Fo*m.m, niaiun« . ao«Mni 1 eto L.XI V Ljubljani, v četriek 30. novembra 19*53 Stev. 274 a Cena 1.50 Din i Naročnino mesečno ^hm^ mmm ■■i.li»IUli_liM1u._ ma. ^ ^MBk Ček. račun: Ljub- » Din. za možem- JIT^ ^HT ^ J^F ^ HSfflaT™^ ^^ ^TBF"^ ^^^^^^ Ijan. it •"<» - »e- ffEfk^ mm Mh M I mM AhHHk # ^m Atm 10- » del jako izdaja ce- «Bg flH MH jffiH Jg Mt«flBPWflKga> MSKoB^. M «ČBmB—Bfc lBlrlW Sarajevo štv 7563 lo letno 96 Din, za ^BHRk MBM f/Mjff JgjjfiV KRM M Hm C ^BHj^J flB ■■ Zagreb 120 Din Wj| m^m JHV ^^ mm m ^H^V Um RH Uredništvo je t JBŠLmŠ0 ^^^^^ KU^^ JELmmšC>S JBLmm^ U pr.v.: Kopit« r- KopiUrjevi uL 6/UI jeva 6. telefon 2999 Telefoni nreduištv.: dnevna sinih« — nočna »»4 In 209t ■■■ Izhaja vaak dan zjutraj, razen ponedeljka in dneva po praznika Nori finančni predlogi in njih vpliv na naše šolstvo Obrnili smo se na ljubljansko društvo »Šola in domc, da poda 6voje stališče glede nove uredbe šolnine in smo dobili naslednje pojasnilo,- ki ga priobčujemo. Ur. Vprašanje šolnine je staro kakor so stare šole, samo da se je pobirala v različnih dobah različno in iz raznih vzrokov. Prvotno so prejemali šolnino učitelji kot svojo plačo; pozneje so vzdrževalci šol zahtevali od staršev odškodnino za šolanje njihovih otrok. Ko je država nvedla obvezno šolanje za vse, je morala odpraviti šolnino za dobo obveznega šolskega obiska, ker ni mogoče zahtevati od staršev, da bi še plačevali za obvezno šolanje, če sami t. j. država vzdržuje šolo. To misel izrečno poudnrja tudi 8 16 naše ustave od 3. sept. 1933, ki pravi: »Osnovno šolanje je obvezno. V državnih šolnh je pouk brezplačen.« Zakon o narodnih šolah v 8 8 določa, da imata osnovna in višja narodnn šola po štiri razrede ter da jc zn vseh osem razredov šolanje obvezno. Ker je pa otrok s šestim letom šologoden, s sedmim pa šoloobvezen, traja šolanje nnjmanj do štirinajstega leta. Tisti učenci, ki niso redno napredovnli, morajo šolo obiskovati še dnlje in sicer deklice do 15. leta, dečki pa do 16. leta. Zakon 8 4 določa, dn učenci v narodnih šolah ne plačajo niti vpisnine niti šolnine niti nobene druge davščine. Ko se je lnnsko leto uvedla šolnina zn vse druge vrste šol, je nastalo razburjenje med starši in slišali smo ngovore proti uvedbi šolnine. Zagovorniki nvedbe šolnine so navajali naslednje razloge: a) šolnina naj predvsem zajezi prevelik dotok mladine na nižje in višje srednje šole, na srednje strokovne šole in na univerze. b) šolnina je za državo vir dohodkov, ki naj deloma krijejo izdatke za šolstvo. c) Naj bo sredstvo, da se z njim prisilijo nemarni učenci do večjega učenja in lepšega vedenja. V tem bi bila njena pedagoška vrednost. Nn osnovi dvoletnih izkušenj lahko ocenimo, v koliko so gornje zahteve bile izpolnjene. ad a) Naval nn srednje šole se radi nvedbe šolnin ni prav nič zmnnišnl, temveč se je kljub šolninam še jako povečal. Iz tega vidimo, da samo upravne naredbe ne morejo uravnavati razdelitve prebivalstva nn poedine stanove, ker to nrejujejo socialne in gospodarske razmere, ki so močnejša kot vsi zakoni. S šolnino se v tem oziru n! dosegel postavljeni namen. Koliko znašajo vse vplačane šolnine v preteklem in tekočem prornčunskem letn. nnm ni znano; toda vsota gotovo ni tako velikn, da bi pripomogla k razvoju šolstva in obenem odtehtala vse neprilike, ki jih je povzročila. Pri tem je upoštevati še to, da so bili s šolnino prizadeti predvsem tisti, ki najbolj redno plačujejo svoje obveznosti nasproti državi, to so državni uradniki, nameščenci in delavci, ki imajo kontrolirane dohodke, medtem ko so drugi z veliko večjemi dejanskimi dohodki plačevali primeroma veliko manj ali so bili celo oproščeni. Znkonodavec je hotel s propresivno tabelo za odmerjenje šolnine obremeniti premožnejše in je najsiromašnejše oprostil, vendnr so se našli izhodi, da so se nekateri premožnejši iz-gnili plačevanju in morda je tudi v tem vzrok, dn se je progresivno določevanje šolnine v novem zakonu opustilo. Pri novi uredbi se hoče sedaj zndostiti tretji zgoraj navedeni točki, po knieri naj bi bila šolnina neko disciplinsko in s tem vzgojno sredstvo. Pri pomanjkanju drugih vzgojnih, oziroma disciplinskih sredstev lnliko upoštevamo tudi to. todn današnja pedagogika poznn primernejše načine dela, ki nai budijo vPri nčencu veselje in ljubezen do dela, ker s šolnino so bolj prizadeti starši kot dijak sam. Iz tega Inhko izvedemo zaključek, da šolnina ni v nobenem pogledu izpolnila svoje naloge. Glede šolnine vobče moramo povedati naslednje: Naše gospodarsko in kulturno življenje je še tako mnlo razvito, dn bomo potrebovali vseh umskih in moralnih sil, da narod dvignemo. Ako silijo starši mladino v meščanske, srednje in strokovne šole, je znak^ da potrebujejo otroci srednješolske ali višje izobrazbe, da se Inhko uveljavijo v življenju. To velja zn vso nnšo državo. Slovenci imamo v tem oziru še posebno težak položaj. Našo ožjo domovino oklepata od treh strani dva gospodarsko in kulturno visoko stoječa naroda, dn nas niihovn premoč kar duši. Gospodarsko smo šibki ln jim ne moremo slediti v rnzvoju. ker v tem odloča kvantiteta: ni pa nobenih ovir. dn jim ne bi sledili ali jih celo presegli na duhovnem področju, kjer odloča kvaliteta. Le visoko izobražen in samozavesten narod, čeprav maloštevilen, se bo Inhko branil in ohranil svojo in državno samostojnost. Zato se nam zdi vsnko omejevanje sedanjega šolstvo, ovira na potu k višjemu duhovnemu življenju naroda. Priznavamo potrebo preusmeritve sedanje izobrazbe od splošne k strokovni: zato je notrebna reorganizacija celotnega šolskega sistema, ne da bi se pri tem rušilo, kar smo si z velikim trudom ustvarili. Iz navedenih vzrokov se nam ne zdi primerno uvajanje šolnine na katerikoli šoli. Proti uvedbi šolnine nn nižjih srednjih in njim sorodnih šolnh pn govori dejstvo, dn jih obiskuje mladina, ki je po zakonu o nnr. šoloobvezna. Država plačuje učitelje nn srednjih, oziroma meščanskih In osnovnih šolali torej inin država skoro iste stroške, ako pohaja otrok v osnovno nli nižjo srednjo ali meščansko šolo. Predpostavljamo, da nndi sedanja nižjn srednja šola višjo izobrazbo kakor jo nudi višja narodna šola in dn morebitni višji izdatek za n. sr. š. odtehta višjo izobrazbo, ki jo dobi mladina. Nižja srednja in meščanska šoln nudita minimum one izobrazbe, ki jo danes znhtcvnmo zn vsak boljši obrtniški poklic. Iz te*a izhnjn, dn splošne narodne protvete nc Viharne volitve v Romuniji Vlada grozi s silo zatreii „vse anarhistične pohrete4 „Železna garda" povzroča nemire Iz vseh krajev poročajo o krvavih spopadih med vlado in opozicijo žini mesta Faltieeni, kjer so se njeni člani krvavo spopadli z železniškim uradništvom, i žendarmarijo in krajevno policijo. Deset članov telesne garde jc namroč žaiidarmerija aretirala t osebnem vlaku. Na kolodvoru v Pascani so vagon, v katerem so se nahajali aretiranri, odklopili in ga potisnili na stranski tir. Aretirani železni gardisti so vdrli iz vag« kolodvorski restavraciji, iz katere so obstreljevali žanilarmerijske čete, ki so bile poslane na liee mesta, da hranijo red in postavo. Sele, ko je fcan-darmerija vrgla v kolodvorsko poslopje nekaj bomb s solznimi plini, so so dijaki vdali in »o obljubili, da bodo zapustili poslopje. Od drugih strani slišimo, da so opozicionalne stranke izdale navodila, da se naj njihovi Slani pri volivnih shodih poslužijo tudi nasilstev, ako bi jim oblast hotela kratiti svobodo volirne agitacije. Ministrski predsednik Dur« pa je na svoji strani ludi trdno odločen, da ho z vsemi sredstvi, ki so na razpolago, vzdržal mir in red t državi. Zaradi teh ostrih stališč, ki sta jih zavzeb vlada in opozicija, obstoja strah, da bo prišlo do prelivanja krvi. Ker je vlada resnost položaja uvidela, je izdala med dragim zelo pametno uredbo, s katero je državnim uradnikom najstrožje prepovedano vmešavati se v volivno borbo. Mogoče bo na ta način res v stanu, da obvaruje državo pred političnimi pretresljaji. Do krvavih spopadov med železnimi gardisti in med vladno stranko je prišlo tudi t drngih krajih države. Tako poročajo iz Eseihabe, da so se Jon Duca, predsednik vlade Bukarešta, 29. novembra, tg. Po poročilih, ki prihajajo iz Romunije, postaja voliviu. borba po razpustu dosedanjega parlamenta vedm hujša in vsak dan prinaša novih dokazov za to, da bo vo-livni boj to pot v Romuniji zelo resen. Iz vseh krajev Romunije namreč slišimo o spopadih med pristaši raznih strank ter o bitkah med volivci in med varuhi javnega reda. Vso romunsko javnost in tudi inozemstvo je najbolj iznenadil nastop desničarske radikalne »železno gardo«, ki jo sestavljajo nacionalni dijaki in mlajšo vrste izobraženstva. Železna garda se na zunaj obnaša, kakor da bi bila fašistična ustanove. Najhujšo nemire je železna garda povzročila v bli- gardisti in vladni pristaši obstreljevali s puškami in da je po končani bitki obležalo 7 tež.ko ranjenih na bojišču. Smrtno nevarno ranjen je bil tudi župan mesta, ki je dobil strel v prša. Iz Jassy-ja pa poročajo, da so žielezni dijaki-gardisti najpreje napravili obhod po mestu, a da so se po nastopu policije morali umakniti v Dijaški dom, kjer so se zabarikadirali. Polirija je Dijaški dom naravnost oblegala, toda drugo dijaštvo mesta je prihitelo oblegancem na pomoč in obmetavalo policijo i raznimi eksplozivnimi snovmi. Vlada je poslala v Jassy državnega podtajnika za notranje zadeve, da ukrene vse potrebno za vpoetavitev miru v mestu. Do zelo težkih izgredov, ki so jih zopet povzročili železni gardisti, je prišlo tudi v Dobrudži. Ko so krajevuo oblasti hotele onemogočiti gardistom, ki so prišli v avtomobilih iz Bukarešte, volivno agitacijo, je prišlo do streljanja in kor jo župan bi! v prvih vrstah protivnikov, so ga. tako pravijo poročila, gardisti enostavno ustrelili. Po poboju so gardisti izginili neznanokam in jih do sedaj ni bilo mogoče izslediti. Državni pod tajnik zn notranje zadeve .lamandl je nato podal izjavo, v kateri pravi, da jo vlada trdno odločena hraniti r vsemi sredstvi red t državi, to pa zaradi toga, kor se v Romuniji že 80 let ni dogodilo, da bi se volivna agitacija vršila i revolverji r rokah. Vlada bo te anarhistične po-kroto t vsemi sredstvi zadušila, ker hoče doseči, da bo zakon v Romuniji zopet prišel do spoštovanja. V Španiji vre... Madrid, 29. nov. Pri volitvah 19. nov. so bili izvoljeni 303 poslanci, od katerih odpade na katoličane in desnico 194 poslancev, na sredino (Ler-roux) in levico (socialisti) pa 109 sedežev. Ker bo vseh poslancev 437, bo v nedeljo, 3. decembra, borba za 170 mandatov. V Huesci se je posrečilo policiji, da je prišla na sled obširni anarhistično-sindikalistični zaroti, ki naj bi izbruhnila v ponedeljek. Zarotniki, ki so imeli v zalogi velike množine razstreljiva, plinov in orožja, so nameravali najpreje razstreliti mostove in zapreti komunikacije. Cilj je bil proglasitev j komunistične republike. Da odvrnejo policijo od prave sledi, so sredi mesta v bližini vojaikega petrolejskega skladišča povzročili ogromen požar. Ko bi vojaštvo hitelo gasit, bi se uporniki polastili vojašnic in orožju Upor bi se moral po vsej državi izvršiti istočasno. V Bilbao je prišlo do boja s socialisti. V Sarat- : ander so komunisti vrgli več plinskih in zažigalnih bomb. Socialistična delavska zveza (N. G. T.) se posvetuje o tem, če ne bi kazalo 3. dec. proglasiti 10 nemških komunistov obsojenih | na smrt Berlin, 29. novembra. AA. Sodišče v Dessauu je obsodilo 10 komunistov na smrt. Plebiscita v Saari ne bo? Pariz, 29. novembra, tg. Po vesteh, ki izvirajo iz dobro obveščenih krogov, sklepajo, da so razgovori med francoskim poslanikom v Berlinu Fran-cois-Poncetom in Hitlerjem ravno v vprašanju Po-saarja šli mnogo bolj daleč, kot 6e je do sedaj mislilo. Govorijo, da je zunanji minister Paul Boncour dal svojemu poslaniku v Berlinu navodila, da naj da nemškemu kanclerju konkretne obljube, da je Francija pod gotovimi pogoji, ki jih bo še povedala, pripravljena pristati na vrnitev Posaarja k nemški državi brez plebiscita, ki ga je versajska mirovna pogodba predpisala za 1. 1935. Še le na podlagi te prikrite ponudbe je Hitler stavil vprašanje Posaarja na dnevni red na način, kot je znano in ki bo dovolil, da se bodo začela pogajanja med obema državama o ureditvi sploh vseh težav, ki med njima obstojajo. Te vesti so v francoskih patrijotičnih krogih vzbudile veliko pobitost generalni štrajk in tako preprečiti druge volitve. V Barceloni je bilo izvršenih več bombnih napadov na razne objekte. Uporniki imajo svojo skrivno radio-postajo, ki daje navodila edinicam po državi. Madrid, 29. nov. AA. lasti mislijo, da bo nastopila kriza Španske vlade le pred ožjimi parlamentarnimi volitvami. Madrid, 29. nov. b. Policija je zaplenila 4 dnevnike radi člankov v zvezi z aretacijo književnika Garda Sancheza. Sancbeza so danes izpustili na svobodo. Volitve razveljavljene ? Madrid, 29. nov. b. »EH Socialista« trdi, da je pravosodni minister Asenzio na snočnji vladni seji predlagal, da se razveljavijo rezultati zadnjih voli-skliče ustavodajni parlament. Asenzio fe v znak protesta radi volivnih manev- tev in da se ponovno rov nasprotnih strank odstopil. List pravi, da se bo ▼ tej smeri sprejela Sc danes odločitev. Vsekakor se pričakuje težka vladna kriza. Pogoji desnice Madrid, 29. nov. c. Stranke desnice so sporočile vladi pogoje, pod katerimi bi bile pripravljene podpirati vlado. Njihovi glavni pogoji so: sklenitev konkordntn s sveto stolico, umaknitev socialističnih odredb za saniranje socialnega zavarovanju, vrnitev zaplenjenih ve-leposcstev, revizija agrarne reforme in takojšnja izpustitev vseh obsojenih protirevolucijo-narjev. Slovo Tevfik Ruzdi beja „Mi nismo homplotirali proti nikomur" Ruidi bej in Jevtič podpisujeta prijateljsko pogodbo. Belgrad, 29. nov. m. Po dvodnevnem bivanju v Belgradu se je danes odpeljal v Ankaro turški zunanji minister Tevfik Ruždi-bej s svojim spremstvom. Pred odhodom Simplona so se zbrali na železniški postaji zunanji minister Jevtič, turški poslanik na našem dvoru Hajdcr bej z vsem osebjem, grški poslanik Melas, albanski poslanik, italijan- smemo ovirati z davčnimi obremenitvami, ker je to proti smislu znkonn o narodnih šolnh, dn je splošno izobrazba mladine v čnsn šolo-obveznosti brezplnčnn. Pripomniti je treba, dn imamo več privatnih nižjih srednjih in meščanskih šol. tako. dn je s tem država celo razbremenjena, ako obiskuje šoloobvezna mladina te šole. Nova uredba šolnin se razlikuje od prejšnje v tem, du ne pozna progresivne odmere po višini davkov, temveč je enotno določena po vrsti šol in po razredih. Zdi se iiain. dn je vzeta zn osnovo povprečna vsota, ki jo je plačal učenec v kaki šoli in sicer za nižje razrede mnlo nižja, v višjih malo višja, tnko da bo finančni učinek isti. Odmerjanje šolnine je s tem jnko poenostavljeno in tudi stroški zn potrdila od davčnih oblnsti o višini direktnih davkov odpadejo, knr je velika prednost nasproti prejšnjim določhnm. Vendnr se nam zdi. da so postavke zn posamezne razrede previsoke, in bodo prizadele predvsem siromašne sloje, ki jim že samo šolanje otrok povzroča težke izdatke. Takih učencev, ki bi bili oproščeni plačevanja šolnine nn podlagi ubožnegn spričevala je mnlo: največ je takih, katerih stnrši plačajo davek do 1000 Din. — Zu te učence bo v prn-vilniku izjem lin določba, ila so oproščeni pln-čevanja šolnine, ako dovrše razred z odličnim uspehom, ali pn plačajo samo polovico šolnine, nko imajo prav dober uspeh. Končno moramo splošno ugotoviti, da šolnine ovirajo razvoj našega šolstva, njih finančni uspeh in vzgojna vrednost nista tnko velikn. da bi odtehtala škodo, lu jo pozročitn. ski poslanik Galli, naš poslanik v Ankari, dr. Miroslav Jankovič, oba pomočnika zunanjega ministra in višje uradništvo zun. ministrstva. Zunanji minister je dal na razpolago svoj salonski vagon, ki je bil vključen h kompoziciji Simplona. Do meje sta spremljala Ruždi-beja tukajšnji turški po slanik Hajder bej in osebni tajnik zun. ministra Kojič. V Bolgariji Sofija, 29. nov. AA. Zastopnik »Utra« se je razgovarjal s turškim zun. ministrom Tevfikom Ruždi-bejem na potu od jugoslovanske meje do Sofije. Turški zun. minister mu je izjavil tole: »Prihajam, da povem Mušanovu, da v Belgradu nismo ničesar storili proti Bolgarski. Tamkaj nismo sklepali nobenih komplotov proti komurkoli, ker bi to nasprotovalo načelom naše zunanje politike. Hočem povedati g. Mušanovu vse, kar smo storili v Belgradu za ohranitev miru in dobre odnoiaje med balkanskimi narodi. Z nobene strani se mi ni predlagalo ali skušalo doseči neki balkanski ali črno-morski pakt. Mi ne delamo zaradi razdora, tec.Tci hočemo vzpostaviti zaupanje med narodi. Smatramo, da je s tako politiko mogoče doseči mnogo v+d kakor a voioo!« Češki agrarci zahtevajo od vlade, da pospeši pogajanja za konkordat Ljubljanski občinski svet Praga, 29. dot. tg. Poslanci republikanska stranke (agrarci) so ravnokar predložili češkoslovaškemu parlamentu daljši sklep, v katerem zahtevajo, naj vlada pospeši pogajanja za ureditev odnošajev s sveto stolico, ker da to zahtevajo cerkve-lo-politične razmere na Slovaškem. V tem sklepu feremo sledeče: »Češkoslovaška vlada (e svoje dni ▼ interesu dobrih odnošajev med državo in rimsko-katoliško cerkvijo podpisala z Vatikanom posebno pogodbo Imodus viver.d:), na podlagi katerega so razne iko-iije dobile nove meje, ki se popolnoma skladajo x državnimi mejami. Pogodba je nadalje uredila tudi vsa vprašanja osebnostnega značaja. Republikanska stranka ugotavlja, da vlada izpeljavo te pogodbe še vedno zavlačuje, medtem, ko vsi vedno bolj čutimo zle posledice tega zavlačevanja, posebno na Slovaškem in sicer ne samo v cerkveno-političnem, an'pak tudi v državro-političnem oziru. Zaradi tega se obračamo na vlado in jo prosimo, "V naj v interesa pomiritve katolttkega dela prebivalstva, posebno na Slovaškem, ter v interesu utrditve notranjih razmer ▼ državi ter slednjič v interesu države same vendar enkrat resno vzame v roke ureditev cerkveno-političnih odnošajev v državi t tem, da kakor hitro mogoče izpelje vse določbe omenjene pogodbe (modusa vivendi). Podpisani poslanci predlagajo, da naj vlada vse ovire, ki ie obstojajo in ki onemogočujejo pravilno ureditev cerkveno-političnih vprašanj, nemudoma odstrani tako, da bo v najkrajšem času mogla pristopiti h končno veljavni konkordatni pogodbi med državo in sveto stolico.« • Predlog češkoslovaških agrarcev, ki se jim ne sme očitati prevelika naklonjenost napram rimskokatoliški cerkvi, izvira iz patriotične uvidevnosti, da ni v interesu države, ki se mora v sedanjem trenotku boriti za svojo zunanjo neodvisnost, ako na znotraj obstojajo razprtije, ki ovirajo enoten nastop vsega prebivalstva za obrambo domovine. Češkoslovaška zunanja politika Z Romani ... Praga, 29. novembra, tg. Od tukajSn^h liertov )e samo »Češke Slovo« objavilo vest, da namerava Titulescu obiskati Beneša, ko se bo slednji mudil na Slovaškem, kjer bi moral imeti nekoliko predavanj o češkoslovaški državi. Sestanek je bil napovedan že za začetek novembra, toda zaradi težav, ki ao nastale pri razorožitveni konferenci, je moral Beneš v Ženevo, tako da je bil sestanek preložen na danes, v sredo dne 29. novembra in »icer v Košice. Vaš dopisnik se ie na meroda nih krogih informiral o verodostojnosti te vesti, a je bila zanikana. Titulescu in Beneš sta imela namen pomeniti ea glede nekaterih vprašanj, ki tičejo gospodarsko preureditev Male zveze v zvezi z raznimi podonavskimi načrti. Glavni namen tega sestanka, o katerem ni mogoče dojiti nobene podrobnejše infor- macije, bi pa moral biti problem priznanja sovjetske Rusije. Z Nemci . .. Praga, 29. nov. AA. Glede na -vesti, ki eo se razširile v tujih listih, da namerava Češkoslovaška v kratkem začeti neposredna pogajanja z Berlinom, izjavljajo v poučenih krogih, da to sicer ni izključeno, vendar bi se pa ti razgovori vršili le o podrobnostih in konkretizaciji manjših tekočih zadev. V teh krogih dalje naglašajo, da nalagajo pakt Male zveze in drugi prijateljski dogovori in zveize Češkoslovaški, cla ničesar ne doda obstoječim mednarodnim pogodbam brez posvetovanja velikih in malih češkoslovaških zaveznikov. ★ Washfngtoo, 29. nov. b. Uradno sc poroča, da so Češkoslovaška, Finska in Lotiška pričele pogajanja z ameriško vlado za znižanje vojnih dolgov. Drobne iz Avstrije Dunaj, 29. nov. b. Pogajanja med dr. Dollfussom j in vodstvom Landbunda so zaslala in se rezultati ne morejo pričakovati v doglednem času. Dunaj, 29. nov. b. Pogajanja za fuzvjo med Wie- , ner Bankvercin in Nicderosterreichischc Eekompt Gesellschaft se vodijo že nekaj časa. Dozorela so v toliko, da bo fuzija uradno objavljena v najkrajšem času, morda še v teku tega tedna. Voišficinshi denar Rim, 29. nov. b. Guverner vatikanskega mesta poroča, da se bo v italijanski državni kovnici kmalu pričel kovati vatikanski denar iz srebra in niklja. Vatikan bo izdal za 500.000 lir desetlirskih kovancev, za 250.000 lir petlir kib kovancev, za 100.000 Ur nikeljnastih kovancev po 5, 10, 20 in M centiniov. V istem poročilu se trdi, da se bo koval tudi zlati denar od 100 lir in sicer za znesek 10 milijonov lir. 2 poljska velcoarn'ka Varšava, 20. nov. Poljska je naročila v italijanskih ladjedelnicah dva moderna narnika po 15X00 ion, ki bosla vozila na progi Gdinja-Amerika. Nove fiorbe v Kitaju London, 29. nov. b. Iz Pekinga poročajo o borbah med vujsKo generala Cang ling Ka]a, povclj-nma 19. armade in čelann maršala CankajSeka. Vo,ska generala Lang Ting Kaja se je' pridružila vstašem v pokrajini Fukien. Pred nekaj dnevi se je la pokrajina odcepila od vlade v Nankingu in ustanovila samostojno državo. Spor med Nankin-goni in vstaši zavzema vedno večje izmere. Čang-kajsek sc je vrnil v Nanking in pričel z organizacijo vojske, da pokori vstaše. Teroristi v Italiji Trst, 29. nov. b. V Padovi je policija odiknila teroristično tolpo. V zadnjem času se je opažalo, da se v padovsjti okolici neprestano razširjajo pro-tiiašistični letaki, v juniju pa sta bila dva požara, eden v cerkvi sv. Rozalije, drugi pa v cerkvi 6v. Petra. Krivcev policija ni mogla izslediti. Sedaj pa je aretirala trgovskega potnika Pavla Fabiania i in dijaka Zancanara ravno ob času, ko sta hotela podtakniti požar v cerkvi sv. Antona. Oba sta dejanje priznala in izjavila, da sla razširjala defe-stične letake. Volitve na Grškem Pariz, 29. nov. Iz Aten poročajo: Listi domnevajo, da bo vlada razpisala splošne volitve glede na volitve predsednika republike, ki se bodo vršile prihodnjo jesen, že prihodnje poletje. Tako ho-če vlada preprečiti, da ne bi opozicija z veliko j večino, ki jo ima v senatu, izvolila svojega kandidata. Listi mislijo, da bo za opozicijo kandidiral Venizelos. Sorehodi v stratosfero Pariz, 29. nov. Londonski list »Daily MaiJ« pri- i na*a v svojem današnjem pariškem izdaniu vest, da namerava mladi Američan Mark Ridge vzleteti v stratoslero kakih 40.000 m visoko. Aparat, s katerim se bo letalec vzdignil, bo odprt, zato bo pa ; Ridge oblečen v posebno obleko sistema Dawis, ki mu bo omogočila vzdržati atmosferske razmere v j tej višini. Ridge je že v laboratoriju napravil po- ; ckuse pod zračnim pritiskom, ki vlada v višini 27.000 m. Prometne nesreče v Angliji London, 29. novembra. Prometno ministrstvo [e zbralo in analiziralo podatke o prometnih nesrečah v prvih šestih mesecih letošnjega leta. Prometnih nesreč je bilo 2.998, torej za 29 več kakoT lani ob istem času. Pri tem je bilo ubitih oseh 3.061. Poročilo navaja, da po prometne nesreče najpogosteje med 7 in 9 rjutraj, ko hite nameščenci na delo, med 12 in 14, to je za opoldanskega odmora, med 17 in 18 ter zvečer med 22 in 23, ko se občinstvo vrača iz zabavišč. Največ n««r«a je ob nedeljah in iavnih praznikih. Polovica ubitih oseh »o pešci in od teh ie je polovica ponesrečila pri hoji čez cesto. Le v 2b5 primerih je Kla pretirana hitrost vzrok prometni nesreči. i Narodna skupščina Belgrad, 29. nov. m. Danes dopoldne ob 9 se je nadaljevala pod predsedstvom Ninka Periča seja finančnega odbora. Govorili so: Uija Alihajlol vič, Ignac Stefanovič, dr. Ante Kuntanič, dr. Miroslav Stojadinovič, Vlada Miletič in Ivan Mohorič. Belgrad, 20. nov. m. Danes pojx>ldne je bila seja za proučevanje uredbe o zaščiti kmeta. Prisostvovala sla ji tudi predsednik vlade dr. Srskič in pravosodni minister Maksimovič. Na seji je imel daljši eksjX)zc predsednik vlade, nakar se je pričela načelna debata. Belgrad, 20. nov. m. Jutri jx>poldne se bo nadaljevala seja odbora za proučevanje uredbe o izvedbi javnih del. Minister za socialno politiko in narodno zdravje hoče, da se naj uredba čimpreie sprejme, ker bi rad na podlagi nje zaključil več.e posojilo za izvršitev javnih del v Črni gori, kjer narod strada. Belgrad, 20. nov. m. V poslanskih krogih se govori, da se bo sestala skupščina v |»onedeljek dne 4. decembra. Se a senata Belgrad, 29. nov. m. Na današnji seji senata jc bilo pred prihodom na dnevni red sporočeno, da bo notran-i minister odgovoril na interpelacijo dr. Ivana Majstoroviča glede dovolitve naseijevanja Židov in trajnega bivanja na ozemlju naše države, kakor hitro bo postavljen na dnevni red. Prečitala se je tudi pročnja Vekoslava Pelca iz Ljubljane. Nato so prešli na dnevni red ter je bil v načelu in podrobnostih sprejet zakonski načrt o klirinškem sporazumu med Jugoslavijo in Švico. Pri drugi točki dnevnega reda, pri pretresu zakonskega osnutka o obvezni telesni vzgoji naroda so govorili Jeremija Živanovič, minister za telesno vzgojo dr. Hanžek, dr. Ravnihar in Fran Ivaniševič. Senator Živančevič je med drugim izjavil, da ie pri nas moških otrok od 6. do 14. leta okoli 720.000, od katerih iih je včlanjenih v Sokola 44.525. Od 12. do 18. leta jih je včlanjenih v Sokola 20.646. V osmih generacijah od 18. do 26. leta je moških oko-li 960.000, od katerih jih je včlanjenih v Sokola samo 29.548, Skupno število naše organizirane mladine v vseh organizacijah ne presega 270.000. Senator Ivaniševič pa se je v svojem govoru bavil s škofovsko poslanico in s posameznimi škofi, Šaričem, Uccelinijcm in dr. Srebrničem. Nato je bil tudi ta zakonski osnutek sprejet v načelu in podrobnostih. Prihodnja seja bo ju tri dopoldne. Na njej se bo odgovorilo na razne interpelacije. Povišana carina Belgrad, 20. nov. Na podlag S. 23 zakonskega predloga o splošni carinski tarifi je linančni minister poslal carinarnicam tole pojasnilo: Za trakove, ki so prišiti na obutev po tarifni številki 374 je treba plačati dodatno carino 30% za to obutev. Ti trakovi so lahko iz tekstilnega blaga, prav tako pa tudi iz drugega navadlega. finega ali najfinejšega blaga, kakor tudi n. pr. iz krzna. Seja vlade Belgrad, 29. nov. AA. Danes od 10.30 do 12.30 »e |e vršila seja ministrskega sveta pod predsedni-štvom predsednika vlade dr. Milana Srskiča. Osebne vesti Belgrad, 29. nov. Premeščen je za višjega gozdarskega svetnika v 4. skupini L stopnje na gozdarski odsek kr. ban. uprave v Ljubljani inž. Zmago Cirnfeld, višji svetnik iste skupine in stopnje pri gozdni direkciji v Ljubljani, Belgrad, 20. nov. A A. Češkoslovaški poslanik na našem dvoru je izročil red belega leva Z stop. generalu Živojinu Terzibašiču, šeiu topniško-tehni-škega oddelka vojnega ministrstva, in red belega leva 3. stopnje g. Luji Lovriču, predsedniku Zveze vojnih dobrovolicev kraljevine Jugoslavije. Odlikoval ju je predsednik češkoslovaške republike dr. Masarvk. Belgrad, 20. nov. m. S kraljevim ukazom je postavljen za primarnega zdravnika v splošno bolnišnico v Ljubljani v 6. pol skupino dr. Božidar L*v-rič, zdravnik banovinske bolnišnice v Mariboru. Dunajska vremenska napoved: Nadalje velike krajevne razlike v oblačnosti, toda pretežno oblačno. V dolnji Avstriji bo temperatura padla. Zelo malo izprememb. Zagrebška vremenska napoved: Pretežno oblačno in megleno (v Primorju in v viAjih gorskih predelih) ja*j>o. Hladno in stalno vrtni«. Ljubljana, 28. novembra. Danes ob K popoldne je bila seja ljubljanske [ občinske uprave. Župan dr. IPuc »e je v predaed-i stvenem poročilu spominjal najprej pokojnega Pe-; tra Grasellija, prvega slovenskega župana. Župan j je dalje poslal mariborskemu županu čestitke k 15-letnici osvoboditve, za kar je prejel zahvalo od mariborskega župana. £upan je dalje poročal, da je obiskal Ljubljano zagreški metropollt pravoslavne eparliije Dositej. Pri izročanju diplom novo-imenovanim meščanom ljubljanskim so ti darovali večje in manjše zneske za mestne reveže, za kar se jim župan iskreno zahvaljuje. Župan je povabil vse občinske svetnike, naj se udeleže patriotskega sprevoda, ki bo 1. decembra. Nalo je bil zaprisežen novi občinski svetnik dr. Tičar. Poročilo finančnega odseka je podal nato g. Tavčar. Posojilo za LjubVanico Katastrofalne povodnji so ponovno sprožile misel, naj bi se posj>ešila regulacija Ljubljanice še pred določenim rokom. Mestna občina je po županu dr. Pucu v tej zadevi intervenirala v Belgradu. Poštna hranilnica je izjavila, da je pripravljena dati mestni občini večje posojilo za pospešeno regulacijo Ljubljanice, toda mestna občina mora dati jamstvo, kako bo posojilo amortizirala. S tem posojilom bi bilo mogoče dovršiti regulacijo najkasneje do spomladi 1935. Za amortizacijo najetega j>osojila bi morala država dati vsako leto tretjino, to jo 1 milijon Din. Od tega posojila bi mestna občina posodila barjanski vodni zadrugi 2 milijona Din, ki bi ga zadruga vračala v večletnih obrokih. IPo raznih j>ojasnilih je bil sprejet predlog, da so izda poblastilo za najetje tega posojila. Poročevalec je poročal nato o prevzemu ustanove pokojnega Roberta Kolmana, in sicer posestva pod Rožnikom, ki pripade čaz določeni Čas dvema ustanovama, od katerih je ena namenjena ubožnim slepcem, druga pa ubožnim trgovskim uslužbencem. Posestvo je cenjeno na 1,739.0000 Din ter pripade od te vrednosti vsaki ustanovi polovica. Tavčar so je s toplimi besedami spominjaj pokojnega dobrotnika Kolmana ter opisal njegova plemenita dejanja. Sledile .<*> rozine manjSe zadeve, kakor odkupi dveh parcel, ene v Mostah in ene nad staro šišensko cerkvijo, manjše zamenjave parcel na Cesti dveh cesarjev, rrvcne pritožbe oziroma prošnje proti predpisu prirastknrine, ki so bile deloma zavrnjene, deloma povol.jno rešene, zavrnjen je bil neki priziv proti trosarinjenju zagrebškega piva ter en odpis manjšega zneska nn najemnini. Predlogi odseka so bili v celoti soglasno sprejeti. Poročilo gradbenega odseka Proti hletnim stanovanjem Poročevalec je navajal skler> gradbenega odseka, da se izda jto novein gradbenem zakonu , odredba, ki naj v bodoče onemogoči škodo !>o | vlagi v stanovanjih. Ljubljana se po tej odredbi razdeli v tri pasove, ori katerih se v južnem delu, to je nekako od Rožne doline pa do Do-i lenjske ceste, ne smejo graditi kletna stanovanja, v drugem, srednjem pasu le kletna stanovanja do globino pol metra in šele v tretjem pasu bodo kletna stanovanja dovoljena. Izjeme dovoljuje mestna občina za vsak primer j>o-sebejj. Predlog odseka je bil sprejet. Občinski svet je odobril odkup mnnjSejra kosa sveta na Šmartinski cesti v cestne namene. Sledile so razne parcelacije, ki so bile vse odobreno. Marijin trg se bo preuredil. Za to preureditev je bilo več predlogov, od katerih prideta v postov dva, in sicer prvi veliko|iotezni Plečnikov in drugi ožji predlog gradbenega urada. Gradbeni otl.sek je zadnji predlog sjxipolnil. Ta načrt pa se bo pozneje dal spopolniti v Plečnikovem smislu. Na trgu se zgrade prometni otoki, urade pločniki ter obnovi tlak. Ureditev bo veljala 68.000 Din, med tem ko bi Pločnikov načrt veljal 248.000 Din. Občinski svet je predlog odseka sprejel soglasno. Ing. Bevc je dalje poročni o zamenjavi večjega števila parcel ob Linhartovi cesti. Mostna občina jc z devetimi posestniki zamenjala tam parcele, tako da se bo dala zgraditi krasna cesta, dolga tf>00 metrov, široka 40 metrov, trg pa ho širok 80 metrov. Medsebojna zamenjava zemljišč se krije. Nekateri nosest-niki bodo mestni občini še gotove zneske doplačali. drugim bo na mestna občina izplačala odškodnino. Razlika pride v prid mestni občini. Predlog odseka je podprl tudi podžupan prof. Jarc. ki jo seji tedaj predsedoval. Predlog odseka je bil končno sprejet. Fnnko je hil sprejet predlog, da se predlagajo nekatere važnejše ljubljanske ceste in ulico mod banovinske ceste II. reda. Živahna je bila debata o načinn razpiso- vanja javnih del. Odsek je predlani, da >e morajo poboji pri razpisu iavnih del, ki iih mestna občina oddaja, v bodoče točnejše določiti. Enuko se morajo holj natančno izdelati' načrti ter približna cena. Predlog odseka sta podpirala Bebek in prof. Jure, ined toin ko Stu Pičman in dr. Bohinjec zahtevala, da se du jiotljetniku na prosto, da se seznani z glavnimi pogoji ter na to 6ain stavi ponudbo z označbo kvalitete dela in cene. Ing. Bevc je pojasnjeval, da se predlog odseka naslanja na zakon o državnem računovodstvu, vendar |ia mpstna občina noče biti pedantna saj je med pogoji vedno določba, da odda delo poljubnemu podjetniku. Predlog odseka je bil nato sprejet z večino glasov. Odobren je bil nato tudi predlog odseka, cla se zamenja posestvo Ivana Bizovičarja. Pod gozdom, ki je |x>lrebno za regulacijo poti za opuščeno mitnico na Tržaški cesti s travnikom. Bizovičarju se stavijo primerni pogoji, da mora na sedanjem mestnem travniku postaviti hišo. Predlog je bil sprejet. Živilski Irg na Sv. Jakoba trgu. Zaradi malega nesjiorazuma je bila debata o živilskem trgu na Sv. Jakoba trgu v animiranem razpoloženju. Odsek je namreč sklenil, da se na tem trgu uvede prodaja živil vsake vrste. Poročevalec je bil Turk. Predlog je bil sprejet. Poročilo personalno-pravnega odseka je podal dr. Bohinjec. Na vrsti ie bilo več prošenj za domovinsko zvezo, ki so bile delno odklonjene, povečini pa odobrene. Izvoljen je bil uov odbor meščanske imovine. Nadure in odškodnine za nedeljsko in nočno delo so bile že sredi julija, v kolikor so bile ne[x>trebne, odpravljene. Le v res nujnih primerih se nadure dovoljujejo. Odsek je izdelal nekakšna pravila, kako naj se v bodoče te nadure, nedeljsko in nočno delo pravično hotiorirajo. Predlogi odse-i ka so bili sprejeti. Prošnja omoženih uradnic za priznanje 75% stanarine je bila v načelu odklonjena, pač pa ie bilo določeno, da se v izjemnih primerih socialne potrebe tako priznanje izda. Debata o finančnih uredbah Na dnevnem redu so bil razni nujni predlogi glede davčne obremenitve prebivalstva. V tej zvezi se je razvila tudi obširna debata o raznih novih finančnih ukrepih, ki jih namerava izdati finančni minister. Nujni predlog prof. Jarca trdi, da mestna občina zaradi davčne preobremenitve svojega prebivalstva nima interesa, da bi se pritok občinskih doklad zaradi zvišanja odmerne podlage še zvišal. Predlog naroča županu, naj izroči finančnemu ministru spomenico o davčni preobremenitvi prebivalstva. V utemeljevanju svojega govora je podžupan prof. Jarc zlasti ostro napadel cementni kartel, ki je že zvišal cene cementu. Ta kartel je prej izvažal cement do 40.000 vagonov po ceni 1500 do 1700 Din, doma pa se prodaja cement po 5500 Din, lastna cena pa bi mogla biti kvečjemu 2000 Din, in vendar je franko Trbovlje po 5200 Din. Pri sedanji ceni bi nesla trošarina po 1500 Din 45 mili j. Din. Naš cement je v Solunu cenejši, kakor pa v državi. Še druge industrije imamo, lako tekstilno, ki ima pri 20 miljonih Din prodanega blaga 200.00(1 Din dobička, in je naš svila na Dunaju cenejša kakor pa pri nas. Govorili so nato še Seunig, dr. Bohinjec, So«, Rebek, Tavčar in dr. Fettich. Prečitana je bila tudi interpelacija odsotnega Freliha. Zadnji trije govorniki so naročali županu, naj ukrene vse potrebno v Belgradu, da interesi mestne občine in mestnega prebivalstva ne bodo preveč občutno prizadeti. Občinski svet je to sprejel. (Podžupan prof. Jarc je stavil nato naslednji nujni predlog, ki je bil sprejet. Vlada je izdala uredbo o izvrševanju javnih del. Med ta spadajo prvenstveno javne ceste, razne melioracije in druga gradbena dela splošne koristi, ki morejo zaposliti večje število delavstva. Poleg regulacije Ljubljanice spadajo pri nas med najnujnejša javna dela: 1. ureditev cestne zveze Ljubljane z morjem; 2. ureditev dovoznih cest v mesto Ljubljana (državnih in banov.); 3. zgradba glavnega kolodvora v Ljubljani, m sicer v prvi etapi vsaj tirnih naprav. Zato predlagam: občinski svet skleni: gospodu županu se naroča, da se z utemeljenimi predstavkami obrne na merodajna ministrstva, da se navedena javna dela sprejmejo v investicijski program. Tarna seja Sledila je tajna seja, na kateri so bile obravnavane razne personalne zadeve mestnega urad-ništva in uradništva Mestne hranilnice. Nekaj nižjih uslužbencev je bilo vpokojenih. Določene so bile razne pokojnine in izredni dopusti itd. Načelno važen pa je sklep obč. sveta, da se odpust: vse omožene uradnice, ki na dan uveljavljenja nove pragmatike, to je lani, še niso imele deset službenih let. Te uradnice dobe po predpisih primerno odpravnino. Seja je bila zaključena ob 9 zvečer. ,Utrinki_____ Očetje • sinovi Kakor je znano, je nosilec framasonslva v Franciji e prvi vrsti podeželsko učiteljstvo. Povečini je fo generacija, ki je kumovala počelkom kulturnega boja pod Combesom. Nekaj čisto drugega pa je mladina. Cerkvena statistika iz škofije Langres pove, da je skoraj tretjina vseh duhovnikov iziia iz učiteljskih družin. Roosevelt oznanja praznih -zahvale Predsednik Roosevelt je izdal proklamacijo na rte prebivalstvo republike, naj 30. november praznuje kot tzahvalni dan<. Ljudstvo Zdrulenih j drian naj se Bogu zahvali, da so najtežji dnevi prcHi in naj moli sa novega duha solidarnosti in sloge med deli prostrane države ter za večje medsebojno soglasje med podjetniki in delavstvom. Dalje naj molijo prebivalci Združenih držav k llogu, d i bi druge države in narodi razumevali, da nima Amerika nobenih napadalnih namenov, temveč da le želi, da bi se vsi narodi iskreno obvezali, da bodo spoštovali meje in pravice svojih sosedov. Kdor ne plača - krade Slovit pridigar je govoril pred izbranim občinstvom o dejanski ljubezni do bližnjega. Na koncu svojega govora pristavi: Morebiti pričakujete sedaj, ko sem vam lako govoril o ljubezni do bližnjega, I da vas bom prosil za kak milodar ali za kak prispevek ta dobrodelne namene. Nikakor ne! Le majhno, čisto preprosto prošnjo imam do ras: Plačujte točno tvoje čevljarje, kro- jače, modistinj e , t eno besedo, r'c, ki se za vas Irudij o in delajo... Posledica teh besed je bila seveda velika zadrega dam in gospodov, ki sn nehote gledali in se ozirali na svoje krasne obleke, na katerih plačila so pa ubogi rokodelci oziroma šivilje morda že dolqo zasloni čakali. Pridigar pa je končni svoj govor z besedmvi: Kdor svojih računov ne plačuje, cenjene dame in gospodje, la dela prav tisto kakor lat, on krade... Vera in umetnost Umetnost, ki vzbuja lepe misli, čista čuvstva in lestokrat prebuja zgubljena življenja ljudi, je mimo religije najvišja vrednota človeštva. V resnici dviga bogonndarjen umetnik človeštvo po svojih plerre-nitih umotvorih na višjo stopnjo kakor š« lako h p pouk, opomin ali postava. Na drugi strani pa utegne slab pisatelj ali umetnik svoj čas povsem pokvaril', kar mm živo pričajo vprav naši dnevi. Saj sv dn umetnost prav kakor religija zlorabiti. Slab umetnik zmore napraviti človeka lahkomiselnega, po■ vršnega, strastnega in ga povsem vreči s človeškega dostojanstva. Ako vede vera človeka k najvišji nravni lepoti, k nadzemski sreči, in sicer s svojo toplo humanostjo in božanskim klicem, tedaj vede tudi umetnost, eemska sestra vere, po svoji lepoti vsaj posredno k poslednji sreči. Saj sta vera in umetnost vse čase skupno plemetiilili človeški rod. pa najtibo to glasba, pesništvo, slikarstvo, arhitektura itd., vse je bilo notranje povezano z večno lepoto. Se pogani so r svojih templjih združili umetnine z bogovi. Pri Grkih je bila n. pr. umetnost : boian-slvom eno. Kako pa pojmujejo sodobni umetniki svoje umetniške lalenle? Smrt mladega slovenskega misijonarja v Indij i Ljubljana-Rakovnfk. 28. nov. 1913. Nepričakovano je prispela iz Assatna vest, da je v Shillongu umrl mladi slovenski misijonar, salezijanec Karel Mlekuš. Komaj pičlih oeem let je minilo, odkar je odrinil v misijone — 3. decembra 1925 je zapustil Evropo — in že se je odprla požrešna leinlja in zagrnila toliko najlepših nad. Brav-rem Katoliških misijonov in Salezijanskega vestnika njegovo ime ni neznano, saj je v teh listih večkrat objavljal kakšne misijonske črtice iz Aseama. Pred menoj leži karta, kjer mi je pred meseci sporočil, da je dobil svoje misijonsko okrožje s središčem v Čerapundžiju. Ves navdušen pripoveduje, kako se bo lotil dela, kako bo zidal kapelice po oddaljenih seliščih in gorskih dolinah, kako bo prosil in pisal v domovino, da spravi skupaj 10.000 rupij (200.000 Din), ki so mu potrebne, da si postavi šolo in stanovanje; z živo besedo popisuje težave in nevarnosti, ki ga spremljajo na njegovih apostolskih potovanjih, ko mora v najhujših nalivih — Čerapundžiško okrožje slovi, da ima največ dežja na svetu — čez strme hribe mimo globokih prepadov in nevarnih tesni, da prinese dušam duhovne tolažbe in krepčila ... Zdaj je mrtev. Smrt ga je našla sredi obilnega in gorečega dela. V nekem oddaljenem kraju se je nalezel legarja, povrhu pa je pritisnila še pljučnica in v petih dneh je bil ob robu groba. Z največjo težavo so ga domačini na ramah prenesli z gora v dolino, odkoder ga je avtomobil odpeljal v Shillong, sedež apo: stolske prefekture, kjer je 2. novembra zjutraj umrl v navzočnosti svojih dragih sobratov. — Niegov pogreb je bil prav veličasten. Udeležile so se ga tudi krajevne civilne oblasti. Pokopal ga je v škofovskem orna tu sam apostolski prefekt msgr. L. Mathias. Pokojnik je bil rojen v goriški okolici 20. jan. 1902. Svetovna vojna ga je z rodnih tal pognala okušat grenko usodo begunstva. V tem času je spoznal ustanovo bi. janeža Noska in se vpisal med njegove sinove. Začutil je misijonski poklic in predstojniki so ga poslali v Assam. Tu je dovršil bogoslovje in 8. nov. 1930 pel novo mašo. Potem pa 6e je vrgel v delo in >v kratkem času izpopolnil mnogo let«, kot pravi v posmrtnem listu njegov predstojnik msgr. Mathias. Bil je res nadvse delaven. Ni se ustrašil nobenega truda in napora. Njegovo geslo je bilo: »Daj mi duš, drugo vzemi!« S posebno vnemo se je lotil učenja kasijskega jezika, ki ga govore ondotni domačini. Kmalu se je tako spopolnil. da ga je docela obvladal v besedi in pismu. Ustanovil je in urejeval ka-sijski list »Krščanska družina«, ki ga je največ tudi sam pisal in ki je zanesel Kristusovo blagovest tudi med najbolj |>ozabljene ljudi. Svojo misijonsko nalogo je razumeval v najmodernejšem duhu in je bil v tem veren sin don Baskov. Njegovo delo doslej med nami še ni bilo močno znano, ker se je komaj začelo in ker ni hotel — kot je pravil — vsega tnkoj obešati na veliki zvon. Bil je preskromen za to in preponižen. Da nam ga je Bog ohranil, bi bil izvršil še velika dela. Toda pota božje Firevidnosti so nerazumljiva. Treba je žrtev, z teh bodo vzklili novi poklici. Dal Bog. da bi bilo tako! Naj v miru počiva! Bodi kjerkoli pousodi Versko življenje koroških Slovencev •MHZ ,*>f Celovec, 28. novembra. Maloštevilen je naš rod koroških Slovencev, a vse njihovo delo v prosvetnem, gospodarskem, posebno pa v verskem oziru je prav živo in globoko. Šest domov za duhovne vaje imajo. Priredili so s svojimi prispevki iz prave ljubezni do ubogega naroda maloštevilni slovenski duhovniki, združeni v Sodaliteti Srca Jezusovega šest domov za duhovne vaje v obeh zavodih šolskih v št. Rupertu in v St. Jakobu, v Melvičah, v Kapli ob Dravi, v Selah in v Tinjah Zdaj v zimski dobi vodijo posamezni gospodje duhovne vaje za razne stanove, od katerih se jih gotovo udeleži po 30 udeležencev z velikim uspehom. Najlepša priprava za katoliško akcijo. Začele so letos gospodinje gg. župnikov. Podoba nam jih kaže 26" ki so ob prazniku svete Elizabete, vzorne gospodinje, napravite duhovne vaje v Tinjah pod vodstvom g. Zechnerja, župnika v Železni Kapli. V sredini sedi g. prošt Benetek, hišni gospodar, levo od njega pa g. vodja duh. vaj. Predrzen roparski napad na trgovce Iz Bosne poročajo o predrznem roparskem napadu, ki je bil izvršen v bližini vasi Tušilovič v okraju Vojnič na cesti med Kladušo in Karlovcem. Trgovca Ibrahim Muhamedagič in Alija Barjakta-revič »ta peljala blago iz Karlovca. Najprej je peljal Alija Barjaktarevič, na katerega so se vrgli v bližini omenjene vasi štirje oboroženi roparji, od katerih je eden skočil na voz ter pričel rezati vrvi pri zavojih bombaža ter zavoje metati v kotanjo poleg ceste. Ostali trije razbojniki pa so pričeli blago izbirati. Ta trenotek je izrabil Barjaktarevič, ki je pognal konje in tako pobegnil. Roparji so nato napadli Muhamedagičev voz. V trenotku pa, ko je eden roparjev hotel prerezati vrvi pri zavojih, je Muhamedagič ustrelil z revolverjem ter zadel predrzneža, ki se je prekucnil v jarek. Ostale tri roparje je to tako ustrašilo, da so pobegnili, Ibrahim pa je pognal konje. Napadeni trgovec je dogodek takoj prijavil orožnikom, ki so prihiteli z avtomobilom na Kraj napada. V jarku poleg ceste so res našli ranjenega roparja Miljadina Popratiča iz bližnje vasi. Pod nobenim pogojem pa ni hotel ranjeni ropar izdati svoje tovariše in to najbrže zaradi tega, ker ima njegova tolpa še več J-ugih zločinov na vesti. Orožniki so medtem prijeli še enega roparja, niso pa mogli najti oropa-nega bombaža. Pokradeni bombaž je vreden okoli 3500 Din. Na tem kraju, kjer vodi cesta iz Hrvat-ike v Bosno, je bilo zadnje dni izvrženih že vei roparskih napadov. Hčerka turškega ministra o modernih Turkinjah TurSki minister za zunanje zadeve Tevfik Ruž-di bej je privedel s seboj v Belgrad tudi svojo fičerko gdč. Einel Hanam Ruždi, ki so jo na turškem poslaništvu nekoliko pobarali belgrajski časnikarji. Gdč. Emei Ruždi je lepo dekle, zelo izobraženo m govori gladko francosko. O napredku in mišljenju svoje domovine je pripovedovala med drugim: »Nova Turkinja je z moškim povsem izenačena v vseh bistvenih smereh. Danes je popolnoma Svobodna ter se more razvijati brez ovir. More s« učiti, študirati tn dovriiti študije ter zavzema že važne položaje v državi in v zasebnih ustanovah ter na plemenit način tekmuje z možem največ kot njegov pomočnik. Turške žene so danes ravnatelji bolnišnic, tajniki ministrstev, zdravnice in celo podjetniki. V kratkem bomo imeli celo ženske policiste po angleškem vzgledu. Moderna turška dekleta obiskujejo šole, na vseučiliščih pa jih I« vsaj 50% ter dobivajo po večini pTve nagrade. Turške žene ljubijo igro, šport, tenis, jahanje, plavanje in potovanje. Med njimi in možmi se razvija iskreno prijateljstvo, ki ie izključno tovariško. k čemur največ pripomorejo moške in ženske gimna-tijc ler zvez« na vnetičiliJču. Ankara je dane« mesto, kjer se prirejajo plesi, kakor v vseh evropskih središčih, mladeniči in dekleta plešejo vse moderne plese. — Pa veruie turška žena v ljubezen ali pa v njo dvomi, pTav tako kakor evropsko dekle? — Turkinja veruje v ljubezen. Pri nas se zakoni sklepajo največ samo iz ljubezni, toda Turkinja ni nikoli sentimentalna, temveč pozna resnično življenje, ter ji je način novega življenja dal poleg novih dolžnosti tudi novo gledanje na življenje. Turkinja seveda ne gleda na življenje točno tako kakor kakšna zapadna Evropejka, toda ljubezen ima v srcu nove Turkinje častno mesto, ni pa cilj njenega življenja ter se ji ne udaja več z vzhodnjaškim fanatizmom, temveč z zavestjo novega položaja »tovarištva in enakosti z moškim«. Domžale Godbono društvo proslavi 15 letnico zedinjenja v petek, 1. decembra ob 8 zvečer v svojem j domu. Na sporedu je več pevskih in godbenih točk, govor ter proslavi primerna Vojnovičeva dramska pesnitev »Smrt rnajke Jugovičev« (drugi spev). Vstopnine ni, vabljeni vsi. Truplo f dr. I, Perneta bo prepeljano v domovino Telesni ostanki pok. dr. Ivana Perneta bodo prepeljani iz Ženeve v domovino. Cas in kraj pogreba bomo naznanili, kakor hitro nam bo mogoče. Jugoslovansko finančno pravo I. del Neposredni davki, državna trošarina in takse. Knjiga, ki jo je priredil Sušeč Štefan, načel nik fin. oddelka banske uprave v p., bi po prvotnih objavah morala iziti koncem meseca novembra. Od strani merodajnih faktorjev pa se je predčasno do-znalo za važne zakonske spremembe in dopolnitve. Zakonskim predpisom finančne stroke, ki so danes raztreseni po vseh mogočih zakonih, uredbah in pravilnikih, bo torej v kratkem dodan še zakon o spremembah in dopolnitvah zakonov o neposrednih davkih, drž. trošarini in taksah. V smislu tega dejstva se je odložil tisk knjige dotlej, dokler davčne reforme ne bodo zakonito določene. Avtor bo na osnovi teh sprememb takoj redigiral svoje delo. Ker predstavlja omenjena knjiga viden interes ne le uradniškim krogom, marveč slehernemu davkoplačevalcu, bodo zbrani finančni predpisi vsebovali tudi navodila za davčne ugodnosti. V sistematično popolni, pregledni in poljudni vsebini se bodo torej tudi upoštevale nove davčne reforme, vsled česar bo dobila knjiga še večjo uporabno vrednost. Izdaja knjige se bo zato nekoliko zakasnila To naj predvsem služi v vednost vsem onim p. n. gospodom uradnikom, zasebnikom in firmam, ki so knjigo naročili. Navzlic obširnejši vsebini in nepredvidenemu delu ostane cena knjigi v prednaročilu neizpremenjena v iznosu 80 Din. Ker bo knjiga tiskana v omejenem številu, izvodov od katerih je že polovica oddana v prednaročilu, se interesenti opozarjajo, da ne odlašajo z naročilom. Prednaročila, odnosno predplačila se sprejemajo še nadalje do preklica na naslov avtorja: Sušeč Štefan. Ljubljana. Beethovnova ulica 15. Ka; pravi zemljiška knjiga za oktober Zadnji čas je postalo večje zanimanje za zemljiško knjigo. Mnoge, zlasti strokovne šole so naprosile vodstvo zemljiške knjige, da učencem ob popoldanskih urah razkaže težke folijante in jim kratko pojasni pomen in važnosl vseh vpisov. Prihajajo pa tudi stari očanci in gledajo razne okoliške mape. Zemljiška knjiga je tudi oktobra imela v pogledu raznih denarnih in drugih transakcij prav živahen promet, kajti v vseh stvareh je dosegla 9,145.052 Din. O kupnih pogodbah in hipotekah smo že pisali. Zelo so se pomnožile realne eksekucije, kajti upniki silijo na plačilo svojih terjatev. Pri 112 nepremičninah je vodstvo zemljiške knjige zaznamovalo na podlagi realne eksekucije skupno v £. )ug«fe k. 4. Zjgrcb. G«prv» 0|U> h »««n. S W. }«7 o4 I. Ul I91T" svoto 596.747 Din. Neki upnik se je intabuliral za svotico 76. drugi za 107 Din, a najvišji je bil za 60.000 Din. Mnogi upniki skušajo doseči kritje svojih terjatev z dražbami. Za skupnih 130.435 Din je bilo predlagano dražbeno postopanje proti 22 posestnikom v mestu in okolici. Na 10 posestvih je bilo oktobra v zemljiški knjigi zabeležena prisilna uprava za 410.543 Nin. Najvišji znesek je bil 902.145 Din, najnižji 379 Din. Razveseljivo je pač dejstvo, da skušajo dolžniki z največjim naporom in veliko |>ožrtvoval-nostjo očistiti svojo grudo vseh intabuliranih dolgov. Oktobra je bilo pri 64 zemljiščih izknjiženih raznih dolgov za 1,783.639 Din. Najvišji dolg je znašal 860.000 Din. Najnižji izbris pa je bil 25 Din, to je star avstrijski intabulaiit v kronah. Izročilne pogodbe so bile oktobra redke. Le 15 gospodarjev I je izročilo mlajšim močem težka bremena in go-I spodarstvo domačije. Izročene domačije so izroč'1-' valci cenili na skupno 1,585.600 Din. Borba z roparji v belgrajski okolici 0 borbi orožnikov s proslulinia roparjema Mi-lisavom šušičem in Milošem Mitrovičem smo porodili včeraj kratko med telefonskimi vestmi. 0 tej borbi poročajo sedaj še razne podrobnosti. V ponedeljek popoldne, skoraj že v mraku, je bila orožniška postaja na Umki obveščena, da so v Dra-ževcu opazili oba hajduka. Mitrovica in šušiča. Takoj je tja odšla močna orožniška patrulja, ki je previdno obkoljevala oba roparja. Roparja sta bila naprej v vasi Vraniču, nato pa sta odšla v Draževac, kjer sta prenočevala v neki hiši. Orož-niski poročnik Trifunovič je naročil orožniškim postajam iz okolice, da osredotočijo vse svoje razpoložljive ljudi v Draževcu. Orožniki so okoli pol 4 zjutraj že popolnoma obkolili roparja. Orožniki so ležali v blatu in vodi do pol 7 zjutraj. Tedaj so orožniki slišali iz hiše, kjer sta prenočevala ban-dita. žvižganje. Pričelo se je daniti. Dve sosedni hiši sta se že razsvetlili, omenjena hiša pa je bila še v temi. V prvem svitu pa se je naenkrat pojavil oboroženi ropar Miloš Mitrovič, ki je stopil do vodnjaka, kjer se je ustavil. Orožniki niso smeli zgubiti niti trenotika. Orožnik Franjo Gombač je ustrelil prvi. Takoj zatem je preplašen pritekel iz hiše ropar Milisav šušič. Oba roparja sta stekla proti poti, kjer je ležal orožnik pri orožniku. Na-j stala je srdita borba. Mitrovič je preskočil stezo ter dosegel preorano njivo. Šušič pa je skočil čez jarek, kjer je naletel na orožnika Veselinoviča. Ta je ustrelil iz puške, šušič je omahnil, toda tudi on je sprožil puško ter zadel orožnika v grlo in ga smrtno nevarno ranil. Nato je ustrelil na šušiča orožnik Marnetič, nakar se je šušič zvrnil v jarek ter vzkliknil Mitroviču: »Zbogom, jaz ostanem, pozdravi doma!« Mitrovič pa je bežal dal,je ter se ni okrenil k padlemu tovarišu. Ni pa pritekel niti 800 m, ko so ga že dosegle krogle orožnikov. V križnem ognju orožniških pušk je padel ves prestreljen kakor rešeto. Ko so orožniki prišli do njega, je bil že mrtev, po Čisti beli srajci pa mu je še tekla topla kri. Razbita m uje bila črepinja. Vse streljanje je trajalo komaj nekaj minut. Na- loga orožnikov je bila izvršena in dva roparja izven zakona sta po tolikih mi|>orili oblasti končala svoje burno življenje. Oba roparja sta bila oblečena v drago obleko. S seboj sta imela poleg karabink tudi revolverje in bombe. V dveh pisanih tkanih torbicah so orožniki našli mnogo kozmetičnih pred metov, kolonske vode, aspirina, zavojev, škarjic itd. Tu so bili tudi izrezki iz časopisov o poročilih o njunih zadnjih zločinih. Orožniki so našli tudi nekaj knjig, med temi roman Zole »Nana« in Ver neov roman !tl'otovanje pod morjem«. Roparja sta se v zadnjem času zavedala, da se ne moreta take svobodno gibati kakor prej, ker so ju zadnje čase oblasti preganjale z izredno vnemo, povrh tega pa je notranje ministrstvo še povečalo nagrado na nju, tako, da so ju pričeli zapuščati njuni tihi pomočniki, Zadnja dva meseca roparja nista izvršila nobenega ropa ali kakšnega drugega zločina, temveč sta se zgolj trudila, da se ogneta preganjanju orožnikov, ki so jima sledili stalno za petami. Po večini sta se skrivala v gozdovih ter sta obiskovala le najbolj zveste svoje pomočnike. Ljutomer Koroški pevci iz podjunske doline nas obiščejo na praznik, dne 8. decembra. Vodi jih župnik in poslanec g. Poljanec. V Ljutomeru priredijo koncert koroških pesmi. Mestna občina jim pripravlja slovesen sprejem. Deset let bo minulo dne 1. decembra, odkar župnikuje v Ljutomeru msgr. Andrej Lovrec. Sicer pa deluje v ljutomerski župniji kot dušni pastir že 24 let. V teh letih je bil trikrat provizor. To so leta dela, trpljenja in žrtev. Da bi bila prihodnja desetletja še uspešnejša in svetlejša, to želimo in čestitamo g. župniku k jubileju in godu. Miklavž pride v Katoliški dom prihodnjo nedeljo, dne 3. decembra, ob pol 4 popoldne. Darovi se sprejemajo predpoldne v knjižnici Katoliškega doma. Akademski pevski zbor na novinarskem koncertu Na letošnjem novinarskem koncertu nastopi akademski pevski zbor pod vodstvom svojega neumornega pevovodje Fr. Marolta. Naši akademiki-pevci so znani po svojih uspešnih nastopih, n nedvomno bodo na novinarskem koncertu še prav posebno pokazali, kako krasno znajo znpeti in kako gloltoko v srca jim je vsajena ljubezen do lepega petja. Do leta 1926 so bili akademiki-pevci naše mlade univerze razkropljeni v raznih pevskih zborih 12. oktobra t. 1. ie bil pa položen temeljni kamen njihovemu pevskemu zboru, ki torej šc nima za seboj dolge preteklosti, pa je vendar že na zavidanja vredni višini. Velika zasluga za ustanovitev zbora gre prvemu z.bor-neniu pevovodju g. Fr. Maroltu, ki jc vodil pevski zbor naših akademikov do študijskega leta 1929-30. Potem jc prevzel vodstvo priljubljeni kapelnik naše opere s. Anton Netfut, jeseni t932 pa zopet g. Marolt. Prvič je nastopil akademski pevski zbor na svetosavski proslavi na univerzi 27. januarja 1927. Že v naslednjem mesecu je štel nad 50 i pevcev. Prvi njegov javni koncert je pn bil I 4-. julija 1027 \ Mariboru, a dva dni pozneje v I Ljubljani. S prvim uspešnim nastopom so sle- dili novi in zlasti so sc naši akademiki-pevci odlikovali na proslavi 10-letnice ljubljanske univerze. Zdaj šteje akad. pevski zbor nad 70 članov in ne goji samo petja, temveč vZ dušo 'in telesom« in »Frankenstein«. Nončno službo imata lekarni: mr. Trnkoczy, ded., Mestni trg 4 in mr. Ramor, Miklošičeva c. 20. 0 Jutri na novinarski koncert! Zanimanje za ta koncert je letos v Ljubljani tako veliko kakor še nobeno leto. Tudi letos bo novinarski koncert edina velika večerna prireditev na državni praznik in zato se nam ne l>o težko odločiti, kain jiojdemo jutri zvečer. Vstopnice so v predprodaji v knjigarni Glasbene Matice na Kongresnem trgu, kjer se dobe tudi koncertni sporedi po I Din. 0 Verdijev Requiem je eno najvažnejših in najpomembneiših del svetovne glasbe na cerkveno besedilo. Besede črne maše je komponiral Verdi na način, da bo to ostalo za vse čase na programu vseh Velikih glasbenih institucij. Napisano je tako občuteno, da mora prevzeti vsakega poslušalca. V lažje razumevanje dela samega je Glasbena Matica izdala drobno knjižico, ki prinaša originalno latinsko besedilo z novejšim slovenskim prevodom in pa par pojasnjevalnih stavkov radi lažjega razumevanja celega dela. Knjižice bodo od petka dalje v predprodaji v Matični knjigarni in neobhodno potrebno je za vsakega poslušalca, ki hoče bolj uživati impoznatno delo, da že v naprej prečita ta uvod. Na koncertu samem ne bo časa zato, ker prehitro sledijo posamezni odstavki Requiema. Vstopnice so v predprodaji v Matični knjigarni. Občinstvo vabimo, da pridno seže po njih, da bo tako deležno izrednega glasbenega užitka. 5-lovensko zdravniško društvo in Narodna liga proti tuberkulozi priredi'" v nedeljo 3. dec. t. 1. ob 11 dopoldne v dvorani OUZD na Miklošičevi cesti v Ljubljani ko m emo rac i jo umrlih francoskih zdravnikov-učenjakov prof. Ca Imet-te-a in Roux-a. Spored je sledeč: I. Primarij dr. V. M e r š o 1 : Uvodna beseda. 2. Docent dr. 1. Matko: Prof. A. Calmette, ustanovitelj proti-tuberkuloznejza disnenzarja. 3. Dr. V. Meršol: Zasluge prof. L. Rouxa za znanost in človeštvo. 4. Dr. J. Prodan: Calmette-ovo cepljenje proti tuberkulozi. — Vabljeni gg. zdravniki in ostalo občinstvo. Vstop prost. 0 Združenje brivcev, frizerjev v Ljubljani opo/urja svoje člane, kakor tudi p. n. občinstvo, da bodo brivnice odprte na dan L in 8. decembra od pol 8 do 12 dopoldne. Dne 24. decembra (na sveti večer) pa od ]K>1 8 do 12 in od doI 14 do 20. Od peklenskih muk pa do zdravja potom Togal tablet Toga/ tablete so v mnogih slučajih preizkušeno sredstvo proti: revmatizmu iši/asu, protinu, hripi, živčnim boleznim, glavobolu in boleznim vsled prehlada. Togal deluje v predpisanih količinah dobro in neškodljivo za želodec in ostale organe. Togal pomaga. Poizkusite še Vi Togal tablete. Poizkus bo tudi l^as prepričal. Togal pomaga k izločevanju mokračne kisline. Dobi se v vseh lekarnah. Odobr. 8. Br. 17K1 o.t S. X. 19SS. Mariborske vesti: © Gotovi ljudje, ki nimajo sicer na tem nobenega interesa, širijo pravilno rešitev naše v nedeljski številki objavljene križanke. V lepem prosimo, da to jx>četje opuste, ker sicer ni jih morali poklicati na odgovor. — Droge-rija Gregorič, Ljubljana, Prešernova 5. © Z mesarskih stojnic. Pred dnevi so dobili vsi mesarski mojstri v mestu od nadzorne oblasti naročilo, da morajo v svojih obratih v roku dveh mesecev nabaviti novo belo perilo. S tem ukrepom hoče nadzorna oblast dvigniti, oziroma spopolniti higijeno v mesnicah. MiKlavž dobro ve, kje se kupi po ceni. Zato nabavlja bonbone čokolado deaerte In kekse IzkMučno le pri BONBON1ERE nas-iroi giavni nošti 0 Na naslov poštne upravo. Komaj par centimetrov snega je padlo te dni in že je vsa Ljubljana, zlasti v predmestju, brez telefonske zveze. Kamor greš, vidiš potrgane žice. Menda ni material tako star ali morda slabejše kakovosti, ker bi se sicer posvečalo telefonskemu omrežju več pozornosti. Svoj čas, kadar je snežilo, smo videli, kako so poštni delavci po mestu z dolgimi bam-busovilli latami otepali pravočasno žice, da se niso potrgale pod težo nekopičenega snega. Uprava lahko izračuna s svinčnikom v roki, da bi jo tako opravilo s prav majhnim številom delavcev stalo par sto dinarjev in kar je pri tem največje važnosti — telefonsko omrežje bi ostalo v največji meri nepoškodovano, telefonskim naročnikom pa bi bile tako prihranjene neštete neprilike. Pri opustitvi te previdnostne mere pa mora uprava vsakokrat alarmirati vse monterje in nebroj delavcev, da povežejo in nadomestijo potrgane žice. To ji povzroča gotovo ogromno stroškov. Najbolj prizadeti pri tem so pa naročniki, ker trajajo taka po|iravila več dni ali največkrat cel teden, predno so vključeni vsi naročniki. Res je, da je sedanje telefonsko omrežje veliko obsežnejše, toda v mislih imamo le oni del, ki je izpeljan nad zemljo in kateri je povečini dosegljiv tako, da se morejo žice brez težkoč na omenjeni način oprostiti teže snega in obvarovati pred potrganjem. Več telefonskih naročnikov. 0 Urejevanje hodnikov. Zadnje dni urejujejo mestni delavci hodnike v Cigaletovi in Janez Trdinovi ulici. Tam doslej na eni strani ni bilo hodnikov. V Janez Trdinovi ulici so tudi dvignili cestišče. — Te dni so tudi začeli voziti v mestne parke in v Tivoli iz Podutika fini beli pesek za posipanje. Navozili bodo okrog 30 metrov peska. Kliniški špecijalist za ženske bolezni in porodništvo MED. Dl>. IVO RAKUUfC fEL0V zopet redno ordinira od 9—11 in od 2 —'/»7 llshtoSiteva cesia 34/1 telefon 2025 Moste pri Ljubljani V nedeljo, dne 3. decembra, se vrši v Ljudskem domu občni zbor društva za zidavo župne cerkve sv. Družine v Mostah. Prosimo, da se obč- 1 nega zbora udeležite v čim večjem številu. Začetek i ob 11 dopoldne. Mladinska proslava petnajstletnice zjedinjenja ; bo drevi ob polšestih v dvorani Salezijanskega j mladinskega doma. Na sporedu so pevske in dekla- ! macijske točke ter kratek prizor. Slavnostni govor 1 bo imel g. katehet prof. Fr. Mihelčič. Vstop prost. ' Vabljeni vsi rodoljubi! Običajna mesečna poboinost za može in fante bo prihodnji četrtek, ne danes. Kamnik Za novinarski koncert vlada tudi v Domžalah in v Kamniku veliko zanimanje. Da ne bo treba domžalskim in kamniškim posetnikom koncerta predčasno zapustiti dvorane, naznanja avtobusno podjetje »Percgrin«, da bo večerni avtobus počakal do konca koncerta na svojem postajališču v Tavčarjevi ulici. Usodne posledice nepoznanja novih zakonov. Veliko število obrtnikov, zlasti pa na deželi, ni lani v določenem roku treh mesecev v smislu paragrafa 456 ob. zak. prijavilo svojih obrti, zaradi česar jim je oblaslvo sedaj odvzelo dovoljenje izvrševati obrt in jih pozvalo, da vrnejo obrtne liste. Za vsakega obrtnika je to precej nerodna zadeva, zato smo prepričani, da bo oblastvo našlo pravo pot za ugodno rešitev tega perečega vprašanja, ki je nastalo zaradi formalnih pogreškov prizadetih obrtnikov. Videm pri Krškem Pogreb nesrečne žrtve Marije Juvančič v Vidmu je pokazal, koliko prijateljev je imela pokojna. V dolgem sprevodu smo jo spremili na videmsko pokopališče, kamor je v poslednjih dneh večkrat hodila. Ob odprti grobnici se je gosjiod dekan s toplimi besedami poslovil od pokojne in naglasil, da je bila krščanska žena, ki ni bila nikoli nepripravljena, saj je hodila često k sv. maši in prejemala svetotajstva. — Pevci so zapeli ginljive ža-lostinke. Orožni »k p patrulje Se vedno vneto zasledujejo morilca Marije Juvančičeve in «o dosedaj aretirali fo VAČ 0«eh Miklavžev večer i domu Kat. prosv. društva bo v torek, 5. t. m. ob 5 popoldne. Darila prinašajte ▼ prodajalno g. K. Škerbeca in g. J. Vahčiča. industrijei V torek zvečer se je vršil na mestnem načelstvu sestanek predstavnikov tukajšnje tekstilne industrije in mestne občine. Sestanka so se za občino udeležili župan in nekateri člani občinskega sveta, predstavniki tekstilne industrije pa so bili zbrani skoro polnoštevilno. Predmet razprave na sestanku je bila izvedba letošnje pomožne akcije. Kakor smo že poročali. izgubi letos mestna občina znaten doprinos industrijskih podjetij in delavstva, ki se je lani stekal v mestno jiomožno akcijo, letos pa ga je prevzela banska uprava za svoj pomožni fond. Ker bi |>a bila na ta način mestna pomožna akcija, ki je pokazala doslej tako lepe rezultate, brez uspeha, se je vodstvo občine obrnilo na tekstilno industrijo, da bi pri- akcija in tekstilni pomogla s prostovoljnim doprinosom. Župan je v svojih izvajanjih obrazložil industrijcem težaven položaj občine in nujno potrebo, da se izvede letos jxi možna akcija vsaj v takem obsegu, kakor lansko leto. Naglašal je, da ni mogoče dobiti sredstev s kakimi novimi dajatvami ter apeliral na tekstilno industrijo, ki še edina v teh časih prosperira. Predstavniki tekstilne industrije 60 j>okazali v svojem odgovoru mnogo dobre volje ter so izjavili, da so pripravljeni jx> svojih močeh |>rispevati primerne zneske. Imeli bodo še posebno posvetovanje, na katerem se bodo sporazumno določili prispevki posameznih 'ndustrijskih podjetij. — Upati je na ta način, da bo jiomožna : akcija mestne občine tudi za letos zagotovljena. □ Pontlfikalna sveta maša bo danes ob 8 zjutraj v tukajšnji stolnici v proslavitev praznika pa-troua lavantinske škofije sv. Andreja. □ Verdijev »Te Deum« poje pevski zbor Glasbene Matice pri jutrišnji zahvalni službi božji / stolnici ob 11 na praznik zedinjenja. Pri orglah g. ravnatelj Jože Trafenik. □ V stftdenški Ljudski univerzi predava drevi ob 19 prof. Jan Šedivy o glavnem mestu Bolgarije. Skiojitične slike I □ Železniški upokojenci. Legitimacije za podaljšanje veljavnosti za leto 1934 je v Mariboru na glavnem kolodvoru takoj oddati; na koroškem kolodvoru pa do 1. decembra. Priložiti je zadnji odre-zek poštne nakaznice o prejemanju pokojnine in 1 Din za vložek. Rešitev o pokojnini je seboj prinesti. StaroujKikojenci, odnosno njih vdove, ki nimajo penzijskega dekreta, imajo podati pismeno izjavo, kako dolgo so (možje) aktivno služili. Pri poduradniklh je navseti višino zadnje letne plače. G Pred oltar... V mariborskih farnih cerkvah so se te dni poročili: inž. Fedor Gregorič, inženjer falske elektrarne in Štefanija Kunovar, vdova po arhitektu. — Ivan Dolinšek, mizar drž. železnic in Alojzija Blasutto, zasebnica; Kramber-ger Franc, pek in Katarina Gmelner, šivilja: Jernej Šeligo, čevljar in Katarina Trškim, zasebna uradnica; Matija Štuhec, posestniški sin in Marija Jelen, posestnikova hči; Simon Kokeržnik, posestniški sin in Marija Pušnik, želarska hči; Ignacij Ribič, posestnik in Barbara Selinšek. posestnikova hči; Jakob Znidaršič. čevljarski mojster in Elizabeta Godec, tkalka; Franc Zalar, posestnik in Ko-vačič Ljudmila, služkinja; Anton Oto, mizarski pomočnik in Rozina Slamic, tkalka; Avguštin Fojtl, tkalec in Štefanija Ribič, tkalka; Jakob Potisk, kleparski pomočnik in Elizabeta Vrabič, tovarniška delavka; Jožef Herman, elektrotehnik in Elizabeta Svenšek, šivilja. Novoporočencem obilo božjega blagoslova I □ Poljski premog za plinarno. Te dni jo prispela za mestno plinarno velika pošiljka 700 ton črnega premoga iz Poljske. Premog je izvrstne kakovosti in ga je naročilo podjetje, kakor običajno, po Jug. plinar. združenju, ki je izlicitiralo jiotrebo vseh jugoslovanskih plinarn tokrat po zelo ugodnih pogojih na Poljskem. Pošiljka je bila nato-vorjena v Gdiniji, od koder je prispela po morski poti na Sušak. □ Odgodono. — Družabni večer francoskega krožka se je moral odgoditi radi nenadoma nastalih ovir na četrtek, 7. decembra. □ Auer Anka je preselila trgovino klobukov v hišo slikarja 1/orberja, Vetrinjslca ulica 5. Se priporoča. □ Izvirna reklama. Poulična senzacija je bil dež oblakov, ki se je sipal izpod oblačnega neba. Letake je trosilo setalo »Naših kril«. S temi letaki so nekatere mariborske tvrdke pripravile srečnim najditeljem lepo Miklavževo presenečenje: oni, ki ju ujel letak s pečatom in podpisom tvrdke, je dobil lepo darilo. Radi tega je bil lov za letaki umevno živahen ter se ga je udeleževala posebno mladež, ki je plezala za njimi celo na drevesa in strehe. □ Konjunktura v tekstilni, številne mariborske tekstilne tovarne so v zadnjem času prešle na nepretrgan obrat; delajo tri skupine delavstva, vsaka po 8 ur. da zamore industrija slediti naročilom. — Znatno se bo povečala tovarna »Jugo-svila«. V torek se je vršil komisijski ogled novo-kupljenega zemljišča v Melju, na katerem se bodo zgradili novi tovarniški prostori. □ Norosti it gledališča. Z veseljem s« pozdravili obiskovalci gledališča novo stekleno steno v čakalnici, ki sicer stopnišču kazinske dvorane tli v okras, zato pa varuje čakalnico neprijetnega prepiha. —-Z zadoščenjem bodo pozdravili tudi izboljšanje centralne kurjave, ki se šefinj obeta. Naročen je že nov parni kotel, ki bo obratoval cenejše od sedanjega, dajal pa bo tudi večjo toploto. □ Razpis dobave uličnih tablic. Mestna občina je razpisala dobavo novih uličnih napisnih tablic in hišnih številk in sicer iz emajlirane železne pločevine. Ulične table bodo imele velikost 50 krat 32 cm, hišne številke pa 25 krat 16 cm. □ Božična drevesca. Meslno tržno nadzorstvo opozarjn že sedaj vse dobavljnlce božičnih drevesc, da si pravočasno preskrbijo potrebno potrdilo o Izvoru, ker mi bo na trgu zaplpnilo drevesca vsem prodajalcem, ki ne bodo imeli takega potrdila. □ Drva mostnim ubožcem. V prvi polovici prihodnjega meseca se bodo razdeljevale mestnim ubo/.rem podpore za drva. Do podpore so upravičeni vsi oni, ki dobivalo glasom sklepa mestnega sveta redno mesečne podpore na knjižice. Tozi-devne nakaznice se bodo izdajale v socialno-političnem oddelku mestnega načelatva. Rotovžki tre 9. Vsak naj prinese knjižico, s katero prejema podporo. □ Diplomirana učiteljica, revnih staršev, daj« instrukcije iz vseli predmetov ter gre tudi za domačo učiteljico. Naslov v upravi »Slovenca«, Koroška cesta 1. □ Ne ve, odkod je in čigav je. Šestletni fantek se je zatekel k posestnici Mariji Divjak pri Sv. Jakobu v Slov. goricah. Nikdo ga ne pozna, sam ne ve, kako je prišel tjakaj in pravi, da ima teto v Mariboru. Celje ■&i. december se bo praznoval na slovesen način kot državni praznik zedinjenja Srbov Hrvatov in Slovencev. Vse hišne jiosestnike opozarjam, da morajo biti na ta dan vsa poslopja okrašena samo z državnimi zastavami (čl. 29 zakona o nazivu in razdelitvi kraljevine in § 9 zakona o praznikih). Mestni načelnik. & Poročila sta se včeraj v Marijini cerkvi v Celju g. Jože Čoki, pos. sin, in gdč. Cilka Drča, pos. hči, oba iz Zibika. Poročal je ženinov brat č. g. Janez Čoki, kaplan v Hočah. Mlademu paru želimo obilo 6reče in božjega blagoslova. & Knjige Goriške Mohorjeve družbe. Kdor bi rad dobil knjige Goriške Mohorjeve družbe, ki so pravkar izšle, naj takoj naroči osebno v Mohorjevi tiskarni v Celju. •©• Miklavžev večer. Kakor smo že na tem mestu poročali, priredi Vincencijeva konferenca v torek, dne 5 decembra ob 5 popoldne v veliki dvorani Ljudske posojilnice Miklavžev večer. Vstopnina je 3, 2 iu I Din, pristojbina za darila 2 Din od zavitka. Kdor bi želel, da pride Miklavž na dom, plača kot odškodnino 30 Din. Ker je ves čisti dobiček namenjen Vin-cencijevi konferenci, se preplačila hvaležno sprejemajo. & Z Upravnega sodišča. Novoimenovani predsednik upravnega sodišča v Celju g. dr. Prenj in sodnik g. dr. Kržišnik sta že prevzela svoje posle. Prijave slajenja mošta. Opozarjamo svoje čitatclje na imenovani razglas mestnega načelstvo celjskega, ki je nabit na uradni deski mestnega magistrata. Ptuj Izpitna predavanja. V spodnji dvorani Narodnega doma bodo od 4. do 16. decembra t. I. izpitna predavanja zu mojstre in mojstrske kandidate. Predaval bo zadružni nadzornik g. Založnik iz Maribora. Tozadevne prijave naj se predložijo najdalje do 2. decembra odlioru za splošno in strokovno naobrazbo trg. in obrtniškega naraščaja v Ptuju. Poroke. V Župni cerkvi sv. Petra in Pavla v Ptuju so se jioročili preteklo nedeljo sledeči pari: Jožef Hentak, posestnik in Terezija Horvat, pos. hči, oba iz Podvincev; Jožef Popošek, zidar in Marija Kolarič, pos. hči, oba iz Spuh-lje; Rudolf Cigula, posestnik iz Župetincev in Marija Sok, pos. hči iz Doruave. Na državni praznik dne 1. decembra t. 1. se vrši cerkvena jiroslava v proštijski cerkvi ob 9. Mestno načelstvo opozarja hišne posestnike, da morajo v smislu obstoječih predpisov biti navedeni dan vse hiše okrašene z zastavami in da uiora delo v obratih počivati. Trbovlje Ustanovni občni zbor »Ljudskega odra« bo v četrtek zvečer ob sedmih v Društvenem domu. Društvena proslava zedinjenja združena s spominom na naše izseljence bo v nedeljo popoldne v Društvenem domu. Občni zbor bojevnikov, ki imajo v TrbovljaV najmočnejšo skupino, bo v nedeljo v gostilni Volker dopoldne ob devetih. Skupina je vsestransko delavna. Ima močan podporni fond, s katerim podpira družine revnejših članov, organizira samopomoč in je postavila v Trbovljah izredno umetniški spomenik v vojni padlim tovarišem. Dolnja Lendava V nedeljo je imela naša lendavska gasilska župa svoj občni zbor. Dve listi sta bili predlagani, zmagala je seveda samo ena in sicer so bili iz voljeni sami narodni, pošteni' možje. Gotovi krog ljudi je poparjen, Radi bi videli, da bi zmagala druga lista. Nekateri so se pač rodili pod nesrečnimi zvezdami, da jim vse sjx>dleti. Večina ljudi jim to iz srca privošči. Zamera gor, zamera dol, naši neustrašeni, pošteui možje gredo svojo pot Tihotapska smola ob severni meji Sliei krave tople njene - kdo je lastnik Apače, 28. nov. četudi je pri nas ob severni meji tihotapski posel zelo težaven, ker dela mejna reka Mura veliko oviro in je razen tega meja še dobro zastražena z obmejnimi vojaki, ki v takih stvareh ne poznajo nobene šale, vendar se še kljub vsem težavam najdejo tu in tam nekateri, ki poskušajo svojo srečo v tej »stroki«. Tako so tudi v eni izmed preteklih noči skušali neki neznani zelo drzni tihotapci iz naše strani »izšmuglati« v Avstrijo v bližini Apač (Apače so oddaljene od meje komaj de- Pri božičnem nahnpu damskega plašča in obleke globoko znižane cene. LUK I C, Ljubljana Stritarjeva ulica Kaj pravite? set minuti) čez Muro kar štiri krave. Živina ima namreč v Avstriji veliko višjo ceno kakor pri nas. Toda pri tem poslu jih je doletela velika smola. Kljub temni noči so jih zapazili naši obmejni stražniki in tukajšnji orožniki. Ko so tihotapci videli nevarnost, so prepustili krave njihovi usodi, sami pa so se spustili v beg in izginili v temni noči. K sreči so odnesli zdrave pete kljub strelom, ki so pudli za njimi. Ker se lastnik zaplenjenih krav ni javil, so jih obmejni_organi prodali v Gornji Radgoni nu dražbi. Za tihotapci pn se vrši še nadaljnje poizvedovanje. - HALO! Sv. Miklavž! — Tu tvrdka NIČMAN! — Pri nabavi daril, s katerimi boš osrečil majhne in velike, se oglasi v naši trgovini, kjer boš kulantno postrežen. Zn svoje miljeue malčke dobiš veliko izbero šolskih potrebščin, za dame lične spominske knjige in albume, za gospode zlata in navadna nalivna peresu itd. Ako pa hočeš razveseliti cele družine, si lahko izbereš primerne jaselce. Du ne zgrešiš naše prodajalne, si dobro zupomni naš naslov: 11. Ničmun, Ljubljana, Kopitarjeva ulica 2. — Združenje trgovcev v Celju za okraje Celje, Gornji grad in Šmarje opozarja svoje člane spričo praznikov v mesecu decembru in januarju na sledeče predpise o delovnem času: Trgovine morajo Svoje dni smo v šoli brali, kako so prebrisani Schildbiirgerji zidali hišo, kako so jo opremili z vsem razkošjem, samo na okna so pa popolnoma pozabili. Nakar so eni predlagali, naj se stavba podere do temeljev in naj se postavijo najprej okna, polem šele novo zidovje. Urugi pa so bili mnenja, da tega ni treba, češ, koliko krasne svetlobe je po milem boijem svetu: nastavimo vreče, napolnimo jih s svetlobo, dobro zaveiimo in iztre-simo svetlobo po temnili sobah. To je poceni in brez velikih sitnosti. In zmagala je druga struja. Tam onkraj nekdanje juine ieleznice je nastalo kramo novo predmestje, ki se imenuje *Beii-grad«. Na podlagi mojstrskih načrtov so se razdelile in razprodule parcele, na katerih so sredi bujnih vrtov vstale razkošne vile. Ko je bilo vse v redu in pripravljeno za udobno iivljenje, ko so se nastanile družine z otroci in pohištvom, ko je ie zimzelen ponekod začel poljubovati lepa bivališča tri so roie bohotno cvetele po vrtovih, ko so bile potegnjene ceste in v duhu začrtani pločniki, so sc občinski očetje — Ljubljane in ne Schildbiirgerji — spomnili, da so pozabili na — kanalizacijo, in bri so našli neko podjetje, ki se je s krampi in motikami spravilo nad rajski Bežigrad, začeto riti po ulicah in cestah, izkopavalo ogromne jarke sredi potov in navalilo ob dične ograje vrtov cele hribe izkopane zemlje, brozge, peska in blata. Sedaj, ko je vse razkopano in razdejano kakor od granat razorano vojno ozemlje, pa je nastopila zopet tišina, le da je sneg osvežil in pomehčal hribe in kraterje. Sedaj imamo mir, tam za Bežigradom, ko smo se enkrat pritelovadili domov, samo vtis nam ostaja, da je zopet nekdo — ali Ljubljana, ali podjetje, ali Schildbiirgerji — pozabil, da so za Ifjinalizacijo potrebne ludi — cevi. Vil i Po milem boijem svetu je toliko potrpežljivosti. Morda bo tudi tukaj zmagal predlog, da gremo po njo z vrečami, jih napolnimo in dobro poveiemo, potem pa jo iztresemo, potrpeiljivost namreč, po prelepem Beiigradu. ' - — Pri težkočah v želodca, gorečiei, zmanjšani slasti do jedi, zaprtju črevesa, pritisku na jetra, tesnobnih pojavih, tresenju udov, zaspanosti, povzroči čaša naravne »Franz-Josef« grenčice točno*poživ-ljenje v zaostali prebavi. Zdravniška sporočila iz tropičnih dežel hvalijo »Franz-Josef« vodo kot važno pomožno sredstvo proti griži in obolenju želodca, ki nastopata v družbi mrzlice Koledar Četrtek, 30. novembra: Andrej (Hrabroslav), apostol. Ta mesec se je dan skrčil od 10 ur za 1 uro 14 minut na 8 ur 46 minut. Novi grobovi + V ljubljanski bolnišnici je v sredo zjutraj umrla ga. J a n č i č Jožefa roj Menard, žena delavca kemične tovarne in hišnega posestnika v Tovarniški ulici v Mostah. Blaga žena, ki je bolehala dalj časa, zapušča moža in 6 otrok, katerim izrekamo najiskrenejše sožalje ob tem hudem udarcu. Pokojnin pa dodeli Gospod večni mir in pokoj! ■J- V Ljubljani je umrla ga. Marija Samsonovna-Kanskaja, vdova po drž. uradniku. Naj v miru počival Žalujočim uaše sožalje! Osebne vesti — Promocija na zagrebški univerzi. Danes bo promoviran za doktorja prava g Viljem Lippai iz Maribora, sin upokojenega šol. uprav. Vendla Lippaia v Prosenjakovcih (Prekmurje). Mlademu doktorju naše iskrene čestitke! Poroka. Včeraj, dne 29. nov. se je poročil v frančiškanski cerkvi v Ljubljani g.. Moli u aro Angelo, stavbenik iz Škofje Loke, z gdč. Heleno Adamičevo, iz znane in priljubljene »Miha-tove« rodbine iz Praproč. Novoporočencema iskreno čestitamo in jima želimo obilo uspeha in sreče v skupnem življenju. Ostale vesti — Cenjene naročnike, ki imajo še kaj zaostanka na naročnini, vljudno opozar amo, da je bil opomin, ki 60 ga že prejeli oziroma ga prejmejo te dni, zadnji, nujni .opomin V lastnem interesu naj se izvoli odzvati s plačilom vsak prizadeti najkasneje do 3. decembra. -- Narodna protituberkulozna liga v Ljubljani razpisuje javen natečaj za osnutek plakata za 1. jugoslovanski tuberkulozni kongres 1934. Osnutek je oddati do 3. januarja 1934 i»d zapečatenim ovitkom z geslom. Priložiti je zaprto kuverto z geslom in naslovom. Osnutek mora biti zgotovljen v velikosti najmanj 47x31 cm in sicer v treh barvah. Le-!ak naj ima zdravstvenopropaganden pomen v smislu ciljev in teženj protitubcrkulozne borbe Trije najboljši predloženi osnutki bodo hottorirani z nagradami po 1500. 600 in 300 Din. Vsi osnutki ostanejo last iige, ki jih more uporabljati in razmnoževali z imenom avtorja za svojo propagando. Osnutke je poslati ali oddati osebno na: Narodna proti-tuberkulozna liga v Ljubljani, Miklošičeva cesla 20, I narlstr. soha 20fi ostati ves dan zaprte: na dan zedinjenja (1 dec.), na rojstni dan Nj. Vel. kralja (17. dec.), na božič in Štefanovo (25. in 26. dec.), na novega leta dan (1. jan.), na dan sv. Treh kraljev (6. *jan.). — V smislu 9. točke čl. 27 naredbe smejo ostati trgovine v nedeljo 24. decembra ves dan odprte. — Uprava. — Samo Se en dan! Teden dni pisemskega papirja. Skoraj neverjetno, a \endur je resnica. da se dobi pri Nieiuanu v Ljubljani innjvi pisemskega papirja, to je 10 kuvert in 10 pisemskih papirjev zu t. 1.50, 2 Din itd. Skatlj« s 50 komp. pismi že zn 12, 15 Din. Nn izbero tudi fin luksuzno opremljen pisemski papir v elegantnih kasetah. Nihče nuj ne zamudi izrabiti tedna pisemskega papirja! — Požar. V noči od sobote na nedeljo okoli 10 je začela v Murski Scboli goreti velilia trgovina klobukov, last g. Sukiča Jurija. Ker je bilo poslopje leseno, se je ogenj naglo razširil. Kmalu so prihiteli gasilci z novo niotorko. Kljub velikemu trudu in požrtvovalnosti gasilcev je zgorelo vse, oslale so le gole stene. Blago so večinoma rešili. Niso pa mogli rešiti dveh avtomobilov. 1 — Pri nagnenju U maščobi, protinu. sladko-sečnosti izboljšuie naravna »Franz-Josefova« grenčica delovanje želodca in črevesa in tramo pospeši prebavo — Nove knjige. Rožencvet: Leteče copate, pravljice, Din 10; Bevk: Kozorog, pripovedke, Din 24; Proti novim svetovom, zgodovinske črtice, Din 10; Živi ogenj, življenje in delo Pija X., Din 10; Svetolctni koledar za 1. 1934, Din 10 (letošnja Goriška Mohorjeva družba); Golia: Kulturna prireditev v Črni mlaki, veseloigra v 3 dej., Din 32; Lav-tar: Posebno ukoslovjc računskega pouka v narodni šoli, vez. Din 48; Zadnja Indija, dežela tisočih mučencev, Din 7; Kramolc, Domovini, zbirka dc-klamacij za državne in narodne praznike, Din 36; Prepeluh: A'rama reforma, Din 25; Vrt In moje rože, Din 30; Knoll: Ideologija moderne arhitekture, Din 20; Orožen: Zgodovina najnovejše dobe za VIII. razred sred. šol, Din 56; Satan in Iškariot, III. knjiga 3. snopič, Din 13. Goriška Matica za 1. 1934: Koledar za 1. 1934, Din 16; Vrbanjakov: Prirodni pojavi in človeški izumi, Din 16; dr. Potrato: Zdravje in rastline, Din 16; Bevk: Dedič, povest, Din 16; Seljak: Ljubi moj domek, nekaj smernic kako napravimo stanovanje lepo in jfri-jetno, Din 16. — Vse te knjige se dobe v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. A B Ta dva čevlja sta nosila dva gospoda 6 mesecev. Gospod A je negoval svoje čevlje A samo s ŠMOL-PASTO. Gospod B je čistil svoje čevlje B nevede s slabšo kremo. S ŠMOL-PASTO negovani čevelj A izgleda skoroda nov, usnje jo čudovito mehko, prožno, brez madežev in nepremočljivo. Čevelj B ie razpokan, lisast, zgrbančen, trd in tišči pri hoji: treba ga je vreči proč. Ne usnie, temveč krema za čevlje je temu kriva ! ~ Gotovo želite tudi Vi štediti in imeti lepe čevlje kakor A? Ne zaht&vajte nikdar kreme za čevlje, temveč izrečno v Smor kremo za čevlje. Tako izgleda z zakonom zaščitena Šmolpasta: 25 najvlijlh odlikovanj: Pans, Rim, W en, Budapest, Atene itd. — Nove telefonske zveze. Prometno ministrstvo je dovolilo, da se otvori telefonski promet na progi Bled—Sattendorf (na Osojskem jezeru) in Je-scnice—Velden (na Vrbskem jezeru). Telefonska pristojbina je 4.50 zl. fr. za triminutni pogovor. — V Službenem listu kraljevske banske upra ve dravske banovine št. 96 od 29, t. m. so objavljena »Navodila za poslovanje s Poštno hranilnico kraljevine Jugoslavije« in »Seznamek strojev in strojnih delov, izdelanih v državi«. — Duha in sredstva Katoliške akcije dobiš poosebljena v knjigi »Kristusov mladec« Naprodaj v knjigarnah in pri založniku: Glasniku Srca Jezusovega, Ljubljana, Zrinjskega 9. Vezana 30 Din, broširana 25 Din. — Vlom v občinsko pisarno na Veliki PireSicu V noči od 25. do 26. t. m. so neznani vlomilci vdrli v občinsko pisarno na Veliki Pirešici. S silo so odprli vrata ter vzeli iz pisarne kolo, vredno okrog 500 Din, ter denarja v gotovini 531 Din. Prebrskali so vse predale in razmetali po tleh akte. Iz miznice občinskega tajnika g. Miklavžina so pobrali znamke, kolke in nekaj drobiža v vrednosti Din 29. Očividno so šli vlomilci za denarjem, ker so pustili dru£e stvari na miru. Isti teden je bilo vlomljeno tudi pri raznih posestnikih in jim je bilo pokradenega več mesa, moke in kokoši. Orožniki so pridno na delu, a dosedaj niso prišli še do nobenega sledu, ki bi vodil k uspehu. — Pri ishijnsli >dodt nn kozarec naravne >Fr:in« ,1nseto»e< arenčice popite zjutraj nn tešče. brez truda Izdatno iztrebljenje črevesa, kar povzroči ugoden občutek olajšanja. JUGOSl IZDELEK Čuj, kaj možiček PALMA ti povč; Da, le podpetnik PALMA je za tel Elastičen le z njim te tvoj korak, v trpežnostl noben mu ni enak; ne shodi se, kot nov je in brez hibe, če v njem si vzpel se na na naivlše hribe. Dobiš Jih pri vsakem čevljarju. Cerkveni vestnih Članice kongregaclj Kraljice presv. rožnega venca in Brezmadežne imajo jutri (prvi petek) 1. decembra ob četrt na sedem zjutraj v alojzije-viški kapeli sv. mašo s skupnim sv. obhajilom. Udeležba obvezna! — Voditelj. Stolna kongregacija Marijinega varstva (kongregacija gospaj bo imela jutri, v petek, t. decembra popoldne ob 5 redni shod. Celonočno čcSčenje sv. R. Telesa bo v ljubljanski stolnici v noči na 1. december (prvi petek). Iz knjige »Večna molitev« bomo molili 21. uro: Za advenlni čas. Nočno češčenje sc prične ob 21 in se zaključi s sv. mašo ob štirih. — Isti večer (3. novembra) od 20—21 skupna molitvena ura z ljudskim petjem. Duhovniki imajo svojo mesečno duhovno obnovo v Domu v petek, L dec. ob 5 popoldne. — Vodstvo doma. Poizvedovanja V vasi Strletje pri Robu je odšel v zgodnjih jutranjih urah 9. novembra Anton Žnidaršič, 26 letni mladenič. Pogrešani je srednje postave suh; ima zgornji sprednji zob zlat. Od doma je šel bos, golorok in razoglav. Vse dosedanje iskanje in po-I irvedovanje je bilo zaman. Zato lepo prosimo, če bi kdo kaj vedel o njem, naj to s.poroči njegovim staršem ali najbližji orožniški postaji. Stroške bo-i mo povrnili. — Anton Žnidaršič, oče, Strlet;e, p. 1 Rob na Dolenjskem. H Avstrija : Sholska 2:2 (1:1) Glasgo\v, 29. novembra. Današnja tekma med avstrijsko in škotsko reprezentanco, ki se je vršila pred 62.000 gledalci v Glasgovvu, je končala neodločeno 2:2 (1:1). Tekmo jc sodil Belgijec Lan-genus. Vzlic nekaterim trdolam jc napravila tekma v splošnem lep vtis. Škoti so v drugi polovici silno pritiskali in napeli vse svoje moči, da bi izsilili zmago a zaman. Najboljši škotski igrač je bil 35 letni John. Med avstrijskimi igrati se je posebno odlikoval srednji krilec Smistik, ki je delal precizno kakor ura. Obramba je bila dobra, napad izvrsten. Posebno odlična sta bila Schall in Bicar. Gole so zabili za Škote: John (bomba iz 19 m prostega strela), za Avstrijo pa Sindelar v 40. minuli prvega, in Schall v 7. minuti drugega polčasa. Občinstva je bilo 62.000, ki je lepo in odprto .igro burno odobravalo. Ljudje so še ves prvi polčas prihajali na igrišče. Med njimi se je opazilo tudi mnogo invalidov na vozičkih. Zanimivo je, da je bilo svojih 90 odst. moških gledalcev v čepicah. Hirija : Rapid (Maribor) V nedeljo bomo videli v Ljubljani zopet zanimivo nogometno tekmo. Na ilirijanskem igrišču se namreč STečata Ilirija in mariborski Rapid v prvenstveni tekmi. Rapid si hoče zasigurati čim boljšo pozicijo v prvenstveni tabeli, kar je dokazal zlasti v svoji zadnji tekmi napram Hermesu. Je to agilna enajstorica, ki bo tudi za belo-zelene precej trd oreh. Ilirija se je v zadnjem času močno popravila in njen napredek je tolikšen, da je ne bo lahko izriniti s prvega mesta. Na vsak način bo hotela varovati svoje mesto in zato bo napida vse sile, da si pribori tudi v nedeljo obe točki. Prijatelji nogometa bodo imeli glede na to v nedeljo zopet priliko videti lepo igro, kajti eni kot drugi bodo hoteli zmagati. Borba bo zato vseskozi zanimiva in napeta. Ker sc bo z nedeljsko tekmo zaključilo jesensko podzvezno prvenstvo v Ljubljani, zato naj vsak porabi šc zadnjo priliko ter si jo ogleda. Smučarski klub Ljubljana obvešča svoje članstvo, da se vsak klubov tekmovalec kakor tudi smučar-turist najugodneje zavaruje za slučaj nezgode pri zavarovalnici Dunav v Ljubljani. Vabimo članstvo, da sc v čim večjem številu posluži zavarovanja, kajti čim več nas bo, tem cenejše bo zavarovanje. Prijave sprejema g. Šramclj Bogomir. _ DaLc obveščamo članstvo, da dobi vsakovrstne informacije v klubskih zadevah dnevno od 18 do 19 (razen ob sobotah, nedeljah in praznikih ter dnevih pred prazniki) v klubskem lokalu v Zvezdi, II. nadstr. levo, kjer se vršijo tudi seje upravnega in tehničnega odbora ter konzorcija za zgradbo doma. Tam so na razpolago tudi prijave za nove člane in obveznice za zgradbo doma. Inkasant je pričel s pobiraniem članarine. Prosimo članstvo, da nam olajša delo s točno poravnavo članskih obveznosti. — Smuki Birger Ruud bo menda že zopet dober. Pred kratkim smo poročali, da ima neko poškodbo na nogi in da se zdravi, preteklo nedeljo pa je že skakal na »Zugspitzi« :v Avstriji, kjer se nahaja to-časno ta famozni skakač. Najdaljši njegov skok je znašal 38 m in to na naravni skakalnici. Internacionalno prvenstvo Štajerske in Orazik v table tenisu. Graški Akademski Športni Klub priredi v dneh od 8. do tO. decembra gornje prvenstvo za 1. 1933. Tekmovalo se bo v 12 disciplinah, izmed katerih je najvažnejša single gos|iodov za prehodni pokal, katerega brani lanskoletni zmagovalec tega turnirja g. Ernst Nagy. Prijave je poslali do 7. decembra 1933 nn nnslov: Dr. Helmut Jentel, Graz, Morellenfeldgasse 8. Interesenti dobijo pri gornjem naslovu tudi vse potrebne informacije. Francozi zbirajo potrebna sredstva za prihodnjo olimpijado na ta način, da plača vsak obiskovalec vsake športne prireditve po 10 centesimov za olimpijski fond, ki bo dosegel do leta 1936. nad tri milijone frankov. Kaj ko bi še pri nas kaj »ličnega upeljali? Maks Schmcling sc bo zopet boril. Maksi se bo 24. januarja prihodnjega leta spoprijel v New-vorku z Tommy I.oughran-om. Kajti managor Maksa Schmelinga, Joe Jacob«, je sklenil pretekli četrtek tozadevno pogodbo in borba je torej gotova stvar. Švedski kralj Gustav je daroval za evropska smučarska prvenstva, ki se vrše prihodnje leto na Švedskem, častno darilo za zmagovalca na 50 ktr progi. Tudi princ Gustav Adolf je poklonil neko darilo. Poklicni teni« igralci se bodo pomerili 3. ir 4. decembra v Kopenhagnu. Povabljeni so na sodelovanje med drugim Roman Najuch (Nemčija). J. Koželuh (Češkoslovaška) in Axel Petersen (Danska) Angleški tenis-igralec Pcrry je premagal r Melbourneu (Avstralija) najboljšega tenis igralca n& svetu v letu 1933 Crawforda J 6:4. 2:6, 6:4 in 6:3 V dvojicah sta pa zmagaia Crawlord—Hopman proti Perry—Wilde z 1:6, 6:3, 7:5, 4:6, 7:5 in v finalu proti Hughes--Lee t 8:6, 6:2. 6vJ Raj divjih živali Bogata Angležinja, ki sovraži Ijnrfž Angležinja mre. Bonham Christie je stara 67 let, je milijonarka Ln ima gradove po vsej Angliji. In čudno je to, da sovraži ljudi, še bolj čudno je to, da med bogntinci dobiš največ takih, ki sovražijo ljudi, živali pa ne. Taka je tudi ta stara angleška bogatinka. V njenih gradovih ni ljudi, pač pa so |>olni nagačenih živali. Pred j>etimi leti je kupila otok Brownsee Is-land za kakih milijon dolarjev. Ljudje ne smejo na otok, pač pa vsaka žival. Najela je celo vojsko ribičev, ki nimajo drugega opravila, kakor veslati okrog otoka in ljudem braniti blizu. Čaroikarju pa se je le posrečilo, da je prišel na otok. Stara ču-dakinja namreč sprejme vsako bohio žival v oskrbo. To je porabil časnikar za zvijačo. Tako le popisuje zgodbo: »Prinesel sem gospej bolnega fazana (v resnici je bil zdrav). Tako sem mogel ua otok. Stotisoče je veljal nasip okrog otoka — v varstvo živali. Konec oktobra je — precej hladno. Pa še nikdar nisem videl tako redkih ptičev, kakor na otoku Brownsee Island. Dva velika pingvina sta štorklja la ob obrežju, ko sein prišel. S fazanom pod pazduho že pol ure hodim po otoku, pa ne vidim žive duše. Grmovje in trate, steza pa nič. Iz grmovja skačejo divji zajci v celih tropih in beze po travnikih. Zdi se, da se celo tukaj, kjer jim nihče nič ne stori človeka grozno boje. Celi tolpi nekdaj londonskih mačk se tudi godi rajsko dobro. Zdi se, da so tu močnejše in večje, ker plezajo po drevju ko opice. Končno sem pred gradom. Si>oininja na staro-angleške knežje dvorce. Pa lady Christie ni. Vrata eo zapahnjena, okna zamrežena. Pajčevine mi dopovedujejo, da tu ni ljudi, ampak morda le naga-fcene živali. Nikdar pa nisem še videl tako suhih prešičev, ko na tem otoku. Morda so to edine živali, ki jim ta raj ne ugaja. Obupani begajo sem in tja, ker jih nihče ne krmi, amjNiik morajo skrbeti sami za se. Ne kolje jih nihče. Kokoši, race, gosi vseh vrst veselo plešejo okrog mene in kliče, da bi skoro oglušel. Gosjak je pojedel bonbonček z moje roko. »Stoj!« je zaklical ženski glas za menoj. Gospodična Ola Olaffson, švedska telovadka in sedaj zasebna tajnica gospodinje ne verjame moji zgodbi o bolnem fazanu. Naj le pustim fazana tu, sam pa naj se naglo poberem v London. Mrs. Christie ne sprejme nikogar. Noče videli ljudi, celo gospodične Ole ne. Končno pa mi je le obljubila, da bom mre. Christie videl od daleč. Ob sedmih zvečer. Kakih 130 metrov za gradom je skedenj. Tu živi milijonarka lady. Kmalu pojdo na večerni sprehod. Pozna vse živali na otoku in njihova skrivališča. V petih letih so se je tudi živali privadile in jo poznajo. Nn sto metrov daleč smem lady pogledati. Drugače ni šilo, ker ima pri sebi ovčarskega psa. Daljnogled mi pomaga. Mrs. Boham Christie ima lase bele ko sneg. V roki ima palico, na kateri je pritrjena žepna svetiljka. Hodi čudovito veličastno. Res kakor kraljica. Zvečer obiskuje živali v prenočiščih. Njen pes »lord VVinchestert vse pozna. Naenkrat mrs. Christie zavije proti nama, lord WLn-chester začne lajati, v naglem diru me gospodična Ola pripelje k čolnu.« » ln milijoni ljudi? Za nje ni ljubezni. Čudaška milijonarka morda misli, da je ne zaslužijo. Svoje dolžnosti pa reva ne pozna. Zato je pomilovanja vredna sirota pri vseh svojih milijonih. Nova nesreča angleškega letala. Angleško letalo j o padlo v srednji Angliji in se razbilo. Letalci so se rešili s padali. Ta nesreča je že četrta, k i je v nekaj dneh zadela angleško letalstvo Akademiki se ponujajo , za rablja Pofjski rabelj se piše Braun. Pa se je naveličal svojega opravila in je prosil za pokoj. Za to prazno | mesto je že veliko prosilcev, med njimi celo možje z visokošolsko izobrazbo. Za to službo je prosila celo neka ženska iz Vilne. — Pač znamenje hudih fcsovl Kaho bodo zasidrani umetni otoki Velike povodnji na Španskem Poročali smo že, da so Američani napravili načrt, da bi v Atlantskem oceanu zgradili umetne otoke, nn katerih bi pristajala letala na svojem poletu med Evropo in Ameriko. Zasidrani bi morali biti tako, da bi jih noben vihar ne odgnal. Nn podobi vidimo, kako bi se to zgodilo: Otoki bi bili zvezani s 7 cm debelo galvnnizirano jekleno vrvjo s pinebno plavajočo >kojo<. Od te pa bi šla vrv gin lx>ko pod morje in bi bila privezana na 1300 kg težkn lrtož. ki bi l«Ma na dnu morja. V zadnjih dneh novembra so na Španskem divjali veliki nalivi. Posebno v deželi Baskov so nalivi povzročili hude povodnji. Pa tudi drugod je bilo več mest pod vodo. škode je milijone pezet. Naša podoba nam kaže prizor iz mesteca Los Arenas, kjer španska policija v čolnih rešuje ljudi Zgodba ene noči na Javi Dogodivščine z ukradenimi V glavnem mestu holandske Jave, v Bataviji, se je pred dnevi v eni sami noči zgodil roman, kakršnega bi ne mogla napisati najbolj bujna pisateljeva fantazija. Iz Haaga namreč poročajo tole zgodbo, ki se je zgodila v Bataviji: V Batavijo je prišla bogata Angležinja miss Conventy ter se nastanila v nekem hotelu. Popoldne je napravila izlet v okolico mesta. S seboj je imela 17 krasnih biserov, katere je imela spravljene z drugimi dragocenostmi vred v mali torbici. Ko je miss Conventy to torbico za hip odprla, je to slučajno opazil malajski hotelski sluga, kateri je v torbici zagledal krasne bisere. Malajec je naročil svoji 14 letni hčeri, naj se splazi v sobo Angležinje, dokler bo ta na sprehodu ter naj pobere bisere. Pozno ponoči je hotelski sluga opravil svoje dnevno delo v hotelu in je odšel domov — z ukradenimi biseri v žepu. Prav za prav pa ni odšel domov, ampak se je napotil v razvpito beznico blizu luke, kjer je hotel svoj plen za drag denar prodati. Za bisere, ki jih je tam ponujal, se je posebno zanimal Brazilijec d'0rnonez, ki v zločinskem svetu slovi po svojem pretepaštvu in po svojih temnih zvezah. Brazilijec si je bisere natančno ogledal ter jih meni nič tebi nič vtaknil v žep, Malajcu pa, ki jih je prodajal, odrinil nekaj bankovcev. Malajec je bil sicer razočaran, vendar se je bal škandala in je molčal. Brazilijec d'Ornonez je po tej sijajni kupčiji šel plesat z eno izmed številnih «dain», kakršne hodijo v take beznice. V svoj ples je bil tako zamaknjen, da ni čutil, kako je tuja roka segla v žep in mu izmaknila zavojček z biseri. Šele, ko je bil ples končan, je divji Brazilijec zapazil, da je okraden. Bil je prepričan, da ga je okradla njegova plesalka. Zato jo je začel na nemile viže pretepati. Ženska je seveda na vse grlo kričala. V beznici je bilo nekaj mornarjev, ki so priskočili ženski na pomoč in Brazilijca tako pretepli, da je omedlel. Nato so vsega krvavega pretepača vrgli na cesto. Bil je še srečen, da ga niso upihnili. Medtem pa je pravi tat — ki pa ni bil nihče , drugi, ko malajski sluga iz hotela— z drugič ukra- 1 denimi biseri pobiral pete iz beznice Ni pa opazil, ' da sta ga pri njegovi tatvini opazovala dva Kitajca. Tiho, kakor dve senci sta se Kitajca splazila za njim na temno cesto. Preden je mogel Malajec odpreti vrata v drugo beznico, so se mu že ovili okrog grla prsti dveh rok in ga vrgli na tla Medtem pa ga je drugi napadalec naglo preiskoval., da Borba v Berlinu tn sveumin prvenstvo. Zgoraj: R okoborec srednje teže Dunajčnn Franc Kawan premaga svojega nasprotnika Kochanskega iz Pornn Ja. — Spodaj se \Vestfalec Avgust Ahrens bori z zamorcem Johnom Essavvoni iz Kamenina. Nevaren gozdni požar Blizu zanimivega mesta Los Angelesa in blizu Hollywooda je bil te dni velik gozdni požar. Gozdni požar, ki je izbruhnil na zelo veliki parceli, je pustošil kar naprej, čeprav je bilo 3000 ljudi vedno na nogah, da bi ustavili ognjeno poplavo. Več reševalcev je bilo v ognju hudo opečenih. Požar se je ž« toliko približal manjšemu mestecu sredi gozda, da so prebivalci morali bežati iz svojih hiš. Ko je bilo nekaj hiš že v plamenu, je veter k sreči prevrgel svojo smer, tnko d« iti bilo v»-čje škode. Oddelek 100 delavcev, ki so bili v gozdu zaposleni, je ušel plamenom skoraj nepoškodovan, škodo cenijo do sedaj na 3,000.00«) dolarjev. Cermakova zapuščina Ceh Anton Cermak, umorjeni župan mesta Ci-kage v Ameriki, je prišel s Češkega v Ameriko reven ko cerkvena miš. Vse svoje imetje je nosil s seboj v povezani culici. Sedaj po njegovi smrti pa so ugotovili, da znaša njegova zapuščina kakih 17 milijonov dinarjev našega denarja. Pravijo pa, da je bil Cermak še bogatejši. Tedaj so njegovo premoženje cenili nad 200 milijonov dinarjev. Toda ob znanem bančnem polomu v Ameriki je tudi Cermak izgubil večino premoženja. Pa tudi, kar mu Je ostalo, 17 milijonov je še vedno čedna vsotica, s katero bi bil lepo živel, ko bi ga ne bila zadela morilčeva krogla, ki jo bila namenjena njegovemu prijatelju Rooseveltu, sedanjemu ameriškemu predsedniku, s katerim sta skupaj sedela v avtomobilu. Hčerko je Izgubil Oospod Jurij Lainprette iz Himberga se je na motornem kolesu peljal iz Dunajskega Novega mesta v Gloggnitz. Zadaj za njim je sedela njegova 19 letna hčerka. Naenkrat je opazil, dn hčerke ni več na kolesu. Ves prestrašen je obrnil in dirjal nazaj po poti, po knteri Je privozil. Prav nič ni vedel, kaj se je s hčerko zgodilo. Šele avtomobilist, ki gn je srečat, mu je povedal, da mu je hčerka padla s sedežu. Ko je prišel na kraj, kjer je izgubil hčerko, je ravno reševalni avto iz Duri. Novega inesta odpeljal njegovo hčerko v bolnišnico K" je hčerka pndla s kolesa, je presunljivo zakričala Ampak oče lega ni mogel slišati, ker mu je prav tedaj pribrenčalo nasproti drugo motorno kolo. bi našel bisere. Toda Kitajca nista imela sreče. Morala sta svojo žrtev pustiti, predno sta našla bisere. Po cesti je prikorakala policijska patrulja in Kitajca sta morala izginiti. Policisti so omamljenega Malajca odnesli na stražnico, kjer ga je začel preiskovati policijski zdravnik. Ta je v šopu las na njegovi glavi našel mali zavojček z biseri. Tja je bil namreč Malajec skril svoj plen. Ni trajalo dolgo, ko je policija vse vedela. Malajec je vse priznal. Ko se je Angležinja miss Concenty drugo jutro zbudila, so ji vseh 17 biserov položili na mizo. Pa biserom se ni nič poznalo. kaj se je z njimi v tej noči dogajalo... Najbogatejši mož Japonske je baron Micui, ki je podaril 30 milijonov jenov (kake pol milijarde dinarjev) japonskim dobrodelnim organizacijam. — Baron Micui je šef velike japonske trgovske in industrijske firine, ki ima zveze z vsem svetom. Sedaj obhaja tvrdka 300 letnico obstoja. Zato se je bogati bnron spomnil dobrodelnih ustanov s takim zneskom. Novo orjaško letalo Francozi bodo v kratkem dobili novo vojaško letalo, ki bo prekašalo vse, kar je bilo doslej. V tovarni letal Latecoere v Toulousu grade vojaško letalo, ki bo s potniki, posadko in tovorom nosilo lahko 30 ton. Letalo bodo gonili 4 motorji, vsak po tisoč konjskih sil. Povprečna hitrost bo 220 km na uro. Tako obremenjeno letalo bo s to naglico letelo lahko 1000 km daleč, ne da bi bilo med tem treba dopolniti zaloge bencina. Dolžina kril znaša 49.75 metrov, sam trup pa je 31.20 m dolg. Nosilna krila imajo 300 kvadratnih metrov plosk v i ue. Letalo bo opremljeno z vsemi udobnostmi ter bo lahko nosilo 70 potnikov. Tolovaji uničili sibirski ekspres Transsibireki ekspresnl vlak je v ponedeljek. 27. novembra kakih 40 milj vzhodno od Cicikarja napadla tolovajska tolpa. Tolovaji so na progi razdrli tir. Ko je vlak pridirjal s hitrostjo 50 milj na uro, je skočil s tira, se prevrnil in zgrmel pod nasip. JPotnike, ki so ostali živi in ki so se hoteli rešiti izpod razvalin nesrečnega ekspresa, so tolovaji napadli s streli. Kakor poročajo iz Harbina, je opravičen strah, da je večji del potnikov mrtev Vseh potnikov v vlaku pa je bilo 600. Nekaj preživelih so tolovaji odvedli za talce. Med evropskimi potniki so »e s tem vlakom nifvt drugimi vozili misijonar dr. Recher. španski praleaor dr. Puuro ta n«ki 1mH A.K |iWll!i ■ P^PIS mm ' : !■■■... : $ • ' • |v ' * -i- Gospodarstvo Sanacija denarnih zavodov Radio Tako se glasi naslov onemu oddelku govora ministrskega predsednika g. dr. Mil. Srskiča.Td govori o denarnih zavodih. Po izvajanjih g. predsednika bodo razdeljeni denarni zavodi v tri skupine: prvo tvorijo oni, ki so jiretirano zadolženi in popolnoma bolni, ti bodo likvidirali r>? posebnem postopku o likvidaciji, katerega je pričakovati v kratkem. Drugo skupino tvorijo zdrave banke, katerih se nove odredbe ne tičejo, ampak bo zanje prišel v poštev zakon o bankah odnosno o zadrugah. Tretjo skupino pa tvorijo oni zavodi, ki so pasivni (toda se morajo obvarovati v interesu našega gospodarstva), ali nelikvidni aktivni zavodi Vsi ti zavodi morajo urediti svojo bilanco ter okrepiti svojo aktivnost ter likvidnost. O tem, če se bo dovolila sanacija gotovega zavoda ali pa bo moral likvidirati, bo odločil trgovinski minister. Omenili smo že v »Slovencu«, da 1» težko ugotavljanje bilanc v tako kratkem času, ki je odmerjen za izvršitev novih zakonov, saj je iz oficielne izjave razvidno, da preneha zaščita po čl. 5, 6 prejšnjega zakona o zaščiti kmeta v dveh mesecih. Sedaj se bodo morali ti zavodi ali poslužiti novih možnosti v omenjenih sanacijskih ukrejsih ali pa likvidirati, če jim to odobri trgovinski minister. Na eni strani je res, da je že doslej trgovinski minister imel pregled čez poslovanje zaščitenih denarnih zavodov, na drugi strani pa ni tako točen njegov pregled dosedaj nezaščitenih denarnih zavodov. Podobno so imeli ob sedanji bančni krizi v Ameriki, kjer so banke za nekaj časa zaprli, med tem pa so jih pregledali in dovolili zopetno poslovanje le zdravim zavodom. Toda v Ameriki je šlo to lažje kljub tolikemu številu bank, ker imajo Američani za take posle dovolj strokovnih ljudi, pri nas pa bo šel posel težje, ker je še vedno nejasno, kdaj bo n. pr. ukinjena uredba o posredovalnem postopanju, ki je velikega pomena za celo vrsto bank, nadalje je bistvenega pomena, kakšne dolžnike ima zavod, pri zavodih s pretežno kmetskimi dolžniki bo posel ležavnejši. Treba bo velike previdnosti, da ne bodo oškodovani življenjski interesi vlagateljev in vsega narodnega gospodarstva, ker se bojimo eventuelmh napak. Za sanacijo ali mobilizacijo sme trgovinski minister dovoliti denarnim zavodom osem raznih olajšav, katere v naslednjem navajamo: 1. Valorizacija nepremičnin. Ta ukrep ima »voj pomen radi deloma prenizkega bilansiranja nepremičnin n. pr. spremembe iz kron v dinarje. Kot bilančni ukrep nima tolikega pomena, kot v slučaju likvidacije, odnosno mobilizacije imovine zavoda v korist upnikov. Pa tudi tu bi se jiojavile tež koče, ker je danes za velike gradbe težko najti kupca, ki bi plačal v gotovini, ki bo edina zadovoljila interesente. 2. Bilansiranje državnih papirjev po vrednosti, po kateri so bili vneseni v zadnjo bilanco, odnosno jx> nabavni ceni. Državni papirji so sedaj že itak bilansirani po svoji faktični vrednosti (tečajih na borzah), kvečjemu če je ta odredba razumeti tako, da se k vrednosti ppirjev sainih pripiše še tečajna razlika, ki že itak figurira kot del aktiv v bilancah denarnih zavodov, v kolikor ni bila odpisana. Večjega pomena ie bilansiranje jao nakupni ceni, ki ima pa samo bilančni pomen, kvečjemu psihološki efekt, pri mobilizaciji papirjev pa ne pride v poštev, ker so faktični tečaji večinoma znatno nižji. 3. Pretvarjanje dela starih terjatev zavodovih upnikov, — vlagateljev v delnice in sicer samo v toliko v kolikor je delniška glavnica vpisana tudi po kolektivni odločitvi vlagateljev z večino glasov. Zaposlenost v oktobra (Po statistiki OUZD v Ljubljani.) Prvič v juliju 1930 smo doživeli, da je postala zaposlenost delavstva napram predhodnemu letu povoljnejša. Letne razlike pri OUZD zavarovanega delavstva so bile od julija 1930 do septembra 1933 negativne. V oktobru je bila ta razlika pozitivna in sicer -1-807 delavcev. K temu je pripomogla industrija »Gradnja železnic, cest in vodnih zgradb«, katera se je zboljšala od lanskega leta za -j-1010 delavcev. Na drugo mesto pride tekstilna industrija z letnim prirastkom od +i037 delavcev. Prvi vzrok je več ali manj slučajen radi lorsiranja regulacije Ljubljanice. Drugi vzrok je pa nenormalen radi pretiranega razvoja tekstilne industrije, o katerem smo že ponovno poročali. Pomembnejši normalen in zdrav napredek izkazuje »gozdno-žagar-ska industrija« z letnim prirastkom +484 oseb. Napredovanje in nazadovanje ostalih industrij pojasnjuje sledeča tabela: Povpreč- Prirast no štev. » + « oz. zav.de- odpad lavcev »—« od r okt. septem-Industrijska skupina 1933 bra 1933 Gradnja železnic, cest, vodovodnih zgradb.....3.131 +136 Občinski obrati..... 1.368 — 3 Tekstilna industrija .. .. 11-334 + 386 Denarni in zavar. zavodi, «a- most. pisarne..... 550 + 10 Industrija tobaka..... 962 — 1 Gradnja j?revoznih sredstev . 299 + 5 Poljedelstvo....... 624 —123 Industrija papirja..... 1.890 + 3 Go/dno-žaganska industrija . 6.402 + 2 Industrija kože in gume . . 1.619 , — 2 Industrija hrane in pijače , . 3.617 + 28 Hitfijena........ 1.668 — 64 Hišna služinčad.....8.160 +126 Kemična industrija .... 1.579 + 27 Grafična industrija .... 1.126 + 1t Industrija kamenja in zemlje . 3.627 —391 Kovinska industrija .... 6.212 + 29 Gostilne, kavarne in krčme . 2.819 —302 Gledališča, svobodni poklici, razno........ 1.119 + 5 Oblačilna industrija in čiščenje ........4.171 +300 Predelov, kože in gume . . 3 128 +121 zasebna prometna podjetja . 820 — 12 davni promet ...... 556 + 21 Industrija za predel, lesa in rezb..........3.501 — Centrale za proizv. sile, presk. z vodo........ 516 +21 Trgovina........ 3.423 + 3 Gradnje nad zemljo .... 4.517 —580 Rudarstvo....... 2 — 1 Skupaj . . 78.740 —245 * Trgovine so bile včeraj v sredo v Ljubljani in Mariboru zaprte od 10—12 dojioldne. Ravnotako so se pridružila trgovcem v Ljubljani tudi vsa obrtna združenja, katerih člani so tudi zaprli svoje Kakor je ugotovil že dr. V. Bajkič v svojem članku glede sanacijskih ukrepov, so pravice upnikov večje kot pravice delničarjev in je malo verjetno, da bi se tega |x>sliižili, ker ne bo ninče zamenjal boljšega položaja s slabšim. Pri tem je vpoštevati še naslednje momente: v slučaju, da vlagatelji vzamejo delnice, morajo računati s tem, da so s tem vezali svoje ka- Eitale, katere morejo odtujiti le s prodajo delnic, icer delnice naših denarnih zavodov ne notirajo na borzah, vendar so tečaji pri zavodih, ki bi prišli v poštev za zaščito, gotovo izredno nizki in bi vlagatelji pri prodaji izgubili znatne odstotke svoje imovine. Na našem trgu delnic je deruta. Poglejmo samo našo največjo delniško družbo: Trboveljsko, koliko notirajo njene delnice. Poleg tega je gotovo, da bi se delnice obrestovale še manj kot pa dobe sedaj za vloge. In končno ve vsakdo, kakšne so danes pravice malih delničarjev, to bi pa jxistali vlagatelji. Kako pa je, kjer ui močne večine, j>a ludi vemo. Med vlagatelji samimi jw tudi ni interesa na tein, da bi kot delničarji prevzeli vodstvo zavoda. Zato nimajo niti sposobnosti niti volje. 4. Izdaja zadolžnic, zasiguranih s hipoteko do največ 25% stvarne vrednosti v poitev prihajajoče nepremičnine, obrestna mera naj bi bila 5%. To je kompliciran problem, ker gre pri posojilih za večje vsote kot pri vlogah in je bil tu gotovo vzor nem-ško-avstrijski sistem (Plaudbriefe. zastavni listi). Tudi ti listi imajo pomen samo pri onih tečajih, ki so kolikortoliko blizu nominali. Pri sedanji deruti kapitalnega trga in pri dejstvu, da so hipotekami dolgovi za kmete v kolikor plačilni roki niso t>oljši, ]x>daljšani na 12 let. ne vetno, kako bi se uvedba t« novosti obnesla. 5. Pravica do odpisa kapitala in rezervnih lon-dov. To je že itak najvažnejši sanacijski način za banke. 6. Olajšanje luzioniratija. Glede tega piše dr. Bajkič v zadnjem »Narodnem blagostanju*: Fuzija dveh dobrih denarnih zavodov daje eu dober denarni zavod, fuzija enega dobrega in enega slabega daje slab denarni zavod in fuzija dveh slabih denarnih zavodov daje slab denarni zavod na kvadrat. To je nekoliko drastično povedano, vendar je v tem velik del resnice. Pri fuziji pa je potreben tudi pristanek obeh kontrahentov. Dobri denarni zavodi se bodo že sami branili, kakor se bodo vedli in znali. Prisilno fuzioniranje p»a ne rodi dobrih f>osledic, če ni pomoči s tretje strani. 7. Fiskalne olajšave v taksah in davkih. To je pomembna pozicija v izdatkih denarnih zavodov in pomeni razbremenitev pri njej razbremenitev v izdatkih. Tu bo imel svojo besedo tudi šc finančni minister, od njega je odvisno, koliko bodo te olajšave dale. 8. Končno prihaja zopet ono, kar smo doživeli že s |?aragrafoma 5 in 6: Odložitev rokov plačil starih dolgov na način, ki ga predpiše trgovinski minister. Zaščita traja 5 let, možno pa je tudi več let, če so aktiva pretežno kmetski dolgovi. Pri tem ostaja še vedno nejasno vprašanje, kakšen bo dotok novih kapitalov v denarne zavode. Ce tega dotoka ne bo, pomenijo vsi ukrepi samo počasno likvidacijo sedanjega stanja. To pa ne sme biti cilj naše gosjxidarske jjolitike. Zato moramo počakati na novi bančni in zadružni zakon, da bomo lahko presodili, kako bodo ti zakoni omogočali čimvečji dotok v denarne zavode. Vsak moratorij (odlog) ima pomen le tedaj, če se razmere izboljšajo pri onih, ki jim je dovoljen moratorij, ali pa če se v splošnem gosjX)darstvo poživi, da vpliva to blagodejno na vse panoge udejstvovanja. Zato so tudi moratoriji samo začasni, ker drugače izgube svoj smisel. Programi Kadio-Lfahtjanat Četrtek. 30. novembra: 12.15 Reproducirana ! glasba (iz zvočnih tilmov) 12.45 Poročila 13.00 Cas, j Reproducirana glasba (domače in tuje šaljivke) ] 18.00 Vzroki otročkih slabih lastnosti (A. Cerneje-vn) 18.30 Pogovor s poslušalci (prof. Prezelj) 19.00 Srbohrvaščina (dr. liupel) 19.30 Plošče po željah poslušalcev 20.00 Prenos iz Belgrada: koncert 22.00 Čas. poročila, Itadiolnzz, Petek, 1. decembra: 9.00 šolska ura: Proslava nar. praznika (I. drž. r. gimn.) 10.00 Radio-orkesier, vmes jugosl. vokalni vložki na ploščah 12.00 K narodnemu prazniku (dr. Tavzes) 12.15 Reproduci-| ran koncert (slavnostne koračnice) 12.45 Poročila ' 13.00 Čas, Reproducirana glasba: Slovenec, Srb, Hrvat, za uvjek brat i brat (narodne pesmi) 17.25 Reportaža slavnostnega obhoda zdrui. bojnih organizacij o priliki proslave 15 letnice narod, osvobojenja 18.00 Proslava Ujedinjenja za inozemstvo (Cercle francaise — g. Lacroix) 18.15 Proslava Uje-; dinjenja za inozemstvo (Angleški klub — ga. Co-1 pelandova) 18.30 Predavanje Narodne odbrane 19.00 Sokolstvo 19.30 Izleti za nedeljo (dr. Andrei-ka) 20.00 Rezerv, za prenos 22.00 Čas, poTočila 22.20 Reprodukcija II. in III. dejanja Tijardovičeve opere »Mala Floramy«. Drugi programi i Cotrtek, SO. novembra: Belgrad: 20.00 Večer belgrajskih skladateljev, 21.20 Rapsodije: radio orkester. — Dunaj: 12.00 Radio orkester, 17.15 Koncert za sopran iu klavir, 18.55 Aida, oj>era, Verdi. — Beromtinster: 20.30 Violinski koncert, 21.10 Koncert moškega zbora. — Budimpešta: 17.30 Ciganska kapela, 19.30 Francoske- španske in italijanske pe-smi, 20.45 Violinski koncert, 22.10 Orkestralni koncert. — Ililver-sum: 20.86 Koncert za orkester, sopran in zbor. — Kiiniffsvvusterhausen: 19.00 Beethovnove skladbe, 20.00 Zborovski koncert. — Leipzig: 10.00 Radio orkester, 18 00 Zborovski koncert, 20.40 Bruckner-jeva silfonija Št. 7. — I^ondon: 20.30 Orkestralni Odjemalcem izven Zagreba smo poslali brezplačno poseben božični cenik Kdor jja še. ni dobil, naj ga takoj zahte va, ker s tem ho mu nudi prilika, da zi malo denarjanabavi darila za Božič O&fmvtdMar koucert s sopranom. — Lhtemhurg: 30.00 Beethovnova glasbil, 21.00 Vokalni koncert, 21.30 Orkestralna glasbil. — Milan: 20.30 Marselinini dnevi, opera, rarelli. — Miincbcn: 18.05 Nemške narodne I>ewmi z lutnjo i n violino, 21.00 Radio orkester in bns-solo. — Praga: 10.00 Radio orkester, 20.30 Sveta Jelena, igra v -1 slikah, Steguvveit, 22.15 Smetanova glasba. — Rim: 17.15 Vokalni in instrumentalni koncert, 20.15 Vokalni koncert: sopran, 20.45 Simfonični koncert. (Iz >Hadio Ljubljana«.) KULTURNI OBZORNIK prodajalne in poslovne lokale za to dobo. Med drugimi so bile zaprte tudi vse gostilne, kavarne, celo mesarji na trgu so zapustili svoje stojnice. Solida-rizirali so se nadalje tudi denarni zavodi, tako da je danes ves poslovni promet za dve uri (popolnoma ponehal. Pa tudi na ulicah je bilo manj živahno, istočasno ko so bili lokali zaprli, so se zastopniki gospodarskih organizacij jjodali na pristojna mesta. Borzo Dne 20. novembra 1933. Denar Ncizpremeujena sta ostala Curih in Praga. Narasla sta Pariz in Trst, dočim so bili ostah tečaji nižji. Avstrijski šiling je bil na ljubljanski .borzi zaključen |x> 9.15, na zagrebški po 9.08 in belgrajski po 9.10 in 9.05. Grški boni so nolirali v Zagrebu 39.50—39.75 (39.50, 39 75) in v Belgradu 39 -40. Ljubljana. Amsterdam 2301.51—2312.87, Berlin 1364.58—1375.38, Bruselj 796.63 - 800.57, Curih 1108.35—1113.85, London 188.08—189.68, Nevvvork 3591.61-3619.87, Pariz 224.10-225.22, Praga 160.84 — 170.70, Trst 300.74-303.14. Curih. Pariz 20.2275, London 16.975, Nevvvork 323, Bruseli 71.875, Milan 27.17, Aladrid 42.15, Amsterdam 207.65. Berlin 123.325. Dunaj 72.70 (59), Stockholm 87.60, Oslo 85.25, Kopenhagen 75.S0, Praga 15.325, Varšava 57.95. Atene 2.96, Carigrad 2.49, Bukarešta 3.05. Pariz. 11.45. Nevvvork 16.15, London 8.405. London. Začetek. Pariz 84, Nevvvork 5.20. Zlato v Londonu 125/6, premija 5'A penija. Vrednostni papirji Vojna škoda se je danes ustalila, nasprotno pa so zabeležile tečajni dobiček begi. obveznice. Promet v vojni škodi je narastel in dosegel danes na zagrebški borzi 1500 koin. Nadalje je bilo pri čvrsti tendenci zaključenih 30 kom. Priv. agr. banke. Ljubljana. 7% inv. pos. 51—53, agrarji 26—27, vojna škoda 265—270, Bler. pos. 36 - 38, 7% Bler. pos. 34-35, 7% pos. DHB 47- 50. Zagreb. Drž. papirji: 7% invest. pos. 52—53, agrarji 28 den., vojna škoda 283—2*^6 (283, 284. 293), 12. 282 -285 (284), 6% begi. obv. 38-40, 8% Bler. |X3S. 36.50—39, 7% Bler. pos. 34 -36. — Delnice: Narodna banka 3800—4000, Priv. agr banka 250 - 253 (248, 253), Impex 50 den.. Trboveljska 100- 120. Belgrad. Narodna banka 3800—3000, Priv. agr. banka 250-252 (252, 250). 1% inv. pos. 52- 53 ( 52), agrarji 29—29.50 (29), vojna škoda 286 -287 (286. 283), 12. 286—287 (286, 283.50), 6% begi. obvez. 39.60- 39-75 (39.75, 38.75). Živina Mariborski sejem 28. nov. Prignanih je bilo 6 konj. 12 bikov, 114 Volov. 330 krav in 8 telel, sku- n 470 komadov. Cene so bile sledeče: debeli voli g žive teže 3.75—4, Din, poldebeli voli 2—3.25. plemenski voli 2.25—3 25, biki za klanje 3—3.50. klavne krave debele 2.50 3.50, plemenske krave 175 575 krave 7.1 klobasa rje 17* -2, molzne krave 2—2.50, breje krave 2 2.50, mlada živina 3 4, teleta 6 7 Din. Prodanih je bilo 2f>9 komadov, od teh za izvoz v Italijo II. Za kulturno zbližanje narodov Male zveze »Mata antanta'<, revija Male zveze, katere namen je, da veže čim tesnejše stike med državami- članicami, kakor tudi med državami, ki jih še želi dobiti v svoj krog (Poljska, Bolgarija itd,), prinaša v drugi številki nekaj zanimivih člankov. Dr. Vaclav Osvald se bavi z mislijo, kako bi poglobili MZ z gospodarskega, političnega in kulturnega zori-šča. Na tem mestu nas zanima zlasti poslednje. Pisec pravi, da se oskrbuje Praga z brezštevilnimi prevodi iz tujih literatur (ki so čestokrat brez vsake vrednosti), dočim pušča romunska in jugoslovanska umetniška dela povsem ob strani. In vendar bi mogla biti vfrrav knjiga topla posrednica za kulturne stike naših držav. Prav tako bi bil potreben stik v tinislu gledaliških gostovanj, bodisi posameznikov ali skupin. Medsebojno bi »e morala upoštevati najboljša gledališka dela posa-oiejtnih ■ narodov. Drame in opere romunskega in jugoslovanskih narodov naj bi stopile na češkoslovaške in poljske odre. a gledališka dela severno-slovanskih narodov naj bi prekoračila karpatski gorski venec. V neznatni meri se to že vrši, a to je komaj imena vredno. Pisec je tudi mnenja, da bi morala imeti MZ po vseh večjih mestih lastno časnikarsko službo, ki bi delovala za poglobitev medsebojnih odnošajev po-ameznih držav. — List prinaša kratek članek (s slikami) o Praški moderni galeriji, njen nastanek in razvoj. Časovni obseg slik je od leta 1800 do najnovejših dni, število slik češke in nemške narodnostne sekeje pa znaša 11.000. — Zanimiv je tu tudi gospodarski članek o »Gdynji, poljskem pristanišču«, ki postaja velikega pomena tudi za Čeheslovake. Revija »Mala antan-ta« je bogato opremljena in vsebinsko široka. Ka-koT vse kaže, bo njeno poslanstvo v zbližanju (go-podarskem, polličnem in kulturnem) narodov MZ zelo vplivno in podjetno. Da le ne bi ostali načrti, ki jih snuje, nei/.vedenil Naroča se: Praha L, Konviktskd, 5. Vsem, ki jim je za poglobitev in zunanjo rast MZ, revijo priporočamo Slavnostna akademija v proslavo jugoslovanskega narodnega praznika v Brnu. Za 1. december pripravlja brnsko Narodno gledališče slavnostno predstavo znane Vojnovičeve drame »Smrt : majice Jugov i č a«, katero je zrežiral dr. B. , Gavella. V nedeljo, 3. decembra, pa bodo prire-i dile razne narodnostne organizacije (češkoslova-ško-jugoslovanska liga, češko-poljski klub, češko-romunski klub itd.) slavnostno akademijo v proslavo jugoslovanskega narodnega praznika, na kateri bo imel slavnostni govor belgrajski univ. profesor dr. M. Novakovič ter se bodo izvajali razni deli iz jugoslovanske glasbene umetnosti. Prvega decembra bodo uprizorili v Bratislavi premijero Lovričeve drame »Ljubezen v luki«. Tako delujejo češkoslovaški odri v znamenju kulturnega zbližanja med seboj in Jugoslovani. Komorni večer Z ozirom na dejstvo, da ima pri nas komorna glasba tako malo mikavnosti za izvajajoče umetnike in prav tako za poslušalce, ter v zvezi z nujnostjo, da se to zanimanje obojestransko dviga, ima glasbeno društvo »Sloga«, ki si je nadelo nalogo prirejati v teku sezone komorne večere, mnogo hvalevrednih zaslug. Z vrsto takih večerov je začel koncert komornega tria, ki ga sestavljajo gg. Trost (gosli), MiilleT (čelo) in Svetel (klavir) in sicer v ponedeljek zvečer v Ljubljanskem dvoru. Na sporedu sta bili dve skladbi: Chopinov Trio v g-molu in Goldmarkov Trio v e-molu. Prva polna zavzetnih lepot predvsem v klavirskem delu, dočim ostala instrumenta učinkujeta podrejeno; pač razumljivo, ker je bil Chopin največji v klavirskih stvareh. Druga, močno emocijonalna, s kvalitetnim poudarkom na formalni jasnosti in zvočni prijetnosti. Izvedba ie bila skrbno pripravljena in z zavzetjem izvedena. Najjasnejši je bil klavir, dasi tu in tam sorazmerno premočan. Pri godalih bi želeli še več širine, jasnejše prikazovanje melodičnih fi-ziognomij, inanj linije trgajočega valovanja in sem ter tj c več čistosti. V celoti pa še jasnejše plastike. Dinamična pestrost je vsebovala veliko fines. V splošnem pa dosti estetskega pojmovanja. (Žal, dvorana nima zaželjene akustike.) Izvajalcem smo hvaležni za tn večer. Velika požrtvovalnost je to ob napornem delu v operi. — Našemu občinstvu pa priporočamo več zaniman a za to visoko vrsto glasbene umetnosti in tedaj obilnejšega obiska: poleg tega pa ?e omenicno opustitev ploskaiva med posameznimi stavki skladbe, kar mučno moti poglobitev do.emanja celote. V. U. Misijonski koledar 1934. Izdalo Misijonišče v Grobljah. Uredil Josip Godina. — Letošnji »Misijonski koledar« se je preoblekel v obliko Mohorjevega in vseh sodobnih koledarjev, kar mu daie poleg živahne vsebine iz misijonskega življenja jwav prikupen značaj. Posamezni sestavki, ki dajejo celotne podobe opisanih misijonišč, se bavijo z misijonskim delovanjem v Indiji, Afriki, Kitaju itd. Posebno zanimiv je za na« sestavek ..Delo slovenskih misijonarjev«, kjer vsaj zdaleč doživljamo požrtvovalno službo slovenskih rojakov 111 rojakinj v verskem in kulturnem prebujenju bednih primitivcev. Nekateri članki nam odpirajo pogled (mimo geografskega in zgodovinskega ozadja posameznih misijonskih središč) v neomajna, iznajdljiva in včasih herojska dela posameznih misijonarjev. V koledarju ie med resno vsebino prepletenih tudi več krajših leposlovnih sestavkov. Posebno pa nudijo neštevilne slike vseskoz zanimive jx>datke, verske, etnografske itd., tako, da te brez besedila močno govore o uspehih evropskih in domačih misijonarjev med zapuščenimi pogani. Med drugim je zanimiva slika učenk v Bangkoku, ki izvaia telovadno točko: tri dobe češke zemlje .. . Koledar stane 10 Din, Dobi se v Jugoslovanski knjigarni. Miško Kr»njec: Sreča na vasi. Založba Hram, Ljubljana, 1933. — Kakor je zajemal M. Kranjec v »Težakih« in »Življenju« snov iz prekmurske vasi in človeka (kjer je prav za prav našel svojo stvariteljsko silo), tako so tudi ti trije krajši sestavki, povest »Sreča na vasi« ter noveli »Na valovih Mure« in »Kati Kustecova«, ki jih je pravkar izdala založba Hram, zrasle iz enoličnosti prekmurske ravnine in ps hološke stvarnosti njenih ljudi Še bolj kot v dosedanjih delih, je K, tu brezobziren in do bolesti grenak opazovalec svojih rojakov (ki jim nc more najti sreče, po kateri nenehno sanjajo), katere razgalja v vseh dejanjih in čuvstvovanjih naturalistično stvarno. Kranjec je vprav zato, kcT ne najde v življenju nobene osvoboditve človeštva, nobene luči, ponekod grenak vsemu pehanju vsakdanjega človeka, ki bi rad vsaj košček sreče užil, a sega ponjo v užitek telesa. Kakor je K. gol realist, ki ne olepša najmanjše notranje kretnje Prekinurca (v katerem naj bi bila podoba človeka sploh) marveč ga razgoliti do zadnje misli, se vendar zdi, da je pisatelj tu prezno-gled, ker v vsej množini likov najde le redke svetle podobe, pa še izmed teh nekatere omahnejo v golo naturnost, brezciljnost, sivino vsakdanjeija življenja, kjeT je upihnjena sleherna luč duhovnih utripov Umetniško pa so vsa ta dela močno zgrajena, ki se razvijajo v notranji nuji do konca. Kot berivo je pričujoča Kranjčeva zbirka (zla«ti prva, »Sreča na vasi«), za mladino — neprimerna. Bulletln International, ki ga je izdala Jugosl. akademija znanosti in umetnosti v Zagrebu (knjiga L, zv. II.), je vsebinski sestav onih zgodovinskih jezikoslovnih, modroslovno-pravnih in umetniških del, ki so izšla v akademiji od leta 1882 do 1900. Sestavki 90 pisani po večini v nemškem in francoskem jeziku. »Claudelov genij«. V založbi Desclee v Parizu je izšla obsežna knjiga »Le gčnic de Paul Claudel« izpod peresa J. Madaulc-a. Predgovor knjigi jc napisal Claudel sam. »Ribarski kalendar« 1934, ki ga izdaja Jadranska Straža v Splitu, je izpolnjen s članki in črticami, ki odgovarjajo vsebinsko naslovu knige. Hkrati pa je tu govor o vseh mogočih pravilnikih, zakonih :n navodilih, ki so potrebni za slehernega ribiča. Cena knjigi j« 8 Din. Jubilej Matice Slovaške v Turčanskcm sv Martinu. V nedeljo je slovaški kulturni svet praznoval 70 letnico svoje pomembne kulturne institucije, Matice Slovaške, ki je bila Slovakom pač vedno najzvestejša pomočnica v borbah za narodne pravice. Tolstojevo novelo »Oče Sergej«, ki jo iman.i tudi v slovenskem prevodu, so začeli te dni v Parizu snemati na filmsko platno. Sv. Pismo v južnoafriškem jeziku. Doslej je bilo v Južni Afriki v rabi staro nizozemsko, držnv-no sveto pismo, toda že nad 60 let traia tam močno jezikovno gibanj«, ki je končno doseglo, da je nedavno izšlo prvo sveto Pismo v afriškem pri-vodu. In kakor list »Južna Afrika« piše, je to odličen kos afriške književnoiti. Ker se je to delo posrečilo, jc južne Afričane opogumilo, da pripravljajo zdaj še knjigo psalmov v svoj domači jerik. Del teh je že prepesnii prof. dr. J. D, du Toit |s pesniškim imenom Totius), Kjer jc bilo potrebno radi jezika, je tudi nove napeve ustvaril. MALI OGLASI V malih oglasih velja vsaka beseda Din !•—; tenl- tovanjski oglasi Din 2'—. Najmanjši znesek za mali oglas Din 10*—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglnsib reklamnega značaja se računa enokolonska. 3 mm visoka petitna vrstica po Din 2-&0. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko. Tvrdka F. M. SCHMITT Pred Skotijo 2 LJUBLJANA Lingarjeva nI. 4 se priporoča sv. Miklavžu za nakup vsakovrstnih praktičnih daril! Oglej si izložbe in razstavo 3. dec.1 IB E ratrffT 1 Hlapec priden, pošten, z dobrim spričevalom, gre h goveji živini ali h konjem. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 13789. Služkinja za vsa dela, vajena tudi kuhe, želi zaposlitev. — Ponudbe na upravo »SI.« pod »Marljiva« 13999. (a) ilužbodobe Krojašk. pomočnika sprejmem. Kovač Simon, Zalog pri Ljubljani. (b) Natakarica pridna, poštena, delovna, vljudna in ljubezniva, z daljšo prakso, ki bi o-pravljala tudi vse gostilniške posle, se sprejme v boljšo gostilno v Mariboru. Ponudbe z navedbo službovanja naj se pošljejo na upravo »Slovenca« V Mariboru pod »Poštena«-, št 14044. (b) IHEB33I Violino % kupim. Kovač, Rožna dolina, cesta V., pekarija. stanovanja ODDAJO: Stanovanje se takoj odda. Zg. Šiška št. 256, pri šoli. (č) Dve lepi stanovanji enosobno in dvosobno, s pritiklinami, poceni oddam z decembrom v Mostah, Predovičeva 28. č Gospodično ali dve dijakinji sprejmem v vso oskrbo za 450 Din. Naslov v upravi »Slov.« Maribor. (s) j Gospoda sprejmem na stanovanje v sredini mesta za 140 Din mesečno. Naslov v upravi »SI.« pod št. 14000. (s) Obrt čč. gg. duhovnikom priporočamo brivski salon v Kopitarjevi ulici, nasproti trgovine Ničman. t Kbšo (eiprenj, afdovo moko vedno «*etr odrto ta u debel« *eletrco*ma A. VOLK. LJUBLJANA Realjera eeata 24. V petek, sa praznik ujedinjenja, od 16. do 19. ure v Slamičevi bufet restavraciji čajanka Serviralo se bo v novo nabavljenem servisu od tvrdke »Dekor«. Od pol 20 ure dalje ribja pojedina ki se bo zalivala s priznano najboljšo črnino, kar so jo pridelali Belokranjci, z Opolom, cvičkom in drugimi specijelnimi vini. Denar Hranilno knjižico Ljud. posojilnice v Ljubljani za 10.000 Din — kupim. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod šifro »Ljudska posojilnica« št. 13985. (d) C Opozorilo! Kdor bo širil o meni neresnične vesti, ga bom sodnijsko zasledovala. — M. Magdič, Pragersko. (o) Posestva Enonadstropno vilo prodam na periferiji Celja za 220.000 Din, tudi na hranilno knjižico. Ponudbe poslati podružnici »Slov.« Celje pod »Ugodnost« št. 14041. (p) Kupimo illllillllili"'mmiiinti»"i)iiiiimiiiii Vsakovrstno zlato Ropale po aaivišHb cenah ČERNE. Invelir Ltubliana. Voltov* ulica It 3 miiuiiniiiiiiiiuiiiiiiiuiiiiiiiiniiiimiimiimimiii umi Reklamna cenal Spalnica s psiho za 1900 Din, spalnice po naročilu od 2000 Din naprej. — Bitenc, mizarstvo, Gosposka ulica 10. (š) I Automotor i Razni automobili (osebni in tovorni) z zelo znižanimi cenami: a) Din 10.000... Naslov: Witti-ne H., Planina, p. Črnomelj. (f) | V7? F •ZKMMMMIigMMB Namočeno polenovko dobite ta teden v četrtek pri I. Buzzolini (za ško-fijo). (1) ZAHVALA Ob prerani in bridki izgubi našega nepozabnega očeta IVANA DiMICA se tem potom iskreno zahvaljujemo za vsa pismeno in ustmeno izražena sožalja ter vsem številnim darovalcem prekrasnih vencev m šopkov. Zahvalo izražamo čč. duhovnikoma v Komendi za častno spremstvo pri pogrebu. Nadalje posebno iskrena zahvala g. šefu Ljubljanske gradbene družbe stavbeniku Ivanu Briclju za njegovo požrtvovalnost in trud za časa bolezni, ter vsem poslovodjem Ljubljanske gradbene družbe. Prisrčna hvala gg. dr. Blumauerju, primariju splošne bolnišnice in dr. Breclju za ves trud ob njegovi težki bolezni. Iskreno se zahvaljujemo gg. pevcem in gasilnemu društvu v Mostah in Komendi za ginljive žalostinke, ter vsem prijateljem in znancem, ki so od blizu in daleč prihiteli in v tako častnem številu spremili blago-pokojnika na njegovi zadnji poti k večnemu počitku. Bog bodi plačniki Križ pri Kamniku, dne 29. novembra 1933. Globoko žalujoči ostali. specialno izbiro modnih hlač in pumpart dobite najceneje pri Preskerju. Sv. Petra e Orehe nudi Marko Jakovljevič, Brčko. (1) Staro, dobro vino 30 hI, proda grajščina Stari grad pri Novem mestu. (1) Za živinorejce neobhodno potrebno Te-žakovo olie za živino — se dobi samo pri tvrdki M. Težak, Zagreb. Gun-duličeva 13. — V ročkah od 5 kg za 100 Din. po ročki s plačano poštnino. Miklavževe in vsakovrstne gledališke lasulje izposojuje M Pod-krajšek — Ljubljana — Sv. Petra cesta 12. (1) Perje! gosje, čohano. kg 36 Din; purie. čohano, kg 26 Din. H. vrste 16 Din; beli puh kg 160 Din Razpošiljam po poštnem povzetju najmanj 5 kg. L. Brozovič, Zagreb, llica 82. (1) Vino belo in črno, novo in staro, na debelo, se lobi pri Osrednji vinarski zadrugi v Liubliani, Celovška cesta 81 (1) Ia. suhe slive 10 kg 82 Din, Ia. cvetlič-ni med 10 kg 155 Din, 30 kg 400 Din, pitani zaklani purani 10 kg 150 Din, orehova jederca 5 kg 150 Din. Franko kupčeva postaja razpošilja G. Drechsler, Tuzla. )I) tWOlRQy fRlOIROV in zopet tvorno* RADIO CEV Z NENADOMESTLJIVIMI LASTNOSTMI I Zahtevajte od Vašega Radio-trgovca novi cenik XI-83 s tabelo razporeda in karakteristik. Generalno zastopstvo za Jugoslavijo: F. L. ROSENFELD - BEOGRAD - TOPLIČIN VENAC 7 Praktična Miklavževa darila za gospode, dame in otroke, v veliki izbiri, po vsaki ceni dobite pri F. I. GORIČAR Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 29. Oglejte si izložbel Nogavice, rokavice m pletenin« Vam audt * veliki izbiri oaiugodneie u> naiceneie tvrdka Kari Prelog Liubhana Židovska ulica in Star trg (II Orehova jederca vsaki množini nudi Sever & Komp., Ljubija na, Gosposvetska cesta 5. Jabolka zimska, okusna, po 5 Din kg Iranko vsaka postala, povzetnc razpošilja Po-stržin. Maribor. Gozdna ulica 56 |1) Cenjene dame! Prodajamo lepe in fine damske klobuke po lastnih cenah. Poslužite se prilike, dokler traja še zaloga. Fr. Bernik, d. z o. z., Dunajska cesta 12, Matjanovo dvorišče. — Istotam se sprejemajo popravila. (1) Stroji in železo vsake vrste, v največji izbiri, 'abljeno in novo, na skladišču Kras, Zagreb, Sajmišna 48 a, telefon 66-49. (1) Kino za otroke prodam za 150 Din. — Kovač, Rožna dol., cesta V., pekarija. (1) Velik skedenj naprodaj. Šetina, Šmarna gora 49. (1) Šivalni stroj pogreznjen, prvovrstne znamke, se poceni proda. Dvorakova uL 3, I. nadstropje, levo. (1) Novo snujoča se tovarna tulcev (Haar- und V#-lourstumpen) — išče mojstra (Walkmeister) za velurni in dlakovni oddelek ea vstop s 1. januarjem 1934. — Tuzemci ali gospodje s trajnim poslovnim dovoljenjem imajo prednoat Ponudbe na Jugomosse, Zagreb, Jelačičev trg 5, pod št. 4226. Redni obini zbor zadruge »Jugoslovanska tiskarna« bo v sredo 13. decembra 1933 ob pol štirih popoldne v posvetovalnici. Spored: 1. Čitanje zapisnika z. o. z. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Odobritev rač. zaključka za poslovno leto (t. jul. 1932 do 30. jun. 1933). 4. Volitev tretjine načelstva v smislu čl. 13. zadr. pravil. 5. Volitev nadzorstva. 6. Slučajnosti. Načelstvo Tudi v naši podružnici Ljubljana, Miklošičeva cesta 5 (paviljon) lahko plačate naročnino za »Slovenca«, »Domoljuba« in »Bogoljuba«, naročate inserate is dobite razne informacije. — Poslovne ure od pol 8 zjutraj do pol 1 popoldne in od 2 do 6 popoldne. Telefonska številka 3030. V neizmerni žalosti naznanjamo, da je naša iskreno ljubljena mati, babica, prababica in tašča, gospa Morijo Ssmsonovna-Honskaja vdova po dr2. svetnika danes ob 15. uri, po kratkem, mukapolnem trpljenju, mimo v Gospodu zaspala. Pogreb nepozabne bo v petek, dne t. decembra 1933 ob pol 15 iz hiše žalosti Krekov trg št. 7, na pokopališče k Sv. Križu. Panihida se bo darovala na domu, Krekov trg 7, v sredo, dne 30. novembra, ob 3 popoldne. Ljubljana, dne 29. novembra 1933. ŽALUJOČI OSTALI. Aleksandra Rahmanova: Dijaštvo, ljubezen, 45 Čeha in smrt Tudi veliko ogledalo, ki sem ga tako rada imela, se je razbilo. Krogla ga je zadela v sredo. Prvič v življenju sem občutila bližino smrti; tresla sem se od strahu, kajti bilo mi je takoj jasno, da menijo ljudje na ulici, da me imajo pravico umoriti. Ne poznajo me, vendar me sovražijo in hočejo mojo smrt Starši, ki jih je preplašil strel, so prihiteli v sobo. Ko je oče videl množico nu ulici, je šel takoj k telefonu in prosil pomoči. Povedali so mu, da so pogromi po vsem me6tu. V veliki tovarni za špirit so spustili ve« špirit v novozgrajeni vodovod, ko so vojaki nameravali tovarno naskočiti. Vojaki so pa spazili cevi, se napili in {»tem v mestu plenili prodajalne in buržuje. Mati je takoj dojela zadevo, kakor se je izrazila, »s praktične stranic. Šla je v stanovanje, hitro pobrala najdragocenejšo zlatnino in rekla: »Gledati moramo, da pridemo kako iz hišel« Sestre so jokale; Bamo Irina ne. Le s težavo »mo jo dvignili iz postelje. Se ko je videla '-az-»treljeno ogledalo in dojela, da se vrSi pogrom, je rekla samo, da hoče spati in drugega nič. Ko smo potrkali na docenlovo sobo, se nam je zgodilo isto kot pri I rini. Dejal je: »Harašol Pogromi Zato vendar ne bom opustil svojega dnevnega redal< Najslabše sem se vedla jaz. Begala sem od okna do okna, gledala na pobesnelo množico in se tresla kot trepetlika. Vse, kar sem mogla pametnega storiti, je bilo, da sem pograbila Vadimova pisma in dnevnike. Stala sem za zastari in gledala na množico, ki je drevela mimo z različnimi posodami. Vojak je nesel otroško banjo, stara babnica ponev, deček veliko zdelo, drugi vojak je sezul škorenj, zopet drugi je obložil svojo kosmato kapo znotraj s časopisnim papirjem; in vsa umazana, razcapana, pijana tolpa se je prerivala ob vodovodnem hidrantu, ki je ravno nasproti naši hiši. Vpili so, se suvali, celo grizli, da bi dospeli tja, borili so se za umazano tekočino, ki je tekla iz cevi, ko jo je nekdo preluknjal. Srečniki, ki so ulovili v posodo, v kapo ali škorenj te nagnusne pijače, so stopili v stran in začeli takoj piti v dolgih požirkih. Kmalu so se upijanili. Mnogi so popadali po tleh, mnogi so bljuvali in se ulegli z obrazom ali s prsmi v ostudno nesnago. Medtem se je čisto zdanilo, napočilo je megleno, otožno jesensko jutro. Dež je šel pomešan s snegom. Iz mesta se je vlekla procesija ljudi, ki se niso brigali za luže in za pijance, ki so ležali po tleh, ampak so stopili, kamor je bilo. Vsi so bili obloženi z raznimi stvarmi. Vojak je nosil ogromen gramofon, na glavi je imel letni ženski klobuk z žnvordečimi rožami in fantastično rnjčico. Pod pazduho nosi sveženj rožnate tančice, ki jo z dolgo vlečko vleče po blatu za seboj. Iz žepa mu vise zlate in srebrne verižice in ure nihajo na njih. Okrog vratu ima obeske 7. dragulji. Spotika se po ulici, oči so mu izstopile od pohlepa, ostudna tekočina mu kaplja iz nosa v brke in na plašč. Ustavi se. Nabrekne nosnice in ko zavoha alkohol, vrže težki gramofon na zraven ležečega vojaka in ga je gotovo ubil, če ni bil že mrtev. Z mrzličnimi rokami potegne škorenj 7. noge, teče k hidrantu, si napolni škorenj in začne piti. Po nekaj trenotkih se valja po tleh in drugi, ki pritiskajo za njim, hodijo [>o lepem damskem klobuku. Tam teče ženska. obraz ji žari od veselja; v eni roki ima gosli. v drugi otroški bicikelj, pod pazduho sveženj mo-drorožnatega blaga, na glavi čisto nov svetel cilinder in povrh 3e angleško športno čepico. Tam hiti delavec, z oljem prepojeno čepico si je potisnil za tilnik, ker nosi na glavi sveženj kožuhov, hermelinov. Okrog vratu si je obesil kožuhe modre in srebrne lisice, v roki drži ogromno otroško žogo iz gumija in prekrasno, veliko punčko. Iz žepa mu visijo dolge svilene ženske nogavice in fine čipkaste srajce. Kar se nenadno dvigne vojak, ki je ležal na tleh tik pred delavcem, neumno bolšči vanj, 7.grabi puško — pok! Delavec nezavedno zakrili z rokami in pade ko snop z obrazom na tla ter nepremično obleži. »Mamočka!« zakričim od strahu čisto iz sebe. »Mamočka! Ustrelil ga je!< Begam skoz sobe in nimam obstanka. Vse se vrti v meni. »Ne moreni več, ne morem več!< kričim in se vržem materi v naročje. Obraz ji je bled, strog. Brzo naloži kruha, sira in masla; pobegniti moramo, meni. Oče zopet pozvoni na telefonu. Slabe vesti. Množica že pleni drugo glavno ulico, nobeni trgovini ne prizanaša, celo knjigarnam ne, zdaj se ravno pripravlja, da oropa veliko prodajalno igrač in slaščičarno. Povrnem se k oknu. Množica odnaša klobase, gnjati, torte, hlebe in črcvlje. Prvič v življenju sem te videla poblaznelega, moj ruski narod! O, da je tudi zadnjič! — — — Irina pride iz svoje sobe in ne da bi se zmenila za krike na ulici, se usede h klavirju in začne igrati kromatične lestvice. Prestrašeni planemo k njej: jaz, starši, sestre, Maša in I)aša, vsi smo okameneli od strahu, ko smo pomislili, da s tem lahko opozorimo ljudi na nas. »Tolpi na ljubo vendar ne morem opustiti glasbene ure!« reče jezno in zaloputne pokrov, ko Za »Jmroalovanako tiskarno« v Ljubljani: Karel Ceč. Izdam teli: Ivan Rakove«. ne odnehamo. Iz docentove sobe pa slišimo šelest listov; mirno, kot bi bil najlepši pokoj, dela za napredek znanosti. Spodaj so slišali lestvice. Pred okni se začno zbirati gruče in hripav, pijan glas zakriči: »Mi prelivamo kri na fronti, buržuji pa tu igrajo klavir!« Nekdo kriči: »Vrag vzemi buržuje! Razbijte jim maslene gobce! Potegnimo jih izza zastarov! Primimo jih! Pobesimo jih! Postrelimo!« In besna množica, ki od trenotka do trenotka narašča liki plaz, se rine k našim oknom, se loti hišnih vrat ko stoglava pošast. »To je smrti« si mislim. Samo eno misel imam: potajiti se, skriti se kamorkoli! »Gospod! Gospa!« plane jokaje Maša v sobo. »So že tu!« »Pomiri se, Maša, tebi gotovo ne store ničesar!« reče oče. »Kaj, če me bodo tudi imeli za iniloetljivo? Oj, j r vami vred me bodo pobili ko psal Oj, oj...« Oče se 21 mogel zdržati smeha: »Pomiri se vendar, jim že jaz dopovem, da nisi miloetJjiva!« »Pa gotovo ne bodo verjeli 1« Oče potrka na docentova vrata: »Georgij Aleksandrovič, zdaj gre za res!« Tflm, kaj naj storim? Res... res ne utegnem ... Važen članek ... Brezpogojno moram danes dovršiti korekturo ...« Električni zvonček za brni in ne neha; iz obed-nice plane inženjer Lebedev z ženo k nam, prišla sta po zadnjih stopnicah. Obraz mu je spačen od nezavednega strahu. »Kaj naj storimo?« vpraSuje s tresoSIm gla som. »Skoz vežo ne moremo, tam je že polno ljudi slavnostni vhod tudi, ograja je mnogo previsoka!« Urednik: Loize Golobii.