■ . > tfH 1

Prvi slovenski dnevnik v
Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov«
4
List Slovenskih delavcev v cAmeriki

The first Slovenic Daily" in
the United States. Issued every" day except Sundays and Holidays.

raSJDPOtr PISA&NB: 1171 XBOTOB.	■aterei aa Seeead-Claae Matter, September 21, 1908, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Coagree of March 3, 1879.	TELEFON PISARNE: 1179 ttOTtfe
NO. 111. — ŠTEV. 111.	NEW YORK, MONDAY, MAY 11, 1908. — V PONEDELJEK, 11. VEL. TRAVNA 1908.	VOLUME XVL — LETNIK XVL
Naseljevanje v aprilu. Naseljenci za Ganado.
NASELJENCI, KI SO NAMENJENI V C AN ADO, MORAJO IMETI SEBOJ DOVOLJ DENARJA.
V aprilu je prišlo y našo luko 29,000 naseljencev iz Evrope.
NAZADOVANJE.
Naselniški komisar Watcliorn je včeraj uradnikom na naselniškem otoku Ellis Islandu v naŠej Inki naročil, naj skrbe za to, da bodo oni došleei, ki potujejo v Canado preko Zjed. držav ravno tako zaslišani, kakor naši, kajti kedor nima dovolj denarja seboj in kedor nima naslova, kamor je namenjen potovati, bode potem po canadskih oblastih poslan nazaj v Evropo. Vsak našeljenee, ki je namenjen v Canado, mora imeti najmanj $25, kakor tudi natančen naslov svojih sorodnikov ali prijateljev v Canadi.
Canadska vlada ima sedaj na Ellis
Jšlandu svojega posebnega zastopnika, kteri doloma, koji naseljenci so za Canado sposobni in kteri ne.
V aprilu je bilo naseljevanje zelo majhno. Najbolj je nazadovalo ono iz Avstrije in Ogrske, kajti od tam je prišlo manj ljudi, nego iz Nemčije. Medtem ko je prišlo v lanskem aprilu v naš>» luko 11S.S34 naseljencev, prišlo jih je v minolem mesecu le 29,007, riiel k te rim i jih je bilo iz Avstrije ltlfcU in iz Ourske 1!)4<). J z Italije jih je pii-lo nekaj nad šest tisoč- in iz Rusije 4800.
Včeraj se je izkrcalo na Ellis Is-landu 12W> naseljencev, kteri ^o prišli v Ameriko na dveh parnikih.
KRASEN USPEH "ROKOVNJA-ČEV" V NEW YORKU.
Včeraj je priredil klub Ilirija igro "Rokovnjači", ki je sijajno uspela.
Najraje bi vsak gledalec pri včerajšnji igri '' Rokovnjaeev *' po skon-čanem dejanju še enkrat videl celo igro. Vsa čast igralcem! Da se bodo postavili, to smo od njih pričakovali, toda da nas bodo tako presenetili s svojim nastopom, tega skoraj nisino pričakovali. Vsako posebno dejanje so naši igralci izvrstno pogodili. Buren aplavz občinstva je pričal, da so "Rokovnjači"' v obilni meri storili svojo dolžnost. Nadkrilil je pa vse g. Maček v ulogi Blaž Mo-zola, ki je najtežavnejša v celi igri, a g. Mačku se je posrečilo Mozola tako izvrstno pogoditi, da se je vsakdo z njim vred zamislil v majhno vas pod Kamniškimi planinami na Kranjskem, kjer se je pred 100 leti dejanje v resnici vršilo. Blaž Mozol je bil včeraj privlačna mu' '1 Rokov-njačev' \ In nadalje, vsi igralci so igrali boljše, kot smo pričakovali. Ko je po končanem petem dejanju padlo zagrinjalo, je sledilo živahno ploskanje, kteremu ni hotelo biti konec.
Klubu Ilirija častitamo, ker nam priredil tako krasno zabavo in želeti" je, da nas v jeseni presenetijo z druiro narodno igro "Deseti brat -o-
Nočni jezdeci.
Indianapolis. Ind., 11. maja. Nočni jezdeci, ki so prišli najhrže iz Ken-tuckyja, so včeraj napravili v county ju Dearborn in Switzerland veliko škodo na tobačnem polju. Na polju so potem ostavili tiskana svarila, s kterimi ukazujejo farmerjem, naj letos ne sade tobaka, ako hočejo imeti mir.
Vseslavjansko naselniiko društvo.
Vodstvo Vseslavjanskega naselni-ikega društva v New Yorku nam poroča, da so se uradi imenovanega društva preselili iz poslopja štev. 36 Broadway v ono štev. 9 Old Slip kraj llaoover Square. Rojake in družtve-b« tajnike, kteri so v zvezi s tem prekorietnim društvom, opozarjamo Mdiy.
Izseljevanje v Evropo je vedno večje.
BORBA MED PAROBRODNIMI DRUŽBAMI, KTERIH PARNIKI VOZIJO V LUKE SREDOZEMSKEGA MORJA.
Vsled konkurence italijanskih družb sta tudi Lloyd in hamburška družba za Italijane znižali
vožno ceno.
PARNIKI PRENAPOLNJENI.
Italijanske parobrodne družbe, kte-
re se medsebojno in z drugimi parni-škimi družbama nikdar ne morejo r»K-
umeti, so se pričele v novejšem čas« bojevati s tem, da vozi svoje italijanske potnike jedna ceneje nego druga. Iver pa vozijo tudi nekteri parniki s>e-v^rontmškeira Lloyd-a in hamburške družbe v Italijo, sla bili sedaj tudi slednji družbi prisiljeni za Italijane znižati vožno ceno. Vsak sin dežele polente in matije za more sedaj obiskati svojo domovino za — -flO, kajti toliko velja vožnja iz New Yorka do Genove 11a parnikih Hamburg in Fried rich der Grosse. Za jeden dese-tak in par dolarjev, ktere je treba Dagotom izdati za vožnjo po njihovej predpotopnej železnici, za morejo Da-gtiti in Dagiči sedaj videti skalnati Gibraltar, Genovo. Neapolj in Vezuv, Kim, Milan in Benetke.
Borba med italijanskimi in drugimi paraiškimi družbami postaja vedno hujša in uverjeni .-mo, da se bode se daj Hrvaton:. zopet poročalo: "Evo. ovo je postigao naš čiko, koji se bori truston., kao ličanski kraljevič Marko," — kajti z italijanskimi družbami lahko posluje vsakdo, ne da bi bil agent, ako zna spreminjati, recimo, Arnavte v Nemce in Botokude v Liča ne.
Italijanske družbe so sedaj računale za prevoz v Evropo po .$15, toda nemške bodo sedaj vozile po $10, in tako bodo morali tudi Italijani to storiti. —
V tednu, ki se je končal mi nolo soboto. je odpotovalo v Evropo še več inozenicev, nego v prejšnjem tednu. V minolem tednu je odpotovalo iz New Yorka 17.070 potnikov medkrov-ja. dočim jih je prejšnji te len odpo-tovalo kacih 15.000. Izseljevanje v Evropo pa ni omejeno samo na Inke Sredozemskega morja, kajti tudi parniki, na kterih potujejo v Nemčijo, Avstrijo in Rusijo vračajoči se ino-zemci so vedno prenapolnjeni in sicer ne le v medkrovju, temveč tudi v ka-jitah.
Izseljevanje narašča teden za tednom vedno bolj, kajti easi postajajo kljub vsem zatrjevanjem vedno slabši. Naseljevanje v Ameriko pa po-taja vedno manjše.
Od 3. januarja do 8. maja t. 1. je odpotovalo v Evropo 260,993 potnikov medkrovja. oziroma 171.805 več, nego v i>tem času lanskega leta.
DOGODKI NA FILIFINIH.
Ameriške čete imajo obilo posla z uporniki na Filipinih.
Manila, 10. maja. Ameriške čete morajo ponovno nastopati z vojaško silo na Filipinih. V poslednjem času se u pii a jo Basi Ian Moroti. V okraju Lanao vlada mir. General Weston, ki je zapovednik čet na otoku, se je pravkar vrnil iz nadzorovalnega potovanja in dejal, da so zadnji nemiri le lokalnega ]>omena in ne merijo na vstajo. Zadnje čase je posredovala bolj policija kot vojaštvo.
Govori se, da bode vlada najela večje posojilo. Denar se bode porabil za kanalizacijske svrhe po otoku, oziroma za tamošnje farme, da jih zboljšajo in pognoje z umetnimi gnojili. Otočani morajo lertos za deset milijonov peset kupiti riža v inozemstvu. V zadnjih desetih letih se je nakupilo riža v inozemstvu za filipinske otoke v vrednosti do 100 milijonov peset. Če zboljšajo farme," upajo, da pridelajo še enkrat toliko riža na domačem zemljišču.
Častniki in vojaštvo se je v posebni poslanici zahvalilo sa zvišano ji?n plačo.	■
Morilko Guinnessovo še vedno niso našli.
ŽENSKA, KTERO SO PRIJELI NA ŽELEZNICI V SYRACUSE KOT DOZDEVNO MORILKO, NI PRAVA.
Guinnessovo iščejo sedaj po vseh mestih. V Chicagu bodo tudi kopali in iskali umorjene ljudi.
PREISKOVANJE.
Syracuse, N. Y-, 10. maja. Ona ženska, ktero so tukaj na nekem vlaku kot morilko Belle Guinnessovo iz La Porie, Ind-, prijeli, ni prava, kajt*
aretovanka je gospa <'ora Belie Her-sonova, sestra g>ospe Oha.s. P. Rockefeller je ve iz New Yorka.
La Porte, Ind., 10, maja. Dr. Harry H. Long, bivši coroner tukajšnjega mesta, je preiskal truplo one ženske. 0 kterem se je mislilo, da je ono morilke Guinnessovo, je izjavil, da j« najdeno truplo najmanj za .">0 funtov ložje, nego je tehtala Guinnessova-Gumnessova je bila tudi večja, nego najdeno truplo, in je t«naj še živa.
Serif je prepričan, da se bode na Guinner-sovej farmi našlo še več tru-pelj. —
Gumnessova je preje stanovala v hiši (i-Jd Kini St. v Chicami. III., in
ta.mošuja policija lxule st bij v kleti te Iiiše tudi kopala, ker ni izključeno, da bodo tudi tam našli mrtvece.
I .a I'orre. Ind., 11. maja. Se laj -o našli dve priči, kteri bodeta baje dokazali. da je bil zaprti Lamphere v zvezi z umorom Andrew Helirelina. ktereira so našli na farmi Belle Guin-nessove zakopanega. Priči sta neki William Slater in John Rye. Slednji je povedal, da se je Lan pliere onega dne. ko je bil Heluelin umorjen, peljal z njim v Michigan Citv. Zvečer >ta se peljala nazaj in tem povodom je Lamphere pokazal na farmo ter dejal, da -e bode tam Še i^-ti večer nekaj zgodilo. Lamphere je potem izstopil in je odšel sam na farmo.
Dognalo -e je t tuli. da je morilka nameravala s pismi izvabiti Helireli-novega brata v La Po rte. Slednjega bi gotovo tudi umorila, ako bi prišel na njeno farmo.
Včeraj se je tudi zvedelo', da je Guinnessova umorila neko šest mesecev staro dete. Ko je prišla na farmo, je namreč prinesla dete seboj, toda otrok je kmalo na to umrl. Ljudje so sedaj prepričani, da je bil otrok zadavljen.
Mayor Darrow je dobil danes anonimno pismo, s kterim se mu svetuje, naj preišče tudi ribnjak, ki se nahaja blizo farme, kajti v ribniku bodo našli truplo morilke, kakor tudi glavo one ženske. ktere truplo so našli v razvalinah požgane hiše. Nepoznani pisec tudi zatrjuje, da je Lamphere nedolžen. Včeraj je prišlo semkaj na tine'e ljudi in iz South Benda je prijel semkaj e<do poseben vlak. poln izletnikov. kteri so si hoteli ogledat!' orostor, kjer so se izvršili tako grozni umori. Pred farmo je izgledalo, kakor na semnu. Prodalo se je na tisoče razglednie in spominov.
Svarilo rojakom.
V novejšem času so pričele med našimi rojaki poslovati razne newyorske navidezne tvrdke, koje ponujajo ljudem zlate in druge ure, in sicer na kredit. Ko rošlje žrtva teh goljufov in lopovov denar za uro, pošljejo lopovi za drag denar navadno uro, ka-koršnje je povsodi dobiti za par centov, in obljubujejo, da bodo pravo uro poslali potem, ko bodo vsi obroki plačani. Tako poslovanje ni druzega kakor povsem navadna goljufija, kajti prave ure odjemalci ne bodo nikdar dobili. V kolikor smo poizvedel!, so pri tem goljufivem podjetju nektar! Hrvatje, kteri se ne morejo preživljati s poštenim delom, in radi tega svarimo vae rojake, kteri nameravajo kupiti ur« ali kaj sličnega, na to, da m na take goljufije ne ozirajo, to tem bolj, ker ▼ Ameriki se ne knpnje blago, koje ae nt vidi, in ker je nr« dobiti ponodi, kjer ttva na* rojaki.
Požar v Atlanti, Ga. $1,250,000 škode.
7 IMENOVANEM JUŽNEM MESTU JE VČERAJ VELIK POŽAR NAPRAVIL VELIKANSKO ŠKODO.
Gorelo je v trgovskem delu mesta in zgorela sta dva bloka trgovskih poslopij.
NIHČE PONESREČIL.
Južne republike.
v Venezueli.
Atlanta, Ga., 8. maja. V trgovskem le! 11 tukajšnjega mesta je včeraj divjal velikanski požar, kteri je nastal rano zjutraj in ki se je Tako hitro razširja), da ga dolgo časa ni bilo mogoče omejiti, dočim na gašenje niti misliti 111 bilo. Goreti je pričelo ob 3. uri in do sedmih je bilo Sest velikih trgovskih poslopij v plamenu. Šele ob 10. uri dopolodne se je posrečilo gasilcem ]*> skrajnem naporu vseh svo iili sil požar omejiti in preprečiti, da bi se ne razširjal še dalje. Škodo, ktero je velikanski požar napravil, ce ni jo na $1.250.000. Med drugimi po si op ji je zgorel tudi jeden velik hotel in več manjših. Zgorela so tudi vsa trgovska poslopja na dveh blokih. Gašenje je bilo dokaj težavno, kajti nr i tise k v<< le je bil le majhen in voda ni seirala do streh visokih poslopij V-led tema so morali par poslopij raz dejali tudi 7. dmamitoni. da so tak< požar omejili. Razmi trgovskih poslopij je zgorela tudi neka tovarna klo
bukov, ki je bila pet nadstropij vi-
;a.
Razne novosti
iz inozemstva.
VELIKA NESREČA V NEMČIJI; NOVO POSLOPJE SE JE PODRLO, TRIJE MRTVI IN VEČ RANJE-N I H.
O ustaji v Indiji; afganski emir obžaluje, da so Afganci prekoračili indijsko mejo.
Berolin. 11. maja. Iz Gorliee v nem. Poljski se poroča, da >e je tam podrlo veliko še nedodelano poslopje, ktero je bilo namenjeno za obdržava-nje raznih slavnosti in koncertov. Razvaline so zasule mnogo ljudi in dosedaj so prinesli izpod razvalin tri mrtvece in 2."> ranjencev. Pet osob je tako ranjenih, da je dvomiti, bodo li še okrevale. Stavbenika, ki gradi iri e-novaiio p islopje. so zaprli in oblasti so odredile strogo preiskavo.
Sin la, Indija, 11. maja. Afganski emir, kteremu je indijska via la poslala protest, ker so afganske čete prekoračile indijske meje, je seda j po dolgem obotavljanju odgovoril. Emir povdarja, da mu je zelo težavno imeti obmejne rodove pod svojo kontrolo, da je pa žc izdal povelja, ktera zabra-n ju je jo prehod preko meje.
Palermo, Sicilija. 11. maja. Ognjenik Krna še vedno bluje lavo in ogenj. Ljudje so nepopisno prestrašeni in pripravljeni na besr.
KO JE POSLANIK ZJEDINJENIH DRŽAV ODPOTOVAL IZ VENEZUELE, SE OD NJEGA NI NIHČE POSLOVIL.
Poslanik je odpotoval za dva meseca v domovino; knga v La Guayri.
-o-	J
PANAMA.
Willemstad, Gurai,-ao, 11. maja. Poslanik Zjedinjenih držav, Russell, je včeraj s juirtiikom Caracas odpotoval domov v Z jedi njene države za dva meseca na dopust. Ukreal se je v Puerto < a bel 3 o, kjer je usidrana top-ničarka Paducah od Zjed. držav.
Kako 1 Lape te so razmere mt-tl Zje dinjenimi državami in Venezuelo, naj-boJ j dokazuje dejstvo, da se od poslanika ni nihče od venezuelskih uradnikov, oziroma zastopnikov republike poslovil.
V I,a Guavri še vedno divja kii^ra. radi česar je mesto popolnoma izoli-i-aao. Tamošnji konzul Zjed. držav ne more svojej vla<li nif-esar poroeati in baje je sedaj v mestu pričelo po-nianjkoviiti tudi hrane. V mestu ji se polno ljudi brez dela. kajti trgovina in obrt počivala in radi liga .je zavladata med delavskim prebivalstvom velika beda.
Panama, Panama, 11. maja. Odkar je prišel vojni tajnik Zjedinjenih držav Talt semkaj, se je vršilo t!:ed -ijitn in panamskem predsednikom Anmdorjeni ter raznimi ministri in zastopniki oljeh vlad več j.Hisvetovanj :u važnih konl'erenc. ktere so se ini-■10I0 soljo t o zaključile. O vsebini te! posvetovanj dosedaj ni bilo mogoče nieesar dognati, kajti vse se je vršilo tajno, toda naznanja se. da je prišlo pri vseh važnih T<tekali do pofwdnega sporazuma. Tudi ulede n ejneua spora s <\domhijo je prišlo med Panamo in Colombijo do sj>orazuma.
"GRAFT" OTROŠKE DRUŽBE V NEW YORKU.
Delovanje omenjene družbe in njenih agentov pride pred veliko poroto.
—o—
Pred newyorsko veliko poroto pričela se je obravnava proti takozvani "otroški družbi"', ki ima v varstvu mladoletne otroke in ki pazi, da se ne izrabljajo v umazane namene.
Družbi se očita, da ni postopala proti krčmarjem. ki so mladoletnim prodajali pijačo; baje je vladal med družbo in krčmarji "graft"'. Xatia-1 je je družba proti dobri plači zasebnikov prodajala otroke, ki so bil* brez starišev. Družba je po svojih agentih krivično odpel ja vala s'ari-šem otroke, trdeč, da so -tariši pijanki ne morejo skrbeti za vzgojo otrok. Vršilo se je že več enakih obravnav in družba je vedno z 1:tihi la.
Zdaj pa je časopisje obelodanil« jako pikantne stvari o družbi, da jt-moral poseči vines pokrajinski pravnik. ki je vso zadevo predložil veliki porot i.
Vesti iz Rusije, Požrtvovanje Komjakova.
PRIČAKOVATI JE, DA BODE MI-NISTERSKI PREDSEDNIK STOLYPIN ODSTOPIL.
Tretja duma se radi tega še ne razpusti in bode nadalje poslovala.
LEGAR V KIJEVU.
Petrograd. 11. maja. Predsednik dume Komjakov se je radi svojega požrtvovalnega dela v dumi v-en strankam priljubil. Na zahtev mini-sterskega predsednika Stolvpina je včeraj preklical kritiko, s ktero je
Iz Avstro-Ogiske. Kontrola izseljevanja.
OGRSKA VLADA JE PREDLOŽILA OGRSKO-HRVATSKE-MU DRŽAVNEMU ZBORU NOV PREDLOG GLEDE IZSE-L J EVA-, *	NJA.
Ko so se nemški "knezi" peljali v Avstrijo izzivat, so njihov vlak na Moravi napadli s ka-m e n j e m.
RAZNOTEROSTI.
-0--V
Budimpešta, 10. maja. Minister no-irajal pred par dnevi finančnega mi- tranjih zadev Andrassv je včeraj Ogr-
ni>tra Kokovceva, kteri je dejal, da Rusija se vedno nima parlamenta.
Komjakov je tedaj ministra grajal iu dejal, ila je bil njegov izraz pnne-srečen, toda kasneje ga je ministerski pred<ednik opozoril, da mora svoj«, kritiko preklicati, ker iaaee b.ule on tStoIvpin) fidstopil. Komjakovu je dobro znani), da je bil ministerski predsednik ved:n> prijatelj duire in radi teira je tudi storil, kar se je « i njeira zahtevalo.
Cas<tpisje radi te*ra hvali pre 1-eil-nika dti ie K< mjakova. ker na ta na--in je preprečil. <!a ni j»r;~!.. do ~,«vra-štva med vlado in dumo. kar bi "?ie-111a deloma škodovalo.
Ivijev. 11. maja. V zaporih tukaj-šnjega mesta se je pričel legar epide-n:ičr,o razširjati. kolikor je d -.-da" annuo, je v znjjorih umrlo za to epidemijo že nad dvesto jetnikov, d- • je Število lx lnikov Še večje. Podn iiosti obla > t i nerejo r.a/.ur.j:;:.
denarje
Velika goljufija.
Xew Haven. Conn., 10. maja. Tukajšnja policija je prijela dva goljufa iz Bostona, ki sta baje nabirala imena veteranov špansko-ameriške vojne in sprejemala denarne zneske, ne da bi bila opravičena. Pri goljufih so dobili nad 100 imen uglednih meščanov tukajšnjega mesta. Med imeni je tudi bivši predsednik Yale vseučilišča Dwight in profesor Henderson. Znesek plačane denarne svote pri imenih ni bil oznaeen, temveč pri vsakem imenu je bilo samo pristavljeno "plačano".
Rojaki, naročajte m u "Glas Naroda", saj ve«ji In najeeaejii dnevnik.
v staro demovinr
pošiljamo:
sa 10.35 ............ 50 kron
sa 20.45 .............100 kron
ea 40.90 ............ 200 kron
ca 102.00 ............ 500 kros
ca 204.00 ............ 1000 kros
ca 1017.00 ............ 6000 kroa
Poštarina je rfcteta pri teh vaotak Doma ae nakazane vsot« popolnoma (splačajo bra vinarje odbitka.
Kale denarne poiiljatvo Izplačaj« a kr. potoni hranilni nrad ▼ 11. do 11 dneh.
Denarja naa poelett je nnjprflil'
PREPOVEDANO POLJUBOVANJE
Brooklynska policija bode zabranila vsako peljubovanje v parkih.
A' velikem Prospect parku. I>r« >k-'vil Itorouirli v Xe\v Yorku. kj'-r <e sako ptdetje mladi i:i stari zalj.tb-• ieni pa reki irlasno in tiho poljubu-: *jo. hode ta zabava letos p<dieijsko prepovedana, kajti tozadevno uradno »rep«»ved je izdal policijski inšpektor Miles O'Reilly. Ta inšpektor je namreč mnenja, da nikakor ni pregrešno, •iko se zaljubljeni parčki ljubijo na dostojen način, kajti t<> je "ali rijrlit * *. vendar pa |xdjubovanje in vrhu tetra še trlasno cmokanje ne spada v javni park.
Polieijski kapitan Murphy, kteri mora skrbeti za red v parku, je sedaj v vel.kili skrbeli, kako bode njegovo nmžtvo izvrševalo najnovejši predpis nroti poljnbovanju. kajti položaj \>a-keira policaja napram zaljubljenccti! b«nle dokaj delikaten. Svojim p li--ajer.i je naročil, naj se na male po-Ijube ne ozirajo, pač j»a naj preprečijo lake. kteri bodo trajali dali ku-\or jedm* sekundo. Proti zaljublj" --••ni n.ojn jo ]»>~-topati kakor ueiitle-■reni in kadar zaslišijo v irnnovju k.i-ko ]tol jubovanje. tedaj naj irlasno hodijo, ;ili pa prično žvižgati in tak.-daljc. ker na ta način se jih bodo zu-
sko - hrvatskemu državnemu zboru vročil postavni predlog-, ki ?e nanaša na izseljevanje. Novi predion priznava sicer pravico izseljevanja, vendar bode pa izseljevanje dokaj oviral. Tako bode pa rob rodnim družbam ]>repo-vedano imeti a-j-enture na Oarrskem in bodriti ljudi k izseljevanju. Take a.irenture >e ne smejo ustanoviti nikjer druirje. neur«i v Budimpešti ii. v Keki ter na obmejnih po-tajah. Parniškim družbam bode v na<la!je zabrai.jeno dajati svojim podaiientorn pla.-o. ktera je običajno od števila izseljencev odvisna. Jnozen>ke izšehjiške družbe dobe koncesijo le tedaj, ako j>od-vržejo ogrskim Iniškim zak -.u.
Dunaj. 1'». maja. O znanen. izlivanju t.em-kil?	•/.' .". ku : ' - morali priti na povelje nen-kei:a e -a ja Vi I jen a na Dujaj. se sedi.j nak.adno P' 1-. "a. da >o i ;,.-:::; v I-'ii j aa Moravi napadli njihov vlak s karr.e-njen:. ko s«, .<-zi** peliail ; :t Dunaj. —
Dunaj.. 11. maja. Se,laj -e je dognalo. da je bila avstrijska vlada no-
izzivanja nemških
vodom obiska in
"knezov"' na Dunaju v velikan-kih skrbeh. Pričakovati je namreč bilo, da bode prišlo lo velikih demonstracij proti izzivačem in bati -e je tudi bilo napada na nem-ke-j-a cesarja Viljema. Vendar so pa obla-ti o tem molčale, da bi se ljudje v Nemčiji še bol j ne razburjali.
V Dunajskem Novem me-: ti so namreč prišli v n inolem tednu na sled velikej tatvini dinamita. P-licija je bila prepričana, da se bode dina-mit rabil za eventuelni napad na oni vlak. s kterim k- je vozil nemški cesar iz Pulja na Dunaj. Radi tecra -o vso progo od Pulja do tukaj skrb.io stražili. Šele ko je dospel Viljem na Dunaj, se je policija oddahnila.
Cesarju Viljemu naravno niso povedali. da je zanj pripravljen dinamit, ker potem bi zajedno s svojimi "knezi'' bežal v Nemčijo.
Ko >0 >e nemški ••knezi" p Ijali v raznih vlakih na Dunaj in tudi ko so se vračali domov v Nemčijo. <0 d n.a-čini na razlie.iih prosrorih meta!; kamenje na vlake. T ■ <e je zgodilo zlasti na severozapadnej železniei fr. sicer kljub -krbnemu čuvanju poli Ije in orožnišiva. 1 >d napadalcev -o jeli san 4> jed: e-a. kteri je nek d-lov-Ijen uradnik.
Dunaj. S. n aja. Nemškim mh):<trom rojakom je ime, . van llinko Prflde, kteri zavzame v kabinetu me<to un.r-Ieira ministra Peška. Prade je bil že preje enkrat nemški minister rojak.
ljubljenci prestrašili in se prenehali toda ko se je kabinet preina< ii. je iz-
poljubovati. Ako jih pa kedo vpra-' stopil, ša. čemu motijo nočno t mino z žvi-'.iranjini in irlasno hojo. tedaj naj iedm:stavn«» povetlo. da so hoteli prestrašiti veverice, koje se haje tudi p<
loči — pol inbnjejo.
(Mar aB pn Few Tert Bank DiaA
uram 00.
li.IivTnfc, Am, Km
Pet Italijanov utonilo.
Newburvport. Mass.. 11. maja. Pri Plum Islandu se je včeraj na reki Potomac "prevrnila barkama, v kterej so se vozili Italijani za zabavo. V ladjici je bilo osem Italijanov in od teh jih je pet utonilo.
PlZOII
Poslednji Čaa je velikokrat čuti in brati, da ta aH ona pošiljatev denarjev v staro domovino, po nekterih bankah ni doepela tja 3, 4 in ve& mesecev. To ae nem ore nikomur pripetit' kdor ae zavestno obrne na FRANK SAKSEIt t O.. 109 Gr enwi h St., >ew York ir 6101 St. Clair Ave., Cleveland, O.
Pridelovanje premoga v Indiji.
Dandanes zavzema Indija prvo mesto med an-ležkimi deželami, ki pridelujejo premo-. l>-ta	so v Bengali! prvikrat kopali premog. Pravo izkoriščanje indijskih premo^ovi kov e ie piM-elo š.l ' pred desetimi leti. Leta 1SS6 so pridelali l..i88.500. leta 18»t» že 3.863.700 in leta 1!»UG celo 9.783^2")0 ton. Zaposlenih je v pre-mogovnikib okolo 100.000 osob. med njimi dve tretjini možkih. Največ premoga je prišlo leta 1006 iz Bengali je, 88 odstotkov vse produkcije. Pridelek se je od leta 1900 zvišal za 16 odstotkov, vrednost pa za 35 odstotkov. Izvozilo se je 9 odstotkov premoga, in sicer večinoma iz Cal-cutte za otok Cevlon. Skoro vsi parniki, ki vozijo po indijskih vodah, rabijo domaei, indijski premog. Uvozilo se je v Indijo leta 1906—1907 samo 237,000 ton premoga.
. X*
• V -




T-:1- ' ,.- / " i ;. S-.'.«, 'i^PlHMJ

"ELAS NARODA"
(ilo verne Daily.)
Metodisti.
V minolem tednu je proslavljala < »<vned hii<I published by tr.e	. .	v,	x-	, ,
iLOVENIC PUBLISHING COMPANY katohsk. škofija v New Wku sto-(• i'or|»oration.)	; letnico svojega obstanka in mhee,
FRAv K SAKSKK, President. ' kteri se prišteva državljanom naše VinOR VAjUAVEU, iVft-retory. .svobodne republike in kedor živi de-LOU18 BKNEDIK, Treasurer. | ai , - Jva'setem stolet'u Pla«* of Buriness of the corporation and i >ian" 1 \ 1 ^ajse e 4)0 J ^ d lret-se«? of »hove officers: 109 Greenwich ' Ptr*-et, Borough of .Manhattan, New York
City. N- Y.
leto velja list za Ameriko in I'anado.........$3.00

po) leta .........
leto %a meat" York . . . pol leta za me»lo New York
Evropo za v«* leto.....
., ,, pol leta.....
,, ,, iotrt Jeta . . Evropo p<»i!jain«> -Vnnno tri ste
1-V» 4.<X)
2.00 4.50 '»0 1.75 i Ike.
"ULiS N A KOL*A" i/.iiaja v-as Ja i iz-v/.eiuii nr-iielj in praznikov.
«OLAJS NAHODA"
("Voice of Ji.e P'-iipte") loaned every dav, ex.-ept Sundays and lioli'layti. Subscription yearly $3 00.
»Advertisement on agreement.
oa;
-i brez po-ipi-* jn utiooriosti .>»e lie [*jO.
l>litfp>voh pobijati j>
Y*.
naj
\ry Order.
'ri sprem^'Mh^	nnročidk .v
i •», '1-1 -t- nun tii> i i	»j*;
jv; iiMAnitni, .1» liitirt'.c nuj-
dfuo naslovu t k a.	\
ItociM U in	aivaui uart-dite ntudov:
««ULAS INAKUUA" 10m Greenwich S,ip«-t, _Nc.v Vurk City.
Tfletoii	Kei
Ločitve zakonov.
•r p
v a dvoj; fa Mt-Kee . način ločiti, kaj-življenje ni bilo i p:ir v I ai' zu, s i Stilne o!inivtiave lova nem mestu in > na dan zopet
aziim-a p
la iz • um."
naj-
tere bi živ-irizu narav-
tak<
kakor O eii
mi na
si i m-i t;
-l li. e napa.
IO pL-
i preg irki/i
si> andaia.
k
jojno de z nia--iiio. na-s kočja-ionjskimi ■i obravnavi je uv.-ij« pravega kajti obravnava para je bila i: 11, i a ameriška, lo-jaja jo dan za n>z anih višjih
"ran-
il.ki zami skib ljudi pa j živeti
ne more
ameriškim katolikom odreci pravice, da oni proslavljajo svoje slavnosti kakor se njim poljubi, to tem bolj. ker oni niso pri nas nikaka ovira napredka.
V Baltimore, Md., imajo sedaj me-todisti svoj konklave, s kterim bodo v zvezi naravno tudi velikanske slav-nosii. Ni jeden človek, ni jeden Američan. kteri ima le malo pojma o svobodi. ne bode odrekal metodistom pravice slaviti svoje slavnosti tako. .akor s t* njim poljubi. Tudi mi bi se ne ozirali na nje. a ko bi l»uš metodi-stietia cerkev ne b; la več, nego cerkev. oziroma a ko bi se brigala le za cerkvene zadeve. t»e pa tudi za poli-; ime. i ziroma javne.
Met« distična cerkev je v Z;, dinje-n i/a vab največja. a ko j < ni v .i ' iji!i l-i ili prek«.s*la katoliška. Njen » premoženje znaša nad 178 mi-! j 'iinv dolarjev in iu.ra a.» disvkot-
•	r,■>!<►. Ta cerkev uci je nauke
\> .•!■ iczikiii, k J ere se govore v na-Šej republiki in imjtn-siano narašča. Uajii samo tekom iniin bga leta se ie število njenih vernikov pri nas ..-množilo za :>0<UH»0 osob. Baš vsled ■eua je j>a ta cerkev postala tudi va->en laktor v jiosvehiem pogli'du. kajti as oiiila je o:io ]>ot. kakoršnja j«* :i-tna tako/.vanej klerikalnej stranki ia Slovenskem, ktera je pričela metati cerke\ s i>«ditiko.
Ker je ta cerkev na ta način zgre-
•	la svoj poklic in se pričela zanihati ya i»o>vetno jxditiko, tako da
•	zanima radi za vsa mogoča posvet-a v; rašanj . dasiraviio bi tega p"
.a U..1 ivrisuisa ne smela storiti, po--tala i' naravno 1u«li sovražnica tiso-■criii in tisočerih tnailjivib. poštenih n «lo!)rili naših državljanov. Si. <1-
Posluh.
Spisal Ferdo Plemič.
Vsak človek ima svojo napako ali hibo, ki jo kaj varno skriva pred svetom. tudi ko svet za njo že dobro ve. Nečem naštevati sedaj klasičnih izgledov, dasi bi jih lahko, ker jezik mi teče v tem pogledu kakor namazano kolo. Pač pa hočem omeniti ne-ktere morda manj znane. Tako na primer sem poznal jaz pesnika, dobrega pesnika, ki nikdar ni vedel, koliko janibov ima sonetova vrstica in je._ vprašan: po tem, vedno recitiral Prešernovo: "Poet tvoj nov Slovenca m venec vije.*' Zraven je šrel in se* navadno uštel za dva povdarka. In ta človek je speval še pre«- i gladke sonete. Poznal sem druzega. ki je nisal kaj bistroumne kritike «> raznih slikah in akvarelih. Na smrtni po-sttl;.. mi je mož zaupal, da v svojem živi j. nju ni nikdar razločeval rude. e Imel sem prijatelja.
kar curljala po prtu. Ali pa sem se
Na najlepšo sem naletel pa v tem
1.W
1.1»
te
j cerkvi ne vidijo več s le. I* i a se bori le saiua za sebe. temveč ili. kteia hoče vse podjarmiti, kar e njenim pristašem iu* klanja. laka erk'-v pa ne zasluži več imena cer-\ c in tudi ne čestitanja onih. ktc-im je državljanstvu prva stvar.
Bjoernson o Slovanih in o njihovih zatiralcih.
Nt ki sol rudnik "*!V
ster Llovda
n prst vin k — namreč->i lani >e tudi dr/.avui prav-j.i za blagor dveh za k on-kleni ne moreta več sku-pri nas je to !«• stvar od-\etnikov) — državni pravnik je po obravnavi predlagal, <Ia se zakon v prid obeh razdruži. ker sta oba jed-nako kriva in kt r >e mora to zgoditi prid javne morale in v pri«! svetosti zakona.
Pri nas v Ameriki bi se pa vsa nfera p«>\—em drugrače zaključila in nr« «lila. A ko bi se pri nas našla kaka porota, ktera bi imela t«di-ko s!Čn«>sti, da bi tudi ženo spoznala krivini — poleni bi moral sodnik razsoditi: Vidva si nimata jeden drugemu kaj očitati, kajti oba sta j. dnaka. Radi tega ostanita še v na-dalje skupaj in živita, kakor dose-«',a . liodita še v nailalje taka, kakor <'ose«iaj. zabava jI a se še v nadalje po kul.injah in hlevih ter dajajte še v naprej vašim otrokom tako lepe vzglede. — Kajti ono. kar je združil Mr.
ameriški sodnik ne sme raz-
je interview al v Uiniti slavnega nor-eškt g;i pisatelja Bjdrnstjerne Bjiirn->iiiia, ki je rekel:
"Postopanje Matija rov proti Slo-anom škoduje r; sne kulturne koristi n se moramo zato proti nastopu borili. Mislile, da je mogoč boj proti panslavi/.mu ? Smešno. Panslavizem napreduje. Kdor misli na nasilen boj .»roti njemu, nori.*'
Časnikar: "Verujete na veliko sl«>-vansko državo?"
lijiirnson: "l>a, verujem. Seveda danes ali jutri s«- še ne ustanovi, i'omislite le na italijanske in na nemške usvojevalne boje. Povsod so bile .ežave, a končno je zmagala narodna ideja." *
a rve.
•v ifesorja botanike, k je si »vel radi J.I «» šm« ga znanja. Nekdaj sva lazila p" temnih koroških g.»zdo-i!:. Jkije.en 1 ia.1. tt,
kije.en I.lad. t'' vjio Zelenje s » vpliv sentimentalno. Molče s
-am. ta m nanj k.ij
t drug p
a hodila dalj eg diugega. Kar me prime pod visoko jelko za roko in mi reče: "Prijatelj, v tej tiiii uri i te rad nekaj me«l nama v[>rašal. -le-li to drevo pod kterim stojiva, je-li 111 drevo — bor ali mecesen?"
Vet rti
uca j
naj vam 'bodem jaz sam. Jaz sem «> ^laslji znal po t- de
1-e ure govoriti. z«li se mi. da sem lekdaj tudi ocenil z glasbenega stališča" cel.» nastop nekega pevskega društva. in tla je ponatisnil to oceno in še druge slične jeden naših prvih 'nevnikov. A čujie sedaj mojo i/.po-/«-«1 — muzikainega poslui:a nisetn • ■ el. h: t-, je bilo g-»rje. ki ga no--il . res:g;:iraUo še .lam s.
Najprej-' sem obču".1 t:' gorje v svojih mladih letih, k-- bi bil za ves svet r:.d zapel -v.ji izvoljenki p "i-»k n e iS':;: v? č-ere se je trudil to-•;v:š m«.j Vi j. >lii:ski. da me" je priučil nape v u.
"Le glasno znp«»j*\ mi je dejal
si, dnjič. "gias in ;.š ž.» n --m:i in tudi ep in č« glasno poješ, ne bode občutiti tolikanj kakšne morebitne di-sonance. i*a tremuiiraj z gki- tre-n:r.i:raj za Boga. drugače si lit"ran" >e a priori.
\ zel sem tedaj dobro ubrano ki-aro s seboj in i:it«d sem po.l njeno »kilo ter pričel brenkati, nekoliko spremijevanja sem se bil namreč ži :uel:anič!io navadil. Pričuem tedaj 1 renkati in se ozrem j»o njenem oknu. Kes, «.i!prl i se je že na pol in ona. v 1 el'-m j .niču. z razpuščenimi juž-•o-ieiuuliv.i kodri. se je naslonila auj. Jaz sem h- še brenkal: "tra. ta. ta; tra. ta. ta; tra, ta. ta.. Postavil sem se bil v pozo. jedno nogo naprej, prsa ven, klobuk v tilnik in glavo navzgor. Iu brenkal sem dalje: "tra, ta. ta: tra, ta. ta... Slednjič bi moral vendar z glasom na dan. Hotel sem tudi. Ja vraga,
mislite, da sem se spomnil na napev ?| stala navadno p«i durih in pobožm
potem je sledil odmor. Jaz in oni' debeluh se podava v buffet ter obse-diva za mizo še, ko je nadaljeval koneert.
'1 Vriskajeva lepo poje", omeni on, *'Ie pri slednji pesni, se mi zdi, ni popolnoma blestela. *'
"Hm, nisem opazil."
"Ne? T«3 je pa čudno, zgrešila je tamle pri onih besedah___"
"Aha. pri besedah: z valovi čudno govore.' ■
' • Ne. ne. Pri besedah : in gledam in štejem zvezde."
*" Vi se motite !''
"Povolite. morda se pa vi?"
"Pa zapojte dotično niesto kakor mislite. «la mora biti."
4'Zapojte vi vaše naprej."
"Prosim, prosim, dajti vi naprej."
"Ne. ne. le vi. vi."
"Ilm. hm", rečem nato jaz. "kaj se bodem prepiral z vami. ko ste go-iov>i bolj kompetentni nego jaz. ,7az namreč nimam, med nama rečeno, dobrega posluha."
"Kaj", se začudi on, "tudi vi
lie
"Tudi? To pomeni. «la vi...*'
" < i a nimam.
In stisnila sva s: roki, bratovsko sva si jih stisnila oba — trpina.
zadušil ob kosu kruha. Vse to seve- . slučaju, da ne ravno tedaj, ko je bila vrsta [ Seznanim se pri nekem koneertu neposredno na meni, temveč ko bi . z debelim gospodom. Pevka Vriska-irnel še jeden pred menoj peti. Pogo- j jeva je uprav pela slednjo številko, sto me je reši moj govorniški talent. Ko je namreč vrsta prišla na-me. sem vstal in govoril prilično tako-le: Krasno je petje v domačem krogu, ni je pesni bolj izvišene, nego če pride iz prostih prs. Tudi jaz sem obo-žavatelj petja in rad zapojem, ali oprostite, da danes ne morem. Ne morem, pravim, in takoj vam povem, zakaj ne. Žali me spomin na tužne brate v— (tu nisem bil nikdar v zadregi za kraj). Mi se veselimo, mi pojemo, oni tugujejo. Mile gospe in gospice. dragi prijatelji in tovariši, pravo srce se spomni tudi v veselju žalostnih naših razmer. Predlagam tedaj, da naberemo mal dar za družb«;... itd. Dovolite, da nabiram jaz. petje lahko nadaljujemo."
"Bravo, bravo!"
Na take iu jednake načine sem se zvd iz zadrege. Večinoma sem prikril s tem svojo hibo. ] > če je bil Vi-j- kuski v naši družbi, je bilo to malce ež.avno. Ta človek je bil brezsrčen To vel j reči. če je prišla vrsta na-me: "E, kaj boš i: pel. nabiraj raje za iu/.ne brate!*'
A sedaj mi nikar ne mislite, da mi ■štabi tajnost na moč v srce segajoče glasbe neznana, ali da sem celo bežal pred njo. Oj ne. obiskoval sem pridno opere in koncerte, divil se nebeški spretnosti Kubi lika in Ondrička ter drugih koriiej na muzikalnem polju. !!«»bro sem vedel, kaj je mojstersko igranje na klavir, in kaj je "fu.šeri-ja". Občutil sem glasbo z vso svojo dušo. ali proizvajati, in bodisi najmanjšo pesnico, tega nisem znal.
In sedaj čujte višek mojega gorja: Podučeval sem celo nekdaj* pet je. Kaj človek ne stori vse za ljubi kruhek, laz na primer bi se tudi na glavo postavljal sredi frančiškanskega mosta, e bi si drugače ne znal služiti de-:arcev. A da bodem kedaj p«»duče-al tudi petje. «» tem se mi ni nikdar -iin.rrfT.i. llvala Bogu. da je imel moj t-enec isto hibo kakor jaz. bratov in sester ni imel. s", a riši s«» bili tu«}i »rez ]:osluha. le babica ga je nekdaj inela. ko j»- še p« la na korit; sedaj ;m je bila gluha. Iskali so učitelja »■'tja. Huda mi je tedaj predla, zato -e takoj oglasim.
"Te«laj vi Sle učitelj petja?"
"Profesor petja, prosim."
"Ah. oprostite."
"Nič. nič. Študiral sem konser-.atorij v Boljuncu."
"V Boljuncu, to je daleč?"* "V Italiji."
Boljuuee je sicer vasica v Istri, a za njo vedo Slovenci bore malo. Nu, pogodili smo se. Potem pa sva za-•ela oba. jaz in moj učenec, rjoveti »li nekem starem klavirju, da res ne em. kdo se je Bogu bolj smilil, jaz :ili moj nadebudni dečko. Okna sem previdno vsa dvojno zaprl. ra«li pre-»iba. «la se ne pokvari moj profesorski glas. Potem pa je šlo: " la. la. la. la, la. la. la. la" skahi goliti " la. la. la. la, la, la. la" skalo dol ves teden. Mati mojega učenca je pri tem
Slovensko katoliško
podp. društvo
3
J>
svete Barbare
zaZjedinjene države Severne Amerike.
Sedež: Forest City, Pa.
Inkorporlrano dne 31. Januarja I901 -v državi Pennsvlvanljl, •-O—O
ODBORNHCI:
Predwdnik: ALOJZIJ ZAVERL, P. O. Box 374, Forest City, Pa. Podpredsednik: MARTIN OBERŽAN, Box 51, West Mineral, L tajnik: IVAN TELBAN, P. O. Box 607, Forest City, P*. H. tajnik: ANTON 0ŠT1R, 1143 E. 60th St., Cleveland, Ohio. Blagajnik: MARTIN MUHIČ, P. O. Box 537, Forest City, Pa.
NADZORNIKI:
MARTIN GERČMAN, predsednik nadzornega odbora, Forest City, lbs. KAR0L ZALAR, I. nadzornik. P. O. Box 547, Forest City, Pa. FRAN KNAFELJC, EL nadzornik, 909 Braddock A venae, dock, Pa.
FRAN ŠUNK, ITT. nad^ondk, 50 Mil] St., Lnxerse, P*.
POROTNI IN PRIZIVNI ODBOR: PAVEL 0BRE0AR, predsednik porotnega odbora, TVeir, kisi JOSIP PETERNEL, I. porotnik, P. 0. Box 95, Willock, Pa. IVAN TORNlC, n. porotnik, P. O. Box 622, Forest City, Pa.
Dopisi naj se pošiljajo I. tajniku: IVAN TELBAN, P. O. Bex M% Forest Uity, Pa.
DrnStveno glasilo j© "GLA8 NARODA".
'u če bi mi človek tudi porezal moji brezbtižni ušesi, ne f>i se več-domislil. Druiie pesni tudi nisem znal
časnikar vpraša, če se mora Ma- peri- zato pa sem brenkal: "tra. ta,
vrasr,
d ru /.i t Kje
nas. ali pa v veselem
imajo torej boljši, mor'lo. pri
'ari zn ? t ?
f
Strašna kaznilnica.
DržaVni zajiori Bitliare v notrauj' Aziji so se prej nahajali v sami palači emirovi. To so bila grozna mu-eiliši-a. sramotni živi prave orijental-ske okrutnosti. Ti zajtori so liili zlasti strašni ra»li oirromne množice kač. iHtdgan, škorpijonov itd., kar je bival v njih,, in kar ni bilo nikdar ni< žno zatreti. marveč se ta golazen Se množila, da bi bili kaznjenci v večjem trpljenju. "Kazenski zapori"' emirovi niso bili drugo, nego globoke jame br-z okenj, brez svetlobe in brez zraka, v ktere so spuščali kaznjenci- na vrveh. Vlažnost, ki je vladala v teh zirradah, bila je sama po sebi dovolj, da umori zaprte kaznjence. Ko bi pojedine jame slučajno bile brez kaznjencev, metali so vanje komade surovega mesa. da ne bi ona golazen poginila. Dvakrat na mesec so kaznjence iz zapora odvedli v dvorišče, kjer je emir nektere njih sodil. Vsem se je tedaj nasmešila zlata svoboda ali pa hitra smrt, na vsak nažin rešitev iz grozne ječe. Onim pa, na ktere se emir v takih prilikah ni ozrl, odvedli so lese ter so odvedli nazaj v ječo in takrat za vedno.
tajik
iljarom zamerili, ker hočejo narodno Ir/.avo.
Bjiirnson: "Ne. Sam sem svoj-as simpaiiziral z Oirrsko. Ne mislim tudi na tako rešitev, ki si jo predstavljajo tudi pristaši "Velike Avstrije". Ogri naj dobe samoupravo, a v miru z narodnostmi, v miru s Slovani."
Časnikar: "Kaj se bojite in kaj upate od Slovanst va ?"
Bjiirnson: " Vse. Veliko vprašanje bodočnosti je, če se sporazumejo Slovani in (Jermani na miren način. Trišče obeh narodov je Avstrija, oziroma <>«rrska. Tu uaj se napravi mir a vsako ceno."
Časnikar: "Poznam drugo trišče. Ne sulitedi. da dela nasprotno pruska ...Ijska i>olitika?"	—
Bjiirnson: "Resnica, resnica. Sovražim tudi to politiko. Bolj jo sovražim kakor vse drugo. Najbolj sovražim Biilowa. tega liki ščuka gladkega politika z omejenim pogledom. Da. Omejen je. Misli, da ohrani terma ust vu nekaj c<»l zemljišča in se i^i-a /. bodočnostjo. Njegov trud je zaman. S silo se ne opravi nič v boju s Slovaustvoni. A to je postranska stvar. Ne gre se za Prusijo. Prusija bode morala korakati z drugimi. Vozel je in ostane Avstrija."
Časnikar: "Sodite-li, da prevzame Avstrija vodilno ulogo?"
Bjiirnson: "Da, tako sodim. Vprašanje je le, če se morejo sporazumeti Germani in Slovani. V novi avstrijski zbornici je to mogoče, v nemškem državnem zboru je pa nemogoče. Vidim že zdaj nekako zbližanje. Občujejo sloji, ki se prej niso nikdar razgovarjali. To občevanje lahko povzroči mi*. Ogrska mora storiti ravno to. Dane< se hoče nasloniti Ogrska na Germanstvo. To pa le lahko stori, če živi mirno s Slovani."
a. ta___" Zdelo se mi je. da ona
e postaja nepotrpežljiva. nekaj je bilo tedaj le početi. "Tra. ta. ta: ■ ra. ta, ta..." Zeaijalna misel mi je švignila v možgane. To je valčkov .akt. halo, zaplešimo ji tu spodaj kak valček, da bode zabava v saj večja. In zaplesal sem ga. to pa perfektno. ker plesati pa znam. Ali kolikor sem udi koloharil pod njenim oknom, milosti si s t "m nisem priboril pri njej. Nasprotno, v glasen, smeli j•■ poknila n nasmejala se je do dobrega, da/. T »a sem žel 1 :i!-» vseh humoristov: pozabi jenje. Nič več ni marala za mene.
Nikoli nisem mogel dognati, zakaj Slovenci tako radi pojejo ono iz nemškega tahorja ukradeno: "Okoli mize se okrogla pesen poje." Bodi v kterikoli družbi, nikoli nisem varen pred ono pesnijo. Pri najlepši za-■savi, sredi najzanimivejše debate, ti io začne cvrčati kak kljunček in halo vsi za njim. Sedaj imaš muko za najmanj pol ure. Kaj jnrzlo ti go-mazi po hrbtu navzgor, ko opazuješ kako se ti bliža konec, t. j. kako od-poje drug za drugim svojo pesen, in hodeš tudi ti kmalo žrtev. Bežati? Ej, to ne gre, to bi bilo smešno, pobalinsko. Sreča za-te. če določijo že naprej, da plača oni, ki se bode bra nil peti, kako malenkost v dober namen. Koliko krouie sem daroval na ta način že marsikteremu narodnemu društvu ali marsikakšni pobožni bratovščini. Zato bi bil lahko že marsikje časten ud. Hudo pa je, če se kaj sličnega ne določi, ampak velja to le oni absolutni "moraš". V takih slučajih sem šele spoznal svojo iz najdljivost in duhovitost. Lotil se toe je tedaj kak hud kašelj, ker sem potegnil slučajno preveč dima iz sval
prekrižala roki čez tolsto telo ter odprla usta. da bi ji pač nič ni ušlo od tega muzikalnega užitka. Prihodnji teden sem jemal trozvok z oktavo: la. la. la. laaa" gor in "la, la, la. aaa" dol. Tretji teden sva se valila v pesni: "Jaz pa pojdem na Gorenjsko". tako da so ljudje po dru-»ili stanovanjih vedno tekali k oknom. tla bi videli, kdaj pridejo voja-i novinci mimo.
Četrti teden mi naznani gospa, da je povabila več gospie in gospodov večerji.
"Tudi vi morate priti, peli in igra-bodenio na glasovir, in vi boste tako dobri zapeti tudi kakšno."
Ker nisem zaupal vsej povabljeni Iružbi istega muzikalnega posluha, kakor sem mi imel jaz. prosil sem go-s;»o dvajset kron "na račun*7 ter sem z njimi zginil za vedno.
Kaj vam bodem še dalje pravil vse svoje gorje.
Najlepše dekle v fari me je zapustilo. ker ji nisem hotel (t. j. znal nisem) zapeti neko pesem.
Pozneje sem dobil kaj muzikalnega of a. Sedela sva pri dolgi mizi in risala, on je kontroliral mape, jaz pa profiliral. To delo je kaj tiho, a moj šef ni bil tih. Vedno je kakšno pel napol glasno. Pogosto pa je prenehal svoje delo.
"Čujte, čujte! Se li spomnite na napev one pesni "snoči pa je slanca pala"?"
Vedno "ne" reči, ni kazalo.
"Hm, zdi se mi, čakajte, ne spomnim se ga takoj."
"Brum, brum, brum, brum. Ni li tako?"
"Res, res, brum, brum brum, tako bo."
"Ne, tako ne more biti. Meni se vse zdi, da je tako: brum, brum, brum.''
"Saj res, brum, brum, brum."
"Hvala!"
Pismo grofa Tolstega povodom slavnosti za njegovo 80-letnico.
Pet rogradski odbor za proslavo 80. rojstnesra d ne slavnega ruskega pisatelja grofa Leva Nikolajeviča Tolstega je dobil od jubilarja sledeče pismo: Obračam se z veliko prošnjo d<» vas. in sicer, da bi se Tiaj ustavile se priprave za proslavo mojega rojstnega <lne. Priredili bi mi ne le slabo voljo, temuč tudi spoznanje, da sem dovolil nelep in tudi gnusen čin. Znano vam je, da ni — posebno pa še v moji starosti, ko je že smrt pred vrat mi — ničesar slajšega, kakor lju-< /en do bližnjega. Bojim se. da bi 'ake slavnosti škodovale tudi ljubavi. ,S, le nedavno Sem dobil pismo, v kte-rem se trdi. da se s proslavo mojega iobileja čutijo ^ si pravoslavni hudo ■v.Ijene. Na takšno misel bi sam res c bil nikdar prišel, a vendar odgovarja popolnoma resnici. Ne samo v srcih teh. temuč tudi pri ostalih ljudeh bi morda slavnosti rodile veliko ogorčenje proti moji osobi. a to »i me zelo jezilo. Tiste, ki me ljubijo. poznam, in oni poznajo tudi mene — zato pa ni treba, da bi to svojo ljuba v kazali na vidni, zunanji lia-.'■ i i l. Storite vse, da ne pride do takih slavnosti. S tem me b«Mlete zelo razveselili ter vam bodem do smrti iz srca hvaležen.
Nepoboljšljiv uzmovič.
V Brooklyn Borough v New Vorku je policija prijela lTlelnega G. Brow-mi. ker je na sumu, da je zvršil več tatvin. Po zatrdilu policije je Brown kradel že kot Oletni deček: vzel je vse. kar se je dalo porabiti. Bil je že v več " po boljše valuicah" *, ki so pa nanj t-ako vplivale, da mu je tatvina postala vsakdanja potreba. Sole januarja meseca je bil odpuščen iz New York Reformatory. Od tega časa je pričel prav pridno uzuiati. Prišel je v stanovanje premožnih ljudi j ter omenil, da ga je poslal krojač. Ko je bil sam v sobi. je pobral vse. kar je mogel in potem pobegnil. Pri obravnavi je nastopilo proti njemu 5 tožnikov. Stavljen je pod $L">00 varščine.
Pozor Roiaki \
zopet \ve one učitelje, ki so bili meseca julija lanskega leta odpuščeni
samo radi te^a. ker se kakor de ' Noroiwiajdeno garantirano mazilo sa st	p^Saste in golobradce, od katerega * 4
legati udeležili XIII. učiteljskega teinih lepi lasje, brki in brada popol-
kongresa. 2. Da se odpusti iz vojaške '	^
službe vse one učitelje-delegate, ki so
bili primi »ran i iti v vojake. :>, I>a se nastavi zopet vse one učitelje, ki so bili suspendirani zaradi političnega mišljenja.
Proti Židom v Rumunski.
Tz Jnssv-ja poročajo, da je rumun-. ska vlada dala prefektom nalog, naj J '■i občine preganjale Žide in naj bi ne i dopustile, da sklepajo pogodbe za nakup zemljišč.	t
kurje očesa, bradovice in ozeblino Vam v 3 dneh popolnoma ozdravim za 7Ec., da ie to resnica se jamči $500. Pri na-ročbi blagovolite denarje po Post Money Order pošiljati.
Jakob Wahcic,
P. O. box b9
tl.tJV^UAND, orno.
POZIV.
Dne 24. maja se vrši v Euelidu, O., velik shod. na kterega se vabijo vsi v okolici živeči Slovenci, kakor tudi | oni iz Collinwooda in Clevelanda. ker
Kje je moj prijatelj BLAŽ STIBER-' ":"nera™m<> zidati	cerkev, za
NIK ? Doma je iz Dobrnjne podtkteTO Sm° 2e tloblh prostor brez"
Ljubljiino. Pred C. leti ie bil tu! l*!acno-
v Waukeganu, 111., in od takrat ne', ,	, Za °llb°r:
1 John Ivracker. Louis Reclier, Frank
Berlan, Frank Bait. Frank Pajk,
vem, kje se nahaja. Ce kdo ve za njegov naslov, prosim, da mi ua naznani, ali pa naj se on sam zgla-si. — Frank Groznik, 52.'? Market St.. Waukegan, 111. < i I-J3—."»>
mm • • ....................—-_-L---_-_1_ -
PROŠNJA.
Obi •ačam se do usmiljenih sre naših rojakov, da mi pomorejo iz največje bede. Deset mesecev sera ležal v bolnici in sedaj sem nekoliko ozdravel, a nimam centa, da bi se bolehen preživel. Do smrti bom vsakemu hvaležen, ki se me usmili in podari mal denar siromaku. Darovi naj se pošiljajo na "Glas Naroda", 109 Greenwich St., New York, N. Y.
Za vsak najmanjši dar se zahvaljuje že naprej
John Majdič, North Hospital. Winebago, Wis.
(5-16—5)
NAZNANILO.
Od "Mestne hranilnice ljubljanske" in "Kranjske hranilnice v Ljubljani" prejeli smo nekaj "Računskih zaključkov" za 1. 1907. V teh zaključkih je po številkah
Frank Koss, John Tofant. (S-ll—5)
Iščem mojega brata ALOJZIJA MRAK. bivšega učitelja na Kranjskem. Meseea semptembra lanskega leta izselil se je v Ameriko. Kdor izmed rojakov ve za njegov naslov, naj ga mi blagovoli naznaniti. Moj naslov: Anton Mrak, Sv. Jošt nad Kranjem, Kranjsko, Austria.	(9-12—5)
čice v se. Semtertja sem se ravno1 To se je ponavljalo najmanj trikrat v istem hipu v rezal v prst, da je kri v dnevu.
500 milijonov frankov za polepšanje Pariza.
Prefekt departementa Seine je izjavil. da namerava zahtevati kredit 5<M> milijonov frankov za polepšanje Pariza. Vlada in mestna uprava ba-vita se z ogromnimi umetniškimi in socijalnimi načrti za mesto Pariz.
Drevesa iz Evrope.
V gorovju Adirondack«, oziroma v tamošnjih velikih gozdovih, v new-vorški državi, bode dobilo mnogo Ijn-dij delo. ker se bode v kratkem pričelo saditi mlada drevesca, oziroma pogozdovati. Vlada države New York je namreč v Evropi kupila 950.000 drevesc, ktera bodo že letos posadili, d oči m bodo drugo leto usadili še 000 tisoč uadaljuih drevesc, ktere dobe iz državnih drevesnic. V vseh gozdih v Adirondaekih bodo usadili vsega skupaj 1.100.000 drevesc. V gozdih se bavi s tem delom sedaj 140 ljudij. Za tisoč drevesc je plačala država po 75 centov. Drevesca so stara po dve leti.
Zahteve bolgarskega učitelj stva.
Bivša bolgarska vlada je meseca julija lanskega leta razpustila bolgarsko učiteljsko zvezo, zaplenila njeno imetje, a delegate kaznovala s tem, da jih je vrgla na cesto, deloma tudi vtaknila v vojaške suknje.' Sedaj je došla na krmilo nova vlada in ucitelj-stvo zahteva od nje: 1. Da se nastavi
VSEM BOLNIM SLOVENCEM
•v
Zjedinjenih Državah,
KJE si zamorete najhitreje in popolno zdravje pridobiti?
Gotovo, ako se obrnete na Akade-nično zdravniško društvo v New York, katero je že pred mnogimi leti ustanovljeno za bolne Slovence, da jim pomaga v vsaki potrebi, posebno pa istim ki so oddaljeni in katere drugI manjši zdravniki v tukajšnjih krajih nisr mogli ozdraveti. Zakaj bi Vi na-dalje bolievali, ker si bolezen naj bo-ulog označena skupna vrednost vsake de kakoršimkoli lioee v najkrajšem
posamezne knjige z narastlimi obrest- fasu popolnoma odstranite, brez da bi
, , ..." j .	•	zastonj denar izdajali,
mi vred do 31. decembra 190, in se pišUe natu po naio zdravniSko knji.
lahko vsakdo prepriča o resničnosti go "Spoznajmo se" katero Vam ZA-vlojje.	I STONJ pošljemo.
Rojakom, ki so Po našem posredo- y^ TAJNE MOZKE IN ŽENSKE
:	BOLEZNI —
zdravimo na poseben način in hitro, pri katerih smo dosegli najpovoljnej-, še uspehe. Predno se Vi kjerkoli si j bodi do kakega zdravnika ali zdrav-
Inilnega zavoda obrnete, pišite na nas ter ne bodete obžalovali dne. ki ste se na nas obrnili. Vaša bolezen je J pri nas od
THEH NAJCENEJŠIH ZDRAVNIKOV
vanju naložili denar v gorioznaecne hranilnice, pošiljamo te zaključke BREZPLAČNO, ako se nam pošlje 5 centov v poštnih znamkah za poštnino.
Frank Sakser Company. (6-1C—5)
VABILO na
- I G R O, -
ktero priredi
preiskana. ako Vas zdravi en sam zdravnik se lahko moti in Vas zdravi ; za napačno boleznijo, kar sa pogo-I stoma godi ali šestero očij se nikakor > ne morejo motiti in ste lahko zago- \ slovensko pevsko društvo "Planinski tovljeni, da je diagnoza prava.
r»	i Vsakemu kateri no tajni bolezni
■J	j trpi mu pošljemo ZASTONJ našo
v South Lorain n, Ohio,	knjigo "Venus in njegovi grehi" iz
„	katere si lahko uganete kakšno bo-
v soboto dne 16. vel. travna (maja) lezen imate.
v g. Virantovi dvorani. Cor. 10th Avenue & Globe Street.
Eno Pismo in Konec Je Vaše
Vsebina igre: Ruski general Šteselj pri obravnavi radi prezgodnje izročitve Port Arthur j a.
Ker je to prva igra v tukajšnje j naselbini, zatorej vljudno vabimo ves tukajšnji kakor tudi iz okolice slovenski živelj.
Začetek točno ob 7. uri zvečer. — Vstopnina: možki 25c, ženske 15c, otroci 5c.
Po igri sledi petje in ples.
Za dobro postrežbo bode skrbel (8, 10 & 14 5)	ODBOR.
ZATORAJ SLOVENCI ako se slabo
počutite, pišite nam po knjige ali pa takoj natančno opišite svojo bolezen, da si pravočasno pomoč zadobite. Pišite na nas v svojem maternem jeziku in pošiljajte pisma na:
AKAPEMIČNO ZDRAVNIŠKO DRUŠTVO
DR. ROOF
Specialist za spolne bolezni.
DR. KNIGHT	,
Specialist za notranje bolezni« DR. SPILLINGER Specialist za diagnostiko.
t AMERIKA EUROPE CO.
2128 Bioataj, h« York


ugoslovanska
Inkorporirana dne 24. januaija 1901 v državi Minnesota. ; Sedež v ELY, MINNESOTA.
URADNIKI:
Predsednik: FRAN MEDOŠ, 9183 Ewing Ave., So. Chicago, 111. Podpredsednik: JAKOB ZABUKOVEC. (Radi bolezni na dopustu ▼ Evropi.)
Glavni tajnik: JURIJ L. BROŽIČ, P. O. Bos 424, Ely, Minn. Pomožni tajnik: MAKS KERŽIŠN1K, L. Box 383, Rock Springs, Wyo. E!;>-rajnik: IVAN GOVŽE. P. O. Box 105, Ely, Minn.
NADZORNIKI:
IVAN GERM, predsednik nadzornega odbora, P. O. Box 57, Brad-dock. 1'a.
ALOJZIJ VIRANT, II. nadzornik, Cor. 10th Avenue & Globe Street, South Lorain, Ohio.
IVAN PRIMOŽIČ, III. nadzornik, P. O. Box 641, Eveleth, Minn.
POROTNI ODBOR:
MillAEL KLOBUČAR, predsednik, porotnega odbora, 115 7th Street, I.e:, Mich.
VAN KERŽIŠNIK, II. porotnik. P. O. Box 138. Burdine, Pa. • AN N. GUSAR, III. |K)iotnik, 719 High St., W. Hoboken, N. J.
Joliet, K
Ely, y JOHN
nem ■!
požilja
ihovni zdravnik: Dr. MARTIN J. 1VEC, 711 North Chicago Street, , 111.
i a jevna društva naj blagovolijo pošiljati vse dopise, premembe udov ie listine na g^vnega tajnika: GEORGE L. BROZICH, Box 424, linn., po svojem tajniku in nobenem drugem.
parne pošiljatve naj ]h>šiljajo krajevna društva na blagajnika: GOUŽE, P. O. Box 105, Ely, Minn., po svojem zastopniku in nohe-. gem. Zastopniki krajevnih društev naj pošljejo duplikat vsake tve tudi na glavnega tajnika Jednote.
pritožbe od strani krajevnih društev Jednote ali posameznikov pošiljajo na predsednika porotnega odbora: MICHAEL KLOBT-]}"> Teh St.. Calumet, Mich. Pridejani morajo hiti natančni podatki
DrnS+veno glasilo je "GLAS NARODA".
Drobnosti.
a >e mu ni r«»~ reč i 1 njegov hudo-•ii namen, Oddali so ga materi, da i !<a/i;uje. Gotovo je vestno izvršila
KRANJSKE NOVICE.	j to nalogo!
Umrl je Lju.h-vit M..iaj<-, - i:etnik Zblaznel je v Trstu 241etai finančni riike Oloboti^ehni" v Stražišču f -tražnik Anton Kovačič. ' K :.	j Umrl je vsled udarcev. V tržaški
Ojmj. V Bre^ru pri Mavčičah po- i«ol:.n-i je umrl 'J-lIetni kočija/ Josip -■■^podar-..* |»o s lop je po- Modeli i/. Postojne najbrž v-led udar-Mine Rozman, ki ima 1400 K j -ev pri kakem pretepu.
Valentin Kumer umrl. Po dolgem boleli.! ; je umrl v (>0. letu svoje doli V a ":n Kumer. upokojeni mestai učite .bljanski. Pokojnik je bil roje:! i i ■, e 1. februarja 1849 v Kranju.
Aretovan je bil v Gradišče v litij-s :eti. i k • :iju pristojni vagant Martin . . ker je v deželni bolni&iiei v spr« . mni sobi neki kmečki ženski iz žepa zrnaknil 4 K denarja in nekaj ' jHJiiiiiia <-. — Tudi 14. febrtuirja 185SI V JJuhi.-ER v ra lov ljiŠkem okraju roje:,. -a pristojsiesra oženjeneira i».»t-nika Va.entina Mayerja so vtaknili v zapor, ker je prodajal v treh Ijub-Jjai..-*kib :ro»tiJnah neko uro pod ceno, I vrhu	ima pa še pri okrajnem so- .
dišču ■ i.edeti sedem dni, in tudi de- , /elno - šče ga preganja v policijski tirn'niei zaradi hudodelstva goljufije.
Medveda mladiča ustrelili lovci v Sod . ' <-i v revirju dr. Ivana I-iv-renčiča. '-tarka s še lvema mladičema
Trije uboji. Na velikonočni j ki nedelje k je . .l-tal med fanti iz Brezovega
i t ok. : pri Moravi-ah pretep, ko so j i jat. ■* vst 'i v vinogradih na M«rav>ki _ >ri. Pri tem je bil posestnikov >in i Franc Zavrl iz Prevol na mestu ubit, Ivan Je-. ..še k in Jernej Jako* iz S p. JeNiija j«,i sta bila tako premlačena, da ne o-taneta pri življenju. Ubijalee, j m.-i-t ;ov sinove iz I Kil, so že spravili p<. i ključ.
I£ap je zadela 49letm-tra ]>osest.iika Era .a Zupančiča iz Semrge pri Trebnjem. I\. je gorela hiša trgovea Aloj- i j K« • ičaita. je Zupančič gasil, ko-: ior -o i,;u dale moči. V.-led utruje-:io-ti ga zadel mrtvoud.
Zaradi ljubosumnosti je lOletni de-avee M >ael C«^ar iz Zadobrove streljal na L Ru«iWaja, ki je oženjen z nek la o njeir<Wo ljubico. Cerar je strelja' ' .akrat in bi bil drugič Rn-<.sr»ja u- urtil, če se n:u ta ne bi u-arak:. r i vse Ijnbezea stri.
PRIMORSKE NOVICE.
Nezgoda pri delu. 25Ietni Anton I I Hi lek - Podgrada v Istri je delal pri izktra ai ju na parni k u "Dardania"
v -vi i- ern pristanišču v Trstu. Pri ! tem je naenkrat iz neznanega razloga padla r.anj košara premoga, ki je bila pritrjena na verigi za vzdigovanje tovorov. Dudek je izgubil ravnotežje ter padel v notranjost ladje, deset metrov globoko. Tovariši so mu prihiteli takoj pomagat in so ga prenesli v bolnišnico. Njegovo stanje je obupno. I>udek je šele pred 21 dnevi prišel od vojakov.
Mlad tat. V Trstu je osemletni re-Anton Valentino hotel iztr-J neki gospe denarno torbico iz
ŠTAJERSKE NOVICE.
Predrzna sleparica zaprta. Prijeli vi \ Račjem 21. aprila radi goljufije Katarino Crnolojrar, pristojno v politični okraj Logatec, ki je že več let živela skupaj z oUletnim tovarniškim paznikom Mihaelom Tomažič iz Gorenje I i i — t rice ter .je v zadnjem času izvršila mnogo goljufij :ia Kranjskem n slednjič tudi na Štajerskem. Xa-slednjega dne so orožniki prijeli tudi Miliaei Tomažiča. ki je Cniologar za-peijt val k goljutijam. da je imel od lejra korist. Ta lepi parček se je zadnje dni mudil v Mariboru. Prenočevala sta v neki gostilni, kjer je <'ruo-loirar izvabila natakarici Ani BlaŠke nekaj denarja ter skušala tudi njeno mater ogoljufati s pomočjo namišljene brzojavke za večjo svoto. t'rnolo-~ar, ki .-e je na hda tudi ime Ana Maier. je izvabila na -preten način -'•-tri Mihaela Tomažiča sto kron. Oba sta ?edaj zaprta pri okrožnem sodišču v Mariboru. Zdi se nam, da je ta sleparica tista, ki je hodila tudi po Ljubljani in pravila, da je bila po nedolžnem v Begunjah zaprta.
Poskusen samomor vojaka. V Mariboru se je ustrelil infanterist 47. polka v prsi s službeno puško, a ga bodo še ohranili pri življenju. .
Zaprli so v Mariboru nevarnega tatu 24letnega pekovskega pomočnika Rudolfa Zagorška iz krapinskega oki..ja. Zasledujeta -_ra dve sodišči zaradi tatvine.
Prijet sleparski par. Katarina Lo-gar iz logaškega okraja in 39letni delavski paznik Mihael Tomažič iz Zg. Bistrice sta skupaj živela kot rr.ož in žena iti -kupaj -leparila. kdor .-e jima je dal. Nedavno .-o ju pa prijeli in iz-ročili sodišču v Mariboru, v k t ere ga okolišu -ta izvršila zadnje sleparije.
HRVATSKE NOVICE.
Utonil je blizu Vukovara na Veliko noč neki lOletni mladenič, ki se je hotel s čolnom prepeljati čez Vuko. V Čolnu je bilo tudi pet deklet. Blizu mosta se je čoln prevrnil ter pokril fanta. Isti je utonil, dasi je znal izvrstno plavati. Dekleta so klicala na pomoč in so "ih ribiči rešili.
Blazna ženska na železnični progi.
Na Savskem mostu pri Zagrebu je nedavno zapazil strojevodja žensko, ki je sredi železnične proge stala nepremično. "Ker je vse klicanje in žvižganje ni premaknilo, morali so vlak u-staviti. Žensko so spravili v voz ter jo oddali policiji v Zagrebu, kjer se je izkazalo, da je umobolna 191etna Slava Vrančič iz Belovara.
BALKANSKE NOVICE.
Dr. Polit o velesrbski propagandi.
Srbski državni poslanec dr. Mihajlo Polit je priobčil v "Pester Llovdu,r i z dne 22. aprila uvodnik o velesrbski ■jropagandL V tem članku odgovarja Izkušeni politik na vprašanje, ali obstoji taka propaganda z "da'* in z ■'ne". Glede Hrvatske in južne Ogrske se mora obstanek take propagan-le zanikati. Ni državnika in politika v Srbiji, ki bi se upal širiti velesrb-ko propagando v Avstro-Ogrski, ker sta bi mogla imeti 7.a tukajšnje Srbe !e najslabše posledice. V tem oziru je značilna okolnost, da se je srbsko občinstvo zelo ogrevalo za reško resolucijo. Kar tiče srbskih pevskih in sokolskih društev na Ogrskem in Hrvatskem, so ista starejša od bratskih Iruštev v Srbiji ter nimajo s propagando nič skupnega. Hrvatsko-srbska koalicija se je zjedinila v tem. da ne so upi i vala na razvoj vprašanja v o-kupiranih deželah? vsled teira Hrvatje ne podpirajo katoliško-hrvatske politike nadškofa Stadlerja, Srbi pa ne morebitnih velesrbski h načrtov. — kar je docela pravilno, ker ne eni ne Irugi ne morejo izpremeniti dejstva, la je Bosna in Hercegovina predmet mednarodne pogodb«*. Izključene pa seveda niso simpatije^ v tisku, ki jih eni in drugi morejo izražati svojim sorojakom v okupiranih deželah. V Srbiji jia obstoji velesrbska propaganda. V Belgrndu je mnogo bosanskih emigrantov, ki delajo na svojo roko. Tudi je notorično, da je vodja srbskih radikalcev na Hrvatskem. .Taša Tomič, intimen prijatelj Paši-čev, in da se je večkrat v belgrajskih ipozicijonalnih listili imenovalo s vole, ktere je glasilo radikalcev "Za-stava'* dobivalo iz Belgrada. Toda tu se gve bolj za strankarske koristi, negfi za velesrbske načrte. Dr. Polit , skratka ne verjan.Q na veleizdajalsko gibanje v Bosni.
..Upravne reforme v Macadoniji. i
1'iir« irrad. 2.'!. aprila. Pogajanja med .iu.-ijo in Anglijo glede n ac>*donskih j ■e!'i'::ii -o končiijia v popolnem -po-.az.umljenju.
Transport tleklsi v Besno. Peštan-ska p ilieija je bila že ilavno obvešče-
a. da in ki brezdušni ljudje zvahljajo ; n:a Ijarska dekleta v Bosno, kjer jih prodajajo v javne hiše. Tajni agent je | -o dolgo časa bre/.u-pešno preža!i na j te trgovce, ki >o bili zelo oprezni, le po naključju so vendar h* prišli pravici v roke. Policaji ><> namreč zalotili na o-rednjeni peštauskem kolodvoru . gtispu. ki je ravno hotela s takim • * 11 ;.n.-]Mirrom v Iirod na Savi. Ta ženska .j - neka Ana Vrnak, ljubica častnika, ki služ.i v Sarajevu, a glavni -ijen jM»klic je bil. zalagali skoraj
vse večje javne hiše v Bosni z "novim blagom". Obsodili so jo le na mesec dni zapora in 300 K globe.
čudna stava. Dva brezposelna Angleža sta sklenila jako čudno stavo. rPrvi Anglež je trdil, da drugi ne more >remakniti na cesti 3 kg težke opeke, ki se priveze na 3000 metrov dolgo vrvico. Drugi je stavo sprejel in tudi izgubil, ker res ni mogel opeke premakniti z mesta. Drgnenja vrvice ob cesto je namreč povišalo specifično težo od treh na tisoč kilogramov.
Živalsko pokopališče. Na Dunaju so pričele gospe akcijo za živalsko po-kopališče, kakršna že imajo v Parizu in Londonu. Na tem pokopališču hi pokopavali le lake domače živali, ki so si s privrženostjo, zvestobo in požrtvovalnostjo pridobile ljubav svojih gospodarjev. Poseben odbor 15 gospa in deset gospodov bo pobiral v ta namen prostovoljne prispevke. Treba je 20.000 kron. Zemljišče najbrž prepusti mestna občina brezplačno.
Kdo bo gališki namestnik. Dunaj. 23. aprila. Iz Lvova je došla nocoj vest. da je poslanec Bobrzynski odklonil p.inudeno mu name-tništvo. V ospredju je sedaj le kandidatura grofa Stanislava Badenija.
Pcljaki proti Malorusom. Lvov. 23. aprila. Poljski narodni svet je sprejel po večurni debati dve resolneiji. v katerih se zahteva, naj poljski klub nastopi proti policijskemu ravnateljstvu. ker je policija proti Malorusom preveč jnipustljiva. — Krakov, 23. aprila. Maloruski poslanec Trvlowski je bil v Kolomeji zaradi *iščuvanja?" obsojen v šestmesečno ječo. Nadsodi-ščt mu je znižalo kazen na šest tednov. 1'ravosodni minister ]»a je pozval državno pravdništv«>, naj uvede proti sodnikom v Ktdomiji prei>ka\o. ker so brezdvon.r.o sodili pristransko.
Sn:rten padec. Era.ikobrodu je. jezdil major pl. Blenk s -voji;n Jio-njem na izprehod: med potoma -e je konj -.jilašil in vrirel majorja s sedla. Major -i je j>ri padeu prebil dvakrat č repi njo ter je kmalu nato umrl.
Učna stolica za higijeno in medicino v duhovni akademiji v Peterburgu. liiiski sv. .-inod je sklenil za poskuš-njo uvesti na duhovni akademiji pre-»lavanja o higijeni in zdravilstvu. Predaval bode dr. J. < i. Mizerniekij.
Kraj. kjer solnce večkrat na dan vzhaja in zahaja. V Špitalu na Pvr-: u. kjer koplji jo žel* /.nični predor, imajo to posebnost, da jim pozimi večkrat na dau solnce zaide ter se zopet >■ kaže. Si lnee kroži namreč za skalo-vitimi vrhovi gore B i-rtick. Vselej, kadar pride vmes gorski rogelj, se za nekaj časa solnce popolnoma skrije ter nastane polmrak, kakor bi zašlo, a čez neka j časa se pokaže med rogo-
Poslusaj Slovenski Narod Kaj Profesor Dr. Y Sbordone
od UNIVERSAL MEDICAL INSTITUTE POVE
v
Želim tukaj povedati tekoliko besed, katere so od največje važnosti za Slovence v Ameriki, kar se tiče vsakega posameznega, kateri je prišel y to deželo, da si z delom prihrani nekoliko dena rja, kar se tiče tudi mene, ker se za to stvar bolj zanimam nego za kaj druzega. Zatoraj si ne predstavljajte te besede mrtvim črkam, lahko veste to Vam govori profesor od
UNIVERSAL MEDICAL INSTITUTE.
To kar on govori, stori z premislekom in je samo
v korist vsem bolnim Slovencem kolikor jih je v Zje-
dinjenih državah, in to kar obeta tudi izpolni, zakar on garantira.	v
Slovenski Narod! potrebno, dri se tukaj v Zjcdi-
njenih državah ustanovi en zavod, kateri bode v resnici našim bolnim rojakom v pomoč, kateri so daleč v tej deželi v nesreči in bolezni prepuščeni drugim tujim zdravnikim,kateri se za nas malo brigajo in jim je vsejedno ako smo zdravi ali bolni, in kateri vse obetajo mnogo več, nego so sposobni storiti.
ZARADI TEGA SEM PRIŠEL SEM, DA POMAGAM ONIM, SLOVENCEM KATERI SO BOLNI.
Skozi moje dolgoletne izkušnje izdravil sem na tisoče in tisoče bolnikov, kar mnogi pravijo.
Vsaki zdravnik je izdravil nekoliko ljudi, ali jaz sem srečen kar moram reči. "Vsakega, katerega sem sprejel v zdravljenje, istega sem tudi popolnoma izdravil z mojimi zdravili, katera za vsakega bolnika posebno pripravim tako, da vsakega popolnoma in v kratkem času ozdravim.
» TAKO SLOVENSKI NAROD VEČ TI OBETA NEGO MORE, a kdor več obeta ta laže. Jaz sem tukaj, dq, pomagam Slovencem, ter SL-m popolnoma uverjen, da moj trud ne bode zastonj in se nadejam, da bodem v kratkem času svoja moč pokazal, da ozdravim v kratkem času več bolnikov, nego vsi drugi zdravniki, kateri se po časopisih samo hvalijo.
BOLEZNI pluč.3, ledice, jetra, maternica, nos, uši, želodec, očesna sušica, reumatizem, grlo, vrat, otekline, koža, kostobol, nezmožen za spolno občevanje in
VSE TAJNE M0ZKE IN ŽENSKE B0LEZNT ZDRAVIM HITRO Z NAJNOVEJŠIM NAČINOM.
Zatoraj se vsi bolniki obrnite na mene naj si bode za svet ali zdravljenje, pišite mi odkrito brez, da bi se sramovali, tako kakor bi pisali svojemu bratu, Vaše nismo jaz lastnoročno prejmem, nahajajte se Vi kjerkoli si bodi, jAz Vam bodem odgovoril in Vam svetoval.
Vsa pisma pišite v Vašem maternem jeziku ter pošiljajte na Dr. V. SBORDONE-A
Universal Medical Institute
vilami. To je opazovati le nekaj dni po zimi, po leti tega zanimivega pri-rodnega pojava ni, ker kroži solnee visoko nad goro. Ime gore izvajajo Nemci od "boser Riicken", a prvotno ime je bilo brezdvomno slovensko, kakor so tudi slovensko pogorje Kozjak ob Dravi na Štajerskem Nemci prekrstili v Posruek.
V Vezuvovo žrelo se je vrgel. 26-letni posestnik Ivan Wirtliurst iz Mo nakovega je pred nekaj časom odpotoval v Jtalijo s prijateljem in tam popival noč in dan. Ko je šel na Vezuv ter prispel do žrela Falangra, je vzkliknil; "Na svidenje na onem svetu!'' ter se vrgel v sto in sto metrov globok prepad.
OGLAS.
Podpisani prodam svoje posestvo v 'rotni vasi, fara Sv. Mihael pri Ru-dolfovem na Dolenjskem. Najlepša •>rilika za onega, kteri želi imeti dom na Dolenjskem. V okolici Novega ■nesta ne more si kaj boljšega izbrati. Posestvu pripada vse potrebno: hiša. hlev, pod, svinjaki, velik z žlahtnim sadnim drevjem zasajen vrt, njive in bosta. Polje je zelo rodovitno, kjer vse raste. Jaz bivam tu že 21 let in ne mislim več potovati v stari kraj in zato svoje posestvo prostovoljno prodam. Skupna; cena je 10,000 kron.
Natančneje se izve pri: Francis S. Baudek. Lock Box 42:;.	Grafton. Wis.
(8-11—5)
Jaz Rozalija Drolc iščem mojega brata JAKOBA KRANJ C. Pred 3. leti bila sva skupaj v Pennsvlvaniji in sedaj ne vem, kje se nahaja. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, naj ga mi blagovoli naznaniti, ali pa naj se on sam oglasi. — Ferdinand Drolc, Shaft 1, Box 170, La Salle, 111. (8-12—5)	0
Na koga se zanesti
v slučaju bolezni in komu se pomeriti v zdravljenje, ako hoče bolnik hitro in sigurno nazaj zadobiti izgubljeno zdravje ? — Vedno le na takega zdravnika, katerega delovanje pozna in katerega mu priporočajo prijatelji in znanci, katere je že ozdravil.
THE
COLLINS N. Y. MEDICAL INSTITUTE
prvi, najstarejši in obče znani zdravniški zavod za Slovence V Ameriki vabi vse one, kateri so bolni ter so mo. goče že zastonj trosili denar pri drugih zdravnikih, naj se obrnejo z zaupanjem na irkunešega zdraznika tega zavoda Dr. R. MIELKE-ja, kateri ima mnogoletno izkušnjo in kateri z najboljšin uspehom zdravi vse moške, ženske in otročje bolezni pa naj bodo iste akutne, ali zastarele (kronične), zunanje ali notranje. Jetiko, sifilis, kakor tudi vse t&ine spolne bolezni, zdravi hitro in z popolnim uspehom. Zdravljenje spolnik boleznij ostane tajno.
Čitajte, kaj pišejo v zadnjem času od njega ozdravljeni bolniki.
Ozdravljen rane na licu od zobobola.
Cenjeni kospod doktor!
Jar se Vam tskfcno zahvalim za Vašo naklonjenost, katero ste mi skazovali za časa moje bolezni. Uverjen in preprič an sem. <ia sem le po Vaiih zdravilih zadobit popolno zdravje, nad katerim sen bil skoro obupal. Sedaj pa se čutim zdravesa, ko kedaj pred boleznijo. Zato Vas priporočam vsem rojakom po širni Ameriki.
S spoštovanjem ostajem Vam hvaležni.
Franc Steklassa
3141 St. Clair Ave. N. E.
Cleveland, O.
NA PRODAJ
je njiva v Gor. Kandiji ob državni cesti, ki vodi v Karlovec in Zagreb. Meri 1700 štirjaških metrov in je jako pripravna za zidanje restavracije ali kake večje gostilne, osobito. ker se v kratkem v neposredne j bližini dve železnici ziilale.
Izve se natančneje pri lastniku g. Ivanu Appe, v Kandiji pri Rudolfovem, Austria.	Kranjsko.
(8-19—5)
Frank Polh
310 Midlant Ave. Rockdalle, III.
Velecenlem gospod doktor!
Vam naznanim, da sem prejel rdiavila in se Vam zahvaljujem, ker ste mi dobra poslali. Sedaj sem popolnoma zdrav, pa so mi še zdravila ostala, zato se Vam iskreno zahvaljnjem ter pripo ročam rojakom, aka potrebujejo zdravit, naj se na Vas obrnejo, ker pri Vas se zares dobra dobijo, katera gotovo
P^nn.tgojo.
V*s se enkrat zahvaljujem in rnzdravim ter Vam ostanem hvaležni priatelj
Jakob Likar
Bdi 34i West Newton, Pa
Ka razpolago imamo, še mnogo takih pisem, katerih I pa radi pomanjkanje prostora ne moremo priobčiti
Komur bolezen ni natanko znana, naj piše po obšino j knjigo, "ZDRAVJE", katero dobi ZASTONJ ako pis-j |jmu priloži nekoliko znamk za poštnino. — Vsa pisma pi-^šite v materinem jeziku ternajslavjajte na sledeči naslov :]
THE
COLLINS N. Y. MEDICAL INSTITUTE
_ 1140 WEST 34th STREET,
Kje je JOSIP1XA ŠIBIC? Doma je iz Ir<v-e vasi pri Novem rnestu. V Ameriko je odpotovala že pred 14. leti in morda se je že omožila. Po stariših ima za dobiti nekaj premoženja. zato prosim eetij. rojake, če kdo kaj ve o njej. da blagovoli naznaniti njeni sestri: Alojzija bie, pri Elise Mehora, Rudol-fovo, Kranjsko, Austria, Europe. ((8-11-5)
NEW YqRK, N. Y. ww s'mwia"11--1 wfM'gba
EOJAKOM NA ZNANJE!
Mr. Mihael Magister, 1005 Wood Way. Braddoek. Pa., nima nikakoršne pravice pobirati naročnino za "Glas Naroda".
Upravništvo "Glasa Naroda". (8-12—5)
Zdravju
najprimernejša pijača je
«>»LE1SY PIVO^
Uiero je varjeno iz najboljšega importiranega Češkega hmcla. Fadi tega naj nikdo ne zamudi poskusiti ga v svojo lastno korist, kakor tudi v korist svoje družine, svojih prijateljev m drugih.
Leley pivo je najbolj priljubljeno ter se dobi v vseh boljEih gostilnah. Vse podrobnosti zveste pri Geo. Trmvaikar-ja 6102 Si. Clair Ave. N.tt. kteri Vam dragevolje vse pojasni.
THE ISAAC LEISY BREWING COMPANY
CLrEVELrAND, O.
£a vtebiBo tujih ofLaaov aA »tcavora* u» apraralitva a*
AVSTROAMERIKANSKA ČRTA
(preje bratje Cosulich.)
N3j?fipraynejša in najcenejša parobrodna črta za Slovene in Hnate.
>"ovi j>arnik na dva vijaka "Martha Washington''.
REGULARNA VOŽNJA MED NEW YORKOM, TRSTOM IN REKO. >
Gene voznih listkov Iz HEW YORKA za tU. imi so 4o:
Vai spodaj navedeni novi parobrodi na dva vijaka imajo brezžični V^^Ol.lr brrojav:
ALICE, LAURA, ^MABTELA WASHINGTON, ; [ V - 7ABGEKTD!rA.
> meMcife maju in jnmiju se bodeta sforaj navedenemu brodovjn pri-dražila fte dva draga nova potnifika parnika.
TRSTA.......................a......................$28.—
LJUBLJANE........................................128.60
REKE.............................................„.|28.—
ZAGREBA.......................................... $29.10
KARLOY CA..................................—.... $29.16
II. RAZEED do TRSTA ali REKE..........................t52£0 do $55.—
Parobrod "EUGENIA" odpluje 13. maja 1908.
30 West 29th Street	Mew York Glty
Uradne ure od 10 do 12 dopoldne in od 3 do 6 popoldne, v torkih in sobotah od " ni in	O ^	a	•	_____	T
10 do 12 dopoldne, ter od 8 do 5 in od 7 do 8 zvečer, v nedeljah od 10 do 1. ^ PhCipS 1)1*0*. & CO., GOB« AgeiltS, 2 VtubklfUm SttttU «EW WWL
V padišahovej senci«
Kanil Maj; m "GHaa Narod*" priredil L. P. ■ ■ ♦ —
PRVA KINJ1QA. - PO PUŠČAVI.
(Nadaljevanje.)
"Kaj? To je moje edino premoženje. Podariti ji ne morem svojega turbana, niti puške, niti biča!"
"Torej ne daj ji ničesar!"
Halef pa strese z glavo.
"Tako ne ulj ude n ne smem biti, sidi. Ona je moja nevesta ia mora dobiti darilo. Kaj si bodo Ateibi mislili, Če tvoj sluga ničesar ne podari »voji nevesti!"
Zvita buča! Pričel je apelirati na moj ponos in poleg tega tudi na mojo mošnjo.
"Čast Alahu, ki je razsvetlil tvoje možgane, Halef! Toda z menoj je tako kot s teboj. Tvoji nevesti ne morem podariti niti svojega plašča, niti
svoje Sikaje, niti puške!"
"Alah je pravičen in usmiljen, efendi; za vsak dar plača tisočere obresti. Ali ne nosi tvoja kamela usnjati zavitek, v kterem so stvari, ki morajo
očarati vsako nevesto?"
"In če ti kaj podarim za tvojo nevesto, bom li dobil nazaj, ko Hana preneha biti tvoja žena?"
"Zahtevaj od nje!"
"To ni navada pri nas Frankih. Toda, ker si mi obljubil tisočere obresti, odprem pozneje zavoj in pogledam, kaj je v njem za tvojo nevesto."
Tu veselo poskoči na svoji kameli.
"Sidi, ti si najmodrejši in najboljši efendi, kar jih je Alah ustvaril. Tvoja dobrota je bolj široka kot Sahara in tvoja darežljivost je bolj dolga kot reka Nil. Tvoj oče je bil najslavnejši in oče tvojega očeta najbolj vzvišeni mož med zemeljskimi prebivalci. Tvoja mati je bila najlepša med cvetlicami in mati tvoje matere najljubeznivejša cvetlica zapadne dežele. Tvoji sinovi naj bodo številni kot zvezde na nebu, tvoje hčerke številnejše od peska v puščavi, in sinovi tvojih sinov številni kot kapljice v morju!"
Sreča, da smo prišli v tabor, sicer bi me njegova hvaležnost omožila še z v>-emi hčerami Samojedov, Tunguzov, Eskimov in Hotentotov. V omenjenem usnjatem zavitku je bilo res precej mičnih stvari, ki so morale očarati arabsko deklico. Trgovec Isla ben Maflej mi je, predno sva se v Kairi ločila, podelil raznovrstnih drobnarij, ki sem jih na svojem potovanju uporabljal za darila in za ktere so mi skazovali velike usluge. Bile so same drobnarije, ki ne vzamejo dosti prostora, in ki so brez vrednosti, pri prebivalcih puščave pa jih imajo za največja čuda.
Medtem, ko sem se jaz mudil v mestu, so en šotor spraznili in pripravili za mene. Ko se v njem uredim, potegnem iz zavoja medeno svetinjo, ki je irceia »teklen pokrov, pod kterim se je na umeten način premikal majhen hudiček. Visel je na verižici iz steklenih biserjev, ki so se na solncu ali pa pri ogpju svetili v vseh barvah. Stvar je bila vredna komaj 50 centov. Pokažem jo Halef u.
Pogltda in prestrašen odskoei.
"Ms:aich. čudež božji! Tu je satan, ki naj ga Alah prekolne! Sidi, kak- -i dobil zlodja v svojo oblast? La illa illah Alah, ve Muhamed resul Alah! Cava.: nas Bog pred trikrat prekletim zlodjem! Ne njemu, temveč teb: -nmcmu hočemo služiti!"
"Ne boj če. ne stori ti ničesar, ker je zaprt!"
"A.i r.e more ven, res ne?"
"Ne."
"A!i rr.i prbežel pri svoji bradi?"
"Pri moji bradi!"
"Te rej pokaži, efendi! Toda če se mu posreči se oprostiti, sem zgubljen 'n moja du~a naj pride čez tebe in tvoje očete!"
Verižico prime ? koncem prstov, jo položi na tla, poklekne poleg in jo
frkrhco opazuje.
NAZNANILO IN PRIPOROČILO.
Cenjenim rojakom v Pittsburgh, Pa., in okolici naznanjamo, da je za tamošnii okraj pooblaščen g.
IGNACIJ PODVASNTK, -159 Long Alley, Pittsburg, Pa.,
pobirati naročnino za "Glas Naroda" in ga cenjenim naročnikom toplo priporočamo. • S spoštovanjem
FRANK SAKSER CO.
NAZNANILO IN PRIPOROČILO.
Rojakom v Pueblo, Colo., in okolici naznanjamo, da je za tamošnji okraj . naš zastopnik
Mr. PETER OHULIG, I 303 E. Northern Ave., Pueblo, Colo.,
ki je pooblaščen pobirati naročnino ia "Glas Naroda" in knjige, vsled r-esar ga rojakom najtopleje pripo-'očamo.	- -
Upravnižtvo "Glasa Naroda".
Za vsebino tujih oglasov ni odgovorno n* upravmiifcv« a* wadaiftvo.
Conppie Generale Tiansatlantip
(Francoska parobrodna družba.)
DIREKTNA ČRTA DO HAVRE, PARIZA, ŠVICE, INOMOSTA IN LJUBLJANA
Poštni pamiki so:'
"'La Provence" na dva vijaka.........
"*La Savoie" „ „ „ .........
•*La Lorraine" „ „ „ .........
"LiTouraine" , „ „ .........
"La Bretagne".......................
*L» Gasgogne".......................
.........14,200 ton, 30,000 konjskih moč'
.........12,000 „ 25,000 „	„
.........12,000 „ 25,000 „
.........10,000 „ 12,O00 „
......... 8,000 „ 9,000 „	J
.........9,000 „
Glavna Agencija: 19 STATE.STREET, NEW YORK.
corner Pearl Street, Chesebrough Building.
Paniki •upiojejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob 10. n n dopotudne iz pristanišča.St. 42 Norih Kiver, ob Morton St., N. I<
»LA LORRAINE »LA TOURAINE •LA 8AVOEE •LA PROVENC« •LA LORRAINE
14. maja 1M*LA 8AV0IE SL maja 1MS.*LA PROVENCE K8. maja 1M8.*LA LORRAINE 4. ju. 1M8.*LA TOURAINE 1L jun. 1008. La Bretagne
18. jun. 1900. 25. jun. 1M 2. julija 1008.
9. julija 1908. 16. jul. 1908.
POSEBHA PLOVTTBA
Krasni novi parnik na dva vijaka "Chicago" od plove dne 20. jasi ja t. L opoludne iz piera it 84 North River, blizo 44. ceste.'
lAlfO ZA POTNIKE DRUGEGA IN TRETJEGA RAZREDA 1
Cena drugega razreda do Havra: 166.00 in viij«. hri&i s zvezda santHfrul Imajo pa dva v^ala.
M W. Kozmlnskl, generalni agent za capad.
71 Oeaoorn St., Chicago, ZMc
"Valahi — bilahi — talahi — Alah, pravi satan je! Ali vidiš, kako odpira gobec in stega jezik t Oči zavija in maha z rogovi; z repom miga, gTOzi s kremplji in udarja z nogo! O jacik — gorje, če skoči iz svetinje!"
"Ne more, ker ni živ; narejen je na nmeten način."
"Narejen po človeških rokah? Efendi, varaš me, da dobim pognm* Kdo more zlodja narediti? Noben človek, noben vernik, noben kristijan in ne pogan! Ti si največji učenjak, največji junak, ki hodi po zemlji, ker si satana prisilil, da je šel v ta ozek zapor! Hamdulilah, čast Bogu, ker je sedaj zemlja varna pred njim in njegovim duhovom in vsi nasledniki pro-roka lahko vriskajo in se vesele bolečin, ki jih mora tukaj prestati! Zakaj si mi pokazal satana, efendi?"
"Daj ga svoji nevesti za darilo."
"Jaz---?! To verižico, ki je bolj dragocena kot vsi dijamanti
na prestolu sultana? Kdor poseduje to verižico, ta postane slaven med sinovi in hčerami vernikov. Ali jo hočeš res meni podariti?"
"Da."
"Torej dovoli mi, sidi, da jo za sebe obdržim. Raje podelim dekliei žveplenke."
"Ne, daj ji to verižico. Zapovedujem ti!"
"Toraj moram ubogati. Toda na kterem mestu si nosil tako nevarne in dragocene stvari?"
"Ker je okolica, po kteri smo hodili, jako nevarna, sem jo spravil v moje široke hlače."
"Sidi, ti si še bolj zvit in premeten kot zlodej, ker si ga prisilil, da je bival v tvojih hlačah. Kdaj naj dam Hani verižico?"
"Takoj, ko postane tvoja žena."
"Postala 'bo najslavnejša med arabskimi hčerkami, ker se bo o njej pripovedovalo, da ima zlodja zaprtega. Pokaži mi še druge zaklade!"
Vendar nisem imel časa, ker je poslal šejk človeka z naročilom, da naj prideva s Halefom k njemu. Bil je v svojem šotoru, obdan od vseh Ateibov.
"Sidi, si li prinesel s seboj pergament?" vpraša me Malek.
"Pri sebi imam papir, ki je ravno tako dober kot pergament."
"Ali hočeš spisati pogodbo?"
"Če želiš, da."
"Torej začnimo!"
Halef pritrdi in takoj se dvigne eden navzočih mož, ki ga vpraša:
"Kako se imenuješ s polnim imenom?"
"Halef Omar ben hadži Abul Abbas ibn hadži Davud al Gosara."
"Iz ktere dežele prihajaš?"
"Prihajam iz zapada, kjer zahaja solnce za veliko puščavo,"
"Kteremu rodu pripadaš?"
"Oče moje«a očeta, kterejra naj blagoslovi Alah. je prebival pri slavnem rodu Uelab bu Seba iu Uelad Selim v pokrajini Šur-Šum."
Mož. ki je spraševal, in ki je bil najbrž sorodnik neveste, se obrne sedaj proti šejku.
"Vsi te poznamo, o pravični, modri in junaški. Ti si hadži Malek Ifandi ibn Ahmed Hadid el Kini ben Abul Ali el Be.-ami Abu Šehab Abdo-la t it' el Haniti, šejk hrabrega rodu Ateibov. Ta mož tukaj je junak rodu Le lad bu Seba, ki stanuje na irnrah, ki se dvigajo do neba in imenujejo Šur-Sum. Ime mu je Halef Omar ben hadži Abul Abbas ibn hadži Davud al Gosara; prijatelj je velikega efendija iz Frankistana, ki je naš gost. šejk. ti in.nŠ hčer. Njeno ime je Hana; njeni lasje so kot svila, njena koža kot ol je in njene čednosti so krasne in bele kot snežinke, ki vejejo po gorah. Halef Omar jo hoče vzeti za ženo. Povej, šejk, kaj praviš k temu?"
Pozvani se zamisli in čez kratek čas odvrne:
"Govoril si, moj sin. V sedi se in poslušaj sedaj moj govor. Ta Halef Omar ben hadži Abul Abbas ibn hadži Davud al Gosara je junak, kterega slava je že pred leti dospela do nas. Njegova roka je nepremagljiva; njegova hitrost je kakor gazelina; njegov pogled jednači orlovskemu; njegova krodja vedno pogodi in njegov handžar je že videl kri mnogih sovražnikov. Ve m" je v kuranu in pri posvetovanju je najmodrejši in najpre vidnejši. Pole- tega ga je sprejel za svojega prijatela frankovski bej--zakaj bi mu
branil svojo hčer, če je pripravljen spolniti moje pogoje."
"Kake pogoje staviš?" vpraša prejšnji govornik.
"Deklica je hči mogočnega šejka, raditega zahtevam posebno ceno za njo. Ilalef naj mi da 50 kobil, o kamel, 10 tovornih živali j in 50 ovac."
Pri teli besedah naredi Halef obraz kot bi pravkar jniijoltnil vseh 50
ovac, kamel in kobil s kostmi in kožo vred. Kje naj vzame živali? K sreči šejk nadaljuje:
"Za to mu jaz podelim 50 kobil, 5 jeznih kamel, 10 tovornih kamel in 50 ovac. To je njena dota. Vaša modrost torej sprevidi, da pri tej doti ne potrebujemo Halefovega darila. Zahtevam pa, da jutri na vse zgodaj nastopi svoje potovanje v Aleko, in naj vzame svojo ženo s seboj. Tam opravita vse svete obrede, nakar se nemudoma povrneta. S svojo ženo naj občuje kot ž devico in po ?vojem povratku naj jo nam vrne. Za to službo dobi kamelo in vrečo dateljnov. Če se pa nad svojo ženo pregreši, ne dobi ničesar, in obsojen bo na smrt. Vi ste priče, kar sem določil."
Govornik se obrne proti Halefu:
"Slišal si. Kaj praviš na to?"
Pozvanemu se je videlo na obrazu, da se v eni stvari ne sklada namreč, da bi ženo zopet oddal. Vendar je bil toliko previden, da se je udal v trenutni položaj in odvrnil:
"Pogodbe sprejmem."
"Tedaj preskrbi pismo, efendi," prosi šejk. "Naredi dvojnega; enega za mene druzega za njega."
Jaz ugodim njegovi zahtevi in preberem, kar sem napisal. Šejk potrdi pogodbo ter obe tiskovini zapečati z voskom, na kterega pritisne konec svojega bodala, ko sta se on in Halef podpisala."
S tem je bil običaj končan in svatbene slavnosti so se lahko pričele. Ker se je šlo ?amo za navidezno poroko, so bile slednje kaj preproste. Zaklali so jagnjeta in ga spekli. Ko se je janjeo pekel na ražnju, so Arabci priredili boj, pri kterem pa niso streljali; okoliščina, ki si jo vsakdo lahko tolmaeL
Ko nastopi noč, se prične pojedina. Jedli so le možje, in šele ko smo bili mi siti, dobe ženske ostanke. Ob tej priliki je morala nastopiti tudi Hana. To priliko izrabi Halef, da vstane in podeli svoji nevesti namenjeni dar. Prizor, ki je pa sedaj sledil, se ne da popisati. V svetinji zaprti zlodej je bil čudež, ki je presegal arabske pojme. Vse moje prizadevanje, da je zlodej samo podoba, ni izdalo ničesar. Verjeli mi niso, posebno ne, ker se je zlodej premikal. Razglasili so me za največjega čarovnika in junaka; konec vsemu pa je bil, da Hana ni dobila darila. Ujeti zlodej je bil tako čudo, da so smatrali samo šejka pripravnim hraniti dragocenega .jetnika; seveda šele potem, ko sem jim prisegel, da se satanu nikdar ne bo posrečilo pobegniti iz ujetništva.
Bila je že polnoč, ko se podam v svoj šotor, da zaspim. Halef je ostal pri meni.
"Sidi. ali se moram vsega držati in vse spolniti, kar si preje napisal na papir?" me vpraša.
"Da, ker si obljubil."
Mine precej časa, predno zopet začne:
"Ali bi ti svojo ženo tudi izročil nazaj?"
"Ne."
"In vendar praviš da se moram držati obljube!"
"Seveda. Ce jaz vzamem ženo. nikdar ne obljubim, da jo vrnem."
"M) sidi. zakaj mi nisi povedal, da tudi jaz ne bi obljubil!"
"Saj nisi deček, da bi potreboval varuha. Meni se zdi, da bi Hano rad obdržal!"
"Uganil si."
"Torej me hočeš zapustiti?"
"Tebe. sidi---? Oh---!"
V veliki zadregi vzdihne in ne da odgovora.
Nekaj mrn ranja in par vzdibljajev je vse. kar se:n slišal. Premetava'* se je na svojem ležišču od ene strani na drugo; jasno je bilo, da se je bojeval v srcu, kje naj ostane: pri meni ali pri svoji ženi. Prepustim ga njegovim mislim in zaspim.
Zaspal sem tako trdo, da me vzbudi šele glasna hoja kamel pred mojim šotorom. Vstanem in stopim pred šotor. Na vzhodu se je bliščalo ki na one j -irani, kjer je bil zaliv, se je nebo rudeeilo. Moralo je goreti in mojo sumnjo je še potrdilo nenavadno živahno življenje v taboru. Možje so pravkar prihajali iz pohoda, obloženi s plenom. Pridružila se jitn je tudi šej-kova Iu'-i iu ko stopi s kamele, opazim, da je njena obleka s krvjo oškrop-ljena. Malek mi vošči dobro jutro in z roko kazaje proti goreči lacliji, mi reče:
"Vidiš torej, da smo našli ladijo. Ko smo prišli do njih, -o spali, in sedaj so zbrani pri psih. svojih očetih."
$
militi I

TELEPHOKE: I27Q RECTOR,
FRANK SAKSER CO.,
109 Greenwich SL,	NEW YORK, N. Y.
PODRUŽNICA: 6104 St. Clair Ave., N. E.„ CLEVELAND, O.
JOHN VENZI L, 1017 E. 02nd Street. N. E„ Cleveland, Ohl* izdelovalec »kranjskih in nemških
harmonik.
Delo napravim na zahtevanie naročnikov. Cene so primerno nUlte, a dele tipeino in dobro. Trivrstni od $22 dc $46. PloSče so iz najboljšega cinka. Iz> delujem tudi plošče iz aluminija, nikelja ali medenine. Cena trivrstnim ie oč $45 do SbO.
POZOR SLOVENCI IN HRVATI
Podpisani priporočam vsem po tujo čim rojakom v Chicagi, HI., in okolic svoj dobro urejeni
—: SALOON.
Na razpolago imam tudi lepo keg ljišče. Točim vedno sveže in dobrt Seip pivo, jako dobro domače vino razne likerje t ar prodajam fine smot ke. Postrežba solidna.
Prodajam tudi im preskrbujem pa robrodne listke za vse prekomors»k< črte po izvirnih cenah. Pošiljam denarje v staro domovino z&neai ji vin potom po dnevnem kurzu. V »vezi sem z banko Frank Sakser v Nev Yorku. Svoji k svojimi
Z velespoštovanjem
JOSIP KOMPARE, 8908 Greenbay Ave., So. Chicago, BI

m:
Hi -
• m
WW 111
Tukaj živečim bratom Slovencem in Hi torn, kakor potujočim rojakom, pri] tam svojo moderno gostilno, pod imt "Narodni Hotel/'na 709 Broad St., največjih hotelov v mestu. ^Na čepn imam vedno a veže pivo, naj bol ee vrste whiskey, kakor naravnega dt napravljenega vina in dobre smodke. l*a razpolago imam čez 25 urejenih sot za prenočitev. — Vzamem tudi rojake Btanovanje. — Evropcj«ka kuhinja!
Za obilen poset se priporočam udani
Božo Go]«ovlč, Jehostore. Pa.I
n
|
Zastonj! Zastonj!
Nikjer v Ameriki ne morete dobiti tako dober in fini IMPORT1RANI TOBAK za cigarete in pipo ali cigare, kakor pri nas. Pošljite nam na eni dopisnici vaš naslov in dobite takoj zastonj našega tobaka z- cigarete ali pipo za vzorec in tudi naš cenik,
prepričajo, najcenejši. Pišite takoj na:
ADR1A TOBACCO CO. 1265-67 Broadway, Naw York.
m »	^ — — ^ii~n	! ~U~U~U~l_rU LJI__
JOHN KRAKER
EUOUD, O.
F^nff^F
F Ča
Pošilja najhitreje in najceneje
denarje v staro domovino,
Denarne pošiljatve izplačuje c. kr. poštna hranilnica na Dunaju. Kupuje in prodaje avstrijske denarje pod najugodnejšimi pogoji.
Nalaga denarje proti obrestim po 4 in 4i odstotke v varne hranilnice. Obresti tečejo od dneva vloge. Vsak vložnik dobi hranilno knjigo.
Edini zaupnik v Z]ed. državah Mestne hranilnice Ljubljanske.
Prevzema realizacije bančnih ali hranilnih knjižic, daje nanje predplačo ali tudi takoj
jih izplačuje.
Prodaja parobrodne listke
———
za vse prekomorske družbe j vsak potnik dob; originalen listek, ne pa niCvredni papir.
Yse navedeno izposluje točno in ceno. Pri raznih družbah ima viioko varščino in so
denarji vedno varni.
La obila naroČila in zaupanje se rojakom priporoča
FRANK SAKSER CO^
109 GREENWICH STREET,	NEW YORK, R Y.

Čapt mi je naznaniti slavnemu 4l občinstvu v Chicagi, 111., kakor tudi rojakom po Z jed. državah, da sem otvoril novo urejeni
saloon pri "Triglavu,"
617 S. Center Ave., Chicago, III,
blizu 19. ulice, kjer tečim pristno uležano Atlas ^ pivo, izvrstni whiskey. Naj bol ja J vina in dišeče smodke so pri meni na razpolago. Nadalje je vsakemu J na razpolago dobro urejeno keg« ^ Ijiiče in igralna miza (pool table.) Potujoči Slovenci dobrodošli. Vse bodem dobro postregel. Za obilen obisk se priporoča
Mohor Mladič, 617 So. Center Ave., Chicago, 111
fiiin •tiinAnntfl'in^"^ -^i--:^'"mlŽfiiiiitP^-a
Pozor! Slovenci Pozor! g-SALON^'
zm oder ni m kogljiščem«
Sveže pivo v sodičkih in buteljkah ii druge raznovrstne pijače ter unTsk* smodke. Potniki dobe pri meni -čedno
prenočišče za nizko ceno.
Postrežba točna in izborna. Vsem Slovencem in drugim Slovanov •e toplo priporoča	r
Martin Potokar ( (84 So. Center Ave. Chicago, IU
Priporoča rojakom svoja izvrstni VINA, ktera v kakovosti Dadknlju-jejo vsa druga ameriška vina.
Rudeče vino (Concord) prodajane! po 50 centov galono; belo vino (Ci tawba) po 70 centov galono. NAJMANJŠE NAROČILO ZA VINO JE 50 GALON.
BRINJEVEO, za kterega sem im-oortiral brinje iz Kranjske, velja 12.p' deklenic sedaj $13.00. TROPINO-?EC $2.50 galona. DROŽNIK |2.7f' salona. — Naj man je posode za žganje so galone.
Naročilom je priložiti denar.
Za obila naročila §e priporoča JOHN KRAKER,
Euclid, Obla.
(F
Nižie nodDisana nriooro-čam poto;ociiii a j . j. •.. in Hrvatom svoj........
SALOON
107=109 Greenwich Street,
o o o o NEW YORK oooo v katerem točim vedno pivo, doma prešana in importiraua vina, fine likerje ter prodajam izvrstne smodke...........
Imam vedno pripravljen dober prigrizek.
Potujoči Slovenci in Hrvatje dobe............ -
stanovanje in hrano
proti nizki eeni. Postrežba solidna...........
Za obilen poset se priporot-i
FRIDAvon KROGE
1Q7-109 Greenwich Si., New V. :k.


J
t
]
A
ArillliAii '"• liti irftrrt'r

Ako hočeš dobro postrežbo
z mesom in grocerijo,
tako se obrni na
Martin Oeršiča,
301-303 E. Northern Ave., Pueblo, Colo,
Tudi naznanjam, da Srnam T zalogi vsakovrstno sobo meso, namreč;
klobase, rebra, jezike, Šunke itd.
Govorim v vseh slovanskih
obilni ohiak.
0L W f-f->J