april ’98 tute Pen tute VESTNIK za GNEČA NA HOTISKEM BRODU I I 1 'p 1 '' Js Fotografiji sta spomin na letošnji prvi april, ko sta Pen in Murski val izvedla skupno akcijo - na hotiški brod sta povabila vse, ki bi s svojo prisotnostjo želeli počastiti odprtje novega mejnega prehoda med Slovenijo in Madžarsko. Vabilu se je odzvalo kakšnih 40 duš, saj so bili napovedani najvišji predstavniki političnega in siceršnjega javnega življenja obeh dežel, Z brodom naj bi pripeljali tudi zaplenjeni slovenski vohunski avto, v znak dobre volje in mednarodnega k OKROGLINC z -s ShS Ici Ss cA I, CZ) > z CZ) o s S 03 Z ti ti so me napelali! Moja vzornica j'e ; puna luna! J V deželi, kjer so mladi Židane volje in smeje zro v prihodnost, ne more biti kaj velikega narobe! Zato bodite optimisti, četudi vas te dni daje gripa in ste slabotni, pa še nervozni povrhu. Udeleženki veselice - tajni viri ne poročajo o njuni identiteti, v vsakem primeru pe sta tz Regijo, torej iz Prekmurja | ali Prlekije -sta prijateljici, . kar je mogoče videti po njuni objetosti (obciestranski). I Sta tudi za zabavo brez meja, nista zahtevni in že ob zadostni količini hrane in pšijače trošita dobro voljo vsenaokrog ACI . kruci duš, kak sodelovanja pa bi pripravili skupni hrvaškoslovenski kulturnoumetniški program. Prvoaprilska potegavščina je torej uspela, namesto slovenskega vohunskega vozda se je pojavil na primer Vugo soboškega TV studia AS, namesto Franja TUD-MANA in Milana KUČANA pa radovedneži, ki so (če ne drugega) poskrbeli za nekaj prometa na območju, ki je (žal) še vedno eno spornih pri določanju meje. foto: NJ STAVO JE DOBIL GERENČER STAREJŠI Ne tako davno se je FVAN GERENČER, dopisnik ljubljanskega Dela s soboškega in lendavskega konca pogovarjal s svojim potomcem, navdušenim košarkarjem (kar je nenazadnje po funkcionarski plati tudi Ivan). Beseda je nanesla na NBAjevske modne trende, po katerih na glavah ni preveč las. Strokovnjaki trdijo, da zaradi aerodinamike in večje hitrosti, ki jo go sega; o dodobra obriti košarkarji. Oče je sinu zardil, da se bo za stavo tudi sam NBAjevsko obril (seveda samo po glavi!}, češ da to tudi za velikovaščansko domače okolje ni več nič posebnega. Sin je podcenjeval resnost očetove ponudbe in stavo izgubil. Po Soboti pa se govori, da vrli Ivan že načrtuje nove podvige - v letu 1999 naj bi bil dolgolasec z obritimi brki in s kozjo bradico. Pustimo se presenetiti! SVETNIK GVOREK V MEDMREŽJU fiMM MmMG A w««mi Ariaato....TT)ank vou for ctioošlng m v aJT (Tokyo, Japan ) 2w^j A PREMIER AI> 9 C «1 Btf € « 3 Die a JCIč^ pgaičgj itree flfli 5! D Aggn Joinm dubl- _T Kipenj io IHit gj ■ bctertif on ■ RTS^mihsi - looklng for niče Pbiljpino girifriend to Immigrate to Europe t am a gentleman /40/180/00/ living in Europe (Slovenia), blue eyes,brown hair, slim.gentle nature,romantic,love travelling, modem mušic, I speak 5 languages and prefer to have a girl-friend who can speak Philippino dialects, Chinese or some other Far Eastern languages,) am divorced (innoceht party) and have a child (son) living with me in my new home l would like to meet just honest. serious girifriend from the Philippines or Hong Kong, who couid also work in my Translation Agency. She shouid be 20 - 30 years young and if she has a child, it doesn't matter, I love children.) can arrange ali reguired entry viša s and work permits. I am a manager of a Empioyment and Trenslatlon Agency ' covering Slovenian,Austrian and German Job Market,! look for Philipino girifriend who is willing to come to Europe, where they can get a good, decent and honest jobs (main!y as waitresses,cooks - must know Chinese Čušine -,and secretarial work in translation bureaus, if they can speak Chinese,Tatalog and English. For seeretaries and waitresses nicelooking,attractive and friend(y girls are prefered,,At the moment there are about 50 positions available in Slovenia and Austha. Good payment, social Insurance guarranteed. Just for serious applicants.These are decent and honest jobs.Please, send me aietter and some photos of Vours and I will answer ali the serious letters, AH predse infoimations are available with me personal)y: Miran Gyorek, II l- ■ ■d 1" I I Ll 'O |O MailboK: 183666 toom in I Jf ■Ji Age: 40 <0 5f Heritage: Caucasian Ethnic Group: Slovenian Height: Tatlerthan average Build; Slim I do not smoke, and I have children Z g Occ upat ion: professorof foreign language Kdor se razume na'računalništvo in zna internetati (surfati, jadrati, pljuvati, deskati), si lahko ogleda in prebere (če seveda obvlada angleško) soboškega mestnega svetnika MIRANA GVOREKA. Mi smo za vas stran sprintali (grše: natisnili) in vam jo dajemo v presojo. Angleškoslovenski slovarček se dobi v vsaki knjigarni! KOTIČEK ZA VESTNIK 27 tute P©" tute MITO VEDNO V TRENDU I * TREND 9, 1 Šišni me, Mito! april '98 VZROJITE 3 I SE, ČE STE VZDRŽANI! k I 1 . l. , Na nedavnem tekmovanju najboljših slovenskih _! frizerjev Trend 98 je zavidljivo dobro friziral METO GRAH, sin prve dame soboškega (pa še kakšnega) urejanja pričesk, GOSPE GIZE, Njegova stvaritev, rdeča pričeska, je v izredno močni konkurenci pred strogimi člani mednarodne žirije pristala na tretjem mestu - po mnenju mnogih prisotnih, bi si Mito zaslužil več. Posebne pozornosti pa je bila deležna koreografija njegove ekipe, ki je ob nežni glasbi, cvetočih kostumih in drznem make upu, požela največ aplavza. Od februarja so mestm poslanci v MS tehnološko posodobljeni - ob glasovanju več ne dvigajo praznih, ampak roke s kartončki. Zelena pomeni ZA, rdeča PROTI, rumena pa VZDRŽAN. Prav pri slednji (rumeni) se je vrinil tiskarski škrat, ki ga niti ni tako lahko dešifrirati - piše namreč VZRDŽAN. Nekateri se pridušajo, da je napaka brez praktičnega pomena, kot so nepomembni vzdržani gla- sovi. Lipen Sicer pa si lahko Mitove frizerske kreacije ogledate na soboških in drugih ulicah, saj krasijo prene-katero glavco - stil je razpoznaven. £4 e -isf- -Ji. ROBERT HORVAT -ROBI NA RAZPOTJU t Najpriljubljenejši med narodnostnimi (maj džarskimi) pevci - pa ne le med temi - je brez konkurence ROBERT HORVAT. In pentutarji ' smo uspeli izvrtati, da je vrli Robi (znova) na življenjskem razpotju. O tem priča fotografija, ki je nastala na enem od številnih srečanj pevca z oboževalkami. Tokrat je bilo na Goričkem. Nekoč prva violina, ki je častila ptico lastavico, dandanes pa prepeva (upravičene!) slavospeve lendavskim zidanicam sporoča, da naj bodo tute milostne in da naj objavijo kot solza čisto resnico. Sedeča dama je namreč ETUŠ, ki je do ušes zaljubljena v njegovo glasbo. Menda f tako zelo, da bi ga (Robija!) celo posvojila (ni pa edina). In ob koncu brez tutanja obveščamo predvsem ženski del občinstva, da bo avtor v srce segajočih'pesmi (ko na sodišču opravi nekaj formalnosti) v kratkem svobodno zažvrgolel in bodo taka srečanja še večkrat na dnevnem redu, Z violino ali brez... ETUŠ in ROBI, je lepi p^rL ODKUPNE CENE VIŠJE ZA 50% ?! a P i v EP I § I i' J S H'- Tute so pač tute, zato včasih zvenijo tudi malo neverjetno -ampak v dokaz verodostojnosti pisanja so vedno fotografije, kot v prt mer u DR. EMI LA ERJAVCA, največ j ega kmetijskega , strokovnjaka iz naše Regije, kar I nenazadnje dokazuje s tem, da je l profesor na Biotehniški fakulteti P v Ljubljani in šef pogajalcev za vstop v EU, kar zadeva kmetijstvo. In če se on tako sladko smeji, ni vrag, da ne bi bili pred kmeti sončnejši časi, ni vrag, da ne bi bile odkupne cene mleka, mesa in krušnih žit vsaj za polovico višje. Vprašanje je le, kdaj je fotografija nastala (poznavalci se bojijo, da daleč pred Emilovimi docentskimi časi, ko še ni tuhtal o resnosti pridruževanja Agroevropi). -1 šf 5 c 1 'ta S * S 5 5 ,! <80 PRO uir.. ■ ■ fe-> ■■ T < tb J [1 '■ ■ Cvet Emoninih deklet Prekmurske “žabarke”! ■ ihif .'l Ul LT Ob otvoritvi specializirane prodajalne delikates Emona Merkur v novem poslovno-trgovskem centru Šavel v Cvetkovi ulici v Murski Soboti smo pred vhodom ujeli “cvet Emoninih deklet”, : ki bodo skrbele za dobro počutje kupcev in njihovo zadovoljstvo ob nakupih. Ker gre pravzaprav za dekleta iz dežele ob Muri, bi jim lahko morda nadeli ime celo Prekmurske žabarke, kajti ljubljanski trgovini na drobno Emona Merkur se je le uspelo. kljub precejšnji domači konkurenci, “pretihotapiti središče prekmurske metropole. V samo Lipen ■■ mi ‘t' KrKn Mtlsa 'OW' "3 1 Wj H J ■ ,v * 1 .'9i^ i- 1 ' t -1 april '98 Pen VESTNIK 28 KOM Pen TAR Priznam, že lep čas me muči dejstvo, da sem bil novinar že v prejšnjem sistemu, ki mu danes pravimo z lepo slovensko besedo gnili socializem, da sem opazoval reči in dogajanja okoli nas že takrat in da mi je ta neprijetna lastnost ostala tudi v svetlih Časih demokratičnega zgodnjega fevdalizma, ki ga navdušeno doživljamo zdaj. In sem. neposlušen mladenič, kar sem takrat bil. nekoč za svojega prejšnjega delodajalca spisal razmišljanje o novodbnih podjetnikih. Dobro desetletje je od tega, ko je vsakdo, ki je imel dva tisočaka in pol dinarjev, odprl podjetje in ga registriral za vse: eksport, import, veleprodaja, drobnoprodaja, promet s premičninami in nepremičninami, tiskarsko-za-ložniška dejavnost, gostinstvo, zabava, finančni inženiring, gradbeništvo in drugo. V Se kiklco prodala bom... Že res, da marsikdo med temi novimi direktorji in edinimi delavci novih podjetij navadno ni opravljal niti ene same od registriranih dejavnosti, ampak so jih imeli zapisane. Za vsak primeri Tisti, ki so vendarle imeli kaj prometa na žiroračunih, so navadno kaj svetovali, predvsem pa kupovali in prodajali. Zato sem se takrat, pred več kot desetimi leti, spraševal, komu bodo novi trgovci prodajali, če ne bomo povečevali nastajanja nove vrednosti. Če ne bo novih proizvodnih obratov, ki bodo svoje proizvode prodajali doma in na tujem, z izkupičkom plačevali zaposlene, ti pa bodo trošili denar v neštevilnih novih trgovinah. Z novo demokracijo se je položaj še zaostril. Dobro stoječi zasebnik, ki je zgradil nove proizvodne prostore v industrijski coni, jih je dal v najem velikemu trgovcu z Gorenjske. Kovinskopredelovalna firma v stečaju je prodala prostore in dobili smo velik trgovski center. Še enega ravno v teh dneh odpirajo v središču Murske Sobote. Napoveduje se gradnja še blagovnice na drugem koncu mesta. Da o avtomobilskih salonih, ki so prava paša za oči in jih je še več kot predvidenih domov za ostarele, ne govorim. Vsi bi prodajali, vse bi prodajali, samo kdo bo vse to kupil? Tisoči brezposelnih, tisoči zaposlenih z minimalnimi plačami, tisoči onih, katerih podjetja komajda plavajo nad vodo? Ta država troši za ceste, šole, kulturo in občinsko birokracijo milijarde tolarjev. S tem, da bi obdržala proizvodna podjetja, da bi odpirali nova delovna mesta, se ne ukvarja nihče. Bojim se, da na ta način zgodba o uspehu, ki jo piše največja vladna stranka, ne bo imela srečnega konca. Dve pesmici mi ves čas, ko pišem ta kom-pentar, hodita po glavi. Prvo si verjetno prepevajo preštevilni trgovci: Še kiklco prodala bom, za sladko vince dala bom. Drugo si bomo počasi prepevali vsi: Kdo bo za pijačo dal, ko umrla bo država ... Na zdravje! l KO ZE NA ZAČETKU Vse ima svojo ceno. Nekateri jih dajejo zastonj, drugi za deset odstotkov, V zmešnjavi ponudb in nepoučenosti goljufi vzamejo ali kupujejo. Obstajajo legalne poti za prodajo in prenos delnic, vendar je to druga zgodba, naša govori o temni plati delničarstva. “V sredo, 4. marca 1998, sta se na najinem domu na K. 72, 9220 Lendava, nenadoma pojavila dva borzna posrednika z namenom pospešitve izdaje delnic investicijske družbe Antena, d. d. V ta namen sta zahtevala, da jima izročiva potrdila o lastništvu delnic Antena 1, izpis stanja na evidenčnem računu in najini osebni izkaznici," sta med drugim navedla starejša zakonca v svoji vlogi, naslovljeni na Centralno klirinško depotno družbo, d. d„ Ljubljana, na Pooblaščeno investicijsko družbo Antena 1, d. d., Ljubljana in na UNZ M. Sobota. - Z dvorišča sem videl, kako je mino zapeljal avto, in me je prav presenetilo, da se je takoj vzvratno vračal. Mislil sem, da potrebujeta informacije o poti, ko me je eden od mladeničev nenadoma vprašal, ali imamo delnice. Kje pa, sem odvrnil, nakar je dejal, da sta prispela na pravi naslov, kajti delata pri pospešitvi izdaje delnic. Na srečo zakonca L. nista podpisala nobenih papirjev, le dokumente in osebne izkaznice sta jim izročila, ki so šele po treh tednih po pošti prispeli s Ptuja. Centralna klirinška depotna družba in UNZ, kjer so se takoj odzvali na njuno vlogo, in tudi PID Antena dopuščajo možnost prevare. V CKDD, kjer so zaprosili za preprečitev prenosa lastništva, pravijo, da oni opravijo preknjižbo vrednostnih papirjev oziroma delnic izključno na podlagi naloga za prenos, podpisanega s strani imetnika vrednostnih papirjev. Torej prenos se mora opraviti z veljavnim nalogom, kjer mora biti naveden tudi EMSO. Iz zgodbe lahko razberemo, da so goljufi o tem prav dobro poučeni. Zaradi veliko prijav je UNZ M. Sobota tudi obvestila ljudi, da naj bodo previdni z raznimi । Delnice za nič ali 10 odstotkov ‘i: k A ,1' agenti, posredniki. Bežna poizvedovanja PEN-a so pokazala, da se mladi ljudje obeh spolov v zadnjem času spet pojavljajo na narodnostno mešanem območju lendavske občine in na Goričkem, predvsem dopoldne, ko sp doma večinoma starejši občani. Občan, imenujmo ga X. Y., je mislil, da bo z izkupičkom od prodanih delnic poplačal hišna popravila in da bo kakšen tolar ostal še za vnuke. Sicer anonimno, vendar je povedal svojo zgodbo. Veliko ljudi zaradi sramote rajši molči... Povabila sva ju v hišo in izročila potrdila o lastništvu delnic, ki jih imava pri Anteni, izpis stanja na evidenčnem računu lastninskih certifikatov in najini osebni izkaznici. Borzna posrednika - tako sta se predstavila ki naj bi bila iz Maribora, sta obljubila, da bosta vse dokumente skupaj z 4 J"? "Na hišnih vratih je pokazal seznam, kjer smo bili navedeni vsi, ki smo pri zastopniku zavarovalnice vložili svoje certifikate. V naši vasi je en sam tako imenovani posrednik napetnajstil petnajst ljudi," pravi Nemethova, delnicami in osebnimi izkaznicami vrnila v petek, 6. marca. Dogovorili smo se, da jima do takrat še pripravim dokumente za delnice, ki sem jih podedoval po materi, pripoveduje J. L. iz lendavske občine, ki želi ostati anonimem, vendar pa v opomin drugim navaja svojo zgodbo Oba z ženo hitita razlagati, da sta bila mladeniča, stara 25-30 let, zelo prepričljiva, v času, ko sta se mudila na njunem domu, je celo zazvonil mobitel in eden je hitel razlagati, kako sta pri gospodu, ki mu je treba čim prej pripeljati delnice. Vtis je bil odločujoč. Zakonca, kot še nekaj deset drugih prevaranih, nista zahtevala inden-tifikacijskih dokumentov. Zadostovale so uglajena pojava, negovanost, prepričljive, a prazne besede. M M I Država je svojim državljanom izročila certifikat, dalje pa z njim in delnicami razpolaga vsak sam. Niti država, niti policija, niti pooblaščene investicijske družbe ga ne . bodo obvarovali pred goljufi Sicer pa, trgovanje z delnicami je vedno tvegano: enkrat dobiš, drugič izgubiš. Žal, nekateri so že na začetku izgubili vse... MARJAN DORA VESTNIK 29 april ’98 I IZGUBIŠ VSE ' f : 'I* I Fr J I P • i Zaradi nepoznavanja jezika in tudi siceršnje nepoučenosti o delnicah ti ljudje v upanju, “da dobijo denar še za časa svojega življenja”, naivno izročajo svoje papirje. Po naših informacijah je marca in v začetku aprila veliko ljudi iz Pinc, Lakoša, Petišovec, Kapce, Genterovec, Strehovec in drugih krajev izročilo svoje delniške dokumente za pičlo (največkrat 10-odstotno) odškodnino in podpisalo ustrezne obrazce, - Lani, v prvi polovici leta, je neki moški potrkal na naša vrata in vprašal, ali sem Etelka Nemeth, lastnica delnic pri Triglavu, Da je prišel izplačat eno četrtino, drugo pa bom dobila v naslednjem obdobju, mi je dejal. Izročila sem mu vse svoje dokumente, pri tem pa mi je poimensko naštel nekaj sovaščanov, ki so ravnali prav tako. Vse nas je imel evidentirane v veliki knjigi. Na podlagi tega izpisa, kjer je imel vse moje osebne podatke, se mu verjela in podpisala pet listin. Šele naslednji dan sem se domislila, da ni pustil nobenega potrdila Takoj sem odšla na Triglav, toda tam mi niso mogli pomagati, češ zakaj si nisem zapisala vsaj registrske številke avtomobila. Ko sem vprašala, kdo mu je dal moje podatke, so odgovorili, da jih lahko vsakdo poišče v računalniku, pripoveduje Etelka Nemeth, ki je pred enim letom za svojih 380 delnic od neznane-‘ ga kupca prejela nekaj manj kot 40 tisočakov. Pri pooblaščeni delniški družbi Triglava v Murski Soboti smo tudi mi dobili informacijo, da je vpogled v delniške knjige javen, oni pa niso nikomur posredovali nobenih podatkov o del- * ničarjih Tistim, ki so podpisali dokumente in za deset ali še manj odstotkov prodali svoje delniške dokumente, se ne piše dobro. Takih je zelo veliko in predvsem so to starejši občani. V zadnjem času so nova tarča goljufov ne le starejši, ampak tudi občani na narodnostno mešanem območju, kjer so določene jezične bariere. Ta trenutek, ko so še določena zakonska razhajanja in nedorečenosti okoli delnic, je za goljufe pravi raj. Občani, ki ne vedo niti imena, komu so izročili svoje dokumente, pravijo, da so bili to uglajeni, lepo oblečeni mladi gospodje z mobitelom in lepimi avtomobili z mariborsko registracijo. Država je svojim državljanom izročila certifikat. dalje pa z njim in delnicami razpolaga vsak sam. I oaije pa z iijini iii ueiiiiL-aiiu i I Niti država, niti policija, niti pooblaščene investicijske družbe ga ne bodo obvarovali pred goljufi... Sicer pa, trgovanje z delnicami je vedno tvegano: enkrat dobiš, drugič izgubiš. Žal, nekateri so že na začetku izgubili vse ... Ella Pivar P©"--------- Najboljše za kerestanj(y^^^ liriki cn nom nifi tr t - v prazničnih aprilskih dneh so nam pri Szokejevih v Kotu dovolili vstopiti v njihov intimni svet velike noči. V madžarsko družino se je pred nekaj več kot petnajstimi leti priženila Anica iz Bistrice. S Stefanom sta se spoznala na veselici na Bobrih in tako kot še štiri druga dekleta z Markastega je postala snaha v Kotu, kjer sta s taščo Katico povezali različna načina življenja in navad, s katerimi zdaj bogatita življenje v družini in tradicijo iz dveh različnih okolij, madžarskega in slovenskega, prenašata na hčerko oziroma ^■■11 ll ■ A i Eno najlepših velikonočnih opravil je tudi pri Szokejevih priprava žegnja. Anici in Katici je asistirala mala Roberta Zupanec, Katičina pravnukinja in ljubljenka. V košaro so naložile jajca, hren, domačo šunko, domače klobase in kruh ter na koncu vse skupaj pokrile s sveže zlikanim doma izvezenim prtičkom. vnukinjo Jasmino. Pričakovanje velike noči se pri Szokejevih začne s čiščenjem in pospravljanjem v hiši in okrog nje. Za praznike je bila njihova hiša vsa v cvetju in od čistoče je sijalo. Od četrtka naprej niso delali na njivah, v petek pa so' se postili. Na mizi so bile ribe, mlečna fižolova juha in krompir na olju. V soboto dopoldne so pekli in pripravljali vse za žegenj in nedeljsko kosilo za botro, najžlahtnejši drobci praznovanja velike noči pri Szokejevih pa izžarevajo iz slik in besedil Jureta in Irme, i I i r f"*" ar h 1 O c Anica je s pripravami na praznovanje velikonočnih praznikov začela na cvetno nedeljo kot udeleženka na tečaju barvanja jajčk po stari metodi risanja z voskom pod strokovnim vodstvom ljudske umetnice iz Zala-egerszega. Za prvič ji je šlo delo odlično od rok. ^4 rl r V Ji I t / J J a •k .f V soboto popoldne pred kapelico na Kapci, kamor so nesli k žegnju tudi verniki iz Kota. ( V i s. ti’ [ Ti I 4*1 '■ i i <5 * * Szčkejevi so v nedeljo zjutraj po rani maši skupaj sedli k najbolj svečanemu zajtrku v letu. Najprej je moral vsak pojesti košček hrena, da bi jih varoval pred insekti in da jim v usta ne bi zlezle kače, kol pravi izročilo. Potem je vsak moral poskusiti nekaj od vsakega kosa posvečenih jedi in pojesti vsaj eno jajce, V družini se strogo spoštuje tudi izročilo, da se drobtin ne sme zavreči. Kar je ostankov, morajo obvezno končati v ognju. •' > • Sr’ kaJS- I i N ‘••ti ■1«. / A ji/ / I ■ - ■ _____ Lend avs ki kaplan Tomislav Šantak je najprej blagoslovil vse košare pred kapelico, potem pa je bil pripravljen še na blagoslovitev posameznih žegnjev. Anica in Jasmina (druga z leve) sta izkoristili to priložnost in morda je tudi zato naslednji dan pri zajtrku vse skupaj bolj teknilo. Obisk keresianje (botre) je dogodek velikonočne nedelje. Jasminina botra Pavlina Kocet je po dobri stari navadi prišla z darilom in se zanimala za uspeh v Šoli in v življenju. Zvedela je same dobre novice, tudi to, da je njena ŠUNKA V TESTU 50 dag mehke moke, 3 dag kvasa, 5 dag masla, 1 dl mleka, 2 dag sladkorja, 3 rumenjaki, žlička soli, jajce za mazanje . Priprava kvašenega testa: Kvas, žličko sladkorja, nekaj žlic mlačnega mleka in žlico moke premešamo in naj na toplem vzhaja, V mlačno moko dodamo rumenjake, maslo, sol, mleko in tevasec in dobro premešamo z ročnim ali električnim mešalnikom. Pustimo na toplem, da vzhaja. Pripravljeno testo razvaljamo na pol centimetra debelo. Operemo okrog kilogram šunke, jo osušimo, namažemo z gorčico, položimo na razvaljano testo in zavijemo. Iz ostankov testa izrežemo ali spletemo srčke, cvetlice ali pletenice in z njimi okrasimo zavitek. Okraske pritrdimo z nageljnovimi žbicami in premažemo s stepenim jajcem. Pečemo v pečici pri 180 stopinjah toliko ur, kolikor kilogramov tehta šunka. Ponudimo z naribanim hrenom, kislimi kumaricami, gobicami, kuhanimi jajci in dobrim rdečim vinom. Nasvet: Recept spravite za naslednje velikonočne praznike’ krščenka uspešna učenka drugega letnika na dvojezični trgovski šoli v Lendavi. Posebna skrb družine pa velja pripravi kosila za botro. Pripravili so ji naslednji jedilnik: za predjed žegnjano, za glavno jed purjo rulado, domačega pečenega petelina, ocvrtega piščanca in ocvrte palačinke, za posladek pa retaše. Obvezno so na praznično pogrnjeni mizi še šarkelj pa orehova in makova potica. Zanimiva podrobnost - na jedilniku za botro nikoli ni juhe. Zakaj ne, nam pri Szokejevih niso vedeli pojasniti. Tako je pač april '98 in p©" vju VESTNIK 30 Kar imate tukaj. je Amerika, ne Francija ,1. F > i| I Mala Francozinja Jaqueline je našega j Tončka tako potolažila, da sta ostala skupaj । pol stoletja, rodila štiri hčere, te pa deset vnukov in vnukinj v teh dneh sem spoznal še tretjega Tončka Giderja. Doslej sta bila moja prijatelja tortni novinar in trgovski poslovodja, tretji, daleč najstarejši med njimi, je star 76 let in je francoski kmet. Tildi ta Anton Gider je majhen po postavi in je vse življenje natanko vedel, kaj hoče. In vse se mu je, kot sam pravi, hvala bogu uresničilo. Ves moj pogovor z njim, ki je potekal v gostilni njegove nečakinje Mimike na Tišini, je bil ena sama hvalnica življenju. 1 >Rad prihajam domov, na Tišino. Šel sem, da bi bil bogatejši, toda tudi tisti, ki so ostali doma, dobro živijo,« pravi Anton Gider, francoski izseljenec. sva začela Pozneje sem kupil tri konje, še eno kravo, čez deset let gva dokupila 33 hektarjev zemlje. Skupaj sva imela 42 hektarjev zemlje, nekaj sem imel še v najemu, tako da sva v najboljših časih obdelovala 76 hektarjev zemlje... Z ženo imava štiri hčerke: Claudette, Josianne, Christine, Ana Marie. Prva ima dva otroka, Elen in Jean Paula, Josianne ima Ano, Aline in Amelie, Christine je rodila Alexandra in Caroline, Ana Marie pa Antonyija, Jeana Charlesa in Paula Edoarda. Skupaj s štirimi zeti Francozi nas je zdaj že 20. Ampak ko naju z Jaqueiine ne bo, bo priimek Gider v Franciji izginil.« Giderjevi se pri eni od hčera dobivajo najmanj enkrat mesečno. »To je dogodek. Radi se imamo, pomagamo drug drugemu, vnuki pa so sploh veselje za dva starca, kar sva midva z ženo, V svoji hiši sva sama. Veš, v Franciji ni navada, da bi otroci živeli skupaj s starši. Hčere so si z zeti uredile svoje domove in živijo tam. Ampak na naju nikoli ne pozabijo « Antonu se zdaj orosijo oči: »Veš, včasih se pogovarjava z mojo Jaqueline. Kaj sva delala, da se nama je tako dobro izšlo, Kradla nisva, pa vendar sva bila na koncu bogata. Ampak tudi garala sva vse življenje. Poročena sva 53 let. Saj so včasih bili tudi krizni trenutki, pa sva jih znala preživeti. Na stara leta pa se še bolj potrebujeva kot kdaj prej. Živiva sama, saj v Franciji ni navada, da bi otroci živeh s starši. Vso kmetijo sem razdelil otrokom Sam sem že 16 let upokojen. Sama pokojnina ni bogve, ampak privarčeval sem in naložil denar v banko, tako da lahko normalno pridem domov. Veš, vam gre tu v Sloveniji tako dobro kot tam pri nas. Ne razumem ljudi, ki se tako radi pritožujejo in mislijo, da gre nam bolje Tu imate AiheriKd, ne Frahcijo « Prvič je Slovenijo obiskal 18 let potem, ko jo je zapustil. »Takrat vam povem, me je pa stisnilo pri srcu, ko sem spet ugledal mojo Tišino. Tistega trenutka ne bom nikdar pozabil.« Tokrat je bil Anton Gider v Sloveniji tri tedne. Sam. »Žena ima nekaj težav s srcem, pa je ostala doma. Ja, pa rada prihaja na Tišino in hčere z zeti in otroki tudi. Tempo takih obiskov pa je peklenski. Veliko nas je Giderjev po Prekmurju in pri vsakem I i I PRVI DAN SEM SE RAZJOKAL »Maja 1938. je bilo, ko sem se tudi jaz kot 16-letni Tišinčan prijavil za pot v Francijo na sezonsko delo.« Giderjevi niso bUi revna družina, kaj vas je potemtakem gnalo po svetu? »Hotel sem biti bogatejši kot moji sorodniki in sosedje, pa sem šel. Natovorih so nas na vlak m odpeljali do Francije. V bližini Nancyija smo potem čakali, da pride po nas kdo od Francozov, ki je iskal delavca. Moj gospodar je v svoji vlogi zapisal, da potrebuje kmečkega fanta, starega od 15 do 20 let, za pomoč na kmetiji. Tako sem prišel v Arevihe. K dobri družini sem prišel. Sprejeli so me kot sina. Gospodinja je sicer malo začudeno pogledovala, ko je videla, kako droban sem. Ko pa so videli, da znam poprijeti ža vsako delo na kmetiji, je bilo vse dobro Samo jezik me je spočetka begal. Mislil sem, da se francosko nikoli ne bom naučil. Pa sem čez dva meseca, hvala bogu, že tolkel po francosko.« Na kmetiji se je kmalu spoprijateljil z domačim sinom, edincem, takrat starim 10 let »On je bil kot moj brat Kmetija je bila velika 30 hektarjev, imeli so sedem krav, pet konjev m drugo živino. Sedem let sem bil pri njih,- Vmes je prišla druga svetovna vojna. »Nemci so nas vse pozvali, naj gremo delat v Nemčijo, kjer nas kmetije potrebujejo. Jaz pa sem bil takrat že zaljubljen, ,Fejst' sem bil zaljubljen. Pa sem rekel onemu, ki mi je dopovedoval, da moram v Nemčijo, da grem domov po stvari in zaročenko. Kaj vem, kaj mu je bilo, pustil me je. Pa sem se skril v gozd Skupaj s francoskimi partizani sem se skrival. Potem so me celo vključili v odporniško gibanje. Ampak sem pomeigai v kuhinji, hvalabogu mi ni bilo treba na fronto « Razmere so se toliko umirile, da se je vrnil na kmetijo, kjer je delal, »Nikogar m bilo tam, gospodinjo so odpeljali, tako da sem cela dva meseca sam gospodaril na kmetiji. Ko je gospodinja prišla nazdj, je bila presenečena in srečna, ker je bilo doma vse v redu. Tudi nagradila me je, ampak še danes se spomnim razočaranja, saj je bilo denarja desetkrat manj, kot sem pričakoval« Partizanska leta so mu Francozi priznali, pokojnine pa ne, ker takrat še ni imel francoskega državljanstva. Kaj ste naredili potem? »Oženil sem se,« se Antonov obraz zadovoljno razpotegne. »Sosedova deklica je bila Naslednji dan. ko sem prišel na kmetijo, sem žalostno hodil gor in dol po dvorišču. Pred menoj naenkrat stoji deklica, takrat je imela 12 let. Tam blizu mene je delal en naš človek, skupaj sva. prišla v Francijo, in ko sva se prvič srečala, sem mu rekel: Dezider, ta deklica bo moja žena. In res je bilo tako. Jaqueline Sautrey je živela na sosednji kmetiji. Oče ji je umrl, ko je bila majhna, mama je dala vso zemljo v najem, in ko sva se poročila, niso imeli praktično ničesar. Potem nama je njena mama dala osem hektarjev zemlje, osem jih je imela njena sestra in nama jih je dala, imel sem 25 tisoč frankov, za katere sva kupila eno kravo, in tako se moram oglasiti. Tako da si pred obiskom naredim majhen program in odkljukavam, kje sem že bil, h komu še moram iti.« O vrnitvi v Slovenijo za stalno pa nikoli ni razmišljal. »Slovenija je domovina, ampak po toliko letih je dobra domovina tudi Francija * Prekmurščine pa niste pozabili... Ko je prvič prišla k meni na obisk moja mama, trinajst let sem bil takrat že v Franciji, je trajalo kar nekaj časa, da sem ■■ .' fr*** 13 1 Ih Edina družinska fotografija Giderjevih s Tišine. Le Tonček v sredini je še živ, mama, desno od njega, sestra in oba brata so že pokojni. Skupinska slika francoskih Giderjev pred novo Antonovo hišo ob obisku sorodnikov iz Slovenije, 4 h M se lahko začel pogovarjati 2 njo. Potem pa sva ves čas spala skupaj v postelji in se pogovarjala, tako sem užival, da sem lahko govoril po naše. In skrbel sem, da nikoli več nisem pozabil maternega govora * MARJAN DORA JURE ZAUNEKER -i i i '1 II, I I J II VESTNIK 3) p<^n april '98 Feri Lainšče I Kako doživeti in preživeti Hollywood I N I. o Zelo zgovdrno je, kako družno in enoumno so medijski komentatorji obravnavali nedav’ no županovo spontanost na nogometnem stadionu. Zdelo se je, kot da se je primerilo nekaj, kar že samo po sebi terja medijski linč in ne dopušča drugačnega mnenja, A saj -brez nevarnosti, da bi v javnosti tvegali vprašljivo ali napačno sodbo, so se pač končno lahko izrazili tudi vsi, ki sicer ob veliko bolj bistvenih peripetijah ne najdejo argumentov in torej raje nimajo svojega mnenja za javnost. Tokrat argumenti seveda niso bili potrebni - zakoličila in tlakovala jih je javna morala. In vsi, tako producenti kot konzumenti javnega mnenja, so lahko ob tem mirno spregledali, da pa je sicer čisto zasebno ob dogodku na Murinem stadionu marsikdo čutil tudi drugače. O pravljičnih bitjih in o d a o u O) o n v !■' o Najuspešnejši ameriški scenarist pred svojo hišo (z nekdanjo soprogo) Joe županu, klima jajca Morda je še bolj zanimivo, kako zaprepadena je bila ta javna morala ob dokazu ali pač dejstvu, da je tudi župan krvav pod kožo. Zazdelo se je, kot da bi moralo biti to, kar vzpostavlja in pooseblja župana, zgolj virtualna slika nekega gospoda Antona Slavica, očiščena vsega vsakdanjega in človeškega ali prenapolnjenega s fantomsko substanco idealizirane predstave o izvoljenem predstavniku. In že kar paradigmatično je to znova opomnilo, kako otročje je pravzaprav tukajšnje dojemanje politike Ali, rečeno drugače; to, kar bo ustvarjalo javno mnenje, kar bodo morali producirati volilni štabi in kar bodo želeli voliti volivci, bodo očitno še lep čas zgolj pravljična bitja. Politiki pa bodo torej še naprej rasli v sorazmerju s svojo navi-deznostjo ali odtujenostjo, padali pa kajpada kot ljudje in znanci iz sosednje ulice A če se vrnem na začetek, k nekemu drugačnemu mnenju, ki je obenem veliko bolj moje, potem moram reči; mesto, ki v teh prostorih da kaj nase, seveda potrebuje tudi dober nogometni klub. Nogometni klub potrebuje privržene navijače in strastne navijaške skupine. Navijači potrebujemo okus po športni zmagi in - le kaj bi si spet lagali - tudi kako iskro bojevniške vročice^ Bojevniška vročica je seveda energija mejnih situacij. Mejne situacije pa so že po definiciji položaji dvojnosti in razdvojenosti. In prav v takem položaju, menim, so se takrat znašli protagonisti obravnavane zgodbe. Torej: Nogometna zveza bo neprimerno dejanje gospoda Antona Slavica kot klubskega funkcionarja seveda sankcionirala. Pritrdili bomo taki uveljavitvi lepega vedenja na športnih prireditvah, obenem pa opomin potihem vendarle spel razumeli kot nekakšno kolektivno kaznovanje. Gospoda Antona Slavica kot župana bomo seveda okarali kar sami, obenem pa si bomo potihem še kako spet želeli, da bi mu le preostalo kaj njegove zdaj že slovite bojevitosti tudi v obrambi siceršnjih interesov našega mesta. Obenem pa se bomo kajpada še kar naprej spraševali, . le čemu so zgodbe o dvojni morali praviloma brez morale? Eszterhasi. (Njegov honorar r . za zadnji scenarij je 4.000.000 dolarjev!) Vrml sem se iz Kalifornije, Los Angelesa, HoUywooda ... Bil sem na podelitvi Oskarjev, desetič po vrsti. Leta 1986 sem gledal prenos iz dvorane, leto dni kasneje kot novinar in poročevalec v posebni sobi za poročevalce. Oskarjevcem sem lahko neposredno postavljal vprašanja. Naslednje leto sem bil med privilegiranci, ki so se v posebni sobi lahko dogovarjali z nagrajenci o ekskluzivnih pogovorih. Takrat sem spoznal Jacka Nicholsona, VVarrena Beatyja, Johna Malkoivicza. Slednji je kasneje prišel celo v Pulj. Od tam sem ga peljal z avtomobilom mimo Portoroža v Ljubljano in dalje v Zagreb. Bil je navdušen nad Slovenijo. Obljubil je, da se bo še vrnil... Že od prej sem poznal Miloša Formana, Ivana Passerja... Spočetka je bilo vse to zelo razburljivo, enkratno, neponovljivo. Z leti je postalo spremljanje podelitve Oskarjev profesionalni posel. Človek se je pač moral sprijazniti, da bo slovesni večer preživel v posebnem šotoru za novinarje, za mizo, polno žic in praktikablov, laptopov. Da bo sedel več ur v družbi sto petdesetih izbranih novinarjev. V smokingu. V novinarski živčnosti med poročanjem domačim poslušalcem ali bralcem o tem, kdo je dobil Oskarja, kako je bila ali bil oblečen, kaj je dobitnica ali dobitnik izjavil. Vsako leto ob podelitvi Oskarjev so se nam predstavljale nove in nove zvezde večera, nagrajenci Ameriške filmske ak^emije. Blišč je enkraten, največ ji mimohod živih kinoobiskovalcev po vsem svetu. En dan v letu je Amerika v znamenju Oskarjev. Leto dni se potem piše o dobitnikih, spremljajo njihove poti, uspehi pa tudi škandali. Z leti sem spoznal ne samo zvezdnike, marveč tudi novinat'je, ljudi iz filmske industrije. Na začetku sem celo naivno ponujal svoje filmske ideje. Vedel sem: pojaviti se moraš ob pravem času na pravem mestu s pravo idejo in pred pravim človekom. Vedel sem tudi to, da je imel eden od znanih filmskih producentov, mogulov, na zidu v svoji delovni sobi napis: Ni dovolj, da si nadarjen in Žid, potrebno je tudi malo sreče. Naključje je hotelo, da mi je eden od hollywoodskih producentov, ki je že dobil svojega oskarja, ponudil posel. Prodal je idejo o hotokaustu, o Oswiencimu, o Sonderkonunandi ter me zaprosil, ali bi zamisel spremenil v zgodbo. Ponudba je bila priznanje in izziv. Usoda Židov med drugo svetovno vojno me je zanimala od mladih nog. Nekaj mojih soboških prijateljev in znancev je končalo svojo usodo v krematorijih v Auschvvitzu. Živel sem namreč v mestecu, ki je imelo kot Maribor in Lendava poleg katoliške in evangeličanske cerkve tudi ^lidno sinagogo. Ko sem začel pisati zgodbo, sem mislil tudi na soboške Žide, ki so pred odhodom v nevmitev nosili po soboških ulicah rumene zvezde, prišite na suknjiče in obleke... Mnogo let po vojni sem kot novinar Mladine obiskal koncentracijsko taborišče v Oswiencimu, napisal reportažo in mislit, kako sem se s tem oddolžil spominu mrtvih Židov. Pri tem pasem še naprej bral Remarquea (Iskra življenja Slavolok zmage), Levi ja (Mar je to človek), Wiesla (Noč), Kielarja (Anus mundi). Kralja (Mož ki je strigel z ušesi)... Ko me je prijatelj zaprosil, da napišem zgodbo o posebnih oddelkih taboriščnikov, ki so izolirani od sveta delali v krematorijih - metali s plinom zadušene ljudi v krematorijske peči - in so jih vsake tri mesece likvidirali ter zaposlili nove »sonderce«, sem se najprej Zatekel po pomoč k računalniku. Posebna ameriška knjigarna na internetu Amazon books mi je na geslo -Auschvdtz- ponudila prvih sto naslovov o holokaustu. Počasi, vztrajno, s stimulirano radovednostjo sem nakupoval po hollywoodskih knjigarnah knjige, zbiral podatke in si ustvaril podobo o nečem, kar je bilo vsa ta leta tabu: nihče ni hotel spregovoriti o umazanem delu Sonderkommande. Njeni člani so bili nekakšna neregistrirana skupina ljudi, v glavnem anonimnih, nezaželjenih, ki so osramotili Žide, ker so upepeljevali nedolžne ljudi, in prav oni so v taborišču izvedli upor: vrgli v zrak krematorij, pobegnili, a so jih na poti v svobodo vojaki SS vse do zadnjega pobili. Danes se mnogi sprašujejo, ali so bili zmanipulirani ali so j postali tihi sodelavci vodstva v taborišču smrti. Ni jim bilo lahko, kajti njihova življenja so bilabrezvredna. usoda zapečatena, negotov je bil samo dan kolektivne likvidacije. Ko sem napisal zgodbo (120 strani), sem imel sestanek s producentoma. Najprej so hoteli moški film, krut, neizprosen. Kot Dvanajst žigosanih. Kasneje, ko so si ogledati Titanik, so hoteli ljubezensko zgodbo. Recept za uspešen film je znan: v prvem planu strastna ljubezen, v drugem pa kakšna revolucija, vojna, katastrofa. Kot na primer v filmih V vrtincu. Dr. Živago. In seveda Titanik. Slednji je ponovno potrdil moč čudežne formule uspeha in dobiI letos kar enajst Oskarjev (tako kot Ben Hur). Toda neka podobnost me je pri tem Camerunovem filmu zbodla v oči: od dvanajst nominacij je manjkala nominaci ja za sce narij. Ko sem si film ogledal, se mi je zde l posnet strogo po predpisih hollywoodske dramaturg je: vse je bi lo na svojem mestu, ,zakaj - zato se je ponavljalo kot pravilo dramaturške elipse. Nič vznemirljivega, a vendar privlačno. Producenti so šli celo tako daleč, da nisonominiraliniti mladega igralca DiCapri ja, ker kol glavni ju nak vsee no ni preživel nesreče. Američani imajo radi happy end. Se vedno. Ko sem tako posedal po hollyvreiodskih kinih, pohajkoval po velikih samopostrežnicah in knjigarnah (vreme je bilo kar naprej deževno, El niho je bil kriv za vse), sem naletel na kaseto s filmom Titanik režiserja ' Negulecoa, Posnel ga je 1952, leta. Glavne vloge so igrali Clifton Webb, Barbara Stanwyck in Andrey Dalton. Scenarij so napisali Charles Brackett, A Walter Reisch in Richard Breen. Podobnost obeh zgodb o eni in isti katastrofi je opazna Režiser Camerun, ki je tudi scenarist najnovejšega Titanika, je našel v starejši inačici ključ za svojo zgodbo, ki jo je seveda spretneje, razkošneje »spakiral« in se pri tem nekako moral odreči scenaristični izvirnosti. Omenjeni trije scenaristi so leta 1953 dobiU oskarja za najboljši scenarij! Zato Camerunov scenarij niti ni bil nominiran. Je pač nekdo od rednih članov Filmske akademije pogledal stari Titanic in prinesel pravilno odločitev. V Hollywoodu je namreč že vse posneto. Kdor prinese izvirni scenarij in se z njim pojavi ob pravem trenutku na pravem mestu in tako dalje, je uspel, čeprav kraljujeta v tovarni sanj dve vrsti producentov: večina na nižjih mestih lahko vedno reče NE, nima pa pravice reči DA To je rezervirano samo za sto najbolj vplivnih, najbolj prestižnih ljudi v Los Angelesu. Znano je, da je povprečni ameriški filmski izdelek sestavljen iz treh ključnih elementov: iz scenarija, realizacije in distribucije. Največ problemov je s scenariji. Še tako dobro besedilo doživi v hollywoodskih obrtnih delavnicah predelavo, nadgradnjo, popravek. Dober scenarij je namreč pogoj za dober film. Ni naključje, da je Playboy prav v aprilski številki objavil pogovor z najbolj bogatim ameriškim scenaristom Joem Eszterzasijem, piscem scenarijev za Basic Instinct, SUver, Showgirls. V časopisu San Francisco Esaminer pa so konec marca objavili pogovor s scenaristom Jeremyjem Larnerjem, avtorjem scenarija za film Kandidat z Robertom Redfordom v glavni vlogi. Oba scenarista sta kritična predvsem do agentov in producentov, ki skušajo uniformirati avtorske izvirne zamisli. V Hollywoodu bi vsi hoteU sodelovati v filmski industriji. Mladi ljudje prihajajo v mesto, se zaposlijo kot natakarji in čakajo na svojo življenjsko priložnost. Hodijo na avdicije, na premiere, tiskovne konference in sprejeme. Mnogi pišejo, pošiljajo tekste, hodijo na tečaje za scenariste in režiserje in skušajo uspeti. V Hollywoodu pia je kar naprej povpraševanje po dobrih idejah, kajti producenti na sedem pripravljenih scenarijev realizirajo samo enega. Se vedno so uspešni filmi z znanstveno fantastiko. Američani verjamejo, da svetu kar naprej grozijo katastrofe in nevarnosti in da so edini oni sposobni vrniti udarec in rešiti človeštvo. Uspešne so filmske komedije z otroki in za otroke (Mišolovka, Sam doma, tretji del). Ker je letos petdeset let od ustanovitve židovske države, pripravljajo kar nfttaj filmov o holokaustu. Tako bodo jeseni začeli snemati film o židovskem getu v Terezinu na Češkem, v Varšavi pa o varšavski vstaji leta 1944, Števen Spielberg se je odločil posneti film o landbergu, ki je prvi preletel Atlantik, pripravljajo pa tudi film o Spartaku,,. Torej nič novega pod hollywoodskim oblačnim nebom. Tam se namreč zjasni le, ko uspejo posamezni filmi. Uspeh pa merijo s količino prodanih vstopnic. To je namreč edino merilo uspeha. Kdor pa v Kalilbrniji ni doživel uspeha, ta je revež. Branko Šomen Avtor besedila Branko Šomen s Charlijem Chaplinom, spomenikom v hotelu Roosvelt v HoUywoodu. april '98 Pc^n VESTNfK 32 PRLEŠKA ARTILERIJA PREKMURSKA GIBANICA TREZNI ŠTUDENTI NA ŽURU JE ZE KREDI V Ogroženost Prleških meja je dosegla že katastrofalne razmere. Razpad občine je pred vrati - od nekdaj velike iotmerške občine bo ostal le košček brez Veržeja, Razkrižja, Križevcev in Logarovcev, ogrožajo pa jo tudi Prekmurci Župan občine dr. vet med. Ludvik Bratuša je zato že pred časom izdal tajni dekret o ustanovitvi oboroženih sil, ki bi stopile v bran prleških meja. It rialov. Podnožje je najti T Ifili ■iL Prvi so se klicu odzvali na Kamenščaku, kjer so ustanovili artilerijski oddelek. Poveljnik je (prihodnji vojak) Gregor Žižek, kanonir velikega prvega reda, ki nam je izdal nekaj podrobnosti o nastajajoči artilerijski enoti. Topovi so izdelek domače pameti in mate- na vsakem kmečkem dvorišču, cevi pa so iz visokokakovostnih nerjavečih jekel. Premer topovske cevi je med 22 in 25 centimetrov. n bougi vajncari« Pri Sv, Trojici v Slo leti krožila pripoved o nabritem tržanu, ki je bil leže k počitku? podnevi poštenjak, po rejši pa se spominjajo še časov med dvema sve- vseh kurnikov. Eno noč je bil oropan kurnik pri tem in drugo spet pri kradli v tem kraju »bo ljudje brez imetja, ki so z delom v vinogradu, na njivah, v gozdu »plače- pod »kumen« v kuhinji. To je prostor pod kamnito polico, ki je bila ne- / večerili počno, kdaj kdo In ko je čevljar prevzel do plena, je piščancem ugi vajncari«, To so bili spretno zavijal vratove, tovnima vojnama, ko so kurje juhice in tudi oc-kure izginjale iz skoraj vrta jajca so mu teknila. da bi bili tiho. Včasih mu je uspelo odnesti tudi živo perjad, in to mu je drugem kmetu. Eliza- hotapil po kmečkih dvo-beta Perko od Sv. Trojice riščih. Spretno prestav-, šteje danes 75 let in nam Ijal noge, da ne bi česa je povedala, da so včasih prevrnil. In ko je prišel kje je privezan hišni pes. In proučil je, ali je pasja mrcina podkupljiva in ali ponoči nevarno iz- zaslužek. Rad je jedel piščance. Ni se branil vali« bivanje v kmetovi bilo še v posebno za-bajti. Tatvine so bile tako dovoljstvo, saj se vsega pogoste, da se je njen nakradenega mesa ni oče odločil, da so začeli dalo pojesti naenkrat, kure čez noč spravljati ker pomočnik včasih ni noči pa je kradel piš- vlogo nočnega čuvaja, je čance, kokoši, jajca. Sta- poskrbel še za dodaten imel časa, da bi odnesel blago v mesto. Crknjen piščanec pa začne v vro- In vedel je, da gredo piščanci v mestu za med. Po lisičje se je ti- venskih goricah je med dajalsko renči. Ugotav-prebivalstvom še pred Ijal je tudi, kaj kje ob Trojičanka Elizabeta Perko se še dobro spominja časov, ko so reveži kradli perjad. Wi ■ ■ J ■ ■ J DENARJA Predragi in prepočasni K iti I koč pred vrati krušne peči. Spodaj so napravili zasilna lesena vratca in kokoši so bile tako čez noč na varnem. načrtovalci obnove ceste v ta projekt samodejno vključili tudi kolesarsko stezo, ki bi jo speljali ob obnovljeni cesti. V bližini Veržeja je namreč turistični center Banovci pa tudi drugi turisti z veseljem kolesarijo po teni koncu pokrajine ob Muri. V spomladanskem času je tu namreč veliko zvončkov, zalo so ob sobotah in nedeljah na tej cesti parkirane kolone avtomobilov in koles tistih, ki so prišli nabirat te prve spomladanske cvetlice in uživat v naravi. In to se ponavlja Vse leto. Ko bodo konec letošnjega oz. prihodnje leto začeli z obnovo petanjskih mostov, bo na lej cesti od Veržeja do bokležovja pravi kaos in turisti se bodo pod nosom obrisali za nemoten mir. Kolesarji pa se bodo pod nosom obrisali za kolesarsko stezo, saj je načingradnje sedanje ceste, ko so Cestišče dvignili za več kol dva metra, takšen, da bo dograditev kolesarske steze skoraj nemogoča. Tbrizem smo pač ljudje (panevsij Omenjena cesta bi zalo morala bili šolski primer in o pozo rilo, kako se obnova cest nedela. Večina načrtov naslaja habinelno, ne da bi ljudje lahko sodelovali pri projektiranju in s svojimi pripombami kabinetnim načrtovalcem dopoveš - , .„,,j vse se da narediti in kako, da bi dala obnova čim več Pozitivnih rezultatov za razvoj kraja. Ni samo nova asfaltna dah, kaj prevleka listo, kar si ljudje želijo. Tudi boljše prometne razmere in možnosti za razvoj šele dajo pravi pomen obnovi. Ib pa so ha cesti Veržej-Dokležovje v celoti razočarali. , D. Loparnik Ni bil revež, a mu je vseeno dišala sosedova perjad Bilo je okoli leta 1908. Pri Sv. Trojici je živel star čevljar, ki je bil povrhu še občinski čuvaj in pismonoša. Dobrodušen možiček je rad zahajal zdaj v to, potem spet v drugo trojiško gostilno in si privoščil četrtinko najboljšega vina. Redki so bili v tistih časih povprečni ljudje, ki so šli v gostilno na kozarček vina tudi med tednom. In so se začeli krajani spraševati, od kod možaku denar? Med raznašanjem pošte je čevljar domala spoznal sleherno domačijo na širšem območju, Po lisičje je opazoval, kje je hlev, kurnik. čem poletju kmalu zaudarjati. Izgovarjal se je, da preganja dihurja, lisico, tatove Zgodilo se je, da so prebivalci oblegane hiše zaslišali ropot ali sumljivo kokodakanje kokoši. Hišna vrata so zacvilila in zunaj se je prikazal čuječi gospodar. Tema je bila povsod, takrat še ni bilo električne razsvetljave in čevljarček se je skril za deblo ali počenil, legel za grm. Pa se je zgodilo, da ga je gospodar vseeno zalotil. In znašel se je nočni čuvaj. Rekel je, da preganja dihurja, ki se je spravil v kmetov kurnik. Enkrat je bil njegove navzočnosti kriv dihur, drugič lisica in celo tat. In jezil se je na čuječe ljudi, češ da ga motijo pri skrbnem nočnem opravilu. Iz mrtvaščnice k strankam v Maribor In tisto, kar je prebrisanec ponoči nakradel, je odnašal v skrivališče, v mrtvašnico. Zgodaj zjutraj, ko so ljudje še spali, se je tam pojavil njegov skrivnostni pomočnik, nakradeno stlačil v cekar, nahrbtnik ali vrečo in že je pešačil proti Sv. Lenar- tu, Zamarkovl. Povzpel poravnana, Trojičanom se je čez Malečnik in prišel v Maribor v času, ko so se meščanske gos- podinje že vrtele okoli vzel življenje. Prestregli štedilnikov. Obiskal je svoje stalne odjemalke, mrtvega spravili domov se z izkupičkom vrnil k Sv, Trojici in si denar razdelil z nočnim čuvajem Ko je petelin preglasno zapel Vse v življenju pride enkrat na dan. S čev- Troj iška mrtvašnica, v kateri je nočni čuvaj skrival nakradene piščance. Ijarčkovim nečednim opravilom je bilo konec, ko je neko zgodnje jutro v mrtvašnici glasno zapel ukradeni petelin. Slučajno je šel mimo pokopališča k zgodnji jutranji maši neki kmet in Petelinje petje ga je-zaradi radovednosti zvabilo do mrtvašnice. Za storjena dejanja je moral prebiti nekaj časa v »kajhi«. In ko je bila kazen ni mogel več pogledati v oči Odpravil se je v mrtvašnico, da bi si v njej so ga tržani in ga na pol in potem je zares kmalu umrl. Zapisal in fotografiral FRANČEK ŠTEFANEC 1 po Pen tepanje VESTNIK 34 april ’98 I u ft Jr'/! L 1 Indijanci iz rodu Totonakov Izvajajo volador, enega najstarejših mehiških plesov. Štirje >leteči Indijanci* se počasi spuščajo z glavo navzdol po vrveh, ovitih okrog zgornjega konca vitkega stebra. Njihov ples ponazarja vezi, ki povezc^jo bogove z zemljo. V v MEHIKA .J V enem b od I tipičnih V mehiških I ! gostišč ■ so ■ nam E Indijanci 3 s plesom E in I izvirnimi B oblačili ■ pričarali I bogato I folkloro ■ svojih - prednikov. b« L A KM A Olmeki so iz bazalta ustvarjali mogočne glave, ki so bile velike od 1,50 do 2,90 metra in so tehtale okoli 20 ton. Sploščena glava in skilavost sta pri Olmekih in Majih veljala za lepotna ideala. Zato so že otrokom lobanje obdali z deščicami in jih zategovali ter na čelo pritrdili kroglico, da so škilili. ""O - 'fe' . . i k -i f k 1' X' , J •'* f '^5p .f F ■ i ii' ■ f 55 Črnolasi, okroglolični in zgovorni otroci Majev so za pezeto ali dve vedno pripravljeni pozirati. I - vVT^n^ ' 5 - OCARUJOCA STOP/USMONA OZEMLJE, KATEREGA ODKRITJE KONEC 15. STOLETJA JE POVSEM SPREMENILO ŽIVLJENJE LJUDI Za nekdanjimi kulturami so ostale številne piramide, ki jih občudujemo Še danes. Ta majevska piramida v Uxmalu velja za enega od arhitektonskih biserov. Na vrhu piramide so žrtve položili na žrtveni oltar in duhovniki so jim prerezali vrat. Za Maje je bilo žrtvovanje slovesni obred, ne dejanje krutosti. Moderna bazilika Guadalupske matere božje, ki so jo postavili 1. 1531 na porušenih azteških piramidah. Danes je pomembno romarsko zbir^šče. Mi l' '♦j Lc ^;'Š' ;X :*:>c ir'‘»' tV Priljubljena turistična točka Mexica so sloviti plavajoči vrtovi Xochlmilco. S cvetjem okrašeni čolni drsijo po labirintu kanalov med številnimi otočki. Za prijetno razpoloženje poskrbijo ljudski godci mariachi. L J? Obiskali smo plantaže tobaka in tovarne, kjer ročno izdelujejo cigare. Za pravo cigaro so potrebni le dobro posušeni listi z dovolj vlage in primerne velikosti za oblikovanje, spretne roke domačinov in riževo lepilo. I; it 1^1 o < Na dan mrtvih gredo na pokopališče, kjer se srečajo s svojimi pokojnimi. Ob grobovih posedijo, se pogovarjajo in celo posladkajo z lobanjami iz čokolade in marcipana. l\? "j- i?^- ■. t'[ /' \ r A 4, C?< A-;, s •’ 1 f I • '* T itiik .'*■ I Tildi v pripravi slaščic so Mehičani pravi mojstri. h' l' V mehiških >cantinas« in •pulquerias* (menda samo za moške) prevladujejo tri pijače; tequila, mezcal in pulque. Vse so destilirane iz družine agav. Mehikanec demonstrira postopek pridobivanja pulque iz stoletne agave ter njeno vsestransko uporabnost. VESTNIK 35 po Pen tepanje april '98 I II MEŠANICA INDIJANSKE, SPANSKE IN AMERIŠKE KULTURE Le malo je dežel, ki bi se lahko pohvalile s tako raznoliko pokrajino, kot je mehiška. To je dežela kontrastov. Negostoljuben in puščavski sever nima ničesar skupnega s tropskim jugom, ki je gosto naseljen. Med tema območjema se razteza osrednja visoka planota, kjer so idealne razmere za kmetijstvo in industrijo. Poleg reliefne smo opazovali tudi klimatsko vegetacijsko pestrost, saj se v Mehiki podnebje in rastje z nadmorsko višino tako spreminja, da se vzporedno spreminja tudi zunanji videz posameznih pokrajin in kot posledica tega tudi raznolikost gospodarstva Na poti iz nizkih priobalnih ravnic proti najvišjim vulkanskim goram v notranjosti smo spoznali kar štiri klimatsko-vegetacijske pasove, ki neopazno prehajajo drug v drugega. Obiskali smo plantaže ananasa, sizala, tobaka, banan, sladkornega trsa; od blizu ali skozi okno avtobusa pa smo opazovali košata drevesa mangovca, iz stebel rastoče plodove papaje, kakavovca, raznovrstne palme (kokosove, kraljeve, trebušaste, oljne), na namakalnih območjih pa bombaž, riž in veliko tradicionalnih poljščin, kot so koruza, fižol in raznovrstne vrtnine. Večina prebivalcev današnje Mehike spada med mestice - mešance indijanskega m španskega rodu Mehika, ki ima več kot osemdeset milijonov prebivalcev, je dežela, kjer govori španščino največ ljudi na svetu, čeprav jih kar pet milijonov v vsakdanjem življenju še vedno uporablja različne ameriško-indijanske jezike. Hitro smo spoznali, da se tod prepletata preteklost in sedanjost: na eni strani sodobne zgradbe in velike avtoceste, na drugi številne vasi brez elektrike, na eni strani velike namakalne površine, na drugi polja, izsušena od suše; na eni strani verski fanatizem, na drugi ateizem; na eni strani pozitivni premiki v kmetijstvu, na drugi kmetje, ki zapuščajo zemljo. To je država naravnih in družbenih nasprotij, država z dolgo in slavno preteklostjo, vendar nejasno prihodnostjo. Če hočemo razumeti današnja dogajanja v Mehiki, moramo nujno poznati glavne dogodke v bogati preteklosti Mehike. Mehiška planota je zibelka najstarejše države. Visoko kulturo so razvili prvotni 'ti— 1, H v .r; 1 .'V' ■ I(i ur* L r Z . / , ■>/ -v k-? > bii® Obiskali smo naselje Majev. Ti majhni debelušni potomci nekdanjih Majev so nas presenetili s svojo skromnostjo in zadovoljstvom. prebivalci, to so bile civilizacije Toltekov, Aztekov, Majev, Zapotekov in drugih. Prav Azteki so se naselili na otočkih sredi slanega jezera Texcoco in oblikovali najlepše in največje mesto azteške civilizacije. Mesto se je širilo tudi na sosednje umetno ustvarjene otočke. Te plavajoče otoke Slavica Horvat Kot geografinja že \Tsto let potičuiem na Osnovni šoli Tišina V teh letih sem spoznala, da učenci sprejmejo učitelja in njegov predmet le, če jih zna motivirati za delo in če jim zna na zanimiv način približati pokrajino in življenje ljudi v njuni soodvisnosti. Zadovoljna sem, da sem se ietos udeležila strokovnega geog:rafskega izpopolnjevanja po deželah Mehike in Kube Terensko delo je trajalo štirinajst dni S semmarskinn nalogami (izdali smo celo Zbornik referatov) smo se že predhodno pripravili in bili pravi vodniki svojim kolegom na terenu Res je bilo naporno, a nepozabno Ne le da smo si nabrali ogromno znanja, postali smo bogatejši za nova spoznanja, za nova prijateljstva, za spoštovanja drugačnosti Verjamem, da bodo z mano postali bogatejši tudi moji učenci in predmet geografija. Prav to pa je bil tudi moj namen Zal mi šola finančno ni stala ob strani, se pa najtopleje zahvaljujem vsem pokroviteljem, ki so mi pomagali Pogled na Dolino kaktusov je očarljiv. Kar dih ti zastaja oh pogledu na kaktuse stebričarje, kaktuse opa (stari očetje), trebušaste kakteje (taščin stol), palme ]uka(slonove noge), opuncije in še stotine drugih. Stebričarji rastejo povprečno 200 let, ob dežju se napijejo in tehtajo po nekaj ton. desetletju odkrivali kar sredi pragozda Domačini trdijo, da jih pragozdovi skrivajo pred očmi sodobne civilizacije še nešteto. Prav v Paienqueju smo se srečali z Indijanci Lakandoni, ki se kot eni redkih še upirajo evropeizaciji. Morda jim to ne bo več dolgo uspevalo. Njihove vasi v pragozdu so oddaljene druga od druge po nekaj dni hoda. Danes jih je le še nekaj več kot dvesto. Živijo v plemenih, so samozavestni in ponosni, nizki in rumenkaste polti, puščajo si dolge črne lase Hodijo bosi, oblačijo si doma stkani beli pončo, ki jim sega čez kolena. Niso pismeni. Krčenje gozda je za njih sveto opravilo. Ogenj nenehno gori in nikoli ne ugasne. Koruza je njihov glavni pridelek in sestavni del prehrane poleg sladkega krompirja, fižola, buč, želv, žel v j ih jajc in rib. Poleg te mračne črte v zgodovini Aztekov in drugih civilizacij je potrebno tudi poudariti, da so razvijali najsijajnejšo kulturo. Njihova umetnost, arhitektura in številni dosežki v znanosti se lahko primerjajo in prekašajo dosežke starih Grkov. Poznali so koledar, bili neverjetno natančni astrologi, razvili so svojo pisavo, bili umetniki v obdelavi najtrših bazaltnih kamnitih blokov pa tudi polja so znali namakati in pravilno obdelovati. Žal so nekatere od teh civilizacij izginile. Še danes se sprašujemo, ali so jih uničile epidemije bolezni, ali vojni spopadi, ali pa so se zaradi polj odselili in porazgubili po prostranstvih pragozdov. Tiste preostale pa so Španci zajeli, pokorili, pokristjanili, uničili njihovo kulturo, podrli piramide in na njih zgradili krščanske cerkve in nova kolonialna mesta. Na ruševinah je nastalo tudi današnje glavno mesto Ciudad de Mexico, ki je danes največja metropola na svetu. Leži v naravni kotlini na nadmorski višini 2240 metrov in je obdano s številnimi vulkanskimi gorami. Mexico je izpostavljen potresnemu in vulkanskemu delovanju. Leta 1985 gaje prizadel hud potres, ki je v manj kot petih minutah zahteval več tisoč človeških življenj. Jedro mesta, ki leži na dnu nekdanjega jezera, se je treslo kot »žolca«. Opazili smo, da so številne zgradbe poškodovane, da se nagibajo oziroma pogrezajo, celo katedrala na osrednjem trgu Zokalo je podprta z železno SO ustvarjali tako, da so blato z dna jezera in iz okolice _ neprestano nalagali na nekakšne podporne konstrukciji konstrukcijo. Na širšem območju glavnega mesta živi že ‘ ' polovica vsega prabivalstva, samo mesto ima že več kot iz vrbja, ki so jih z vrvmi privezali na dno jezera. Azteki So bili veliki osvajalci. V njihovem življenju je imela religija Velik pomen. Bili so mojstri v gradnji velikih piramid v nadstropjih. Verovali so v življenjski cikel, ki traja 52 let. Ob koncu cikla so pogasili vsa ognjišča, se zaprli v hiše in čakali na konec sveta. Do tega pa ni prišlo, ker so jim bili bogovi zopet naklonjeni. Ponovno so zaživeli in ponovno so začeli obnavljati in dograjevati piramide. Zato pa so svojim bogovom žrtvovali tisoče in tisoče ljudi, predvsem vojnih ujetnikov. Vojne niso vedno potekale 22 milijonov prebivalcev. Mestu prinaša takšna prena- seljenost številne težave, kot so onesnažen zrak, pomanjkanje pitne vode, hrane, kriminal, brezposelnost. Na obrobju mesta kot gobe po dežju rastejo revne četrti brez osnovnih higienskih naprav. V teh bednih barakarskih »slumih« živi kar tri četrtine prebivalstva. Tako kot v Mexicu. se je tudi v preostalih obiskanih mestih do danes ohranila živa ljudska kultura z vsemi svojimi posebnostmi. Zanimive in privlačne so bile cerkve, samostani in palače iz španskega kolonialnega obdobja, antropološki muzeji z bogato kulturo nekdanjih civilizacij ter impresivne stavbe moderne dobe Tudi mehiška kuhinja nas je očarala Čeprav je tako raznolika in zadovolji še tako zahtevne okuse, se določene jedi ali sestavine pogosto pojavljajo. Osnovna sestavina vsakodnevnega obroka so koruza, fižol in čih (chili). ki jih kombinirajo z drugo zelenjavo, mesom, ribami in začimbami. Najpogosteje smo se srečevali z nekvašenimi palačinkami iz koruzne moke - tortiljami, ki jih nadevajo z različnimi mesnimi in zelenjavnimi nadevi. Obožujejo močno začinjene jedi Priljubljen dodatek jedem je paprika različnih sort. Poznajo samo čez sto sort čili paprike. Na jedilniku smo pogosto srečevali omake in solate iz kaktusov, raznolike jedi iz avokada, okusna je bila mandljeva juha, priloge iz sladkega krompirja in riža, mehiški koruzni čips, veliko pojedo zelenjave in raznovrstnega tropskega sadja. Poskusili smo tudi mehiško nacionalno pijačo tequilo. ki jo pridobivajo iz soka agave maguey. Po tradiciji smo jo pili s soljo in limonami. Prav priljubljena pijača je mazcal, katere zaščitni znak je črv, ki živi v tej agavi. Pravi poznavalci mazcala črva pojedo, ko popijejo še zadnjo kapljico pijače. Poskušali smo tudi motno, sluzasto pijačo pulque. ki jo pa pridobivajo iz agave pulque. Mehičani poznajo lepo navado - po zaužitem obroku sledi počitek siesta Raznolikost mehiške tradicije ima svoje korenine v bogati in pisani zgodovini Mehike in številnih političnih, gospodarskih in kulturnih vplivih v stoletnem razvoju mehiškega ljudstva. Mogočni imperiji Majev. Aztekov. Toltekov, Mikstekov in Zapotekov niso pustili svojih sledov le v arheoloških pričevanjih, temveč v vseh porah prijaznega, nasmejanega in dobrodušnega Mehičana, Kljub revščini in pomanjkanju so zadovoljni in srečni. Od njih bi se lahko veliko naučili r j f zaradi novih ozemelj, velikokrat le zaradi novih ujetnikov. , Obredna žrtvovanja so imeli na vrhu piramide. Žrtvam ' SO z ostrim nožem (narejen je bil iz vulkanskega stekla obsidijana) prerezali prsni koš in iztrgali še trepetajoče srce ter ga darovali bogovom. Skoraj neverjetno je, da. se je večina ljudi prostovoljno žrtvovala, da so brez strahu dre in ure čakali v vrsti in da pri obredu niso bili Omamljeni. Obrede žrtvovanja so poznale tudi druge civilizacije. V kraju Chichen Itza na polotoku Vucatanu so se ob lilovesnih ceremonijah zlasti mlada dekleta in fantje metali v izredno globok žrtveni vodnjak. Chichen Itza je že prestolnica Majevske kulture. Maji so sicer veljali za miroljubno ljudstvo, krvoločnost naj bi prevzeli od Aztekov. Mi pa smo občudovali in plezali po njihovih 0-rhitektonskih stvaritvah - to so ogromne stopničaste kraju Chichen Itza 1^ h f.1 mi 1> v L i*rr 1 M A 7; 1 h štirikotne piramide. V kraju Palenque so jih v zadnjem Mehiški zaliv M k! £ Indijanci Lakandoni verjamejo, da se ho njihova življenjska doba končala s katastrofo takrat, ko bodo prišli jaguarji in požrli človeštvo. Večja verjetnost je, da jih ne bodo pogoltnili jaguarji, ampak ceste in tovarne. april '98 Pen VESTNIK 30 V knjigah njune mladosti bi pisatelj napisal, da je lilo kot iz Škafa. Lilo pa je kot iz razparanega vampa. Pet ur je že posedal po letaliških sedežih in čakal, kdaj bo prenehalo in bo letalo le pristalo ali priletelo, od tam, od koder ga čaka. Niti piti se mu ni dalo več v soparnem baru, polnem sitnobe in zaspane nejevoljnosti, - Obveščamo vas, da letalo iz New Yorka še čaka na dovoljenje za polet iz Frankfurta, so zvočniki zaodmevaU že najmanj dvajsetič. Nič, si je dejal in se zavlekel na zadnje sedeže avta. Štrmot dežja in pesek v očeh sta ga zapeljala v spanec in tiste sanje, po katerih se človek zbudi z nostalgičnim nemirom v mišičnih vlaknih. Njima najljubša gostilna. V dvorani muzika, za šankom pa brata. - Ne govori mi, da se ne da živeti! Starejši sem, menda bom vedel, se je zibala cigareta, prilepljena na spodnjo ustnico. - Da se živeti, seveda se da. Lahko pa bilo Še mnogo bolje in vem, da je nekje drugje boljše, ga je miril mlajši s pridušenim glasom. - Kaj trepečeš! Tu lahko govoriva, kar hočeva in o čemerkoli hočeva, Tu je vse naše! je zalo-mastU po šanku in naročil novo rundo. Milivoj Miki Roš BRATA - Ampak jaz vseeno grem. - Kdaj? ga je presvedral z očmi, - Danes. Zdaj. Kar naenkrat se mu je zazdelo vse skupaj jaz. Ti iz ljubezni, jaz iz greha. neznansko tihotno. Kot bi mu kdo nalil vosek v ušesa, muzika pa je bučala in sank je rojU. Mali mu je še kar razlagal in dopovedal s pogledom. uprtim prav v bratove oči. Tisti njegov krik besa kar dvignilo, ne, ne, saj ni ona ničesar pravila mu je prihajal nekje izza tilnika in kar trije so okoli. Ona, Agica, se je sama hvalila, da jo skočili nanj. Komaj so ga uspeli odtrgati od porivata oba brata. Ampak jaz sem jo samo manjšega in mlajšega brata, kateremu se je enkrat, takrat, ko naju je mati... Sama je prišla ustnica že preklano debelila. Zunaj je lilo kot iž in se mi nastavljala, jaz do takrat še sploh nisem, škafa, zabrisali so ga naravnost v največjo in Po tistem pa me je zbadala, da nosi mojega najbolj blatno lužo. - Res grem, mu je pomagal na noge. - Materi bo počilo srce pa še dežuje. - Naj, jih vsaj ni zunaj. Ob tem vremenu ne bodo tabo. hodili ob meji. Vse je zmenjeno, čakajo me. Drži se! - Kaj pa mama? se je zadrl za njim v zavesasto da je šla samo tu malo vstran. Jaz je nisem več temo. - Ona bo razumela, je še komaj slišno prišlo do njega in po tistem so prihajala samo še pisma in tudi fotografije. Skozi spanje se mu je zazdelo, da je dež vse glasnejši in glasnejši, da je prav bolelo skozi ušesa in ga še bolj pritisnilo na sedeža. Vse šlo. Zmeraj sem se bal, da bom koga prizadel, dokler ni v polsnu samega sebe prepričal, da Pravzaprav se mi je to tudi zmeraj dogajalo. Za tako glasen dež ni mogoč, Zažmirkal je proti vsako žensko je ostal nekdo, ki ga je potem orošenemu steklu. Nanj je trkala nasmejna prekleto bolelo. podoba davno pognanega obraza. Lahko da so še sanje. Nasmejani pa je trkal še dalje in mu kimal, češ jaz sem, res sem jaz. Res je on, brat, prvič po tridesetih letih. Kako mlad je bil takrat, nežen, da si se ga bal bolj glasno ogovoriti. Objela sta se v pozdrav, ki je bil obenem tudi Namesto da bi babe prav po moško obračala in izpuščeno slovo. - Kot takrat, kaj? se je smejalo mlademu. - Samo da je vse tako drugače, si je šel skozi lase starejši. - Tu se ne da nič pomagati, sta nazdravila z zadnjo pijačo in se skozi jutro odpeljala proti in prej ali slej bi se o vsem pogovorila. Le tega daljnemu domu. Ponovno je pričelo liti. ‘V gostilni je bilo vse skupaj videti, kot bi bila veselica namenjena prav njemu, obiskovalcu rojstnega kraja. Glasba buči in sank roji. Špricarji so iztegnjeni na metre, pa jih več ne zmorejo. Tam po pol metra prične kislina udarjati v usta. -Treba bo presekati! se naročijo pelinkovci. Že ko so bile oči kot počene bučne peške, sta za seboj pustila igrajočo gostilno. Zadevajoči koraki so podrsavali proti domu. Med potjo so od nekod privršali oblaki in vlilo se je kot iz mlinskega kolesa. - Takrat bi lahko tudi šla takole domov, so brundale misli starejšega pred njiju. - Tisto so bUi drugi časi, pa čeprav se mi vse skupaj zdi kot bi bilo včeraj. - Pravzaprav mi nisi nikoli do konca povedal in napisal, zakaj. Vem, da nisi nič govoril proti, da te ni imelo biti zaradi česarkoli strah, sta se ustavila nad domačijo, obraza pa jima je izpiral dež. Mlajši je pogledal tja v temo, kjer se je komaj slutila temna packa hiše, in ponovno brata. Oklevanje se je vleklo in napenjalo. Mlajši se je nato le obrnil vstran in prestrelil molk: - Slep si kot kura! - Kaj sem slep? - Eh, brat moj, mu je stopil povsem blizu, poglej naju! Ali ti ni nič jasno ali res ničesar ne vidiš, ničesar ne povežeš? - Jaz ničesar ne vem! se mu je zadrl nazaj v obraz in poskušal nekam ubežati, kot bi se pred vsem skupaj skušal skriti, je odrinjal blato izpod nog. Po nekaj okornih korakih ga je spodneslo in zaril se je po blatu. Poprosil ga je: - Vsaj ti mi povej, da tisto ni bilo res. { J primarij dr, LOJZE ŠTEVANEC spec, internist Preveč klora I - No, vidiš, da nisi slep, samo delal si se slepega, je mlajši sedel poleg njega, kar lepo sva oba ostala sama in se nikoli nisva poročala, ne ti ne - Upal sem, da so samo vaške čenče. Mlajšemu se je zatresel glas: - Mati naju je zalotila v moji sobi, starejšega je I I I otroka, ti slepec pa si jo hotel za ženo. - Ona pa me ni hotela. Ko si ti pobegnil, malo po tistem je šla tudi ona. So ml govorili, da za - V Ameriko? - Tja pač, kamor si šel, pa se je kasneje izvedelo. videl. Dež je nehal liti in sploh nehal iti. - Pa, tu je mlajši malce postal, te še zmeraj drži , mislim, jo še zmeraj? Saj veš, kaj mislim. -Kaj pa vem. Navadil sem se biti sam. Pa ti? - Delo in samo delo. Imel sem nekaj žensk. Ni I I Stari je prešerno in dolgo pljunil; - Saj, meni pa so vse ušle, ker sem vsako, ki sem jo malo bolj povohal, hotel za ženo. - Norca. Veš, midva sva ena velika norca, se je otresel mlajši in pomagal na noge še bratu. II prevračala, sva delala iz tega cela leta hudičevih dram in se bala, - In kaj bova zdaj? - Res je, da si starejši, vseeno pa le nekoliko kokošji. Domov sem prišel, ker mi je vsega dovolj * sem se bal, kako ti to vse skupaj nosiš v sebi. Otrkavala sta si blato s čevljev, ključ je že odklepal vrata. Starejši je še kar molčal, tudi ob večerji. Ob zadnjem grižljaju pa le izdavil: - Saj tega ne moreš nositi vse življenje, ne? - Lahko ali pa tudi ne. Jaz bi rad samo še živel, pa naj srca pokajo ali celijo, briga me, ga je čisto na koncu še enkrat pogledal v oči. Pa ti, ti bi se še zmeraj rad ženil? - Briga me, je zalomastil po mizi, samo da je baba! Pred ordinacijo je stal starejši možak. Z roko si je zastiral pogled in z muko prebiral napis na vratih. Nekaj je momljal. Nisem ga poznal. Presenečen me je pogledal, ko sem ga vprašal, ali kaj želi. Pomolil mi je roko v pozdrav in rekel, da je Volk. Ponovno sem ga vprašal, ali kaj želi. »Povejte bolj na glas!« je zakričal. »Ne slišim.« Glasneje sem ponovil vprašanje. Da ga srbijo noge, je rekel, in da je za to kriv klor, ki ga je preveč v vodi bazena. Peljal sem ga v ordinacijo in vprašal, ali jemlje kakšna zdravila. »Ne!« je rekel. »Samo kopam se v bazenu in sedaj me srbijo noge.« Zavihal je hlačnice. Koža je bila sveže spraskana. Praske so bile ponekod že pokrite s krastami. Dvignil se je in spustil hlače. Spraskane so bile le podkolenice. Koža suha, kar svetila se je. Utrip srca na hrbtišču obeh nog je bil dobro tipen. »Se zdravite zaradi sladkorne bolezni?« ' »Onemu pri bazenu, ki tam hodi in gleda, sem rekel, da je v bazenu preveč klora. Pa veste, kaj mi je rekel? Da ga je toliko, kot ga mora biti.« »Vprašam vas, ali imate sladkorno bolezen?« »Ni res, kar on pravi! Jaz pravim, da ga je preveč!« »Verjetno ni kriv klor, bo kaj drugega,« sem mu rekel tik ob ušesu. »Nikakor ne!« je planil. »Jaz si redno umivam noge, Z milom si jih večkrat na dan operem,« je poudaril. »Bil sem v dvajsetih zdraviliščih, pa se mi je to zgodilo le enkrat. Samo v enem zdra- , vilišču se mi je to zgodilo, kjer je tudi bilo preveč klora v bazenu.« »Koža je povsem izsušena. Preveč si jih pere z milom,« sem rekel sestri in naročil, da mu kožo namaže s hladilnim tekočim pudrom. »Verjetno vas milo draži. Prevečkrat si perete noge,« sem rekel. »Nikakor ne! Klor je kriv. Preveč ga je. Vi napravite, da ga ne bo v vodi,« »Mora biti!« »Preveč ga je!« je pribil. »Staviva, da ga je preveč?« »Nič ne bova stavljala,« sem se nasmehnil. Sestra je prinesla tekoči puder. »Ja, pa mi boste noge namazali?« jo je vprašal, ko mu je izročala mažo. Naročil sem, da mu jih namaže in ga nauči, kako si jih bo pozneje sam mazal. »Moral bom iz zdravilišča,« se je obrnil k meni. »'Ih sem samo zato, da se kopam v bazenu. Če se ne bom mogel kopati, nimam tu kaj iskati « Zastonj bi ga prepričeval, je bil že J prepričan. J f. u VESTNIK 37 Pen študentska april '98 I Vlado Smodiš rešil čast familije :,ur Penovo trojko redko izzovejo na dvoboj, zatp smo se počaščeni, da se nas je nekdo spomnil in vnaprej prepričani v zmago polnoštevilno odzvali. Discipline so izbrali domačini in si že s tem določili prednost, pa še bolj moške igre so bile, da bi ženski v Penovi trojki vnaprej razblinili sanje o triumfu. Obetal se je neizprosen boj, ki se brez tamponskega mostu županov sosednjih puconske in graške občine gotovo ne bi končal tako, kot se je. Domačini so blesteli v hazardu, Penovcem pa sta tistega dne v vinotoču Vlada Smodiša služila predvsem um in voh. Na koncu je bil seštevek zbranih točk 12 na obeh straneh, zmago pa so domačini prepustili gostom, ker so bih boljši v dveh od treh disciplin. Nagradili so nas z domačimi proizvodi Smodi-ševine: buteljko, jabolčnim kisom, slivovko in šklojcami. Zmagovalci in poraženci pa smo se na 3 koncu razšli dobre volje ob glasbi dveh goričkih harmonikarjev. Medtem smo Penovci vse dobrote Prvi je barve Penove trojke bratil Jože Rituper -pouzili in čakamo na naslednji izziv od koderkoli Dodo s simultanko proti štirim domačinom, Elemer Gjergjek, Tomaž Vukan in Vlado Smodiš in od kogarkoli med Rabo in Dravo. 1 mlajši bodo morali še vaditi, Vlado Smodiš starejši pa je v 25- minuti Igre rešil čast familije in s tem (Spolnil pričakovanja žene Vere, prijazne gostiteljice večera. Glejta, da oba ne izgubita, je zažugala na začetku, in kaže, da je njena beseda pri Smodiševih zadnja in se prime. r Ko smo ugibali, iz česa je katera žganjica, so Ponovi trojki nasproti sedeli Štefan Krenos, Zlatko Drvarič in Elemer Gjergjek. Penovci smo bolj izostreno vohali, na novo odkrita poznavalka vonjav Irma je celo odkrila, da so ji pri tropinovki pod’ taknili bres-kovšnops, Bojan pa je itak znani proizvajalec tovr- v hazarderski igri, šnopsu, pa so blesteli domačini, stnlh vonjav, Matjaž Kerčmar, Dejan Petek, Zlatko Drvarič in * Štefan Krenos so nas sesuli na nuli. Za to ni prav cesar pa orgar nlzatornimo- nič kriv puconski župan Ludvik Novak, ki je bil gel vedeti, saj korekten sodnik v vseb disciplinah, pa tudi ne se gre ta posel graški Ludvik Kočar, ki je kartal kot četrti v Penovi strogo konspi-ekipL saj se je trudU, kot da prepričuje Kuzmančane rativno. Vsa j za sožitje v skupni občini. Eno In dnigo se izteka v do zdaj je bilo enak konec. tako. Bojan Peček je Imel ob tekmovalni še eno vlogo - za Murski val je bil ekskluzivni poročevalec o dogajanju. Posnel je reportažo, ki je po odmevih sodeč ni preslišala niti svetovna javnost. Foto: Jure Zauneker 1 I I L C Od 30. aprila do 28. maja OVEN (21. m. - 20. IV.) e hočete, da bo tako, kot si zamišljate, potem to naredite po svoje in ne sprašujte, kako. Če ima.te težave z glavobolom, nekaj časa ne nosite nakita. Ce že, naj bo srebrn, nikakor zlat. Ibdi diamante, če jih imate v nakitu, odstranite. V ljubezni pričakujte kakšno nevšečnost, na poslovnem in finančnem področju pa se lahko nadejate dobrega. BIK (21. IV. - 21. V.) Xi isto, kar ste se z nekom pogovarjali ali dogovarjali, boste videli tudi na papirju. Bodite pozorni in previdni in predvsem, vzemite si čas. Obdobje pred vami je pomembno predvsem za stike s tujino, izobraževanje in urejanje pravnih zadev. V neki zadevi se drugega ne bojte kot nestrpnosti. Za večji nakup bo ugodna druga polovica meseca. Vso pozornost posvetite gi- banju. N DVOJČKA (22. V. - 21. VI.) e zaradi vaše naivnosti, zaradi vaše dobrote Vas včasih speljejo na led. Več dela vam bo prineslo boljši zaslužek, vendar si v drugi polovici ali na koncu meseca privoščite dober počitek ali razvedrilo. Obdodbje pred sabo posvetite urejanju odnosov z okoljem. Čas je ugoden za velike posle. Zdravje Ugodno, vendar ne pretiravajte s hrano. _ T RAK (22. VI. - 22. VII.) X isti, ki se vam bo zdel čuden (čudna) zaradi obleke, bo prinesel zanimivo novost. Morda se bo razvilo celo kaj trajnega. Vaše poznanstvo lahko Ugodno izkoristite za razvoj nekih poslov ali aktivnosti, ki vam bodo prinesle denar. Na sploh je pred vami vitalen in uspešen mesec. Vendar je pomembno, da ohranite bistro glavo. P«n Pen 1e. ll mu je bil namreč vzornik Michael Douglas. " Rock and roli kaskader je povprečen zvezdnik. Kot vsi zvezdniki, je tudi on obkrožen z groupieji (priležniki in priležnicami) in roadiefi (»scenci«). Njegovo vsakdanje življenje I se vrti med zabavo, igranjem in petnajstimi P urami spanja na dan. Velikokrat se udeležuje ■ intervjujev (večinoma kot opazovalec) ter hodi I na zmenke $ takimi in drugačnimi naključ-I nhni znankami (z vsemi naenkrat). I Po pričevanju njegovih bližnjih in mnogih I naključnih znank je preračunljiv zvitorepec. I Obiskovanje številnih sanatorijev mu je dalo I veliko pozitivnih izkušenj. Trenutno razmiš-I Ija o zdravljenju seksualne odvisnosti. Vedno Po srečnem naključju sem imel enkratno priložnost biti pri snemanju glasbenega dokumentarca o rock and roli kaskaderju. Miki, moj stari znanec, ki je novopečeni prvi »scenec«, mi je namenil nekaj minut. No, Miki, povej mi, feofeo ti je uspelo priti na tako pomemben položaj. Pravzaprav je to vse skupaj nadvse srečno naključje. Na zadnjem snemanju sem bil še navaden »scenec«. Na enem od številnih običajnih žurov je bil moj nadrejeni močno omamljen, kot ponavadi. Zaradi fizičnih potreb se je napotil proti izstopnim vratom vlaka, kjer je pač do izpolnjevanja teh potreb tudi prišlo. Zaradi različnih fizikalnih zakonov se je pri olaj- redoval po tako srečnem naključju? Bil sem neizmerno vesel in sem zaradi tega popolnoma prepričan, da mi je usojenih še mnogo takih in podobnih srečnih naključij. In kaj boš storil, da boš, predvsem po srečnem naključju, zamenjal tudi rock and roli kaskaderja? Tisti najbolj pozorni lahko ugotovijo, da se v meni skriva rahel kanček tekmovalnosti, Ker računam na srečna naključja, bo na premieri - sabotaža, v ka- J teri bo po sreč- J nem naključju odpovedala teh-nika. Šef se bo nad mano naj- B verjetneje izziv- f VV JI kaskaderja povsem pripada. Poleg tega, da si umetnik, si tudi študent. V čem se tvoje študentsko življenje razlikuje od umetniškega? Večjih razlik se sploh ne da opaziti. Ker mi primanjkuje priležnic, se moram kot moderen študent, ki mu ne primanjkuje tekmovalnosti, po zahtevah sodobne družbe posvečati izključno srečnim naključjem in okoliščinam. D. 'S? JI Sevanju prevrnil. Škodo oce- Ijal, vendar ga bo t njujejo na pet tisočakov. Bil je ' po še enem sreč- h namreč samo v kopalkah. Kakorkoli že, olajšal se ni samo on, temveč tudi jaz. Prišel sem do pomembnega spoznanja, da je olajšanje enega sreča drugega. Kaj meniš o tem, da si nap- nem razpletu okoliščin' presenetila močna eksplozija. Popolnoma sem prepričan, da mi status rock and roli pl I 'I A HOROSKOPW Pripravlja: Agencija Hogod N 1 LEV (23. Vn. - 22. VIII.) i nujno, da vzamete tisto, kar vam ponudi so- delavka. Uživanje v drobnih radostih je včasih vredno več, kot največje bogastvo sveta. Kmalu se bo pokazala možnost, da boste z malo denarja veliko kupili. V sredini meseca izkoristite svoj dar opazovanja in analize. Pošta ali sporočilo bo imelo dvojni pomen. V začetku meseca možnost, da vzkipite, vendar se zadržite! T DEVICA (23. VIII.-22. IX.) o, da nimate časa, ni noben izgovor. Zato opravite obiske, ki bi jih že zdavnaj morali. Rahlo povečana možnost pri igrah na srečo. Eden od prihodnjih koncev tedna bo precej stresen. Na poslovnem področju izkoristite možnost dodatnega izobraževanja ali učenje jezika. Sredina meseca bo ugodna za kakršnokoli osvajanje. Lahko mu zaupate. N J TEHTNICA , (23. IX. - 22. X.) amesto odgovora postavite vprašanje. Za pomembno odločitev se pripravite dan prej.*Zjutraj pa si povejte: Odločil se bom! Nakup opreme stanovanja lahko mirno opravite. Povrnilo se bo nekaj starega. Zaradi sovladavine Jupitra imate možnost, da v stikih z okoljem dosežete velik uspeh. Med 4. in 13. lahko pričakujete pomoč, prositi pa je ne smete. V ŠKORPIJON (23. X. - 21. XI.) odnosih z ljudmi bodite izredno previdni. Prišli boste do križišča, ko se ne boste znali odločiti. Pomembno bo, da sprejmete najnujnejše odločitve. Z drugimi za dan ali dva raje počakajte. Miren pogovor bo razrešil vsa nesoglasja. V delovnem okolju so možne novosti ali izboljšanje delovnih razmer. Po 20. sreča v ljubez.ni ali zgrešen nakup. kratko reiono, Vestnikova mesečna priloga In Ima (udi sicer zvezo z mesečnim dklueom. Ustanovljen Je bU da bi, v skladu z Imenom In naravnim meseaUm dklneom. UManovijen je ou ob di. v skimu z imenum „ uiinkovol kot tosoplsni pen (»nolol In penetrantnez (prodlralec) . B . .Mt t. * 1.J.v ....k ..a enhlAlfl an/WlAnl. ter bil poln fotograni, kakor ee za tabloid spodobi. y STRELEC (22.XI, - 21. XII.) _ časih je dobro, da porečete: Nimam pojma. V prvi polovici meseca boste zelo dinamični, zato boste naredili za dva. Tudi s partnerjem se boste razumeli. Če vas prime, da svojo srečo stavite na kocko, vam to odsvetujemo. Po 14, vam preti samovolja - z vaše ali z druge strani. V prvih desetih dneh koristni stiki z znanci. S pomembnimi odločitvami malo počakajte. S KOZOROG (22. XII. - 20.1.) rednje ugoden mesec, ki vam obeta še največ romantike. V vaših zasebnih in poslovnih odnosih bodo nastale pomembne novosti. Sredina meseca bo od vas zahtevala veliko energije in prizadevanj. Obljubo je lahko dati, vendar jo je včasih hudičevo težko izpolniti. Kritika, stres in nenadni preobrati. M VODNAR (21.1. - 19. II.) ..ogoče je pred vami mesec ljubezni. Bodite pripravljeni. Ljubezen ni samo sreča, je tudi trpljenje. Nekdo vam bo nasprotoval, vi pa boste nasprotovali njemu. Vsekakor bodo okoliščine zahtevale preudarnost in predvsem umirjenost. Finančno boste zvozili, vendar večjih nakupov v tem obdobju ne načrtujte. Po 24. se lahko dogovarjate in tudi dogovorite. M RIBI (20. II. - 20. III.) ogoče bo krajše krizno obdobje, ki pa ne bo vplivalo na uspešno učenje in komunikacije vseh vrst. Obetajo se vam zanimiva srečanja in presenetljivi rezultati. Če greste na pot, se pripravite na presenečenja. Finančna pomoč pride ob pravem času. V prvem tednu pomoči prijatelja nasprotnega spola ne smete odkloniti in tudi vprašati ne, koliko ste dolžni. IzdajA ga Podfetle za Informlranle.Odgovoriil urednik maUčnega časopisa le Janko Votek, uredniki Pena «o Bojan Peček, Jože Rttuper In Irma Benko. Oblikuje ga Endre Gonlčr, za fotografije skrbita Nataša Jubnor In Jure Zauneker, lektorira Nevenka Emri. Računalniško ga oblikuje Robert J. Kovač. Za Pen ni posebne naročnlnel P^n april '98 Pen VESTNIK 38 Ne bo Kaj je z Georgom? več »Ničesar ne morem narediti, čakam lahko samo, kaj bo naredila narava,« pravi 62-letna Juhe And-rews, nekoč velika zvezda, katere se malo starejši spominjajo iz mjuzikla Moje pesmi, moje sanje. Film smo nedolgo od tega gledali tudi po televiziji. Konec prejšnjega leta je bila operirana na grlu, zdaj pa zdravniki pravijo, da se bo glas morda povrnil, morda pa tudi ne. Znanega britanskega pevca Georga Michaela so oni dan aretirali v javnem stranišču nekega parka v Beverly Hillsu, ki je znan po tem, da se v njem zbirajo homoseksualci. Georga, ki je bil običajno obkrožen z lepimi dekleti, bodo obdolžili za nemoralni seks. Po nekaj urah, prebitih v zaporu, so ga po plačilu varščine izpustili, mora pa se vsak dan javiti tamkajšnji policiji. ‘A Vse skupaj se je začelo v bližnji; restavraciji, ko se je začel spo-' gledovati z nekim neznanim > moškim. Nekaj časa sta si na-migovala, potem pa sta krenila v stranišče. Kaj se je tam dogajalo, se bo zvedelo na sodišču, ko bo to povedala neznana oseba, ki pa ni bil nihče drug, kot preoblečeni policist. Sojenje bo maja. Brenda gre v politiko! »Evropa je prava!« .W. ■>; Njene težave so se začele leta 1996, ko je igrala v brodvejskem mjuziklu Victor, Victoria. Zbolela je za vnetjem grla in mislila, da si ga bo pozdravila s čaji. Bolečine v grlu pa niso ponehale. Ko je obiskala zdravnika, je bilo že skoraj prepozno. Zdravnik, ki jo je operiral, pravi: »Njeno zdravljenje bo počasno, nekaj takega kot pri atletu, ki si je poškodoval koleno.« I "»M w8 I Tako vsaj izjavlja Brenda Schad, naslednica Eve Herzigove. Za obe se je začela življenjska pot z reklamo za modrčke. Eva je že dolgo znana manekenka, Brenda pa je šele na začetku poti, vpndar ji tudi kaže vse dobro. Z reklamnim plakatom, pred katerim jo vidimo na fotografiji, so oblepili lep del Londona in menda je bila reklamna akcija uspešna. Ima štiriletno hčerko, občasno pa se zabava z milijonarjem Robertom Hansonom. Govorijo, da je njeno prijateljstvo $ princem Albertom več kot samo prijateljstvo. Zakaj bi Brenda rada Šla v politiko, pa nismo uspeli izvedeti. O" ‘J; 'IŠ5 J« LM ..’'A t Leonardu di Capriu Ne mine dan, da hollywoodski režiserji Leonardu ne bi ponudili kakšne vloge. Če bo v življenju kaj manjkalo, denarju mu zanesljivo ne bo. Poznavalci pravijo, da pogodbe za film ne bo podpisal tako dolg« dokler mu producenti ne bodo ponudili 25 milijonov dolarjev. Takšen honorar je doslej dobil le Arnold Schwarzeneger za vlogo Mr. Freezea v zadnjem Batmanu. Čeprav mu je vloga filmu L Titanic prinesla svetovno slavo, je fant užaljen, ker ni bil nominiran za oskarja, zato večkrat poskrbi za kakšen cena raste i A ne ■>' l. I41' 1 s .ll ■• ■ Li .1 t' 't I škandalček. Njegov kolega iz najnovejšega filma Železne maske Gerard Depardieu pa pravi, da je razvajen kot najbolj razvajen otrok. Leonarda seveda tp kaj malo briga. Trenutno se na Kubi zabava z Naomi Campbell, kjer sta že tudi naredila majhen škandalček. V hotelskem bazenu sta se slekla do golega. Očividec pravi, da je bil to lepši prizor kot v katerem koli njegovih filmov. I l Trish { in / 1 Nemo r- I ■"t. »•4 I Rojena na Floridi, vegetarijanka in prepričana ekologinja. Tako nekako se prestavlja Trish Goff, manekenka, ki jo svet visoke mode dobro pozna. Otrok, s katerim v Milanu pozirata za kolekcijo firme Romeo Gigli, je njen. Enaindvajsetletna mamica je kar dva meseca čakala, da je dala svojemu sinu ime. Fant se imenuje Nemo. Ime ni po znanem kapitanu Nemu iz romana Julesa Verna 20.000 milj pod morjem, ampak je indijsko in v prevodu pomeni Sin miru. Z imenovanjem je čakala dva meseca, ker je hotela spoznati njegov karakter... Tako si je pred nekaj leti rekla Melinda Wayne, si pobarvala lase in odšla s tople sončne Floride v megleni London, od tam v Madrid in potem še v nekaj evropskih prestolnic. Kjerkoli se je pojavila, je s svojim šarmom in lepoto očarala okolje. Ker je imela nekaj igralskega talenta, si je služila kruh z manjšimi, epizodnimi vlogami. Vse dobro pa se je začelo, ko se je takšna, kot jo vidite, pojavila v angleški reviji Sports lllustrated. Tam jo je videl neki fotograf Playboya. Izbrskal je njen naslov in zdaj je dekle spet v Ameriki. Tokrat kot znani fotomodel »S svojim življenjem sem zadovoljna, vendar želim postati filmska igralka. Za to se bom borila tako dolgo, dokler ne bom uspelat< pravi. Takim dekletom je treba verjeti! (J VESTNIK 39 Pen rockregerep april '98 »Hozntregar manij a« B ■*» lij-' Verjetno ni potrebno poudarjati, da gre za Čuke, ki so pomlad začeli z velikimi spremembami; z novo zasedbo, novo kaseto in seveda s poroko glavnega Čuka -Jožeta Potrebuješa. Tako ostaja Marko še zadnja trdnjava, ki brani samski stan. Z zasedbo je stvar sledeča: Jožetu, Marku in Vinku se je pred kratkim pridružil novi član Matjaž, ki je zamenjal dosedanjega klaviaturista Marjana. Čuki so se sprva bali, kako bo ta zamenjava vplivala na skupino in njihove poslušalce. Vendar se je vsa stvar pokazala v pozitivni luči. Matjaž - sicer tudi Jožetov bratranec -je prinesel s seboj nov zagon in novo energijo. Čuki so se hkrati z novo zasedbo predstavili tudi z novo kaseto z nas- lovom Hozntregarji, Gre za njihovo osmo kaseto, na kateri so poleg njihove uspešnice zbrani tudi vsi njihovi hiti hitrejših ritmov, kaseto z baladami pa obljubljajo jeseni. Po svoji stari navadi so poleg nove kasete posneli tudi videospot za njihov novi hit Hozntregarji. Poleg članov skupine nastopajo v spotu še plesalci plesnega studia M. Sedaj pa jih čaka promocija njihovega novega izdelka. Na TV Slovenija lahko pričakujemo posebno oddajo, kjer bodo predvajani vsi njihovi videospoti. Novosti pa s tem še ni konec, kajti Čuki so si privoščili tudi inštrumen-tne popestritve; Marko si je omislil dvanajststrun-sko kitaro, Matjaž novo »frajtonarico«, Jože pa si razbija glavo, kako dobiti novo Gibsonovo kitaro. Za konec pa še to; vsi, ki boste prišli na nastop skupine Čuki, se boste lahko udeležili tekmovanja v »hozntregar dancu«. Zato ne pozabite na »hozntregarje«! Alenkina zvezda sanj Včasih uspešna manekenka, zdaj pa že več kot leto na glasbeni poti. Prikupna mladenka mačjih oči, Alenka Kolman, se je kot samostojna pevka prvič predstavila s pesmijo Ti si zvezda mojih sanj. Pesem je hitro postala uspešnica v skoraj vseh slovenskih krajih in je zasedala najvišja mesta dance lestvice - (SQ dance). V preteklem letu je s svojimi živahnimi nastopi popestrila programe večini slovenskih diskoklubov. Povabili so jo tudi v tujino, med drugim tudi na mednarodno turnejo za mrss Eurosporta ter na mednarodni festival showa in glasbe leta ‘97 a v Varaždinu, kjer ji je ™ priredba stare (C uspešnice Black in black prinesla nesporno S zmago. Vse to je bil šele začetek, kajti Alenka je « od takrat pridno delala g in sedaj je pred vami 'g rezultat - njena prva plošča, ki združuje « lahkotne dance skladbe. Skladba z « naslovom Piši mi pa je A • tudi podlaga I Simona Weiss, trenutno najbolj popularna slovenska pevka, kar je že J* ■.M .»s * dokazala s prepolnimi dvora- nami širom ■ po Sloveniji. Na prireditvi ni bila samo nagrajena, ampak je predstavila tudi novo skladbo, kar dokazuje, da kljub uspešno zaključeni turneji ne namerava počivati. Njen Goran ji je po vsem tem obljubil počitnice na Havajih. Kdo ve, morda pa bo od tam prišla še kakšna novička o Simonovem bratcu ali sestrici. Pa še nekaj je treba povedati. Simona se je dobro pripravila na Viktorja, kajti njemu na čast se je preoblekla kar štirikrat. Najprej smo jo videli v dvorani v kostimu, potem na odru v roza oblekel z vlečko, nato ob podelitvi kipca v sinje modri obleki in nazadnje na zabavi v satenastem hlačnem kostimu. 4^^ Helena Blagne odpoveduje vse svoje javne nastope, čeprav bi morala poskrbeti za promocijo svoje Primadone. Tako je nedavno odpovedala tik pred oddajo intervju na Valu 202. Vendar pa to ni prav taka nenadna odpoved, tudi njeni pevski nastopi so bili tega že deležni. Vzroki niso čisto znani, šepeta pa se vse mogoče, od slabosti do tega, da nima kaj obleči. Ravno tako pa je slovenska primadona odpovedala nastop na letošnjih Viktorjih z opravičilom, da je njen mož moral nujno po prevzem l1 Al V o 03 Prejšnjo sezono je sodelovala v broadwayski uspešnici Nune, muziklu, ki so ga uprizorili v Šentjakobskem gledališču. Po trinajstih letih mirovanja pa se je odločila, da bo končno izdala drugo samostojno kaseto z naslovom Slow Down, Za glasbo na albumu je značilna moderna trendovska produkcija. Pri ustvarjanju ni bila obremenjena s komercialnim uspehom, ker bi se v tem primeru morala lotiti zadeve nekoliko drugače. Prepričana pa je, da je album narejen in izveden korektno in večina pesmi primerna za širok krog poslušalcev. Album bo poskušala čim bolje promovirati, leto ’98 pa bo minevalo ob 20 letnici Moped showa. Ker se dogovarja za izdajo plošče na japonskem tržišču, je nekaj pesmi posnetih tudi v angleščini. Svojevrstna poslastica pa je tudi pesem Simona in Sašo, kjer boste lahko slišali samega Saša Hribarja s skoraj celotnim Ga-ga-jem, poseben pečat pa je skladbam dodal Marino Mrcela. ki je avtor vseh besedil. Že naslovi kažejo na provokativnost besedil, recimo Sexy phone. Dobro je, da ženska sem, Titanik ljubezni... Ker dandanes brez videospota skoraj ne gre, so januarja posneli spot za naslovno pesem. Za posladek pa še pokušina enega od besedil; ... Rozi ma en telefon, ne zanima je bonton ... če vzdihov si želiš, jih polno mero tu dobiš ... Sexy phone, kdo bo plačal telefon ... strojev v Bosno, Helena pa brez moža v zdajšnjem stanju ne gre nikamor, češ da bi jo novinarji požrli. Kakor koli, Viktorja pa je dobila Katrina je novo ime na pop sceni, ki se spogleduje s primesmi jazza in soula. Ustvarila je ploščo z naslovom Gorim in se predstavila ne samo kot pevka, temveč tudi kot tekstopiska. 12 skladb ljubezenske tematike je v večini napisal Rok Golob, kar mu seveda ni bilo težko, saj menda ljubimkata. Je potemtakem Katrina resna konkurenca Darji Švajger? Prisluhnite in presodite sami. Mokre sanje - Najlepše rane. Lani so se predstavili na Novem rocku, sedaj pa se pretežno kitarska zasedba lahko že pohvali s kompaktno ploščo z naslovom Najlepše rane. Skupina Industri feag se je širšemu občinstvu predstavila s skladbo 100 decibelov, ki ste jo lahko zasledili v filmu Outsider. Sedaj se predstavlja z novo stvaritvijo, ki je zanjo že drug tovrsten projekt. Če ga boste iskali, povprašajte po Brez provokacij. Jani Kovačii Ic še živi in dela. Pred kratkim je izšla njegova plošča z naslovom Povabilo nablues oziroma pesmi Toma Waitsa. Jani se je odločil posloveniti glasbo in besedila 1949, rojenega ameriškega glasbenika Toma Waitsa, Skladbe so bile v živo posnete na njegovem koncertu v Trnovem, nekaj pa jih je bilo spočetih tudi v studiu. Simona se je pobliže srečala z glasbo že v osnovni šoli, obiskovala pa je tudi glasbeno šolo,. kjer se je učila harmoniko in klavir. Kot srednješolko so jo k sodelovanju povabili člani pop rock skupine Ultimat. Leta 1995 k je izšla Simonina samostojna plošča, B katere avtor je bil Andrej Šifrer, z B _ naslovom Najboljši fantje so že poročeni. Želela je pogledati v različne glasbene zvrsti, zato se je odzvala povabilu narodnozabavnega ansambla Alpski kvintet in z njimi posnela dva albuma. Že petnajsto leto pa je članica skupine Moped show, kjer se je predstavila tudi v dveh solo projektih, Po čem |v slava in Ne streljajte Simono H2O, katerih I avtor je Tone Fornezzi. i C V3 Alenkinemu prvemu g videospotu, ki si ga že 2 lahko ogledate na TV-ekranih, H župan, župana, županu, župana, Pen pri županu, z županom, od župana TU se je že sprehajal tudi Marc Girardelli. 12 Bol(e kot se je vse skupaj začelo, skoraj ne bi mogli pričakovali. Župana jurjevske občine smo namreč zalotili na njegovi službeni (županski) poti v središču občine, kjer je bilo ravno med našim obiskom na gradbišču zelo živo. Tako smo imeli prvo življenjsko temo za pogovor na kraju samem. majo riževih polj pa ne Bilo bi lepše Najprej torej o gradbišču. Gre za rekonstrukcijo regionalne ceste R 349, za katero je navedena dokaj zanimiva povezava krajev, namreč Videm-Can- ' kova-Kuzma. Občina Sveti Jurij ob Ščavnici je že ! leta 1996 poskušala doseči, da bi ministrstvo za | promet in zveze vključilo v program obnov in | rekonstrukcij regionalnih cest tudi 340 metrov dolg । odsek te ceste skozi središče občine. Do realizacije ■ je prišlo šele te dni, rekonstrukcija pa vključuje zgraditev pločnikov za pešce, ureditev javne razsvetljave, zaščito in morebitno prestavitev vodovoda ter kanalizacije, zaščito PTT-vodov, ureditev dostopov in ograj. Skupna vrednost teh del znaša okrog 40 milijonov tolarjev, občina pa se je zavezala, da bo njen delež 10 milijonov tolarjev. Računajo, da bodo z deli končali v treh mesecih. Škoda, kajti bilo bi veliko lepše, če bi bilo vse nared za četrti občinski praznik, ki so ga praznovali ravno I te dni. Občina si je to prizadevala, ampak ni šlo. I Sredi goriških oblin je zrasel vetrni mlin... 1 i- Pogodba z Girardellijem pred podpisom? L Penova ekipa je svojčas že poizvedovala in zvedela f , nekaj eksluzišmih informacij O Blaguškem jezeru in M .-.'fei- I Ih- V S l' r A ■i ■» 11 šl* JI fl ^1 18-1 e in a ALENKA NOVAK Šivanje oblačil po lastnih kreacijah, fotografiranje, dobraglasba in zabava. To Je trenutno vse, kar zanima našo Penelopo, ki je končala SSTS, smer konfekcijski tehnik. Če kakšen frajer misli, da jo bo osvojil s čim drugim, se bridko moti. Gostite]) Penove ekipe je bil tokrat župan občine Sveti Jurij ob Ščavnici Slavko Mihalič - Na Stari Gori so naredili vrtljivo streho - Tam so tudi druge najstarejše orgle v Sloveniji pa še marsikaj drugega I; 1 S Tfl n ai i Ji Župana sme najpr^^scbčali na gradblš^.6redi Vidma pri Svelenf Juriju ob Sčavnld. Med sprehodom ob Blaguškem jezeru nam je župan Mihalič pripovedoval tudi o tem, kako je zvedel oz. slišal, da naj bi to umetno (akumulacijsko) jezero zgradili predvsem zato, da bi lahko iz njega speljali oz. uporabljali vodo za namakanje riževih polj, ki so jih načrtovali v kraju. Le kaj bi bilo danes, če bi se to res zgodilo? Marcu GirardeUiju iz Lichten- je s tem vsekakor strinjal saj steina. Ali je kaj novega? Župan drugače ne bi napisal »hvalnice*: Slavko nam je dejal, da je bil zaradi te zadeve že okrog 20- Sredi gorivih oblin krat v Ljubljani in da naj bi bila je zrasel vetrni mlin! naposled tik pred podpisom Naj melje moko za dober kruh, pogodba med slovensko državo (ustreznim državnim organom) in Girardellijem o koncesiji za Blaguško jezero. Šlo naj bi za 30-letno koriščenje jezera z okolico, naj varje ga sosed - Sveti duh! Kot nam je pripovedoval predstavnik turističnega društva Boris Kovačič, ki se nam je kjer naj bi koncesionar zgradii pridružil pri ogledovanju zna- avtokamp, bungalove, restavracijo in še kaj. V ta projekt pa menitosti na Stari Gori, gre za nekoliko povečano kopijo nek- bi bil vključen tudi lastnik okrog danjega vetrnega mlina na Ko-osmih hektarjev bližnjih zemljišč kolajnščaku, le da so pri tem g. Herzog, ki že sedaj skrbi za postavili streho na vreteno, tako okolico jezera in tudi delovanje manjšega gostinskega lokata. da jo lahko skupaj z vetrnicami obrnejo v želeno smer. Ib smo s Tudi občinski komunalni delavci skupnimi močmi tudi storili. so tam pospravljali ravno med našim obiskom. Ni kaj, tudi Penova ekipa je bila zelo navdušena nad Blaguškim jezerom in okolico. In kaj Mlin pa ni edina znamenitost na Stari Gori, ampak stoji tamkaj tudi baročna cerkev, v kateri so leta 1736 postavili orgle, za katere je ugotovljeno, da so bi se zgodilo, če bi si koncecijo druge naj starejše v Sloveniji, pridobil Pen? Po vsej verjetnosti Poleg tega smo si ogledali še bi bil v igri nočni klub z lepoticami. za čez dan pa nekaj posebnega za bogate goste ali pa morebiti kakšen dom za etnološki muzej, ki so ga začeli urejati v prostorih nekdanje šole. Zbrali in razstavili so čez 1500 eksponatov, to je raznih Čičih, a je bil zdoma - nekje v okolici Male Nedelje je sejal sladkorno peso. Zato smo načrt spremenili in se odtočili za srečanje z obrtnikom Antonom Nedogom v Dragotincih. Kdo bi si mislil, da je v tej majhni vasi tako velika in sodobno opremljena mizarska delavnica? Anton je šel na svoje leta 1966 s skromno opremo in priročno delavnico. Znal je marsikaj postoriti in kmalu sam m zmogel vsega dela. Sčasoma je imel toliko naročil, da je moral zaposliti kar sedem pomočnikov. Seveda je precej vlagal tudi v nakup strojne opreme in širitev prostorov Zlasti uspešno je , sodeloval s Proizvodnograd-benim podjetjem Ljutomer. Tbdi danes bi bilo dela dovolj, toda kaj, ko je prišlo v navado, da nekateri naročniki (stranke) potem odlašajo in odlašajo s plačilom, on pa tega ne more storiti pri poravnavanju svojih izdatkov (za plače, davke idr.). Zato ima sedaj zaposlena samo po dva pomočnika in vajenca. ostarele, saj je to zdaj še posebno predmetov in orodij, ki so jih Pravzaprav obrt počasi prev- zema v roke sin. e dobro, da zanimivo. Na Stari Gori smo vrteli streho Mnogi ste najbrž slišali ali prebrali, nekateri pa tudi videli mlin na veter, ki stoji na Stari Gori. Samo lani si ga je prišlo ogledat čez 10.000 ljudi. V Thris-tičnem društvu Sveti Jurij ob Ščavnici so prepričani, da sta mlin in sploh Stara Gora biser Prlekije, Pesnik Kajetan Kovič se nekoč uporabljali. Našo pozornost so posebej pritegnili lesen mlin za mletje mesa, stare slatinske steklenice, lončena posoda za pranje perila in večnamenski tabel (podnevi miza, ponoči postelja). To in še vse drugo se res splača videti. Kmet je odšel na polje, mizarja pa smo našli doma Imeli smo namen obiskati tudi kmetovalca Štuheca v Bolehne- ima naslednika, kajti njemu moči pešajo iz zdravstvenih razlogov. To pa je bila tudi zadnja točka našega potepanja po občini Sveti Jurij ob Ščavnici. Morebiti tudi zadnja tovrstna Penova akcija, če se ne bo zgodilo kaj nepredvidenega z županoma rogašovske in gor n je radgonske občine, ki bosta morebiti tudi zainteresirana, da ju obiščemo. Bomo videli. Zapisal: JOŽE GRAJ Fotografiral: A. ABRAHAM I * Z Girardellijcm sta se sprehajala ob Blaguškem jezeru in se pogovarjala kot stara znanca, na občinsko praznovanje pa ga zaenkrat še niso povabili • Zelo rad poje, kolesari ... • Pravijo mu tudi Lojzek z lilijo • Govorov ne mara pisati • Nekajkrat je bil tudi na nogometnih tekmah v Beltincih * Še bi ostal župan, čeprav ga veseli tudi služba trgovskega potnika Svetovno znanega smučarja Marca Girardellija tokrat še niso povabili na praznovanje, drugo leto pa se zna zgoditi, da bo med slavnostnimi gosti.