i iKJjjUH."* Jdochl&bl. K. K. noiDiDuoiueK, stir Wien V Grorici, 11. maja 1877 Tedaj „Soc"a" izbaja vsak Letvrtek in velja s posto prejemana ali v Gorki na dom posiljana: Vse leto.....f. 4.50 Pol leta .,,..„ 2.30 ki»nm boju, je Se vedno isto, katero je zav-zetuala iz pocetka orijentaiuih homatij dosledno do danes. Da se je potcgovala za zboljsanje stanja balkan-Bkih kristijanov, je znauo in to se je tudi vselej odo-bravalo. Ob cnem pa si je prizadevala mir oliraniti, in ko to nij bilo vcfi moguce, da ostane vojna lokali-zirana. Ker so bila vsa prizadevanja vlasti vojno mej Rusi in Turci zaprcfiti brezuspesua, gledala in skcr-bela bode vlada za to L da ne nastanejo vsled te vojne splosne ev-ropske zmeSnjave in 2. da bode po konCanej vojni na spremembe v orijentu tako uplivala, kakor to tirjajo interesi nase der^ave. in ravno v namen oskrbljenja deriavnih intere-bov v orijentu priderluje si c, kr. vlada, da bode kljubu proglasenja neutralitete postopalo taka, kakor se jej bode potrebno zdelo. Do sedaj je bilo c. kr. vladi raogoee slediti raz-vijanju dogodkov, brez da bi bilo treba vujuili priprav, in bode tudi za naprej ogibala se stroSkov, katere bi mobiltzacija prizadcla derzavi. za katero ne vidi tudi sedaj 6 e n o b e n e g a v z r o k a. Vlada uvideva popolnem, da nima nobena vlast USTEK LJtJDMILA Poezija, zlozli Franjo Zakrajski. Bistra mi Sava Cudno bobni; Talna se Drava V megiah kadi, „Kaj pa ti zalo Sokeice bi Tak ^alovalo Dol m ljudi ?« „Spomlad saj klije, Cvetka cvet6, 1 povsod dije Mir, veselje." „„Nijsem veselo, Pa tud ne bom: Ljudstvo je smelo, Strah je pa lom.Ktf jj^Spomlad za svata, Cvetka cvet6; Brat pa nad brata ^osi |orj6 l«« toliko vzroka skerbeti za svoje intercse v orijentu nc-go Avstrija in spoznava tudi popolnem svojo odgo-vornost, pri vsem tern pa pviCakuje zaupno in mirno razvijanjo dogodkov, ker se zanada na prijateljsko raz-mcrjfc napram vsem ve]evlustimr ker jo vedno odkrito brez vseh ovinkov izrazevala tciujc avstrijske politike in ker je preprifona, da ne odreeejo avntrijaki narodi Hj. velifcuistvu bvoje pomoci, ko bi bilo treba po-skerbeti za interese cele monarhije. V tern zaupauji in svesta si svoje vojne modi, bode vlada skerbola, da se boi^o dostojun ozir jemal na Avstrijo tudi za naprej, brez da bi jej bilo potreba vojnili priprav*. Avstrija pridei^ujo si torej aktivno nastopiti, kakor Intro bi kuka ncvarnost pretila njenim derjiavnim iutcresom. Kedaj in na kateri nafiin pridejo avstrijski-interesi v ncvarnost? Verujeino, da Avstrija ne more nikakor itolcti, da bi si Kusija le katere kolt dele Turfiije v Kvropi prisvojiia; to bi se tudi zares ne strinjalo z interesi Avstrije. A ttusija gotovo tudi no nawerava prilasti-ti si le ped turSkega zemljiSCa v Kvropi. Toga sieer lie veruje marsilvater in tudi ne nasi goriSki italijan-ski politikarji libcraln' in klerikalue strauke, meueL, da Kusija ne bojujo tako velikanskega boja zastonj. A mi verujeino popolnem izjavam llusije, da jej nij za nic dru/.ega, negoza zljoljsanje stanja balkanskili kristijanov. Kedo more tudi tajit^ da bi se ne bila zaprciila tursko-ruska Vojna, Ce bi bila le Turfiija privolila tir-jatvam, katere so jej stavile v namen i>omirenja Bal-kana vzajemuo vse vlasti v glasovitej stambulski kon-fcrenciji? Turiija bi bila Se vedno ostala eelotna, samo administrativno bi se bila inorala popolnem pre-ustrojiti in za to bi bila morala dati zadostne garan-cije. Tur^ija nij hotela nifiesa sliSati o garaacijah, ker jej nij iu jej nij bilo nikedar mar za to, da se zare's zboljSa stanje njenih kristijanskih podbi5nikov. Da je proglasila glasovito ustavo, s katero naj bi bilo zado§eeno zahtevam vlasti, to je bilo popolnem nepo-trebno in je tudi prevec naivuo, kajti premnogokrat uze je Turfiija celo Evropo z danimi obljubami za nos vodila in sedaj jej veruje malo kedo vec, kar je na-ravno. Verujejo jej §e k vecemu oni, kateri so si na-kupili turSkili papirjev in 2elijo edino le iz sebiL-n o s t i, da bi se gnjila TurCija se ohrauila, 6e tudi bi moraii balkanski kristijani se dalje terpeti, naj si Cujte, ki ste moji, to vam pravim; Ali posluSajte, 6e ste verni. V Korotanu vlada mi Valjhun, Ketimarov sin, i 2e kristjan; Kri2 iastC jih, ki jim vojvoduje, Mnogo ; molijo Boga ljubezni Pa Devico, mater Bozjo v jasnih Ve^ah. Pravi so jim sveeeniki In obredi; a njih mnogo bratov, Dol ob §umnej Dravi ino Savi Nijso stare vere opustili; Se snujo i vpor i punt krvav Zoper novarije Valjhunove *). Kri preliti so pripravljeni Za ofietov ranjkih staro vera. KriL zasmehujo pa tud Valjhunov* Njim prete^ki jarem. Vsrdi se Zdaj "Valjhun, ter sklene ljuto vojno, Pa uzugati upornike. Ino ne miruje, ampak zbere Cvet Slovenov i junakov nem§kih, Ki za kri2 se_,biti koprne*. *) Ta pesem poje djanja iz &mo% ko so bili Slov. de-loma ie pagani, Bog Triglav gospod neba, zemlje i pod-zemljija — Perunb. bliska, groma —> Z i va b. ljubezni — D r o h je bil tedaj najvikii duhovnik i voditeTj pa najtrdovrat-niSi zoprnik Valjhunovim nameram — ... Po Porfiriji bili so gavrani-svete ptice, podoba Svantevita, boga tudi proro* kovanja. V tej P*sni stoji gavran za kudowsaega pti6a, kot PTorokft. • Pis, bodo uze kristija li rimskega ali ruskega veroizpoveda-nja. Takim ljudem gre v p e r v i v e r s t i za njl-bove turske papirje in bi se za polom Turdije M m zmenili, ko bi onih ni6 vrednib papirjev ne imeli. Na dalje je vprasanje, ali w tudi lie itrinja z avstrijskimi interesi, ko bi se po premaganji ill izoac-nenji Turfiije na Balkanu osnovale avtonomne derlave ? Ncmski listi so u2e pisali, kar smo tudi v naieal zad* njem listu registrovali, da kaj tacega namerava Rusi-ja. To je tudi mofino verjetno. Ce bi se morala ravnati Avstrija po 8@!ji Ma-djarov, bi Busija niti tega ne smola, A Avstriji ne more in ne sme biti temu protivna, tern manj, ker bi ona najberze dobila Bosno in bi ravno s tern bilo za interese Avstrije jako dobro poskerWjeno. Sieer bi bile Avstrija in vse vlasti nedosledne, ko bi tern ru-skim ncdol^nim nameram protivile, Co so vlasti m-jemno zahtevale od Turiije, nai zboljSa stanje kristijanov na Balkanu ter naj da kolikor mogofie vsem Rvojira cvropskim provincijam administrativno avtono-mijo, gotovo je tudi opravigeno, Ce bodo Ilusija zohte-valii za nje po tolikih materijalnih ^ertvahpopolnoav-tonomijo in neodvisnost. In ravno to bi tudi pospefie-valo materijalne interese Avstrije iu dosledno bi bilo, da bi se Avstrija mariveC za tako preustrojenje Turci je z vsemi svojimi inofrni potcgovala. Na osebne turske simpatije Madjarov ozir jemati nij v interesu nase derzave, o njih naj se torej preide na dnevni red. Dobro naj se pomisli, da je mnogo ve5 Slovanov v Avstriji nego Madjarov, katere je neobhodno potrebno v postcv jemati. Nasi merodajni politikarji naj se malo ozrejo po svetu, in sprevideli bodo ktnalo, kaka nevarnost preti Avstriji, ko bi Sla proti Rusyi. Sieer so v Avstriji tudi Nemei razen zldovskih za ra-dikalno preustrojenje Turiije; in skrajni cas je pa6, da se enkrat konec stori vednim homatijam na bal-kanskem polotoku, vsled katerih mora vedno tual na-sa deiiava mnogo terpeti. Kar namerava zatorej Rusija z Balkanom, je V soglasji z interesi Avstrije, nadejaino se zatorej, da ne bode Avstrija le mirao gledala na razvoj orijental-nih dogodkov, temvec" da bode tudi kolikor mogoee podpirala Rusijo v njenem blagem poCetji. Aj oblaci gosti v 6rnem vlaku Gor na tedrem nebu. Glejte, glejte I Zrak soparen; ptica na drevesu Skrije se mej perje, jelen v gori. Gre v zavetje, i poskocna srna Hajd v grmoyje varno. Pa Valjhun, Ki nabral v prostranih dvorih je Cvet Slovenov i junakov nemSkyi, Ki za kriL se biti koprn6, Kaj §e sWenil je? »Ti krst v pomo5! Bratom slepim tarn ob Sumnej Dravi, Slepim bratom tarn ob §umnej Savi, Ki Triglava i Peruna Se caste" Pa lainjivko Zivo: Mveniki, Z Drohom vred, voditejji i ird Bodo naj vgonobljeni; i prej ko Stokrat do zahoda solnce prijde, Stoj v njih gajih kdz, ne kleti hram. Parec Tasil je poslal pomoC, Vrle, belolase korenjake . . , .*— I nastane Sum oroLja po dvoreh, Po Aguntu je roz^anje mecev, Blisketanje cudno dolzih sulic, Ino glasen krik 'z junaSkih grl, Da razlega dol se po daljavah. Nikdar taka brata nijsta bila Mi Sloven i Nemec, kakor zdaj Ha! .. Objemanje ob6h — o eudol — Pritiskovanja na srea i.poljubi Y cvetua lica. pa sred polnih kup Jim,,, ,. i Vojna v orijentu. -• ¦"; Azijatsko bojiSSe. r ¦"* Ri4i dobr© napredajejo v Aziji. Vest o vzetji I ,B»jazida je popolnem resnifina, kljuba nasprotnim po-rodilom iz laznjivega turskega vira. Bajazid lefi blizo perzijanske raeje. Isto tako nij !e neresnicno, dm so I bill Bitsi pri Earsu nazaj verzeni, temvec proderli so ie dalje proti Erzeram-u in pricakuje se vsak trenu-tek, da se tverdnjava Ears uda Rusom. Batum poleg morja, kjer imajo Tarci nB.pe.to posadko, se nadlegu- | jejo Rusi posebno, ker hocejo popreje vse ceste, koje peljejo v Erzerum, dobiti v svojo oblast, potem pa uiegnejo tudi to tverdnjavo z vso silo n&pasti in Tar-ke prepoditi proti Erzerum-u, v katerega blizini se | utegne perm veea bitka na azijatskem bojiScu biti. . 8e na eni strani prodirajo Rusi na azijatskem bojiScu, namrec' iz Alhazik-a proti Ardahanu, vendar je tod prodirtnje teiavno zarad visocega se sedaj se snegom pokritega gorovja, ko hitro se pa vsaj vreme ustano-Ti, blilali se bodo Rusi Ardahanu, katerega se najber-ie polwtljo brez poaebnih tezav. Evropsko bojistie. V minolem tednn pokali so uze topovi. Turci so safieli nsmreS napreje bombardirati podonavske ru-munske tvrdnjave, v novejem casu pa tudi neutvrdje-na druga xneata. Pri Brajli posvetila je raska artile-rya turskim monitorjem (vojnim ladijam) tako, da so morali kar v begu zapustiti oblizje tega mesta. Rusi bo ale dospeli do Bukaresta, od kodar 30 krenejo 11a jugosahodno stran nasproti Silistriji in Cerai vodi; | tukaj uteguejo tudi Rusi najberze posknsiti Donavo j preitopiti, kajti od tod pelje zeleznica skoz Dobruco t pomorsko mesto Eistendie, katero morajo Rusi na vsak nafiin dobiti v svojo oplost, da se pozneje ne iz- j kercajo bodisi turske ali angleSke vojne Cete na tern I me»tu. SliSi se namrec\ da utegne Anglija dati pomo-& TurJiji proti temu, da jej odstopi Turfija Egipct. Anglezi iSCejo torej uze svojo lastno korist. Kaj pa porecete k temu Francija in Italija ? Rum u nij a nastopi tudi aktivno in v sredo dosli telegrami glasijo se uze, da so tudi Rumunci odgovorili z germenjem topov na bombardiranje Eala-fata iz vidinske tverdnjave. Rumunci hocejo si torej tudi v tern za Tutcjjo smrtnem boju pridobiti nekoli-ko lavorik, da se jim ne bode pozneje oeitalo, da so Dobruco zastonj dobiii. S e r b i j a zopet razorozuje na svet Rusije in Avstrye ter ostane strogo neutralna, to je, dokler ne bodo silili Turci na serbsko zemljiSce. IzCernegore nimamo posebnih vesti. Poro-2a se samo, da vlada tarn neizmerno navduSenje za sveti boj, posebno ker je tudi Rusija napovedala voj-sko Turciji. Zadnja vest 0 Miriditih nij bilares-niina, ampak je le navadna tur§ka laz. Nikola odpo-toval je v Albanijo, kder prevzame osebno poveljstvo. V kratkem utegnemo cuti 0 bojib na juznem cerno-gorskem bojiSCu zaveznikov cernogorskih in miridit-skih proti turskemu^ kervoloku, kajti najberze bodo skuSali Miriditi in Cernogorci zdruziti se. GerSka zaCela je tudi uze s Turfiijo besedovati. Zacasno se poroca, da se pripravlja GerSka na vse kriplje na boj proti Turfinu. Eaj vazna vest, ce je resnidna, dohaja nam iz Egipta. Fi§e se nanireC, da je egiptovski kedive (knez), kateri je obljubil Turfiiji pomoCi, napovedal vojsko Abesincem. Iz srednje Azije utegnejo tudi Afgani prodirati proti Indiji, kakor se poroCa. Rusija je torej na ta nacin poskerbela, da bo imela tudi Anglija nekoliko opraviti v svojih azijatskih pro- Cuj, zdravice; onim, ki vdljajo, Ear nerazumljive .. Cudc, Cudo!... NesebiCno morda dal pomo5 je Bobri Nemec? Bog pomozi, res je? Gre veijeti njim, dari noseSim? Vriski, 5uj, rast6 i bojno vpitje ProC od Sums, do] pod gradom Glej, sprehaja se Ljudmila, Valjbunova, krasna bci. Tilio stopa po samott cvetnej. Aj Ljudmila! Aj Ljudmila I Vitka kakor jela v gori, Roie so i limbarfiki obrazek V mirnej zori jutrnjej. Eaj mi vzdise? Eaj zaluje? Eak se sreCna vklanja jej travicka, SreCno solnce sije jej na kodre, V sreci potok jej Sumlja 1 SreCno jutro mi pozdravlja Njo i senfiui log i krog dolino. Srecne ptice zvrgolite, Njsne vzdihe proc* nesite! Aj Ljudmila I Aj Ljudmila! Vitka kakor jela v gori, frLe so j limbarfiki obrazek vincijab v Indiji. Torej ne bode mogla pri najbolj§I volji velike pomozi poskti Turcmom iz teh krajev. Torki zopet razsajajo prav divje v Bulgariji. Po-zigajo in morijo vse, kar jim pride v roke. Rumun-ske ladije so uze mnogo bulgarskih revezev reSile tur-§kib krempljev in Jib propcljale iz dobruckib mocvir-jev tez Donavo na rumunska tla. Ta tedaj vidite vsi vi nesramni zagovorniki TurSje, ki ob enem s tern va§im zagovarjaajem zagovarjate tudi Ijuti, turski barbarizem, da Torek in divjak sta identicna pojma ter da je treba iztrebiti tak paganski barb&ricni zarod iz evropskih tal. Dopisi. V KOStalljeviei, 7. maja 1377. (tar. dop.) (Kmetijski polozaj. — Naselevanje EraSevcev v Ter-stu. — Letina. — Vreme,) Kostanjevica ima mnogo in §e precej rodovitnega polja na dolenjem Erasu; odlikuje se mej druzimi okolo lezettmi vasmi z mnogo novo nasajenimi tertami, kar je prav hvaie vredno i bode tudi gotovo lepe obresti v kratkem Casu prina-§alo; ali pa pri vsem tern posestniki mnogo koristi imajo, to je pa en fir druzih rokavov (Kraska fraza). Ear se Eostanjcev nij v Terst preselilo, prekupievajo z raznimimi pridelki, tako da Ie mala pe§Lica delavcev doma ostaja, ktera po nikakem ne zadostuje za obde-lovanje vsega polja. Delo mora biti narejeno, toraj so vefii kmetje prisiljeni, delavcev okoli po va-seh za drag denar beraSiti i vsako delo prav kesno opraviti. Samo Lokovcanje pri travi cez 400 gi. zivega denarja odnesejo. Udoma&l se je pregovor „delavci naredijo, delavci snejo." Eostanjci morali bi se bolje poprijeti kmetijstva in v kratkem casu bi videli, da bi se revSema pri njih zmanjgala, ktera se je tako ukorenicila, da jo bode prav tezko odpravitt. Velik pregreSek je na ceiera Erasu, da se lju-dje v tako velikem Stevilu v Tersiu naseljujejo, ker iz tega se izcimijo mnoge slabosti, ktere rev^ino prav moCno pospeSujejo. Mnogo Kraievcev, bolje premnogo, privadilo se je svoje sinove v Terst poSiljati, da bi se tam kace-ga rokodelstva naucili, mene, da se bolje in lahkeje zivi v lepem Terstu, mogo^e na Cor si, negonapustih pecinah golega Erasa, kjer nij druzega »ego kamen na kamenu, kakor v Jeruzalemu po razdejanji. Eo so enkrat oni nascljnici delavci i se nekaj ter2a§Li-ne lomastiti privadiio, so vsi njih nekdanji sopastirji, sedanji brabri Era§ki fantje, le poveri schiavi zabiti; iz njih ust nij sliSati veL poStene slovenske besede, to so Vara pravi Kraski stebri terzaSkega lahonstva. Eake pesni so prepevali pri novacenju v Eomnu ti kraSki TerzaLaaje, menim, ni nij treba omeniti, Ie po~ balinsko rogovilenje pokvarjenih pesni se je razlegalo po sercu srednjega Erasa, po Eomnu. Eo prezive oni naseljenci tako imenovana muhasta leta, hoCejo vdobi-ti si druzico, mlado zenico, to je pa v deklet bogatem Terstu jako lahko; torej se poroce, potem otroke imajo in kedar ti zbolijo, grejo v bolnisnico, obCinam pa pride, da plafiujejo za one, kterih niti noben vaSCan [ ne pozna. Tako mora rasti revScma. j Mnogo naseljencev pa je brez dela, Iotijo se kra- | sti i izmikati, kjer je mogofie, in kedar vdobe delo, ne ljubi se jim vec* delati, ampak imajo rokodelstvo di buttare cinque e di tirarc sei. Da bi se temu v okom prislo, morali bi se dezelni poslanci kaj veL po-truditi, ker tako terpe EraSevcx moralno i materijal-[ no. — Letina, kar se more zdaj soditi, ne bode slaba; pSenica i vse sterneno zlto je se precej v dobrem ¦'¦" -i........ .......... 1.1.....1 ..... . ...i I V mirnej zori jutrnjej; I Eaj mi vzdise? Eaj zaluje? — I Priletela bela golobica, I Priletela, se na vejo vsedla: I „Plakaj z mano, devojcicat I Vzeli so mi druzeta." I 0nEaj bom jaz s teboj plakala: I Tebi druzeta so vzeli, I Meni milega ne dali; I Nijso dali, pa ne ve za m6. I Ali jaz gresnica sem velika: I On Triglava moli, I Jaz sem kr^enal"" I nAj ti sredna, ti presre^na! I On te ljubi kakor njega ti: Na, Privina je, junak slovenski, I Pa je krSSen kakor ti. I Eaj iskala lepsega junaka I Bi slovenska deklica? j Ni ob Dravi, ni ob Savi I Tacega junaka nij." J Proc od nje zleti mi golobica, I Eo zamakne se Ljudmila; I A nad njo zakroka Crni gavran, I Crni, budi, ki nesreco nosi.... I V gradu pa donijo bojne pesni. (Konec prib.) stanji; grozdje je le malo terpelo po to6i, ktera je padala 29. aprila, a zarod je vendar povsod lep, kjer se je pokazal. Vreme imamo pri nas prav slabo, zmerom dezuje ; turSice ljudje se skoro niL nijso vsejali. A ne samo zmerom dezuje, ampak tudi mraz je tak, da se moramo veckrat greti za ognjem pod dimnikom. EraSevec. 56pOVan, dne 1. maja. (Izv. dop.). „Gorjan" iz gori§kib hribov je v §t. 16 Sofie oSteval cestne od-bore zarad slabib cest, posebno goriSkega zarad ceste iz Gergarja v Cepovan. Ear on v |obce 0 posipanju cest govori, to naj preiskuje vsak odbor po svojej volji; kar pa piSe Gorjan posebej 0 cesti iz Gergarja v Cepovan, to je pa uze prevefi povrSna in prenaglje-iia sodba. „On se je peljal", kakor pravi ?po tej cesti prve dni aprila, in je videl v vefiih krajih vso ce-sto se zemljo pokrito, po zemlji pa tako debelo ka-meme, da je vagal en sam kos gotovo jeden do dva kiiogr." Tudi jaz sem se peljal po tej cesti, pa sem videl zemljo in kameuje le na jednem kraji, namrpfi precej pod Cepovanom, kjer se je ravno takrat cesta popravljala. Eer je namreL tu cesta najniza, jo po-vodenj navadno vsako leto poplakne in raztrga; torej ni nadzorniStvo krivo, da se cesta popravlja in posip-Ija takrat, ko je uze vsa zglodana, kakor pravi g. do-pisnik, temuc neukrotljivi element. Da bi se priSlo temu razdiranjn vsaj nekoliko v okom, so se delali letos globokeji grabni ob cesti, in izkopani materijal, vecidel zemlja, se je vrgel na cesto, in nanjo kauiui, tezki ne le po 2 kilogr. ampak tudi po 10 kilogr.—; toda to je cestno kladivo raz-drobilo v gruSC, ki seje pomesal se zemljo, ter „zelj-nik14 spremenil v vdelano cesto, Cesar se bode g. do-pisnik lahko sam preprical, kadar se bode vozil pri-hodnjic po njej; sicer naj bode zagotovljen, da gor-ska cesta vendar ne bode nikdar tako gladka, kakor zbruSeni tlak Dunajskih ulic, tz breginskih hribOV pri Eobaridu, 7. maj-nika. (Izv. dop.) VLeraj je imcl pri nas v Sedlu uei-telj kmetijstva na kmetijski Soli v Gorici, g. Kuralt, poducevanje 0 sadje in zivinoreji. Zbralo se je v ta namcn v Sedlu Se precejSnje stevilo poalusavcev tudi iz Homca, Borjane in Lozi, samo iz lc 25 minut od-daljcnega Breginja doSel je j 0 den sam posluSavec. Omenil bi ne, zakaj se niso Breginjcani v obilnejSem §tevilu udelezili zanimivega poduka, ko bi ne bila taka predavanja jako koristna. Breginjcani namreC so tako malenkostni, misle, da bi bilo moralo biti predavanje v Bregtnjn, in ker to nij bilo, se ga rajc niso udele-zili; poleg tega pa tudi sovrazijo Sedlane, s katerimi so v veftnih pravdah, tako, da zgubc rajc bog ve kaj, kakor bi priSli v Scdlo k poduku, Ce je §e tako potreben in koristen. Izjeme, se v6, so tudi tukaj, Zalostna vain majka, dragi BreginjCani in Sed-lani! Kedaj se vendar enkrat spametite ? Ali ne veste, koliko denarja vam pozrejo va§e vefine a poleg mno-gokrat niCeve pravde ? Ali bi ne bilo bolje, da bi v prijateljstvu mej seboj 2iveli in nahajajoCe se navskri-zenosti in diference mej vami prijateljsko sami mej seboj poravnali, mesto da bi teden za tednom hodili pred okrajno sodiSCe v Tolmin? Eoliko drazega Casa zgubite s tem in vendar pravijo, da cas je denar? Ali bi ne bilo bolje, da bi doma pridno oskrbovali svoja gospodarstvaV Ali nij zalostno, dase morasvetu javiti po listih, da ste Breginjcanje vtakem majhnem Stevilu do§li v nedeljo v Sedlo in to le iz malenkost-nih, neopraviCenih uzrokov, iz termoglavosti in so-vraStva do Sedianov? Drugod hodijo kmetje ure in cele dni dalec" poslusat kmetijske nauke, da si potem zboljsajo svoja gospodarstva in nekoliko bolj oporao-rejo, in vi ste pa tako lepo priliko zanemarili prisvo-jiti si prav vaznih in koristnih kmetijskih naukov. Upanje imam se, da se vsaj s casom preprifiate, ka* ko neumno je pravdati se za osiovo senco, vsi prebi-vatelji breginjskih in sedeliskih hribov ter da opus-tite mejusobno merzenje in so\Ta§tvo; potem napoci-jo tudi za vas boljisi casi, bodite nverjeni. Xedavnc* pisalo se je iz Tolmina v SoCi, da se ljudje tolmin-skega okraja mocuo pravdajo, temu pa naj jaz Se do-Stavim, da je ogromna vecina teh pravdarjev iz breginjskih in sedeljskih hribov doma. Nij mi menda treba omenjati spretnosti gosp. profesorja, saj so SoCini Citatelji uze mnogokrat ime-li priliko jako pohvalne dopise 0 njegovih predavanjih citati. Ceravno sta se gospodu uze tukaj zahvalila sedeljski 2upan in jeden posestnik za njegov trud, naj mu tudi javno izrecem v imenu vseh deleziteljev poduka najtopiejso zahvalo. Vreme je pri nas vedno nestanovitno in nij bilo tudi v nedeljo posebno ugodno, drugace bi gotovo bilo priSlo Se veC posluSavcev. Pri zidanem mostu na Stirskem 6. majni- ka. (Izv. dop.). Vse tuzno je, kamor se oko ozre; na polji in po vrtih je slana cve^je in uze pognalo zitno (rez) klasje pozgala in v vinogradih tudi mnogo vin-skemu pridelku Skodila. Mrzle sape piSejo uze ve6 dni zaporedoma, rftzvitek razliCnih rastlinstev zader- zHijejo in tako k zopetni slabi letini pomagajo, juzno vreme, dez\ se tudi uze vsiluje in ce bi se v mrzli nocl vjasniti vtegnilo, proc" je potem vsa kmetova na-da, vsestranski pridelek, in iraamo jo ne le slabo leti-no marivec vesoljno lakoto. Uze letos so tukajsnji gor-ski prebivalci davno pozabili, kedaj so zadujic" kruli jedli—Ce so ga sploii—kaj bo Se le za naprej ? Stanje tukaj§njega ljudstva je ne le samo v tern obziru, ampak tudi v druzih zalostno, nepopisljivo. Kako je z narodno zavestjoV Dvakrat zalostno! Kedor je sploh naroden, je ob enem tudi preganjan in ti so izkljuCIjivo le uCitelji, duhovaiki in redko kak urad-nik. Pri kmetih je pa nasprotno. Kolikor mi je Stir-sko znano, moram re6i, da je edina spodnja in zgor-nja Savinjska doiina narodna, pa Se tukaj nahajajo | se take smeti, da je Sloveka sram o njih govoriti. I Najde se take kmetace, ki skoraj kruha po nemsko | prositi ne znajo, pa se veudar ne sramujejo na javnih krajih in v krtfmah tako smeSno nemsfiino loniiti in jej sramolo delati. da bi tloveku lehko zclodec p&k-nil od sineha. Nij dolgo, kav je knwt po sejmu v kremi takole globodral: „Auf m leztm sejm habmr so ane guto kravca kauft, das hat solil mlekcca das un-sere Micika hat fol zehtar uainolzla." Kmecko petje je sploh le izverzek nemSkcga potja in naj grdej&ih pesni. Tudi Sole tcm modrijanom ne vgajajo, ee se ne lomasti na vso moL uze prvo leto nemscme, ker menijo, da je le oni mo* veljave v bodocuosti, kateri nemSLino presneto trobiti zna. AH kaj se bom o kmetih pritozcval, saj rec ne more driigafua biti. ker v prctoklosti se je skoraj povsod lenemsema v golah lomastila in vsled toga tudi frit in Ijubrzcn do j nems&ne miadini vcepljal. Pa saj nij dandanus za ! las boljSe—! Imenovanjc uciteljev si je prilastil dezolni sol-ski svet; popevanje slovenskih pcsnij, ie nijso v be-rilu (Moj Bog, kakoSue pesni iniamo v misih berilih), je prepovedano. ker se najbrze naSi prijatclji boje. da bi proved narodni duh i zavr* budilo! — Od slovenskih pisateljev prevodene nemske, dovoljene knjige so prepovcdane; prepovedano v casnike ali kaj enacega pisati. Iz slovenskega jezika noizpra^ani ufii-telji dobivajo cisto al: vsaj po vcfjem slovciioke slu2-be itd. Vslcd vsega tega pa je stvar kakorLna je bila in ustanc fte dalje taka, ako nam kaka pomozna roka kaj ne pomv o/.i, ki bi nam Leouida pri 'lVruiopiluh bila. Popotnik! Povej, ko v »Spartojlojrti!$, da mi tukaj njuniui zakonom pokorui pobiti Iczuno! \Z SlOV. Stajerja, C. maja. (Izv. dop.) Zaditffc sem vain porocal, da je slana pobrnlu vac upanje d» dobre letiue; vendar nij ravno taka, kakor se je zdeto; se je malo upanja. Da bi vreme krenilo diugo pot— kar je zadnji fcu, — bi se zualo se vse zboljsati; pa raesec maj nij Se tukaj. Muhast je, kakor april in do-setkrat na dan se vreme spreminja. Vederemo, kaj bode y bodoee. Stajerske utitelje zanima vprasanje: „Ali naj dobivajo definitivni poducitelji tudi petletno doklado ali ne.tt Zadnje Case se je dez. sols, svet izrazii, da petletno doklado dobijo le „uLkelji, naducitelji in vodje.u A u<5it druStva s tem nijso zadovoljua in sklenila so poslati prosiijo do dezelnega odbora in dei. Sols, sveta, naj ona objavita, kako tolmacita §. 27 postave od 4. febr. 1870. Resolucija se glasi: sNTaj tudi poducitelji dobivajo petletne doklade in sicer iz Bledc&ih uzrokov: 1) ^lititelj1* je vsak, kateri je utrit. skusnjo na-pravil; naj ima poduciteljsko, utit. ali naduCiteljsko slu^bo. 2) Oni morajo placevati odstotke za penzijo, za davke itd. kakor uciteiji in naciutitelji. 3) ^odu&telj* lahko na kaki soli ravno tako pridno in uspe&io deluje. kakor uCitelj ali nadufitelj. 4) Aii pridni (izpitani) BpiiduCitelj11 ne zasluzi za svoj petletni trud jednako ucitelju in nadu^itelju doklade? Za to imajo u&telji §e druge uzroke in mi u-pamo, da bodo tudi poducitelji, kateri so pa ueiteljski izpit napraviii, omenjene dokiade dobivali. Xedaj tis-tim, ki imajo pri tem kaj govoriti, kliiemo: „Videant consules I" ____________ Mozirski. Politidni pregled. V Goricij 10. maja. Za nagodbino vprasanje volil se je v nasem der^avnem zboru odsek 45 udov po pred-logu dr. Herbsta; vanj so voljeni iz desnice grof Hobenwart, Lienbacher in dr. Pralak. Pojedine tocke tega vpra^anja dale so se t pretresovanje in presojevanje trem pododsekom. Isto tako sta tudi v madjarskem deriavnem zboru bila voljena dva odseka, da resetata nagodbine toCke in potem o tem poro5ata zboru, Ali pride kaj nav-skriS na§ derzavni zbor z nasim ^miniaterstvom V tem, to nij mogcSe za gotovo sedaj doloCiti; in dakati moramo, dokler se zafcnejo pojedine stvari v odsekih razpravljati. V regnikularno deputacijo niso se baje do sedaj nikoli §e volili desniLarji in menda tudi Poljci ne. V ta veleva^en odbor, ob-stojef; iz 10 udov, bila sta letos voljena grof Hohenwart in Groholski. Hcrvati napraviii so indirektno velikan- | sko protidemonstracijo vZagrebuob pri-liki prihoda najvojvodo Albrecht-a v to mcsto. Znano je nasim eitateljem, kako nctaktne so se I izkazali Madjari se svojimi innazanimi, smerd-Ijivimi softsuni proti nadvojvodi ob njcgovem zadnjem prihodu v PeSto vtaknivSi tnrske mo- | drijane v isti hotel, kder bi bil imel nadvojvoda j prenoditi, kar je bilo nadvojvodi jako neljubo I tako, da je raji prenocil na parobrodu. Ves 7a\- j grob jo bil okincan s tribojnicam? in s cerno-rumenimi zastavami. Dc'inonstracijo jo uCinil ma-gistrat zagrcbfiki sam. Vsc poluo ljudstva zbralo sc je na postaji in mcstiia godba zngodla je rc-sarsko himno, na kar so zadoncli gromoviti #i-vio-klici nadvojvodi in svitleimi cesarju. )bin Ma/.tiranic nagovoril je j)otcm nadvojvodo v krat-kem govoru. na kateivga jc odgovoril Albrecht zalivaljovaje se za skazane mu sinipatije in fast in obljubovajc, da bon; vse to naznaniti Nj. Ve-licanstvu presv. cesarju, kateri sine kot vedno do sedaj racnuiti na neomabljivo zvostobo in I pokornost zagivliSkega incsta. Prisedsi pred svoje I iKivanje zadoncli so zopet od vscli strani gromoviti Xivio, mtstna kaj)ela zasvirala je najprcju eesarsko, potem pa rusko himno. Zagrebski z!i-pan je iiagovoril nadvojvodo, kateri je vidno ga-njen se zahvaljeval. .Mladih deklic' kerdeliee v snogobolcj opravi podarilo jo nadvojvodi prolep fiupek cvctlie, Deputaeije raznotoro so se mu po-klanjiilc, nadvojvoda pa jt^ zopet zuhvaljevaje se I ZJigotuvljal, daliocc vsejaviti svojemu najvisemu guspudaiju, nasemu cesarju. Hcrvatje pokazali so s torn, da nij so zamerlo v njih mostvo, s torn postiivili so se v najveLo protislovje /, svojimi noprijatelji Madjari, s tcm je inaugurirana potihnola borba uiej Hcrvati in Madjari, v ka-terej pudpirati Hcrvate je dolzuost vsace^a Slo-va/ia, osobito pa nas soscdnih Slovencev. Iz serca zaklicimo jim tori\j navduseni, ^ivio! — Iz tega naj se pa uce nasi merodajniki, kako jim treba uravnati svojo politiko. Vedd naj, da ! za Hcrvati pridemo Slovenci, pridejo vsi banat-ski Serbi in Rumunci; od severa iz Cehov in Slovakov boste pa gotovo v kratkem slisali gla-san odmev. Videant consulcs! V novejScm casu se mnogo govori o bo-doccj akciji Avstrije v orijentu. Povod k temu bi bil, ko bi se Scrbija boja udelezila, a tega S<;rbija ne stori, kar je ne le Scrbija sama za- I gotovila ampak tudi liusija sama. Saj to je jeden pogojcv, pod katerimi ostane Avstrija ncutralna. V angleskem parlamentu predlagal I je znani Clovekoljub Gladstone resolucijo, po ka- terej bi ne smela Anglija niti moralno niti ma-terijalno podpirati Turcije, vendar pa le dokler J bi angleski interest ne bill v nevarnosti. Ista angleska rlada, katera zagovarja Turfiijo, to bar-baricno derzavo, odubruje aneksijo transvalske republike v juzni Afriki, ktcra je popolnem po evropskem stilu uredjena in t katerej nij bilo nikedar slisati nicesa o grozovitih krutostih in barbaricnih dinih, a ker je to v interesu an-gleskih kramarjev, prilastili so si 5000 kv. milj veliko repubiiko. Angleii so barbari, proti njim naj se zdruzi cela Evropa ter naj skuia izpod-riniti jib povsod, da se stori enkrat konec njih pomorskemu monopolu. Iz Gerskega porocSa se, daje uie jeden gerski polk prekora&l tur§ko mejo, vendar pa brez povelja. Predstra^e so streijale na Turke* V Bosno doslo je 18 ruskih dastnikov k znanemu voditelju bosenskih ustasev DespotoviCu, da najberze organizirajo bolje bosenska kerdela ustasev in je potem vodijo v boj proti Turcmu. Iz Cernegore dohaja vest, da pricaka-jejo vsak trenutek prihod Turkov v Du^ko so-tesko pri Niksi&h, Razne vesti. Orofu Goronini-ju, derz. poslajacu, na hsk napravil je klub naprednjakov na Danaji banket, o katercm hogemo v prih, Stevilki ob§irnej§e govoriti. O nekej rassoclbi der^. sodisfia, katera ute-gne vsacega narodnjaka mofino zanimati, hocemo tudi v prih. listu govoriti. Vinska razstava v Dornbergu, dne 6. t. m.. je bila res prav povoljna, ke:- razstavili so vrlinapre-dm DornberSki vinorejci 68 poskuSenj vinskih, ktere so bile tudi okusno na za to izdelani polici razstav-Ijene. Presojevalna komisija je bila sestavljena iz 6 udov in sicer kot .pooblaScenec od c. kr. kmetijskega druStva v Gorici je bil poslan g. Fr. Povge: od odbora vinorejskega druStva pa so bili zbranh gospod E. Dolenc, vodja viuorejskc Sole na Slapu in gg.: kapl. KolaveiC,vMrcuIu, oba iz Dornbcrga, g. Leban iz Or-»nf, g. Sel iz Ajdovfifiine in g. «upan Sinigoj. Zapis-ink je vodd gosp. Krlzman, neutrud\jivi predsednik vinorejskega dru&tva; uredenjo in sploh celo razstavo je oskrboval za to drafitvo velezaslu^eni gospod F. Ker&cvani, Presojovalna komisija izbrala si je za na-eclnika g. Povfieta, ki jc v kratkem nagovora nagla-fial, da gre pri tej razstavi poscbno w to, da koml-sija preiskuje vina in izreco, ali in koliko so Dorn-berzani napredovali od 1. 1875., to jo od prvo enakoS-ne razstave o vinorcji, in Co bo zapazila kake pogre-sk no doklado Jetnih f. 100. — Prosilci naj vlo&jo svoje prosnje previde-ne z dokazom uciteljske sposobnosti naj dalje do 24. junija t. 1. pri dotieuih krajnih solskih svetih. Prosilci, ki ne sluzijo v tem okraju, naj prosijo po njim prcdstavljenih solskih oblastih. 0. k. okrajni solski svet v Gorici, dne 8. maja 1877. Za tajnika se priporoca slavnim 2n-panstvom ita vse strani izobrazen, zmozen uradovati v slovcnskem in nemskem je-ziku, kteri pozna popolnoma admiuistra-tivne in sodniske zadeve. — Sluzbo sprejine pod si. zupanstvom prav ngodnim pogojem. — Vse drugo se zve pri uredniStvu tega Podpisani naznanja slovenskemu obcinstvu, da je vzel v najem gospod Rupnikovo palatfo z vrtom v Sol-kanu, kder bode Y nedeljo 6. t. m. odprl veliko gostUno rPri StudescuK in si bo po vsej moei prizadeval «:a-dovoltti obcinstvo z dobrimi mnogo-vrstnimi najboljsimi pijacami in jedili in tocno pa ceno postrezbo Ana Merlin. Oznanilo. Ravnateljstvo zastavljavnice (Monte di pie-ta) vstanovljene po grofu Thurnu v Gorici naznanja, da bode dne 11 junija 1877 zacela jav-na drazba (kant) nere§enih zastav I. cetcrt le-ta 1876 t. j. tistilt, ki so bile zastavljene me-seca januarja, februarja in marca 1876. V Gorici dne 9 maja 1877. Bavnatelj; D. LOVISONL **»HHNHNH^^ Jo sip Kciula, doktor vsega zdravilstva in obcinski zdravnikv Aj-dovMini, naznanja, da sc je iz svoje-ga popotovanja povrnil in da bode od danes naprej zjutraj od ?—8 in od 11—12 ure na svojem doniu zdravil. Ostale ure zjutraj so namenjene bolnikom v Ajdovseini; popoltidne bolnikom v okoMci. V Ajdovicmi, dne 5. maja 1877. Velika zaloga oblek za gospode k „rimskemu kralju" Adolfa Wellischa nahaja se sedaj samo na Dunaji, Wieden, Hauptstrasse 11, gegen.dcmNaschmarkte, {poprcje Keller & Alt) in priporoLa najelegantneje obleke za gospode in deCke; na dalje za pomladansko dobo: Grave-lotte — sukiije po 12 gl., jednobarvne cele obleke po 18 g!d., po nizkih in stalnih cenah. Razpis uditeljsfee sluzbe. Da se prazna slu&ba uditelja III verste v Kukavcu lirvatskim ucnim jezikom in po zako-nu 3. novembra 1874 odmjerenom plafiom, ka-kor i stanovanjem v naravi, redno napuni, razpisuje se nateeaj opomenom, da pro§nje sa dokazi sposobnosti, starosti in dosedanjega slui-bovanja se imadu najdalje do 28. maja t. g. od onih prositeljab, koji su jurve v slu^bi, tragom. predpostavljene oblasti, a od onih, koji jo§ nisu sluibovali, ravnim potem na ovo c. k. vjcdc predlo^itl C. k. kotarsko Ikolsko vjefie Voloska 26. aprila 1877. §• Podpisani naznanja p. n. obern-stv«, da je odprl 1. t ra. prodajal-nico jcdil. stvari v gosp. ulici §t. 266 in priporoLuvajc se za moLni obisk, ob-Ijublja postreLi vedno z najboljSim blagom po najnizji ceni. Karoi Makuc. I) 1 i Drazba za zidarje! V Sovodnjah se bode zviSal stolp cerkve. Delo je cenjeno na blizo 2800 gld. Dotiini nacrt in natanjfini pogoji so razpostavljeni v pi-sarni podpisane iupauije. Drazba za prevzetje toga dela bode 1. junija v iupanskem uradu v Sovodnjah. 2upanstvo v Sovodnjah. V Gorioi v'RaStclVL SOS- Jako zanimivo oznanilo. Nova PRODAJALNICA v Gorici v Raiteln 292. priporo^a svojo velikansko zalogo raznoverstnih napravljenih oblek, eiegantnih m modernih, za gospode., mladence in de8ke, razne veli-kosti in kakovosti po cenah cudno nizkili. V Gorici v rtasteTu SOS. rat*- imWKi izdayatelj in nrednik: VIKTOR DOLENEJC. — Tiskar: MAIUNG v Gorici."