Poštnina plačana » gotovini LETO LX / Ljubljani, v petek "5. junija 1932 Štev, 125 n Cena t Din Naročnina mesečno ^ Cele. račun: Ljub- za ^B^^^k ^^ ^^^ ^^^^^^^^ Ijana it stvo 40 Din — no- ^^^^ ^ ^^B ™ J^B ^^B ^ ^^B M ^^B ^P 10.349 za inserate; deljska izdaja ce- ^^B MuM ^HA J^V M ^^Bn*^, fl^^B M ^^^^^^ ^^M loletno za ^^B ^^B fl^V ^ M^^^^M ^^B inozemstvo 120 Din ^^B MjV JUflP MJe M NH1 M ^Ml ^^B B^B Uredništvo je v Mf ^ # Uprava: Kopitarjevi ul.6/HI ^^^^^^^ ^^^^^^ ^ jeva 6, telefon 2992 SK-Sm':« h nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec« ?o»te *tUto Generalska politika Akcionarji Creuzotovih in Škodovih tovarn si te dni gotovo zadovoljno manejo roke. Zakaj predsednik nemške republike jim je storil veliko uslugo, ako se bodo zgodovinski dogodki razvijali tako, kakor to preračunava človeška pamet. Hindenburg, ki je onega Brtininga, kateremu se ima Nemčija zahvaliti, da se v teh dveh letih ni zrušila pod težo gospodarske krize in je vzdržala vihar notranje revolucije, nadomestil z možmi iz predvojne plemiško-vojaške Nemčije, ni dovolj preudaril, kakšen učinek bo impl fa korak na velesile zapada. In že kričijo v Franciji oni ultra-nacionalisti, ki delajo z nemškimi roko v roki, da preprečijo upostavitev znosnejših razmer na svetu, da je edini odgovor na zmago reakcije v Nemčiji': odkloniti razorožitev; napeti vezi, s katerimi je premagana Nemčija zvezana po Versaillesu; ohraniti mirovno stanje, ki se vzdržuje po milijonih in milijonih bajonetov ter milijardnih vsotah državnih proračunov, kateri izginjajo v žepih dobaviteljev orožja!... V resnici, stari general je napravil pravi skok v temo, kakor se izraža nemško časopisje. Hindenburg je podlegel nervoznosti, ki se je polastila mnogih Nemcev, katerim se je zdelo, da se Briining preveč izogiba definitivnemu razpletu skrajno napetega notranjepolitičnega stanja v Nemčiji. Hindenburg ima gotovo poštene namene in njegova misel, da bi nemški fašizem mogel končati z nevarno eksplozijo za Nemčijo, ako se pravočasno ne upreže v odgovorno državotvorno delo, ni brez podlage. Generali, ki so mu svetovali, naj izvrši preobrat z ljudmi, kateri ne pripadajo fašističnemu pokretu in bi ga po njihovem mnenju mogli še pravočasno obrzdati, niso ravnali iz zgolj egoističnih motivov. Zagrešili so pa veliko in zelo težko popravljivo zmoto, da iz same nepo-trpežljivosti niso inogii počakati naravnega razvoja iz sedanjega stanja, ki bi ga ne mogel nihče tako sigurno normalizirati v smislu novih smeri in teženj kakor ravno Bruning, ki je bil žrtvovan brez potrebe in v opreki s pravimi interesi Wem-čije. Bruning — mož najčistejše stvarnosti — ni bil za večno zvezan s socialno demokracijo, kakor so mu njegovi nasprotniki od desnice vedno očitali. Katoliškega kanclerja od marksistične dogmatike ločuje celo brezdno, in če je mogel s socialisti tako sporazumno sodelovati, je to zgolj zasluga zdravega smisla za pozitivno delo v »plošni blagor, ki nemško sociaino demokracijo že od njenih početkov, posebno pa po vojni odlikuje; na drugi strani pa je to sodelovanje bilo rezultat objektivne državniške usmerjenosti centruma, ki se poslužuje naravno dobrih principov socialnoreformnega dela, glede katerih je lahko vsak katolik soglasen z vsakim marksistom, ea namene obče blaginje — zelo enostavno, pa edino zdravo načelo, ki ga žal ne razumejo ne levi ne desni ekstremisti. Bruning pa bi bil enako lahko v namene splošnega blagra uporabljal pozitivne in tvorne sile, ki se brez dvoma nahajajo tudi oa desni strani parlamenta, saj noben velik socialen ali kulturen pokret ni gola zmota, naj je oa prvi pogled še tako neobičajen in revolucionaren bodisi v »naprednem« bodisi v »reakcionarnem«; smislu (naprednost in reakcionarnost sta dva hudo relativna pojma). Toda ravno državniška pamet je Briiningu kazala, da za dogle-den čas nemška desnica ne predstavlja še odgovorne vlade sposobne skupine, ampak vroč kaos, ki se mora shladiti in urediti, preden bi bil zmožen za stvarno in mirno politično delo. Briining pa je tekom svojega več ko dveletnega kanclerovanja v praksi dokazal, da ume ta kaos obvladati tn sicer tako. da ni samo uspešno čuval notranjega reda in miru Nemčije, ampak je po mednarodnem ugledu, ki si ga je pridobil, tudi odprl Nemčiji pot do osvoboditve od reparacij in drugih težkih obveznosti, ki jih mora nemški narod nositi po krivdi svojega nekdanjega nenormalnega vladarja iz rodu Hohencolernov. Veliko vprašanje Je, če bo mogel to politiko s tolikim uspehom nadaljevati von Papen. Zakaj nadaljevati se bo ta politika morala — o tem ni nobenega dvoma, najsi so si generali, ki so sivolasega Hindenburga pregovorili do te fatalne izpremembe, predstavljali, bogvekakšno srečno potezo v novo bodočnost In preusmeritev pemške politike so napravili! Vsaka preusmeritev, ki bi pomenila odstop od centrumove linije, je za dogleden čas nemogoča, ako naj Nemčija ne te-lebne v prepad, pred katerim Jo Je rešil Bruning — tega se tudi novi kancler dobro zaveda. Čemu torej ta nerazumljiva Izprememba v palači na Wi,'helmstrasse, se mora vprašati vsak razsoden Slovek. Tukaj tiči tragika tega dogodka. Predsednik republike in oni njegovi svetovalci, ki so v dobri nameri ta korak nasvetovali, so bili igrača v rokah sil, katerim so lastni posestni interesi bili več nego usoda Nemčije. Pod pretvezo, da hočejo pospešiti pritegnitev Hitlerjevega narodnega socializma k vodstvu državnih poslov, so te sile spravile na vrh vlado, ki bo orodje za varstvo njihovih sebičnih koristi. Zakaj vlada von Papena, ki si nadeva ime »narodne koncentracije«, predstavlja v resnici le koalicijo pruske plemiške vele-posesti s prusko veleindustrijo pod asistenco generalov »Reichswehra<, ki mogoče dobro mislijo, K so zelo slabi politiki, kar so nemški generali vedno bili. Da imamo prav, dokazuje splošna des-orientacija in depresija, ki je nastopila takoj po Briiningovi demisiji in k! se bere iz vrstic celo najbolj konservativnega poštenega nemškega časopisa — le glasila bančnih koncernov so zadovoljna, ker so padle v vodo centrumove iniciative za Svečana otvoritev evharističnega kongresa Nad vse slovesen sprejem papeževega legata Sarajevo, 2. jun. ž._ Danes popoldne je prispel z brzovlakom v Sarajevo papežev legat na evha-rističnem kongresu, apostolski nuncij msgr. Her-mcnegild Pellegrinetti. Z njim s« dopotovali ljubljanski škof dr. Gregor Rozman, dr. Akšamovič in nadškof dr. Jeglič. Na vseh postajali od Broda do Sarajeva so pričakovali apostolskega nuncija šolski otroci z župniki, ga pozdravljali, mu metali cvetje, sprejem v Sarajevu pa je bil naravnost triumfalen. Na kolodvoru so ga sprejeli nadškof dr. Šaric, predsednik odbora g. Poljak, predsednik »Napretka« g. Alaupovič, ban drinske banovine g. Popovič, pod ha ii g. Hadžionicrovič, armad-ni general g. Belič, general g. Jovanovič in general g. Milivojevič, dalje celokupno občinsko zastopstvo z mestnim načelnikom Muteveličcni. Ko je brzovlak prispel na postajo, jc »Hrvatska glasba« intonirala papeževo himno. Ko jc izstopil apostolski nuncij iz vagona, ga je pozdravil nadškof dr. Šarič ter mu želel dobrodošlico, vesel ker je pri- šel predstavnik miru in ljubezni iz večnega Kima. Njegov govor jc ogromna množica ljudstva sprejela z živahnimi vzkliki sv. očetu. Za njim je govoril predsednik odbora g. Poljak, ki ga jo pozdravil v imenu Hrvatov katoličanom . iz Bosne. Učenka (ialič jc izročila apostolskemu nunciju sopek cvetja, učenka Branka Scvka je izročila nunciju sol in kruh oh deklamaciji lepe pesmi. Nadškof dr. Sarič jc predstavil apostolskemu nunciju zastopnike državnih vojaških in občinskih oblasti. Med tem časom sc jc pred katedralo zbral« ogromna množica ljudstva. Vladika dr. Dionizij Njaradv, škofje Mišič, Bonefačir. Milcta, Bošif, Srcbrnič, Mi-loševič, zastopnik kotorske škofije o. Blasič, zastopniki belgrajskega nadškola provincial Marič, Markulin, provincial konvcntualcev Polonio Bernardin iz Zagreba, zastopniki hrvatskega kaptola, kanoniki vrhhosanskcga kaptola in drugo duhov-ništvo. Hrvatsko katoliško društvo, Slovenski klub, pevsko društvo »Sv. Cecilija«, »Trebevič«, vse sa- rajevske ljudske in srednje šole ter razna druga društvu sn prisrčno pozdravili papeškega nuncija. Apostolski nuncij se jo z drugimi cerkvenimi od-ličnjaki odpeljal z avtomobilom pred katedralo. Tu ga jc ponovno pozdravil dr. šarič, nakar mu jc deklica Mira Ivanovič, učenka učiteljišča, izročila krasen šopek cvetja ob deklamaciji priložnostne pesmi. Apostolski nuncij so jc v prisrčnih besedah zahvalil v hrvatskem jeziku. Njegov govor so navzoči sprejeli z burnimi klici sv. očeta. Nato jc uiostarski škof ponudil križ v poljub, nakar jc nuncij odšel v katedralo. l'o kratki molitvi v katedrali so sc visoki gostje podali v nadskolov-ski dvorec. Ob 5 popoldne jc bila svečana otvoritev evharističnega kongresa. Priložnostno molitev in pridigo o Etharistiji, katero jc itncl nadškof dr. Sarič, so prenašali z zvočniki po vseni Sarajevu. Ljudstvo z velikim zanimanjem spremlja potek evharističuih svečanosti. Nova nemška vlada ho razpustila parlament Volitev v začetku julija Berlin, Z junija, tg. Novi nemški drž. kancler von Papen jc danes končal svoje razgovore s po. litiki razen enega portfelja. Kabinetna lista ima sledeča imena: državni kancler: von Papen; notranji minister: baron von Gaji; zunanji minister: baron >on Nenrath; finančni minister: grof Schwcrin von Krosigk; gospodarski minister: dr. Warmbnld; poštni in promet, minister: Eltz von Riihcnach; vojni minister: general von Schleicher; pravosodni minister: dr. Giirtner; prehranjevalni minister in vzhodni komisar: baron von Braun; delovno ininistrstTo bo začasno zastopal dr. Wnfmbold. Papenov kabinet ni torej samo desničarska vlada, temveč očitno plemenitaška vlada, ker sta samo dva ministra navadna meščana. Samo eden izmed njih, to je prof. dr. Warmbold, je bil že prej enkrat minister, če nc štejemo dr. Giirfnerja. ki je bil žc prej bavarski ministrski predsednik. Novi kabinet je danes popoldne prisegel pred predsednikom republike. Papenova vlada nima namena, predstaviti so nemškemu državnemu zboru. Eden Izmed njenih prvih sklepov bo ta, da bo predsedniku republike priporočila takojšnji razpust nemškega državnega zbora. Smatra se, da so bo razpust objavil žc nocoj ali pa najpozneje jutri. Nove volitve, ki se morajo izvršiti po ustavi v 60 dneh, bodo začetkom ali sredi meseca julija, novi nemški državni zbor pa sc bo sestal mcscca avgusta. Danes sta sc sestala predsednik nemške drž. banke dr. Luther in bivši predsednik nemške drž. banke dr. Schacht, katerega jc med pogajanji za sestavo nove vlade sprejel pri sebi tudi držami kanclcr von Papen. Za danes popoldne pa jc povabil von Papen k sebi dr. Luthra. Z nemško - nacionalne strani ' so jc napovedovalo, da se ho v vodstvu nemške državne banke izvršila sprememba. Zakon o nemški drž. hauki zagotavlja predsedniku banke neodvisnost tudi nasproti vladi, ki ga nc more odpoklicati ali za. menjati po svoji volji. Zdi se tndi, da zaenkrat nova vlada nima naineua, pritisniti na dr. Luthra, ker noče povečati bojazni pred ^alutarno-politič-nimi eksperimenti, ki sc je zelo razširila med prebivalstvom po odstopu dr. Brtininga. Vlada namerava sporazumno s predsednikom nemške narodne banke izdati proglas, ki ho obetal varstvo valute in zanikal nevarnost inflacijo. Prihodnja naloga vlade bo, urediti državni proračun. Uveljavili ga bodo z zasilno naredbo. Kar se tiče zunanje politike, lozanska konfcrcnca ne ho njena glavna naloga. Smatrati je, da bodo zastopali Nemčijo v Laussaneu državni kanclcr von Papen, zunanji minister NcuratK in finančni minister Schwcrin, kateri jc posebno verziran v rcparac. vprašanju. New York, 2. junija. Ig. Ameriško zvezno sodišče je ustavilo že pred tremi meseci obtožbo proti sedanjemu državnemu kanclerju von Papenn zaradi sabotaže, ki jc tekla proti njetnu žc 16 let. Von Papen ie figura -vodil bo general Sckleicher London, 2. junija, ž. Tukajšnji listi obširno pišejo o imenovanju nove nemške vlade in skoraj vsi listi so mnenja, da bo ukinjena prepoved na-rodnosocialisličnih napadalnih čet. Berlinski dopisnik »Daily Telegrapha« se peča posebno z osebo generala Schleicherja, ki ga smatra za najmočnejšo osebnost v novem kabinetu. Von Papen bo dal kabinetu samo svoje ime, v resnici pa ga bo vodil general Schleicher, ki bo določil smernice sedanje politike in bo glavna vez med predsednikom republike in kabinetom. Napačno je, če se gleda na generala von Schleicherja kot nesrečo za Evropo,' ker je ravno on tisti, ki najbolj želi sporazum s Francijo in se mu zlasti to vprašanje vsiljuje kot najbolj nujno. General Schleicjier ne namerava izročiti Nemčije hitlerjanski diktaturi in diktaturi njegovih mladih prijateljev. General Schleicher se sigurno ne bo spuščal v pustolovščine. Pariz, 2. junija. A.4. List La Lorrainc, ki izhaja v Melzu, trdi, da je novi nemški kancler von Papen oženjen s Francozinjo. Papenova žena jc iz okolice Metza. V Melzu žive še. nekateri njeni rojaki. Propadanje Trsta in Reke Značilen govor tržaškega župana Rim, 2. junija, ž. Senator Pitacco, dolgoletni župan Trsta, je imel ob pričetku diskusije o proračunu zunanjega ministrstva govor, v katerem je obravnaval podonavsko vprašanje in italijanske lu-ke na severnem Jadranu. Naglasil je, da je podonavsko vprašanje eno izmed najbolj aktualnih in najvažnejših mednarodnih vprašanj. Italijanska vlada je v svoji spomenici 8. marca t. 1. odkrito izjavila, da je proti eventuelni ekonomski federaciji držav v srednji in vzhodni Evropi ter je pri tem opozorila druge velesile, da je vojna in krvavo dosežena zmaga dovedla Italijo v tak položaj, da je danes njeno gospodarstvo tesno zvezano t. gospodarstvom drugih držav, ki so naslednice habsburške monarhije, ker je tudi ona nasledila od Avstrije važen del njene gospodarske strukture. Italijanski gospodarski interesi so zvezani z gospodarskimi interesi Podonavja in Balkana, vsled česar se pri ekonomski ureditvi srednje in vzhodne Evrope ne veliko agrarno reformo in ker je odprta pot poslabšanju delavske zaščitne zakonodaje. Konser-vatizem in nacionalni restavracijski pokret v pravih mejah ni zlo, ker lahko služi kot protiutež dobre tradicije proti vihravemu naprednjaštvu — zlo je velekapitalistični imoralizem, ki se vsakega pokreta poslužuje v svoje roparske namene, naj pokret ima še tako idealne vrednote. Gospod von Papen stoji že danes pred nemogočo nalogo, da naj vlada s parlamentom. Centrum mu je podporo že z najostrejšo izjavo odrekel. Socialisti bodo proti reakciji v neizprosni opoziciji. Hitler pa se bo najbrže zelo skrbno varoval, da bi postal orodje v rokah veleposesti, ki je proli kolonizaciji malega človeka, in v rokah premogovnih baronov, ki hočejo življenjski standard delavca še znižati. Pokret, ki računa s popularnostjo nacionalne ideje, se ne more docela vpreči v vajeti junkerjev in borzijancev. Zato von Papen že danes ve, da bo moral »Reichstag< razpustiti in napovedati v najkrajšem času nove volitve. Med tem bo Hitler pridobival sebi novih volivcev, izkoriščajoč vse, kar bo nova vlada v Lausanni dosegla ali ne dosegla, zakaj nemški fašizem more pridobivati le po demagogiji, ki bo eventualne uspehe junkerjev na mednarodnem forumu razglašala kot nezadostne, eventualne neuspehe pa kot izdajstvo. Tako je Hindenburg von Papena nehote postavil v malodane smešno situacijo, in gospod, ki Je menil, da bo vodil Hitlerja, se bo mogoče kmalu sam čutil pod njegovim vodstvom. Zakaj socialna reakcija je danes tudi v najkonservativnejši deželi trajno nemogoča. V mednarodnem oziru se nočemo udajati prehudemu pesimizmu, najsi je tudi bilo imenovanje von Papena, ki je med vojno v anglosaških de- želah organiziral grandiozno vohunstvo, v New-yorku in Londonu zelo neprijazno sprejeto. V najslabšem slučaju se v Lausanni ne bo doseglo — nič, česar smo od mednarodnih konferenc itak navajeni. Da bi se položaj hudo poslabšal, to pa nujno ni potrebno, ker smo slejkoprej trdno prepričani, da bo nova nemška vlada morala v Lausanni iti točno po stopinjah Brtininga, ki je itak sam izjavil, da Nemčija ne bo plačevala več ficka reparacij. Sicer pa je von Papen, ki je bil cen-truinaš, čeprav na njegovem skrajno desnem krilu, pristaš sporazuma s Francijo in je pred leti bil z Joosom in drugimi centrumaši v Parizu pripravljat teren za zbližanjo. Nemška velefinanca, ki je liberalna ali konservativna, internacionalna rii nacionalna, teistična ali ateistična —- kakor je treba in kakor kaže — itak nikoli ni bila proti sodelovanju s Francijo. Kar se junkerjev tiče, so zadovoljni, da neomejeno kotnandirajo na svojih latifundijah v vzhodni Prusiji. Bodimo torej v tem oziru mirni in čakajmo. Trenutek, ki bo odločil o tem, v katero smer bo Nemčija krenila v mednarodnem pogledu, pride šele, ko ali čc zmagajo nemški fašisti. Ta nujni razvoj, ki bo šele prinesel definitiv-no razčistitev, pa je Hindenburg s svojo prenagljeno odločitvijo od 30. maja po našem mnenju stvarno lo zadržal nego da bi ga bil pospešil, zakaj prepričani sino, da bi bila trezna in vseskozi premišljena ter neomajno svoj cilj zasledujoča politika Briiningova preje privedla do razčiščenja tneglpne nacionalistične omame moderne Nemčije, nego znnesenjaški korak Reichsvvehrovih generalov, ki so zopet enkrat mislili, da bodo komplicirani položaj razsekali z .energično testo-, pa so le šo bolj zmešali štreno. .„ sme pozabiti na interese italijanskih luk, Reke in Trsta. Trstu konkurirajo luke drugih držav, kakor Poljske, Romunije in Jugoslavije, močno ji konkurirajo in njegov položaj postaja od dneva do dneva vedno bolj kritičen. Jugoslovanske in romunske luke so absorbirale ves izvoz in uvoz Avstrije in Nemčije na škodo Trsta in Reke. Tudi predsednik češkoslovaške vlade ni navdušen za Tardieujev načrt. Hotel je, da ostane Češkoslovaška rezervirana pri reševanju podonavskega problema. To vprašanje je vsekakor zelo zamotano in težko bo najti način rešitve, ki bo imela za posledico poboljšanje razmer in ugoden vpliv na tržaško in reško luko. V Mehiki vse cerkve zaprte Mcksiko, 2. junija, ž. Vlada jc odredila, da se do nadaljnjega zapro vse cerkve. Kot vzrok tega strogega ukrepa sc navaja, da so sc cerkveni krogi zoperstavljali vladni odredbi, ki predvideva znatno znižanje števila duhovništva. Vršijo sc žc polsluž-bena pogajanja za potovno otvoritev cerkva. Zlata reka odteka iz Amerike London, 2. junija, ž. Danes so zopet vkrcali na neko ladjo v New Yorku 20 milijonov zlatih frankov, od katerih bo dobila Francija 9.8, Švica 0, Nizozemska 3.5, Belgija 3.5 in Anglija 1 milijon. Včerajšnji dan je bil najbolj črn za izgubo zlata v Ameriki. Zlata reka stnltin odteka iz Amerike in so že za mesec naprej odrejene ladje za prevoz novih zlatih pošiljk. Skrivnostni poskusi Marconija Rim, 2. junija, ž. Marconi dela sedaj neke skiiv-nostne poskuse. Sliši se, da gre. za smrtonosne žarke. Iz Londona so pripeljali dele močnega aparata v Genovo. Pretekli teden je prispel zadnji del tega aparata. Marconi je ua svoji jahti Eleklra., ki je vsidrana v genovski Inki, sestavil aparal in že pričel z eksperimenti. Misli se, da gre v principu za ultra kratke radio žarke, s katerimi se je Marconi bavil v preteklem letu, ko je izjavil, da nm je uspelo, da s temi žarki lahko ubije manjše živali, kakor ptice, miši. itd. Izgleda, da sedaj dela poskuse, kako bi okrepil ubojno moč teli žarkov. Svoj izum drži Marcooi v največji tajnosti celo proti svoji že..i. Dunajska vremenska uapoved: Topleje, večja verjetnost neviht, posebno v južnih Alpah. Zagrebška vremenska napoved. Po večini oblačno, nestalno in zmerno toplo. Stran 2? •fttev. TZSf, o naši valutni politiki Iz Belgrada je prišla vesl, da je. veljavnost dosedanjih odredb o plačevanju obveznosti inozemstvu podaljšana zopet za mesec dni. S tem stopamo v četrti mesec omejenega deviznega [»oslovanja: sedaj trajajoče stanje se je namreč začelo v prvih dneh meseca marca. Po preteku lako dolge dobe >o danes razvidne dobre in slabe posledice obsio-ječega stanja, iu sicer bi bila v glavnih pcrlezah slika naslednja: Sedanje devizne omejitve 60 omogočile Narod, ni banki, da je izdala zadostne devize za izplačilo državnih.obveznosti v inozemstvu, že večkrat smo imeli priliko poročati, da je naša država kljub zgledu nekaterih sosed, ki ne morejo plačevati svojih obveznosti v redu, doslej vedno zadostila svojim obveznostim ter jih ob pravem času točno izvrševala, 'lako so bili izplačani kuponi Blairovih inozemskih posojil ob času dospetja in je bilo nakazanih zanje 1.7 milijonov dolarjev še pred 1. mlajem. Nadalje smo 1. junija plačali v redu kupon 7% mednarodnega stabilizacijskega 7>osojila Iz leta 1031 v znesku 38.4 milijonov francoskih frankov, islega dne pa tudi t>87.5b gotovem terminu, smo izvrševali v redu. Iz .»sega tega sledi, da je država svoje obveznosti zpolnjevala. kakor so to določale pogodbe z up-liki, in da je zalo državni kredit ostal v inozemstvu ne.oškodovan. Priznati moramo pa, da postaja breme inozemskih dolgov za nas vedno bolj težko n treba bo tu odtočno krenili na drugo pot ter prenehali z najemanjem inozemskih posojil, posebno v sedanjem času, ko bi bili pogoji izredno težki, in čeprav smo poirebivi velikih inozemskih kapi-lalov. Kljub izvršitvam velikih obveznosti v inozemstvu je devizni zaklad Narodne banke zaradi že amenjenili deviznih omejitev v državi znašal dne S. marca 280.2 milijonov Din (štete so tudi devize izven podlage), po najnovejšem izkazu dne 28. maja pa 327.4 milijonov Din. Devizni zaklad je torej narasle! v tej dobi za 47.2 milijonov Diu. Na drugi strani pa smo že v pregledih o zunanji trgovini omenjali, da devizni predpisi niso zmanjšali našega uvoza, nasprotno je nu primer v aprilu celo narastel. Drugo dejstvo, katero smo opazili, je to. da je narastel uvoz industrijskih izdelkov, ker imamo že z nekaterimi državami klirinške pogodbe (Avstrija, Nemčija in Švica; sedaj se vrže pogajanja s Češkoslovaško). Nasprotno pa postaja vedno težji uvoz sirovin, ki jih potrebujejo nekatere panoge naše industrije; za svoje obratovanje, Tako prihajamo do lega, da je takim industrijam v dobi deviznih omejitev otežkočena konkurenca na našem trgu. inozemsko blago pa prihaja še vedno v islih količinah v državo. Končno mo-,ramo zabeležiti še eno dejstvo: Že indeks cen za marec je pokazal naraščanje cen uvoznih predmetov, kar se je nadaljevalo ludi v aprilu. Skupni indeks cen je sicer v aprilu padel, kar je pa pripisovati velikemu padcu cen pšenice in moke radi ukinitve žitnega režima. Iz vseh teh podatkov je razvidno, da bi morala biti devizna politika racionalnejša in bolj v korist domači produkciji, zlasti, ker vidimo, kako se povsod drugod zapirajo meje na najrazličnejše umetne načine našemu blagu. Sedanje stanje ne pozna nobene razlike med industrijskimi izdelki in sirovinami, med potrebnim in nepotrebnim uvozom, pa bi bilo kpristno. da se v bodoče dajanje deviz uredi lako, da bo domača produkcija imela dovolj zaščite. Zaenkrat kaže, da bomo šele v juliju prišli do normalnejših razmer v tem oziru. Tedaj se bo namreč tudi začel večji izvoz iz naše države in nam Sprejemni izpit za srednje šole Belgrad, 2. jun. A A. Prosvetni miulsler je izdal odredbo, naj se sprejemni izpiti /.a pni razred srednjih šol vrše od 23. junija. Privatni učenci, ki se prijavijo za izpit za prvi razred, ga lahko opravijo že pred 25. junijem. Prn-njc za sprejemni izpit ,je treh« vložiti pri lolskih upravah od 2(1. do 23. junija, učenci iz od-4aljenih krajev od srednje šole pa lahko vlože svoje prošnje do 25. junija. O tej odredbi prosvetnega ministra je ministr-*« etvo brzojavno obvestijo vse prosvetne oddelke ban-«kili uprav, Preventivno cepljenje svinj za prodajo - odpravljeno Belgrad. 2. junija. AA. Na predlog oddelka za veterinarstvo kmetijskega ministrstva je kmetijski minisler zaradi sedanjih gospodarskih razmer odredil. da se do nadaljnjega ukine izvajanje točke 33 pravilnika k zakonu o pobijanju nalezljivih živinskih bolezni. Ta točka j>redpii*uje obvezno pre-Tentivno cepljenje s-viri j za prodajo pred odpremo ali prodajo v Jugoslaviji. Tobačni hartel na Balkanu Belgrad, 2. jun. ž. Iz Carigrada poročajo, da »c je tobačna konferenca med Grčijo, Turčijo in Bolgarijo, ki se je pričela 22. maja, končala s protokolom, katerega so podpisali zastopniki vseh treh držav. Delo tobačne konference je bilo te-Javno, ker se je vsaka država protivila, da bi morala znižati svojo lastno produkcijo tobaka, kar je konferenca smatrala zu potrebno. L. 1980 je znašala letna produkcija v vseh Ireh državah 135 milijonov kg lobaka, 1. 1981 .115 milijonov kg. Med tem pa je konferenca zavzela stališče, da celokupna produkcija vseh 3 držav odslej ne sme znašali več kakor 80 milj. kg. Konferenca je predlagala, da naj od lega odpade na Turčijo 30 milj. kg, na Grčijo 30 milijonov kg ln na Bolgarijo 20 milijonov kg tobaka. Bolgarska delegacija je tej razdelitvi naspro-lovala. ker njeni kmelje. že tri leta niso mogli vnoVčiti svojega pridelka. Konferenca je sklenila nadalje, da se ustanovi v Carigradu osrednja pro-lajna centrala za grški, turški in bolgarski tobak, Iti bo v bodoče Igrala neke vrste vlogo tobačnega kartela. Obžalovati je treha, da se naša fobačna industrija le za naše gospodarstva^iUMMHajjftč Jfflu-lerence ni udeležila, bo aktivna trgovinska bilanca prinesla dovolj deviz za kritje potreb uvozne trgovine. Seveda se bodo do tedaj potrebe nakopičile in bo Ireba zbrati večje količine, kot je bilo doslej običajno, ker bodo obenem tudi pritisnila plačila za sedanja spo-mladna naročila ler si bo trgovinu skušala zopet čim bolj spopolniti deloma Izpraznjene zaloge. Zadnje čase eilamo povsod o stremljenjih, izogniti se določbam o odstotku kritja, ker sedanja kriza na denarnem trgu zahteva povečanje obtoka bankovcev, saj je brezgotovinski promet sedaj zelo zmanjšan. V naši državi je obtok bankovcev ler drobiža zelo majhen. Če primerjamo obtok denarja, izražen v dinarjih na . enega prebivalca, vidimo, da imajo vse evropske države, razen Poljske in Holgarije, večji obtok bankovcev, zlasti pa kovanega denarja. Kovanega denarja na primer -ne pride na enega prebivalca niti 12 Din ne, dočim pride v Romuniji 40 Din, v Bolgariji 49 Din, v ČSR 51 Din, ravno toliko v Poljski itd, Iz tega je raz-' vidno da se a tega stališča da misliti posebno na povečanje obtoka kovanega denarja. V tej smeri je želeli da dobimo čim prej lani naročeni srebrni denar, katerega obtok bi znašal 450 milijonov Din. Predpisi o kritju z zlatom in devizami, ki so bili utemeljeni v drugačnih razmerah na denarnem Irgu, danes ne dopuščajo elastičnosti notnim bankam: Zalo je razumljiv češkj predlog, da naj se mali bankovci izločijo iz obtoka bankovcev, ki mora biti po zakonskih določilih krit v gotovem odstotnem razme-ju. V tem smislu bo deloval tudi naš novi srebrni denar, kor se bodo izločili iz prometa mali bankovci, katere bomo ob nespremenjenem odstotku kritja lahko nadomesiili z velikimi. Ta zamenjava je razumljiva, ker so mali bankovci že itak Stopiti na mesto prejšnjega zlatega in srebrnega denarja in so poslali plačilno sredstvo bolj v konsumnem prometu kakor |m v podjetniški gospodarski delnvirosti. N» drug način zopet skuša Italija vzdrževati kritje lire. Ilanca (PJtaliu je začela zadnje ledne kupovati zlato ter ga porabljati za povečanje svojega zlatega oziroma deviznega zaklada, kar dosledno omogoča bolje kritje lire ali pa celo povečanje obtoka. Italijanska državna banka ne kupuje samo zlatih in srebrnih novcev kot druge banke, ampak tudi druge predmete (za okras ali vsakdanjo rabo), če vsebujejo določen odstotek zlata. Blagajne državne banke plačujejo lako zlatov ko ga natančno preiščejo, po vsakodnevnem tečaju, ki je sedaj približno 12.MO lire gram finega /.lata. Vsi časojiisi delajo za lo veliko propagando ter prihajajo že večje količine zlata v banko. Tako je sedaj omogočeno italijanski državni banki, da lahko še naprej ob naraščanju zlatega zaklada oddaja devize za kritje polreb gospodarstva. Vsekakor so danes po vsem svetu težavne gospodarske razmere in vsepovsod vidimo smotre-ne poskuse, olajšali sedanji težki položaj. Vidimo pa, da manj dalekosežni ukrepi marsikdaj lahko prinesejo večje koristi kot pa na primer inflacija. Zato je prav, da naša država ne -išče izhoda Iz gospodarske krize v uvedbi inflacije, kakor vedo to predlagali nekateri, ki si obetajo od tega ko-risli, ne pomi.šlja.(oč ha ogromno škodo vsemu gospodarstvu. Inflacija ni zdravilo. Ravno lako (udi ni zdravilo zmanjšanje mednarodne vrednosti denarja. Saj vidimo v Angliji, ki je prva šla po tej poli. da brezposelnost ni padla, ampak da še vedno narašča,"iii tudi Zaposlenje industrije se iii izboljšalo. Tudi Japonska, katere jen je izredno padel, ni mogla pridobiti novih tržišč v državah, ki so obdržale prejšnje mednarodne valutne tečaje. Inflacija pa posebno ni mogočn v onih državah, kjer so jo že kdaj imeli v večji ali manjši meri. Zato tudi naša država ne more in ne sme sledili glasnikom, ki kaj takega priporočajo. Drobne vesti Belgrad, 2. junija. 1. V Belgradu biva zgodovinar in sedanji profesor na dunajskem vseučilišču Marcel Dinan, katerega je pariški »Temps« naprosil, naj obišče našo državo in tukaj izvede obširno anketo o položaju naše domovine. Marcel Dinan je obiskal več članov vlade ter imel z njimi daljše razgovore. Njegovi tukajšnji univerzitetni tovariši so mu priredili večerjo, kutere so se udeležili tudi nekateri stari osebni prijatelji francoskega učenjaka kakor tudi drUge osebnosti, s katerimi se je Dinan hotel razgovarjati, da dobi 6im jasnejša sliko o predmetu, o katerem namerava napisati svoje članke o nuji državi. Na svojem potovanju bo obiskal še nekatere druge pokrajine naše države in zbiral vtise za svoj študij, ki obeta biti zelo zanimiv. Belgrad, 2, jurtija. AA. Na podlagi mišljenja glavnega sanitetnega sveta in zakona o zdravnikih specijalistih z dne 25. novembra 1931 je minister za socijalno politiko in narodno zdravje odredil, da se smatrajo vojaške bolnišnice, in sicer glavna vojaška bolnišnica v Belgradu in armijske , stalne vojaške bolhišnice v SkOplju, Zagrebu, Sarajevu in Nišu za bolnišnice prvega reda, v katerih se je mogla in se more pridobili zdravniška specializacija. ... Belgrad, 2. jun. I. Premeščeni so sledeči učitelji in učiteljice: Ljubica 1'avlovič z osnovne šole v flihaču na osnovno, šolo v Kranj; Josip Napokoj z Jesenic v Moravče; Dostal Jožef i/. Karavukova v baranjsko Petrovo selo, Potočnjak Viktor v Zagreb; MedvešČak Ivica v Ručniško taborišče. Belgrad. 2. jun. I. V Belgrad je jirispela ga. Koeter, vdova pokojnega dr. Kosterja. prvega nemškega poslanika v naši državi. Ga. Kdster je bila sprejeta v posebni avdienci od Nj. V. kralja in Nj. V. kraljice, nakar je Društvo prijateljev Nemčije priredilo čajanko, katere so se udeležili različni zastopniki političnih in diplomatskih krogov. Dunaj, 2, jun. ž. Pri Dunaju Donava vedno bolj narašča in jc včeraj dosegla 2.70 metra nad nor-inalo, ponoči pa je narastla zopet na 3.18 metra nad normalo. Nekateri kraji, ki ležijo v spodnjem delu mesta ob Donavi, so že deloma poplavljeni. WashinjJton, 2. jun. ž. Pravni odbor senata je sprejel zakonski načrt, ki predvideva smrtno kazen za ugrabitelje ljudi, Budimpešta, 2. jun. 1. Sovjetska vlada je kupila neko tukajšnjo tovarno umetne svile. Takoj, ko je bila kupnina izplačana, so demontirali vse stroje ter jih bodo prepeljali v Rusijo, kjer bo tovarna znova pričela obratovali po dnadzorstvom dosedanjega glavnega ravnatelja le tovarne, ki je Mopil v sovjetsko službo. Pariz, 2. junija. AA. Po poročilu Iz Ajaccia je lamošnje oroižmštvo prijel« proslulegn korzikan- 1 lk' brodovje« v stockholmski luki in pričakuje javne dražbe. To > brodovje. sestoji iz 6 elegantnih in najmodernejših motornih čolnov, od katerih so bili trije KreUgerjevi, trije pa njegovih ravnateljev. V najkrajšem času bo dra<ž>-ba za prodajo teh motornih čolnov. Afera newyorškega župana Ncw Vork, 2. junija, tg. Zaradi preiskave, ki jo vodi poseben preiskovalni., odbor proti newybr-škemu županu Walkerju, postaja položaj župana \Valkcrja vedno bolj dvomljiv. Njegov brat je v preiskavi priznal, dn si je v Štirih ' letih 11ahr.il skoraj pol milijona dolarjev kot :>deleži |>ri pristojbinah mestnih uradfciii zdravnikov. Tokio, 2...junija, ž. Včeraj se je. sestal japonski parlament k izrednemu zasedanju, ki ga jc otvoril sam mikado. Za varnost zastopnikov in ministrov je bilo .»oskrbljeno z maCnimi policijskimi četami.