konzervirano krvjo, krvnimi derivati in krvnimi proizvodi ter — nujno medicinsko pomoč in reševalni prevoz. Se upoštevajo kazalci o fizičnem obsegu zdravstvenih storitev, programov zdravstvenih storitev oz. zdravstvene dejavnosti po posameznih področjih, ki so opredeljene v PRILOGI IV. b, ki je sestavni del tega samoupravnega sporazuma. 7. člen Potrebna sredstva za zagotovljeni obseg zdravstvenih storitev (v občinski skupnosti) po stalnih cenah iz 1979. leta znašajo: za 1981. leto 40.963.000 din • za 1982. leto 43.660.000 din za 1983. leto 44,784.000 din za 1984. leto 47,101.000 din za 1985. leto 46,509.000 din 8. člen Od skupno ugotovljenega dohodka v skupnosti bomo udeleženci sporazuma združevali pri Zdravstveni skupnosti Slovenije dodatna sredstva za nepredvidene rizike v višini 0,10. 10. člen Udeleženci tega sporazum zagotavljamo z udeleženci sporazumov o temeljih planov drugih OZS v SR Sloveniji obseg zdravstvenih storitev kot ga določa zakon in samoupravni sporazum o skupnih temeljih planov zdravstvenih skupnosti v SR Sloveniji ter v medobčinskem sodelovanju obseg zdravstvenih storitev kot ga določajo samoupravni sporazumi o temeljih planov občinskih zdravstvenih skupnosti in samoupravni sporazum o temeljih plana medobčinske zdravstvene skupnosti ter v ta namen solidarnostno združujemo sredstva po osnovah in merilih kot jih določajo prej navedeni samoupravni sporazumi. 11. člen Za skupni program in naložbe v SR Sloveniji bomo v skupnosti združevali sredstva po enotni stopnji od planiranega bruto osebnega dohodka delavcev v občini, ki po letih znašajo: Stopnja Znesek 1981 0,245% 5,868.000 din 1982 0,166% 4,176.000 din 1983 0,152% 4,040.000 din 1984 0,094 % 2,637.000 din 1985 0,083% 2,446.000 din Program nalog skupnega pomena in naložb v medobčinski zdravstveni skupnosti 12. člen Udeleženci tega sporazuma skupaj z udeleženci sporazumov drugih OZS združenih v medobčinski zdravstveni skupnosti oblikujemo program skupnih nalog v medobčinski zdravstveni skupnosti kot ga opredeljuje samoupravni sporazum o temeljih plana medobčinske zdravstvene skupnosti Ljubljana. Program nalog skupnega pomena iz prejšnjega odstavka obsega tudi naložbe skupnega pomena in naložbe solidarsnostnega' sofinanciranja na medobčinski ravni, kakor tudi zagotovitev sredstev za računalniške zmogljivosti za komuniciranje, koordiniranje in obdelavo na območni ravni. 13. člen Za skupni program iz prješnjega člena bomo v skupnosti združevali sredstva po enotni, v medobčinski zdravstveni skupnosti dogovorjeni stopnji od planiranega bruto osebnega dohodka delavcev v občini, ki po letih znašajo: Leto 1981 1982 1983 1984 1985 Znesek 8.700.000 din 10,946.000 din 8,153.000 din 6,455.000 din 5,623.000 din 14. člen Sredstva za delovanje samoupravnih organov skupnosti in delovne skupnosti, ki za skupnost opravlja administrativna, strokovna — pomožna in tem podobna dela ter za druge materialne potrebe kot tudi za delovanje zavoda za socialno medicino in higieno in za naloge LO in DS bomo združevali v okviru sporazuma. 15. člen Potrebna sredstva za uresničevanje vseh programov skupnosti (za zagotovljen obseg zdravstvenih storitev po zakonu, za zagotovljen obseg zdravstvenih storitev po tem sporazumu, za pravice do socialne varnosti, za naložbe in druge naloge skupnosti) znašajo po letih: leta 1981 185,699.000 din 1982 . 194.086.000 din 1983 198,923.000 din 1984 204,493.000 din 1985 210,815.000 din 16. člen Prispevna stopnja za združevanje sredstev za obseg zdravstvenih storitev zagotvoljen z zakonom, za obseg zdravstvenih storitev zagotovljen s tem sporazumom, za naložbe in druge naloge skupnosti znaša: od OD kot osnove od katastrskega pavšal na in od drugih osnov dohodka gospodarstvo za 1981 9,75 20 1.000 din za 1982 9,71 20 1.000 din za 1983 9,45 21 1.000 din za 1984 9,23 21 1.100 din za 1985 9,04 22 1.100 din 17. člen Obveznosti uporabnikov oziroma sredstva določena s tema sporazumom (ovrednoteni programi) izhajajo iz cen za 1979. leto. Vsakoletno nominalno vrednost programov oziroma nominalno višino sredstev kot obveznost uporabnikov ugotovi skupščina skupnosti ob upoštevanju gibanja cen. 18. člen Pri oblikovanju cen posameznih zdravstvenih storitev oziroma pri vrednotenju programov zdravstvenih storitev ali določene zdravstvene dejavnosti bomo udeleženci tega sporazuma uporabljali delovne in kadrovske normative ter druge kalkulativne elemente kot jih opredeljujemo s tem samoupravnim sporazumom. 19. člen Udeleženci tega sporazuma določamo, da posamezni uporabniki ko uresničujemo pravice do zdravstvenih storitev, prispevajo k plačilu za določene zdravstvene storitve, zdravila in pripomočke iz svojega osebn dohodka oziroma iz drugih svojih sredstev. Posamezni uporabnik prispeva k plačilu za tiste zdravstvene storitve, ki jih s tem sporazumom opredeljujemo z zagotovljenim programom zdravstvenih storitev v skupnosti. 20. člen ^ Skupščina skupnosti je dolžna usklajevati prispevke k plačilu z gibanji stroškov za zdravstvene storitve, zdravila in pripomočke vsako leto najkasneje s sprejemom letnega planskega akta. tve Sredstva za zagotavljanje zdravstvenih storitev za zagotovljeni obseg po zakonu, ta zagotovljeni obseg v OZS ter za zagotavljanje pravic do socialne varnosti - pregled po dejavnostih oziroma po pravicah t v cenah 1979 ( v tisoč din) VIRI SREDSTEV 1981 1982 1983 1984 1985 Poprečna stopnja rasti PRIHODKI SKUPAJ I. Prihodki 1. Prispevki iz dohodka in oseb. dohodka delavcev ter prispev. od zaseb. sektorja (od zaseb. in zaposlenih delavcev pri zasebnikih 2. Prispevki iz prihodkov SIS -upokojenci 3. Prispevki od kmetij, dejav. 185.699 162.624 20.061 3.014 194.086 170.066 21.063 2.957 198.923 173.905 22.116 2.902 204.493 178.425 23.222 2.846 210.815 183.643 24.383 2.789 5,0 7,5 4,8 12,5 Skupaj 1-3 185.699 194.086 198.923 204.493 210.815 6,3 4. Solidarnost - vSRS — — —' — — - med OZS v regiji in v Ljub. — — — — — PARTICIPACIJA UPORABNIKOV '5.375 5.643 5.928 6.221 6.533 4,0 Prispevna stopnja za združevanje sredstev 1. Združeno delo in zaseb.sektor - osebni dohodek (bruto - dohodek 2. Kmetje - odstotek od katastrskega doh. - pavšal v dinarjih 9,75 9,71 9,45 9,23 9,04 8,23 8,19 7,97 7,79 7,63 1,52 1,52 1,48 1,44 1,41 20 20 21 21 22 1.667.265 1.751.629 1.840.262 1,933.380 2,031.208 5,5 DOMŽALE -v cenah 1979 (v tisoč din) 1981 1982 2 1983 3 1984 4 1985 Poprečna stopnja 5 rasti ODHODKI SKUPAJ 185.699 I. ZDRAVSTVENO VARSTVO 134.371 1. Osnovna zdravstvena dejavnost 27 649 2. Zobozdravstvena dejavnost 1L111 3. Ambulantno specialistična zdrav, dejavnost 18864 4. Bolnišnična in zdraviliška dejavnost 58400 5. Zdravila in ortopedski pripomočki 15.504 6. Reševalni prevozi 2.843 II. NADOMESTILA IN POVRAČILA 27.308 III. DRUGI NAMENI 24.020 I. Združevanje „ »Udarnost v SRS ,4-327 Z Zdr-zevanje za skupni program v SRS 5.868 3. Združevanje za medobčinsko solidarnost v regiji in v Ljubljani — 4. Investicije — skupaj 8.700 5. Drugi odhodki 4.687 6. Sredstva za naloge LO in družbene samozaščite 438 194.086 141.066 198923 148198 204.493 155.514 210.815 161323 5.0 5,0 29.400 11.868 30.992 12.397 32.693 13.254 34.205 13.867 7.1 5,4 19.690 20.849 21.796 22.803 6,5 60957 63.674 66.565 69.952 10 16.184 2.967 16.905 1381 17.672 3.534 18798 1698 6,7 8,3 28674 30.108 31.613 31194 5,0 24.346 3.842 20617 2.773 17.366 2341 14.298 5,9 1,9 4.176 4.040 2637 2446 1,9 10946 4.922 8153 5.168 6.455 5.426« 5.623 6697 8,9 5,0 460 483 507 532 5,0 BELEŽKE: 1. rUmsti1»v kmetijskih zemljrtt v t. m II. cono po kvaliteti zemljišč