KRONIKA ČASOPIS ZA SU3VENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 24 1976 151 OMEMBA SLOVANOV V PESMI MARTINA IZ BRACE NA PORTUGALSKEM JARO SASEL V komemorativni notici, napisani največ kakih 5 let po smrti Martina iz Brage (20. marec 579), nadškofa Galicije (od ok. 570), aludirá na njegovo pesem historik Gregori- us Turonensis v Zgodovini Frankov z bese- dami (V 38) versiculos qui super ostium sunt a parte meridiana in basilica sancti Martini ip- se composuit (sam je sestavil pesmico, ki je nad južnim vhodom v baziliki sv. Martina). Pesem je nastala leta 558 in je mišljena — kar izhaja tudi iz njene vsebine — kot monu- mentalno epigrafsko posvetilo tega leta do- grajene katedrale! v samostanu Dumio pri svebski metropoli Bracara Augusta (danes Braga), ki ga je bil Martin ustanovil kmalu po letu 550, bil njegov opat, od leta 556 pa škof. Zavetnik katedrale, njegov soimenjak in so- narodnjak sv. Martin iz Tura — po rojstvu iz mesta Savaria (danes Szombathely) v Pano- niji — je bil hkrati patron Galije. Z Marti- nom iz Brage ga je vezala poleg imena tudi skupna domovina Panonija. Post evangelicum bisseni dogma senatus, Quod regnum Christi toto iam personat orbe, Postque sacrum Pauli stilum, quo curia mundi Vieta suos tandem stupuit siluisse sophistas, Arctous, Martine, tibi in extrema recessus Panditur inque via fidei patet invia tellus. Virtutum signis meritorum et laude tuorum Excitât affectum Christi Germania frigens, Flagrat, et accenso Divini Spiritus igne Solvit ab infenso obstrictas Aquilone pruínas, Immanes variasque pio sub foedere Christi Adsciscis gentes. Alamannus, Saxo, Toringus, Pannonius, Rugus, Sclavus, Nara, Sarmata, Datus, Ostrogothus, Francus, Burgundio, Dacus, Alanus, Te duce, nasse Deum gaudent. Tua signa Suevus Admirans didicit fidei quo tramite pergat, Devotusque tuis meritis haec atria claro Culmine sustollens, Christi venerabile templum Constituit, quo clara vigens, Martine, tuorum Gratia signorum votis te adesse fatetur Electum, propriumque tenet te Calila gaudens Pastorem, teneat Gallicia tota patronum. Po evangelijski čisti resnici, kl dvanajst izbrancev z njo kraljestvo je Kristusa vsemu oznanjalo svetu, in po pisalu presvetega Pavla — ob njem je premagan zbor sveta obstrmel, umolknil zbor je sofistov •—, tebi Martin, do konca odprti so severni kraji, zemlja, poprej neprehodna, zdaj vere potem je odprta. s hvalo vseh tvojih zaslug in s čudeži tvoje kreposti mrzla Germanija zdaj za vero se v Kristusa vnema, v ognju gori, ki ti si vžgal ga z Duhom božanskim. TI od sovražnega Severa slano ledeno preganjaš. TI za pobožno zavezništvo s Kristusom sam pridobivaš vrsto velikih rodov: Alemán in Saks in Turlngec, Rug, Slovan, Naran, Sarmat in Dat in Panonec, Frank, Ostrogot, Burgund, Dačan in Alan se raduje zdaj, da Boga je pod tabo spoznal, ob čudežih tvojih Sveb se učil je, kako in kam pot vere ga vodi. Tvojim zaslugam predan sezidal te svete je dvore, v vrh jih sijajni povzdignil je, v Kristusa slavno svetišče. z njim.i priznava, Martin, da njegovim molitvam in prošnjam živo pomagala milost preslavna je čudežev tvojih TI, ki pastirja te svojega Galija z radostjo kliče, bodi Galiciji vsej priprošnjik in mogočen zavetnik! (Prevedel K. Gantar) Poemo sestavlja 22 prozodično skoraj ne- oporečnih heksametrov. Netočnosti: 3 dolgi i v besedi stilum; 12 končni dolgi o v Saxo je uporabljen kot kratek; 14 enako v Burgundio; 15 Suevus je trozložno; 20 da bi bilo skladno z metrom, bi morala elizija v te adesse po- stati dolg zlog, Barlow svetuje hiat in kratki te. Variae lectiones (navajam le tiste, ki so relevantne za mojo analizo): 13 sclabus ko- deks 8093, narra k. 10029, sarmatus dnu k. 10029, danus k. 2832^; 14 ostrogotus k. 2832 in 8093, histrogotus k. 10029, brugundio k. 10029 [Dacus] dus popravek v k. 8093^, duas k. 10029. K prevodu. Prevod skuša biti kolikor mo- goče dobeseden, ponekod je besedni red iz metričnih razlogov zamenjan. Antični pisci in poeti večkrat naštevajo dolge vrste barbarskih plemen, ki so v 4., 5. in 6. stoletju ogražala imperij ali ga uniče- vala. Tako Hieronim v 60. pismu, Dracontius v delu Romulea V 34—35 ali Sidonius Apol- linaris, Carmina V 47ss^. Tudi Martin se je trudil, da bi jih spravil v ritem in verz, kar se mu je v glavnem posrečilo. Plemena, ki jih navaja, so v tem času razen treh dobro znana, tudi drugod omenjana, številni njihovi pripadniki so se z Atilo borili na Katalavn- skih poljanah in se z njim vrnili v Panoni- jo.* Težave povzročajo Nara, ki bi jih morda skušali identificirati z iVori(ci), če Martin ne bi notiral predvsem le plemena, ki so vdirala v imperij, in ne plemena, iz katerih je bil imperij sestavljen;^ verjetno gre torej, me- nim, za germansko pleme, ki je v neki pove- zavi z Naristi.' Za Datus v isti vrstici pribli- žuje varia lectio kodeksa 2832^ Danus (delno nakazuje to tudi 10029, glej zgoraj), pleme, ki ga omenja tudi anonimni geograf iz Ravene (IV 13).* Izraza sta se v zgodnjem in visokem srednjem veku dejansko cesto zamenjavala (prim. celo ime srednjeveškega učenjaka Mar- tina iz Dacije; pravuno bi bilo iz Danske). Za nas posebej zanimivo pa je in o tem bo 152! KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 24 1S76 govora niže, da je epigrafsko prvič omenjen SclavusJ Martinova pesem je hvalnica sv. Martina iz Tura. Kompozicijsko je tridelna, 6 + 10 + 6; v prvem izraža veselje, da je ves severni svet po Martinovi zaslugi spoznal Kristusa, v dru- gem precizira, da so to predvsem Germani, pa tudi številna druga plemena, posebej Svebi, ki so zgradili katedralo, ker so' — tako ugo- tavlja v tretjem delu — spoznali čudežno moč njegove vere in si ga izbrali za zavetnika svoje domovine. Tudi iz vsebine pesmi je razvidno, da je bila pisana kot posvetilni epigram ob dogra- ditvi cerkve, posvečene sv. Martinu iz Tura, svetniku, ki je prav sredi 6. stoletja igral po- membno vlogo v življenju svebske kraljev- ske družine. Sv. Martin iz Tura, ki je bil zelo priljubljen pri ljudstvu dežele Galicije, je namreč — tako so verovali — čudežno ozdra- vil za gobavostjo obolelega kraljeviča. Na kak način se je v Galiciji razširilo ravno čeSče- nje sv. Martina iz Tura, je težko točno reri, vendar je gotovo, da so ga v deželo zanesle misijonske akcije med Svebi, predvsem tudi Martinova. Za lažje razumevanje naj podam kratek oris zgodovinskega dogajanja v Hisipa- niji tik pred zlomom zahodnega rimskega im- perija in malo po njem. Rimsiko dominacijo v Hispaniji so leta 409 v več valovih zrušili germanski vpadniki, predvsem Svebi, Vandali in Vizigcti.^ Okoli 420 so Svebi poselili Galicijo, kjer so 165 let ostali neodvisni cd Vizigotov, ki so kontroli- rali ostali del polotoka, razen najjužnejšega področja, ki je bilo v bizantinskih rokah. Pre- stolnica Svebov, ki so ob naselitvi bili po- gani, je postala Bracava Augusta. Katoliški kler je pred njimi po večini pobegnil iz de- žele; preostalega je podpirala cerkev vsega imiperija, predvsem seveda Rim, pa, tudi npr. Jeruzalem.' Leta 448 je misijonskim in poli- tičnim akcijam uspelo, da se je svebski kralj Rehiarius z ljudstvom pokristjaniP" in ustva- ril s tem za Svebe konfliktno situacijo z ari- janskimi Vizigoti. A že deset let nato (458) je politični igri uspelo, da je njegov naslednik Remismundus povabil iz Galije Narbonensis, ki so jo tudi kontrolirali Goti, v Galicijo ari- janskega škofa Ajaksa, in dežela se je poari- janila. Ajaks je užival tudi podporo vseh Go- tov. Slabih 100 let kasneje pa, je kralj Hara- ric imel gobavega sina. Zaobljubil se je od- stopiti cd arijanstva, če bi sin ozdravel, pose- bej, ker je slišal o čudodelstvih na grobu sv. Martina v Turu. Takšna je vsaj cficialna rim- skokatoliška verzija, ki zakulisne politične borbe ne omenja. Vendar ne kaže pozabiti, da so začeli prav v teh letih ponovno pritiskati Goti na Kordovo in na hispanske 'katolike za časa vladanja Agile L, proti kateremu se je dvignil tudi uzurpator Athanagild, ki je brez nadaljnjega prejel bizantinsko vojaško pod- poro. Tako je leta 552 priplula tja flota, (ki jo je vodil Justini j ano v admiral, specialist za gotska vprašanja Liberius." Točno v istem času — komaj je dvomiti, da v sklopu teh borbenih akcij krščanstva proti arijanstvu v Hispaniji* — pa je iz Svete dežele prispel v Brakaro pokristjanjevat arijanske Svebe so- imenjak svetnika iz Tura, Martin, ki je poz- neje dobil vzdevek Bracarensis. Princ je ob njegovem prihodu dejansko oz- dravel in oče je z ljudstvom vred postal kri- stjan,^- se postavil s tem proti vizigotskemu arijanstvu, s čimer je avtomatično podprl rimsko ortodcksno skupino med njimi, kar je že leta 576 pripeljalo do vojnega spora. Ne polnih 10 let kasneje so Vizigoti okupirali Galicijo, kjer pa oirtodciksncsti niso prega- njali. Martinus Bracarensis je bil rojen v Pano- niji, kot je napisano na nagrobniku, čigar me- trično besedilo (Barlow str. 283. Vives^ 275) si je sam sestavil. Pannoniis genltus, transcendens aequora vasta, Galliciae In gremium divinis nutibus actus, Confessor Martine, tua hac dicatus in aula, Antistes cultum institut ritumque sacrorum, Teque, patrone, sequens famulus Martinus eodem Nomine, non merito, hic in Christi pace quiesco. Rojen v Panonijah, širna prostranstva morja sem prebredel, božji namig me v naročje Galicije semkaj prignal je, v dvoru sem tvojem, Martin spoznavalec, prejel posvečenje, božje čaščenje in svete obrede kot škof sem uvajal, tebi, zavetnik, sledil kot Martin sem pod istim imenom, ne po zaslugah, in tukaj zdaj v Kristusa miru počivam. (Prevedel K. Gantar) Isto provenience spričujeta zanj tudi dva njegova sodobnika in prijatelja, Venantius Fcrtunatus in Gregorius Turonensis. Prvi je Martinu napisal pismo, kjer diskutira z njim o filozofiji, in mu priključil pcemo, v kateri so našteti veliki pokristjanjevalci celih dežel: sv. Pavel Ilirije, Matej Etiopije, Martin iz Tu-, * Na kar bi lahko kazal tudi izraz na njego- ; vem nagrobniku divinis nutibus actus (glej niže), i ki se nanaša lahko tudi na Justinijana, božjega predstavnika, borca za krščansko zmago po vsem imperiju; se pravi, da je bila Martinovi akciji do- deljena politična vloga v borbi za podreditev vi- zigatskega kraljestva. KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 24 1976 153 ! Martinova pot iz slrmijskega območja v Brakaro (pikčasto). Pot Liberijeve flote leta 552 (črtkasto). Kon- takti med svebsko Brakaro in frankovskim kraljestvom (črta-pika; Turones, danes Tours). Iz Tarvisija je bil doma pesnik Venantius Fcrtunatus; iz Savarije, danes Szombathely, pa sv. Martin Turonensis ra Galije ter Martin iz Brage Galicije. Pišoč 0 njem, nadaljuje: Pannoniae, ut perhibent, veniens e -parte Quiritis. Pismo je bilo napi- sanookolileta575.prim. Monumenta Germani- ae Historica, Auctores antiquissimi IV101—106. Malo kasneje je Gregorius Turonensis v delu Historia Francorum V 37 zapisal: Hoc tem- pore [579] et heatus Martinus Galliciensis epi- scopus ohiit, magnum populo Uli faciens plan- ctum. Nam hic Pannoniae ortus fuit et exinde ad visitanda loca sancta in Orientem prope- rans, in tantum se litteris inbuit ut nulli se- cundus suis temporibus haberetur (V tem ča- su je preminil tudi blaženi Martin, škof Ga- licije, kar je povzročilo onemu ljudstvu ve- liko žalost. Izviral je iz Panonije, odšel od tam na vzhod, da bi obiskal svete kraje in se toliko izobrazil, da ni imel para v svojem ča- su). Te vrstice je Gregor pisal med leti 580 do 584; primerjaj tudi njegovo delce De virtuti- bus s. Martini I 11, kjer v poglavju De Gallis Suavis conversis, ki ga je napisal med leti 573 in 579, omenja, da je prišel Martinus de regione longinqua (Monumenta Germaniae Historica, Scriptores rerum Merovingicarum 1 594—596). Po Gregorju iz Tura je podatek povzel okoli leta 1000 tudi Aimonius, menih iz benediktinskega samostana Fleury (dep. Loiret), v delu Historia Francorum (glej Mig- ne, Patrologia Latina CXXXIX 719): Ea tem- pestate beatus Martinus migravit Galliciensis ad Dominum. Hic Pannonia oriundus, loca sancta in Oriente circumiens, itd. Analize so pokazale," da je bil Martin škof 23 let (Gregor je zaokrožil močno navzgor; govori namreč o 30 letih), da je bil za škofa posvečen 5. aprila 556, in da je domneva, ki jo je predložil C. P. Gaspari v delu Martin von Baracara's Schrift De Correctione Rusti- corum (Christiania 1883) str. II, kjer stavlja Martinovo rojstvo med leta 510—520, vseka- kor torej v čas, ko je bila južna Panonija pod dominacijo Teoderika Velikega, dokaj točna. Ce poskusimo v naslednjem stopiti za ko- rak preko dognanj, ki so jih predložili dose- danji raziskovalci, kaže najprej precizirati, da Martin iz Brage ni bil gotskega pokolenja oziroma pripadnik kakega drugega plemena, ki jih našteva. Ze s samim naštevanjem, če- tudi ne bi upoštevali, da gre pretežno za ari- janska plemena, je nakazano, da sam stoii zunaj njih. Po vsem sodeč je bil Roman. To spričuje duh njegovih del, široka izobrazba in šolanje, ki je iz njegovega pisanja razvid- no, pa tudi njegova življenjska pot. Vpraša- mo se seveda, ali so Romani tedaj še mogli organizirano živeti v Panoniji in v kateri Pa- noniji. Ilirik je bil po Diokletijanovi in Konstan- tinovi upravni razdelitvi imperija vključen v centralno prefekturo skupaj z Afriko in Ita- lijo, provinci Pannonia inferior in Pannonia superior, ki sta spadali v Ilirik, pa razde- ljeni na Panonijo Savijo, Panonijo Valerijo, Panonijo I in Panonijo II. Vendar je bil Ili- rik iz upravno-vamostnih razlogov v teku 4. stoletja iz centralne prefekture večkrat izlo- čen in organiziran sprva občasno kot samo- stojna prefektura, ki je bila po Teodozijevi smrti leta 395 dodeljena zahodnemu imperi- ju, medtem ko je vzhodni imperij stalno te- žil za tem, da si jo pridobi. Rezultat je bil, da je bila v tej politično^administrativni bor- bi med obema imperijema Panonija iz var- nostnih razlogov pri Italiji, medtem ko je vzhodni imperij odločal o mezijsko-traških in makedonskih področjih. De facto je bil nek- daj enotni Ilirik torej razdeljen. Ko je leta 437 zahodni imperij pogodbeno prepustil Sa- vijo in Valerijo v poselitev in upravo Hu- nom, je Panonija II s Sirmijem in Bassianami kot glavnima mestoma avtomatično pripadla vzhodu. Po hunskem zlomu so leta 455 Goti sklenili z vzhodnim imperijem pogodbo za Savijo in Valerijo, ju prejeli ter kmalu ta- ko odločno obvladali položaj v centralnem Balkanu, da se jih je Bizancu le z velikim političnim naporom in s tem, da je žrtvoval zahodni imperij, iposrečilo odstraniti. Teode- rik Veliki jih je leta 489 odvedel na zahod' in zasedel Italijo. Vendar je Savijo in Pa- nonijo II (s Sirmijem in Bassianami) Teoderik Veliki že leta 504 priključil gotskemu kra- ljestvu, kar je bilo zaradi naraščajočega pri- tiska novo naseljenih in razvijajočih se ple- men v Panoniji potrebno iz varnostno-taktič- nih razlogov. Pcxl gotsko upravo je prostor ostal do gotsko-bizantinske vojne leta 535, ko je ves Balkan zasedla vzhodna armada in ga držala do avaro-slovanskih zmag. Sirmijski 154 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 24 1976 prostor je leta 536 uspelo zasesti Gepidom, ki 90 s tem 30 let pozneje povzročili propad bi- zantinske oblasti v centralnem Balkanu. Medtem ko so bassiansko regijo v neposred- nem sosedstvu sirmijske s soglasjem Bizanca začasno poselili Heruli. Za našo analizo je pomembno zgolj, da je bil v začetku 6. stoletja večji del province Valeria celo de iure komajda še pod vzhodno oblastjo — v resnici je bil tedaj gepidski in delno že slovanski — in da je Fanoni j o Sa- vijo in Panonijo II leta 504 Teoderik Veliki priključil italskemu gotskemu kraljestvu, kjer sta ostali do začetka bizantinsko-gotske vojne, ko so ju za leto dve zasedle vzhodne čete in vključile v vzhodno civilno in cerkve- no upravo. Že leta 536 so slednjo, kot rečeno, osvojili Gepidi. Kot kažeta Hierolklov admi- nistrativno-geografski pregled vzhodnega im- perija, sestavljen pred letom 535 (Synekde- mós)** in Justini j anov odlok o cerkveni ure- ditvi Ilirikaiä (Novella XI z dne 14. 4. 535) — oba iz časa, ki nas tu zanima, je človek, ki je pripadal vzhodni upravi, pod izrazom Panno- nia razumel predvsem Srem {Sirmiensis Pannonia) ter kot v sotočju Drave in Save z Donavo (Bassianensis Pannonia). Iz teh dveh področij, prejkone iz slednjega, je iz- viral Martin, ker se samo ta politični polo- žaj sklada s skopimi podatki, iz katerih la- hko približno rekonstruiramo njegov življe- njepis. Poleg tega pa izhaja to tudi iz dej- stva, ker, prvič, ne poudari, da je tudi on iz ožjega območja rojstnega mesta Martina iz Tura, kar bi bilo spričo ponosa, da je nje- gov soimenjak, pričakovati, in drugič, da je mladi Martin odšel dopolnjevat svojo izo- brazbo na vzhod, predvsem v Palestino, kjer je bilo znanje grščine vsekakor nujno. Ker je v njegovem delu in pisanju tudi sicer močno zaznavna grška atmosfera,'* upravičeno sklepamo, da je izviral iz tistega dela Pano- nije, ki ga je Bizanc direktno upravljal. To je bila predvsem posavska Panonija od Sis- cije na vzhod, ki si jo je leta 504 prilastil Teoderik Veliki, a leta 535 osvojil Belizar. Ravno ta datum bi tudi lahko bil odločilen za Martinov odhod na vzhod, kamor ga je gnala religioznost in želja po izobrazbi, kjer so bili veliki šolski centri, kjer je bilo varne- je kot na Balkanu in kamor so se mu vrata za Justinijana začasno široko odprla. Dejstvi, da je bil rojen (1) v Panoniji in (2) med leti 510-520, torej v času, ko je od de- žele zelo malo ostalo pod rimsko jurisdikci- jo, pa nas silita, da kritično preverimo tudi splošno sprejeto mnenje, da naj bi bila Pa- nonija v tem času že povsem uničena in po- rušena. Da je bila popolnoma uničena, ni govora. Prvič je arheološko dokazano, da je cela vr- sta mest — in to ne le onih, katerih obstoj spričuje kontinuiteta imena — v tem pod- ročju obstajala vsaj do kraja 6. stoletja, če ne še nekaj dlje. Tako Scarbantia, Mogentia- na, Siscia, Sirmium, iz sosednjega obrobja Poetovio, Celeia, Teurnia, Emona, Naissus, Singidunum. Drugič je arheologija dokazala obstoj dol- ge vrste majhnih naselbin — nekaterih celo mestnega značaja —¦ ki so se razcvetele po- sebej, v 4,, 5., in 6. stoletju. Tako Rifnik vzhodno pri Celju, Vranje nad Sevnico, ver- jetno tudi Brin jeva gora pri Slovenskih Ko- njicah, Bled, vrsta vil v Panoniji. Sem lahko uvrstimo tudi 'trdnjave po Panoniji', tisti Panoniji, ki je bila bolj de iure kot de facto bizantinska, in ki so jih leta 548 od Justini- jana za vojno-politično zavezništvo proti Frankom prejeli Langobardi. Pozabiti namreč ne smemo, da so bila sko- raj vsa plemena zainteresirana na antičnih mestih in aglomeracijah — drugo je, kako so na to gledali meščani sami — ki so jih eko- nomsko izkoriščala, bodisi da so se v njih naselila, bodisi da so jih vklopila v svojo administrativno organizacijo. To velja za vizigotsko kraljestvo v Hispaniji, celo za svebsko na Portugalskem, kot smo pravkar videli, za ostrogotsko v Italiji in na Balkanu, to velja tudi za Gepide, Herule in Lango- barde; za Rugijce nam spričuje Eugippius v življenjepisu sv. Severina. To je veljalo tudi za Hune, ki jim je leta 437 Aetius odstopil v upravo Valerijo in Panonijo II. V mestih na teh področjih so živeli tudi socialno-politično ugledni ljudje, ki so imeli dostop celo na Atilov dvor, na primer Ro- mulus iz Poetovione, Tatulus in Orestes iz posavske Panonije (Priskos, frg. 7), enako Constantiolus, verjetno tudi tolmač Rusti- cius. To kaže, da je življenje sicer ne več v sklopu rimske, ampak neke druge organi- zacije, do neke meje teklo po starem tiru, ker se naseljenci niso spremenili. Da je nekaj takih starih družin tedaj celo v Valeriji še normalno živelo, kaže na pri- mer življenjepis Antonija, sina uglednih star- šev (oče Secundinus, ime je zelo razširjeno po noriškem področju), ki je — rojen circa Danubii fluminis ripas in civitate Valeria — osemleten že po Atilovi smrti osirotel in bU poslan najprej ad inlustrissimum virum Se- verinum v Norik, po njegovi smrti leta 482 pa k svojemu stricu Konstanciju, ki je bil tedaj škof v Lavriaku (Ennodius, De vita beati Antoni 7, glej Monumenta Germaniae Historica, Auctores antiquissimi VII 186). KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 24 1976 155 Marsikje je bila rimska centralna oblast zrušena, drugod je veljala delno ali jo je na- domestila druga, ki ni nujno bila niti slab- ša niti nezaželena kot v posameznih prime- rih spričujejo viri.*' Ljudje so si pomagali, kakor so vedeli in znali. Tako je bilo tudi z rodbino Martina iz Brage, ki je bil, kot vse kaže, v domačem prostoru deležen celo zelo dobre izobrazbe. Izobrazbena tradicija je bi- la v balkanskih provincah, posebej tudi v Pa- noniji, še do neke meje živa. Mladostno šolanje in osnovno cerkveno izobrazbo je Martin prejemal v okolju, v ka- terem je tedaj prevladovala grška atmosfera. To atmosfero ima vsa ilirska teološka šola, kot jo naziva Zeiller,*^ začenši z Viktorinom Poetovionsitim. Pri Martinu je posebej opa- zen vpliv Nikete iz Remesiane (Bela Palanka v Srbiji).!« Značilno je, da je bil v Ilirilku že kmalu po letu 405 zelo razširjen tudi živ- ljenjepis sv. Martina iz Tura, ki ga je napi- sal Sulpicius Severus (glej njegove Dial. m 20). Hkrati se je človek po tedanjih panonskih mestih gibal v etnično nestabilnem in pest- rem svetu, prihajal v kontakt z vsemi členi Atilove razsute plemenske zveze, pri čemer so na eni strani prevladali Goti,^" ki so bili že krščansko obarvani, delno pismeni in šo- lani, na drugi strani pa stari naseljenci, ki so morali biti v veliki meri romano-keltski. Tako je več kot verjetno, da se je mladi Mar- tin spoznal tudi s starogotskim jezikom in keltščino, medtem ko je šolanje samo pote- kalo v principu v grščini in nekaj v latinšči- ni. Plemena, ki jih v pesmi našteva, so mu torej ostala v spominu iz mladostnih oseb- nih kontaktov ter poznavanja v stari domo- vini, iz katere je — ob zavesti nestabilnosti življenja v Panoniji in s težnjo, izpopolniti se v Sveti deželi — emigriral na vzhod, brž ko je dorastel in se je ponudila tudi politična priložnost. Ta čas se ujema, kot smo že rekli, in komajda je mogoče v to dvomiti, z Justini- janovo zasedbo južno panonskega prostora leta 535. Ni direktnih podatkov, da bi Martin ka- sneje vzdrževal stike z 'domovino' in tudi ni kajsi verjetno, da bi tam imel še kakega svojca sredi 6. stoletja. Indirektno pa nöke 'stike' dokazuje predvsem dejstvo, da je gojil duhovno in kulturno zvezo s tedaj nadvse uglednim piscem Venantijem Fortunatom, po rodu iz bližine mesta Tarvisium (danes Tre- viso) ter si dopisoval verjetno tudi z Rade- gundo v mestu Poitiers — civitas Pictavorum (+ 585), visoko izobraženo hčerjo z Lango- bardi povezanega turinškega kralja, in njeno hčerjo, opatico Agnezo. Za našteta identificirana plemena imamo z izjemo Slovanov v tem času dokaj dobro Panonski prostor okrog 536/ 550 z aproksimativno poda- nim etničnim položajem. Bizantinski prostor (karira- sto), frankovska sfera (redko pikčasto), langobardsko-ge- pidsko-svebska sfera (drob- no pikčasto). Puščica naka- zuje smer, kamor je Bizanc usmeril Langobarde kot svoje zaveznike proti fran- kovskemu pritisku 156 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 24 1976 dokumentacijo in ni dvoma, da so se tedaj gibala v Panoniji in njenem območju. Omemba Slovanov v Panoniji pa je prese- netljiva toliko, ker je epigrafsko izjemna in tudi sicer redka. Vzori, ki jim je Martin pri verzificiranju sledil, nekaterih plemen, mi- slim predvsem na Slovane, ne navajajo nik- dar. Odločil se je torej zelo spontano, da jih je vstavil v ritem in verz. Teoretično gleda- no, so v tistem času vsa navedena in identi- ficirana plemena (tudi Slovani), v resnici ži- vela v območju Panonije in se tam gibala. Zato je verjetno, da sta mu bili iz tega pro- stora znani tudi obe neidentificirani plemeni {Nara, Datus). Prav to je tudi znamenje, da ni pisal šablonsko, da je dejansko vedel za vrsto plemen, med njimi za Slovane, oziroma se jih spominjal. Mislim torej, da v verodo- stojnost podatka ni dvomiti. Na katere Slovane je utegnil konkretno misliti? Po Niederlejevih^i analizah pronica- jo Slovani sporadično v Panonijo in njeno območje že od 2. stoletja dalje, pozneje in- tenzivneje z Goti v času hunske zveze. Že pred Justini j anom so Slovani masovno pro- drli po Donavi navzgor do Karpatov.^^ gte- vilne osebe slovanskega porekla so v tistem času v bizantinski službi (zlasti v vojski),-^ kjer dosežejo tudi najvišje oficirske čine. Na vzhodni in ita!ski fronti sodelujejo Slo- vani kot enotne vojaške formacije v bizan- tinski armadi.2« Vsi tisti, ki jih je Bizanc intenzivno pritegnil, so postali kristjani. Slo- vani pa so tedaj dokumentirani tudi na pod- ročjih Gepidov, predvsem na današnjem Ro- munskem, delno v rimski provinci Valeria, ter severno od Donave, morda na Slovaškem. Stalni kontakt s krščanskim svetom, bizan- tinskim in germanskim, je pustil gotovo sled tudi v njih verovanju. Tako je bil Martin upravičen podčrtati krščanstvo nekaterih Slovanov v svojem času. Sv. Martin iz Brage, njegova dela in nje- gov vpliv so seveda teme, ki so bile mnogo raziskovane. Želel sem le osvetliti njegovo posvetilno pesem ob gradnji katedrale z vi- dika, da gre za eno prvih omemb Slovanov — leta 558 (prejkone z reminiscenco na dvaj- seta leta 6. stoletja) — in pokazati na ne- kaj elementov, ki bi lahko pripomogli k točnejši določitvi njegovega rojstnega pod- ročja, k poznavanju njegove vzgoje in du- hovnega obzorja. Obenem sem hotel poka- zati na zanimive ekumenske kontakte na prostoru nekdanjega imperija, ki je politič- no-upravno sicer razpadel, krščanstvo pa ga je začelo povezovati in celo razširjati v ne- kak nov imperij (konkretno, kontakt Pale- stina-Luzitanija); dalje, na presenetljivo stvarnost njegovih podatkov in na stike, ki kažejo v smer njegove domovine Panonije, ter na dejstvo, da je prenesel izkušnje, zna- nje in tehniko ilirske teološke šole v Hispa- nijo, kar je še vse premalo proučena tema. Za usodo cerkve in cerkvene organizacije v Hispaniji po vdoru Vizigotov in Svebov je bil zainteresiran ves katoliški svet, pose- bej seveda tudi papež, čigar skrb je bila cer- kvena rast po vseh sektorjih nekdanjega rimskega imperija. Zanimivo in značilno je, dai tudi Jeruzalem. To so niti, ki so Martina potegnile na tako nenavadno in oddaljeno mestOi. Znanje germanskega jezika, morda tudi keltščine, verska vnema, solidna izo- brazba posebej z misionarskih vidikov so pri tem igrali svojo vlogo. V Hispaniji je bil tedaj potreben in za- želen tak človek, ki je poleg vsega našte- tega bil domač z barbarskim svetom zaradi stikov, ki jih je imel z njim še v panonski domovini. Predvsem je bilo važno, da so mu bili znani že iz Panonije^ä Svebi, ki so osvo- jili Galicijo, in enako Goti, ki so vladali v centralnih pokrajinah Hispanije. OPOMBE 1. Prim, posebej Claude W. Barlow, Martini episcopi Biacarensis opera omnia (1950) 276 in op. 5. — Pesem ni ohranjena v originalnem napisu, marveč imamo tri srednjeveške prepise, katerih dva hrani Bibliotheque Nationale v Pa- rizu. To sta Codex Latinus 2832 (na listu 117^) in Codex Latinus 8093 (Usta 32rti—32vi). Prvi je pisan v južni Franciji sredi 9. stoletja in ]e v glavnem skrbno delo, vendar je boljši dragi, pisan tudi v 9. stoletju, morda v Lyonu, v vi- zigotsiki pisavi in s hispanskimi dialektičnimi posebnostmi. Kvalitetno najslabši je tretji iz 9./10. stoletja, ki ga hrani Biblioteca Nacional v Madridu pod štev. 10029 (lista 6lr—6iv). Hi- storiat, opise, analizo in objave teh kodeksov obravnava podrobno Claude W. Barlow v delu Martini episcopi Bracarrensis opera omnia (1950) 277—279, na katerega se v glavnem naslanjam tudi pri naslednjem pregledu dosedanjih edicij. Prvi je edine tri ohranjene pesmi sv. Martina (gornje pwsvetilo, lastni metrični epitaf [glej ni- že] ter posvetilo za samostanski refektorij) prej- kone na osnovi drugega pariškega kodeksa (8093) objavil J. Sirmond v delu Beati Eugenit Toletani opuscula (Paris 1619) 57—58, oziroma v drugi ediciji tega dela z naslovom Opera va- ria II (Paris 1696) 907—908. Do konca 19. stolet- ja so poslej pesmi zgolj ponatiskovali, nihče ni izkoriščal rokopisnih zapisov. Tako korpus Magna bibliotheca veterum patrum et antiquo- rum scriptorum ecclesiasticorum, ed. M. de La kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 24 19-6 157; Bigne, vol. XV (Köln 1622') ter v ponatisih po- znejše Maxima bibliotheca. Joannes Tamayo de Salazar, Anamnesis sive commemoratio om- nium sanctorum Hispanorum II (Lugdunum 1652) 329. H. Florez, Espana sagrada XV (Ma- drid 1759) 448^49 (v drugi izdaji iz leta 1787 na str. 450—451). Dalje v: Collectio Pisaurensis VI (Pisauri 1766) 252—253. A. Gallandi, Biblio- theca veterum Patrum XII (Benetke 1778) 288 (izpisano po Tamayu). Gaetano Brandâo, Vida e opusculos de S. Martinho Bracarense (Lisbona 1803) 283—284. Migne, Patrologia Latina LXXII (Paris 1849) col. 51 (po Gallandiju). Kritične edicije so pripravili: R. Peiper, Al- cimi Ecdicii Aviti 'Viennensis episcopi opera quae supersunt, Monumenta Germaniae Histo- rica, Auctores antiquissimi VI 2 (1883) 194—195 (ki je lahko upošteval in obdelal pariški kodeks 2832 in madridski). J. B. De Rossi, Inscriptiones Christianae Urbis Romae II 1 (1887) 269—270 (ki je baziral na pariškem kodeksu 8093 in ma- dridskem). Iz njega je pesmi ponatisnil in ko- mentiral E. Hübner v delu Inscriptionum Hi- spaniae Christianarum supplementum (Berlin 1900) 65—66. Vse tri rokopise sta vsak v svoji modemi, kritični ediciji upoštevala José Vives, Inscripciones Cristianas de la Espana romana y visigoda, (Barcelona 1942) str. 119 (oziroma v dru- gi izdaji iz leta 1969 na str. 119 št. 349) ter zgoraj omenjeni Claude W. Barlow v že citira- nem delu na str. 282. — 2. Prim. Barlow 276. M. Manitius, Geschichte der lateinischen Lite- ratur des Mittelalters 1 (1911) 110. O. Bardenhe- wer, Geschichte der altchristlichen Literatur V <1932) 379—388. — 3. Posebej, na primer Rugi, Goti, Burgundi itd. — 4. Hübner (str. 66) ko- mentira v zadregi in ne prepričljivo: Nara et Datus num ad Naram Africae urbem et Datum Thraciae aurifodinis darum reverendi ignoro. Navidez so izjema Panonci, ki jih notira, morda tudi Daki, vendar so bili eni in drugi že dolgo zunaj imperija. — 5. Prim. L. Barkóczi, 'Die Naristen zur Zeit der Markomannenkriege', Fo- lia archaeologica 9 (1960) 91 ss. — 6. Thesaurus linguae Latinae, onom. III 60 vrste 1—3 s. v. Datus ugotavlja: gens ignota, fartasse Scythica. — 7. K imenski obliki prim. — poleg starih ana- liz — tudi P. Beneš v zborniku Classica atque mediaevalia Jaroslao Ludvikcmsky octogena- rio oblata (Brno 1975) 126. — 8. Prim, k nasled- njemu M. Torres, 'Las invasiones y los reinos germânicos de Espaiia' v monumentalnem delu Historia de Espana, ki ga je organiziral R. Me- néndez Pidal, vol. III (1940) 38—39. P. B. Gams, Die Kirchengeschichte vom, Spanien (Regensburg 1862—1879). E. A. Thompson, The Gots in Spain (Oxford 1969). W. Reinhart, Historia general del reino hispanico de los Suevos (Madrid 1952) passim. K. Schäferdiek, Die Kirche in den Rei- chen der Westgoten und Sueven bis zur Errich- tung der westgotischen katolischen Staatskirche (1967), posebej 170. D. Claude, Geschichte der Westgoten (1970) passim. — 9. Ohranjeno je npr. pismo prezbiterja Avita v Brago (RE II 2398 št. 6). Prim, tudi notice v delu C. P. Gaspari, Martin von Bracara's Schrift De Correctione Rusticorum (1883) str. III. op. — 10. Idat. Chron. 448. Isid. Hist. Suev. 87. — 11. J. Zeiller, Les origines chrétiennes dans les provinces danu- biennes de l'Empire Romain (Paris 1918) 581 si. meni, da so pri tem sodelovali tudi krščanski Franki. Prim, predvsem E. Stein, Histoire du Bas-Em.pire II (1949) 562 in 820. — 12. Isid. de vir. ill. 35 (PL LXXXIV 1100) in Historia Go- thorum Vandalorum et Suevorum 90. — 13. Bar- low 2. — 14. Po tem delu (657) ima prefektura Ilirik na pričetku Justini j anove vlade 13 pro- vinc, ena od teh je sirmijsko-basianska Panoni- ja. — 15. Kjer precizira: et pars secundae Pan- noniae quae in Bacensi [prav: Bassianensi] est civitate. Prim, tudi Novello CXXXI z dne 18. 3. 545. V. Popovič. Mélanges d' École Française de Rome — Antiquité 87 (1975) 447 meni sploh, da je treba pod Panonijo na vzhodu vedno razu- meti Bassianae, ne tudi Sirmija. R. Egger zago- varjia v svoji študiji 'Civitas Noricum', ki je po- natisnjena v njegovem zborniku Römische An- tike und frühes Christentum I (1962) 116 ss, da se mesta v kasni antiki skrajno reduciranih provinc jamejo nazivati enostavno po le-teh. Po- sebej prim. S. Dušanič, 'Baissianae and its Terri- tory', Archaeologia lugoslavica 8 (1976) 67—«1. — 16. Vidno predvsem po tematiki njegovih orien- talsko-grško vplivanih del (npr. Sententiae pa- trum Aegyptiorum, De trina mersione. De Pa- scha; dalje prevod dela Verba seniorum, ki ga je opravil njegov menih Paschasius, katerega je v Dumiu sam naučil grško). Nedvomno je dobro poznal tudi Pachomijeva samostanska pravila. Več o teh vplivih in delih daje Barlow str. 3—¦ 4. — 17. Prim, tudi B. Grafenauer, Zgodovinski časopis 4 (1950), predvsem pa G. Schnürer, Kir- che und Kultur im Mittelalter I (1927) 101 ss. — 18. Zeiller (gl. op. 11) 556, in ki je bila za- radi vodilnih učiteljev in zaradi velike vloge Bizanca in Soluna kot sploh bližnjega vzhoda jezikovno predvsem grško obarvana. Grščina je prodrla celo v preproste ljudske sloje, kot ka- žejo spontani, improvizirani napisi v Sirmi ju. — 19. Poznal ali pa pozneje porabljal je tudi dela Dionizija Malega, Hijeronima, Gregorja iz Tura, Avguština, razna sinodalna akta, vladar- ske edikte, papeška dela, vrsto poetov, s Sene- kovo filozofijo se je aktivno ukvarjal. — 20. Prim. H. E. Giesecke, Die Ostgermanen und der Arianismus (Leipzig 1939). — 21. L. Niederle, P'uvod a pocâtky Slovanu jižnieh, svazek 1 (1906) na več mestih, predvsem str. 135. 146. 168. 293 itd. Prim, k naslednjemu tudi K. Jažd- ževski. Atlas do pradziejoiv Slowian (Lodz 1949), za 6. stoletje posebej karti 13 in 14 ter korek- tivno k obema B. Zâsterovâ, 'Les débuts de . l'établissement définitif des Slaves en Europe méridionale',72niic o pocâtky Slovanu 5 (196ui 34, dalje, H. Lowmianski, Poczatki Polski (1963) I 166—183, II 252, dalje, A. Točik, 'Slovania na strednom Dunaji', izšlo v zborniku O počiatkoch slovenskych dejin (Bratislava 1965) 25. — 22. Že do leta 525 na primer. K naslednjemu prim. Gra- fenauer (op. 17) 28 ss, ki navaja številne podrob- 158 i KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 24 1976 nositi (na primer bolgarska ropanja po Trakiji i že konec 5. stoletja in dalje). — 23. Na primer \ Hilboudios, Dobragedzas, Souarounas; glej Nie- derle 242. — 24. Leta 537 je pripeljal poveljnik Martin iz Valerije Belizarju v Italijo 1600 ko- njenikov, v veliki meri Slovanov (Prokopij, BG I 27, 1—2'y, ki so dokumentirani tudi pri oble- ' ganju mesta Auximum in v bojdh po Lukaniji. Leta 548 je vodil langobardski princ Ildigis 600O Slovanov v Italijo; prim. Grafenauer (op. 17) 39. — 25. Do leta 537 so v Panoniji preostali Svebi živeli v povezavi z Goti, prim. B. Grafe- nauer, Ustoličevanje koroških vojvod in država karantanskih Slovencev (1952) 417.