GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA ZP ISKRA — INDUSTRIJE ZA ELEKTROMEHANIKO, TELEKOMUNIKACIJE, ELEKTRONIKO, AVTOMATIKO IN ELEMENTE, KRANJ
S SEDME SEJE PREDSEDSTVA ZVEZE ¡g KOMUNISTOV JUGOSLAVIJE	11
BS
ES3
Obveznosti in odgovornosti g komunistov
QB
mm
i Tito: Proti vsem sovražnim elementom je tre- |g ba zavzeti jasno in odločno stališče
V	prostorih CK ZK Hrvatske v Zagrebu je bila 15. decembra seja predsedstva ZKJ. Na njej so razpravljali o'problemih nadaljnjega razvoja in dela ZK. V razpravi je sodeloval tudi predsednik Tito, ki je med drugim dejal:
'i Komunisti smo odgovorni za vso našo jugoslovansko socialistično skupnost, je med drugim poudaril predsednik Tito. Najsi so marsikje še kakšne težave kot posledica preteklosti, vendar smo dosegli velike Uspehe in na to ne smemo pozabiti. Naši delovni ljudje verjamejo komunistom, zaupajo nam in zato je še toliko večja tudi naša odgovornost pred vsemi našimi narodi in yso jugoslovansko socialistično skupnostjo, Zato moramo skrbeti za naše medsebojne odnose, za to, kako se postavljamo do problemov, kako jih rešujemo ih kakšni so naši medsebojni odnosi. Opazil sem, da so posamezniki, ki se igrajo z napadi zdaj na to zdaj na drugo vodstvo. Takšni neodgovorni napadi m* diše po frakcionaštvu. r
Predsednik Tito je potem spregovoril Še o reševanju problemov v podjetjih, pri čemer je znova poudaril veliko obveznost in odgovornost komunistov za pravočasno reševanje teh problemov. Potem pa je dejal, da je treba zavzeti jasno in odločno stališče proti vsem sovražnim elementom, proti vsem tistim, ki so tuji naši socialistični družbi. Zavedati se moramo, da stari reakcionarni in anarholiberalistični in dogmatični elementi združujejo svoje sile proti naši samoupravni socialistični družbi in nekateri v tujini grade svoje načrte prav na njihovem delu. Le z jasnimi stališči in združeni v politični akciji, bodo labko člani ZKJ uspešno preprečili poskuse vseh tistih, ki poskušajo zapeljati na stransko pot naš socialistični družbeni razvoj. Potem je govoril še o vlogi tiska in dejal, da bi morali časopisi posvečati več prostora zares aktualnim dogajanjem, tistemu, kar je važno za vso našo družbo.
V	nadaljevanju seje je predsedstvo sprejelo še odlok o kriterijih in merilih za članarino in njeno delitev ter za financiranje centralnega foruma in organov ZKJ. Predsedstvo bo določalo kriterije, višino članarine pa bodo določali centralni komiteji republik, člani ZK z dohodki do 500 din naj bi plačevali največ 1 dinar mesečne članarine, člani z dohodki nad 2000 din pa najmanj 2 odstotka mesečno.
Iz obrata »žarnice« — tovarne elementov za elektroniko: za montažo avtomobilskih žarnic
delavka Helena Švajger pri stroju
S 4. se; e delavskega sveta združenega podfetja IS URA
am
aa
' MB
aa
o»
m na ¡s si
E3
sa
aa
is
aa
UH
BB
■■
BB
as
BB
ms
aa
aa
aa
na
BES'
BB
ESB
4..zasedanja DS ZP se je udeležilo 28 članov DS in ,15 gostov. Čeprav je bila'seja sklicana za 9. uro, torej v' dopoldanskem času, je. bilo potrebno čakati pol ure, da je število Članov doseglo sklepčnost, , in, ds je, predsednik DS. inž Rok Žibert lahko začel s sejo. Težko je reči, zakaj se - člarii DS ZP tako maloštevilno udeležujejo sej (tokrat od 52 članov le 28!?), vendar bi bila večja zavest potrebna in koristna pri razpravah o važnih in aktualnih vprašanjih.
Dnevhi red je obravnaval 12 točke- V-3-upni ,seji je, bil DS v prvi točki informiran O pregledu, terjatev ZP. Nakazano je bilo boljše stanje-, to- -da še vedno rie zadovoljivo.. Zadevni sklep DS priporoča, da poročilo 6 pregledu terja- ■ tev vodilni delavci in samoupravni organi organizacij v sestavu ZP podrobno prouče in skušajo podvzeti ukrepe, za zboljšanje stanja terjatev.
Dokaj razgibana razprava, je nastala po poročilu o sta- . nju »Orodjarne« v Ljubljani,. ki je bilo vsestransko osvetljeno, tako s strani vodilnih delavcev ZP, kot tudi tovar- 1 ne. Situacija je težka in obstaja nevarnost, da bo zguba čedalje večja. Ker je bila sanacija predvidena , s priključitvijo k »Elektromehani-ki« ali, »Avtomatiki«, je bil DS seznanjen, da so bili člani razširjenega kolegija mne- -nja, da so pogoji »Avtomatike« cenejši, zato. naj se osvoji to varianto. Ker s strani
MiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiimHiuiUHiiiiiiiiHimitiiiiiiimmiiiiiHmiiiiiiisiiiuiiiiiiii .immiiiinumiiiimmiiiiiimitmimmiiiiiiiiisiiiim
(	Gripa pojenjufe	|
S.	Gripa pojenjuje!... Tako je mnenje dežurne službe Zdravstvenega doma v Ljub-	j§
S	Ijani. Kljub temu pa je opreznost še zmerom potrebna. Kakor hitro začuti boinik	g=
=j	prve znake gripe, je vsekakor najboljše, da se nemudoma zateče v posteljo. Pred-	=
S	stojnik virusnega laboratorija pri Zavodu SRS za zdravstveno varstvo je domnevo 1 =
| o pojenjavanju gripe potrdil, vendar pa opozoril na možnost, da se bodo gripozna = S ■ obolenja še pojavljala, saj takšen val gripe ne odneha naenkrat, ampak se lahko 2 5 pojavlja v posameznih primerih.	I
U!iliE!Umil!ilIlie!I!iillilHimUni!liilIlii!!!imil!iiEilii!liilIlliiimiIIIIill!IEIIfi!imilII1!liiIII[|IUIIIilliIillllimill!IiiIIIIilillIinUilIllllimiMiiliiEilil|SU:
imenovane1 tovarne še ni bilo zadevnega soglasja, je DS ZP sklenil, da mora, »Avtomatika«' do 19. decembra 1969 predložiti svoje dokončno 1 stališče. V .slučaju negativne-"1 ga odgovora naj strokovne službe ZP do naslednjega zasedanja DS ZP, ki je predvideno 26. decembra 1969, obdelajo ostale možnosti rešitve, o katerih bo DS ZP dokončno odločal.,
(Glej članek o problemih tovarne orodja na 5, str.!)
(V tretji točki dnevnega reda so bili obravnavani vzroki izgube v letošnjem' letu v tovarni polprevodnikov, Trbovlje. Po informaciji je sanacija kljub kritični situaciji možna, zato je DS naročil strokovnim službam naj se za DS ZP izdela š pomočjo mnenj in predlogov strokovnjakov Rizove tovarne. »Polprevodniki«, Zagreb — poročilo, ki bo -predvidevalo konkretne, rešitve problematike tovarne- polprevodnikov Trbovlje.
Poročilo komisije za ugotovitev vzrokov dosedanj e izgube v letu 1969 v tovarni radijskih sprejemnikov, Sežana, je bilo Vsebovano v četrti točki dnevnega reda. Dodatno pojasnilo tovarne j e celotno sliko še bolj' razjas-. nilo. DS ZP je. bil mnenja, da ni sprejemljivo poročilo komisije v tem, da . bi izgubo . v'višini 986,433.60 N din soli- : damo i pokrivale organizacije : v sestavu ZP, pač pa je to primarna naloga tovarne radijskih sprejemnikov., K skle- 1
pu 3. zasedanja, ki obravnava - najetje . dolgoročnega krediti za kritje poslovne, izgube za 1. 1968, pa se k točki 9. doda: »Združeno podjetje" ISKRA oz. njene ‘ organizacije se zavezujejo, da bodo 'pokrile Tovarni radijskih sprejemnikov v Sežani preneseno izgubo v neplačani realizaciji iz leta 1968, ki Zna-' ša. 1.164.372.— N din, in to najkasneje ob . sprejemu zaključnega računa za leto
1969.« DS - ZP je tildi zadolžil gfen- direktorja" ZP,1 da izposluje - izdelavo’ programa po-slovno-tehničnega 1 sodelovanja med prizadetimi organizacijami v sestavu ZP.
V naslednji točki je DS dal soglasje Iskrini tovarni elektromotorjev v Železnikih, da razširi predmet poslovanja tudi na proizvodnjo gospodinjskih aparatov in njihovih sestavnih delov.
'Poročilo o postopni ukinitvi Iskrine poklicne šole v Ljubljani ni izzvalo razprave, ki bi bila ob tako važni odločitvi potrebna. Medla diskusija ni nakazala težnjo in odločnosti, da se šola, ki je za ljubljanski bazen potrebna, obdrži. Nakazan vzrok ni osvetlil drugega kot to, da ni.denarja, skoraj nič.pa ni bilo govora, če morda profil šole ne odgovarja organizacijam. DS ZP ni imel druge izbire, kot da je sprejel predlog org. kadrovskega področja in ŠC, da se Iskrina poklicna šola v Ljubljani na Linhartovi cesti 35 postopoma ukine do avgusta. 1971. leta, ker je podjetje,} čigar last je poslopje kjer omenjena1-šola deluje — zahtevalo izpraznitev, denarja za odkup pa ZP nima. Org. kadrovsko področje in šolski center sta hkrati' prejela obveznost,'' da v naslednjem letu ukreneta vse, da bi po-
(Dalje na 6. strani)
TITO: Delovni kolektiv mora vedeti vse, ne sme biti le proizvajalec
Pred kratkim je predsednik Tito, ko se je mudil na Brdu pri Kranju obiskal tudi tovarno gumijevih izdelkov »Sava« v Kranju. Iz zanimivega razgovora, ki ga je priobčil Dnevnik, povzemamo naslednje besedilo:
Predstavniki podjetja so povedali predsedniku, da bo imela tovarna leta 1975 petnajst milijard S din dohodka, da znašajo njihovi poprečni osebni dohodki sedaj 1250 N din, da bodo znašali naslednje leto 1320 N din, da znaša najnižji osebni dohodek 800 N din, da se bo naslednje leto dvignil na 840 N din, da imajo zaposlenih 2665 oseb, od tega tretjina žensk, četrtina mladih, da porabijo letno 2,7 milijona za izobraževanje, da je 347 njihovih ljudi v šolah, da imajo 5,6 odstotka zaposlenih ljudi z višjo in visoko izobrazbo.
Predsednik Tito: »Mislim, da ste veliko naredili. Na nekaj pa morate paziti: delovni kolektiv mora vedeti vse, ne sme biti le proizvajalec!«
ni »Avtomatika« Ljubljana - Pržan
■ SBBBBSBSiZfBISSl ■B9BSS3ŠSBHBEBIB

■ ■
mm
mm
mm
mm
H
■H
■a
IB
a a
BI
Bfl
a a
mm
sa
mm
mm
mm
mm
aa
SBIIBIBBaillilHlIia
Uspela proslava za dan republike in 50-letnico ZKJ
V petek, 28. novembra sa vse družbeno-politične organizacije v tovarni »Avtomatika« Ljubljana organizirale proslavo ob 50-letnici ZKJ in za praznik republike. Prostori tovarniške menze, kjer je bila proslava, so bili tesno zasedeni od članov kolektiva, ki so z veliko pozornostjo sledili programu, ki ga je z uvodnimi pozdravi začel sekretar OO ZKS tov. Boško Jovičevič. Predsednik sindikata ing. Janez Novak pa je nato orisal borbeno pot ZKJ, ob koncu pa je govoril tudi o nadaljnjih nalogah na gospodarskem in političnem področju.
Direktor tovarne tov. Andrej Pardubsky, dipl. inž^ je
Trgovci dlktlrafo razvof
Med stotimi največjimi podjetji v Jugoslaviji, ki so jih razvrstili po velikosti skupnega dohodka, je 44 trgovskih organizacij. Ne samo to: med prvimi desetimi jih je celo šest s področja trgovine.
To je prvi vtis, ki ga dobimo, če pogledamo tabelo, ki kaže sto največjih jugoslovanskih firm in ki jo je nedavno tega objavila beograjska »Ekonomska politika«.
Torej po skupnem dohodku v 1968. letu je na prvem mestu zagrebška INA z več-kot tremi milijardami skupnega dohodka. Za njo sta se zvrstila trgovca: »Inter-eksport« z več kot dvema milijonoma in »Centrotekstil« z nekaj manj od dveh milijonov. Obe podjetji sta iz -Beograda. Med prvimi dese-
timi iz vrst proizvajalcev zasledimo še »Jadranbrod« iz Zagreba z 1,8 milijoni in »Iskra« iz z 1,5 milijonov. Med trgovci so tu še »Invest-import« z 1,8, »Jugometal« z
1,6	in »Centroprom« s prav-tako 1,6 milijoni skupnega dohodka: vsi iz Beograda. Na devetem mestu je tudi eden ljubljanski trgovec »2- »Metalka« (1,5 milijona), medtem ko se je med prvimi desetimi uvrstil tudi ŽTP iz Beograda (1,6 milijona).
Tabela nudi torej zanimive podatke, ki lahko opozore na. določeno razporeditev kapi-
tala v Jugoslaviji, ki jo je povzročil gospodarski sistem. Najbolj bode v oči dejstvo, da je med podjetji z največjim kapitalom veliko trgovskih podjetij, kar potrjuje že znane ocene o premoči kapitala izven proizvodnje nad samo proizvodnjo. To je še težje zaradi tega, ker analiza največjih proizvodnih podjetij ne daje ohrabrujoče rezultate.
Na tabeli »stotih na j več jih« v Jugoslaviji ni velikih proizvajalnih firm, ki bi lahko potegnile za seboj gospodarski razvoj. Podatki o velikosti skupnega dohodka nas ne smejo varati, če izvzamemo INA, ki se razvija na temelju konjunkture v proizvodnji
(Dalje na 6. strani)
po krajšem uvodu posebno toplo pozdravil dolgoletne delovne člane kolektiva, govoril o njihovem dvajsetletnem delu in jim izročil spominska darila. (Nagrajeni jubilanti 20-letnega dela: Stane Pipan, Slavka Jakopič, Stane Vrhovnik, Karmen Kocjančič, Cilka Pozderec).
Sledil je kulturni program, ki so ga izvajali vojaki kasarne »Boris Kidrič« iz Šentvida ter recitatorke - iz naše
tovarne. Ansambel JLA pod vodstvom vojaka Možine in napovedovalca tov. Čeha je bil vsestranski, zato je bilo. vzdušje izredno prisrčno in tovariško.
Pa proslavi je direktor pri-redil jubilantom zakusko, člani kolektiva, posebno mladina, pa je ob borbeni pesmi in dobri kapljici veselo rajala in se prijetno zabava-
la.
K.	R.
POZIV
Republiški sekretariat za zdravstvo in socialno varstvo poziva vse osebe, ki so žrtve fašističnega nasilja, civilne žrtve vojne ali žrtve vojnega materiala in imajo 60 do 90-odstotno telesno okvaro, da se v času od 2. decembra 1969 do 15. januarja 1970 prijavijo pri službah za socialno varstvo pristojnih občinskih skupščin oziroma pri centrih (zavodih) za socialno delo.
Osebe, ki jim je bila stopnja okvare že zdravniško ugotovljena oziroma imajo o telesni okvari kakršnokoli dokumentacijo, naj prinesejo s seboj vse dokumente.
Podrobnejša pojasnila dobijo zainteresiram pri službah za socialno varstvo pristojnih občinskih skupščin oziroma pri centrih (zavodih) ža socialno delo.
Republiški sekretariat za zdravstvo in socialno varstvo
liiiiBiiiiiiiuiiniuuiimiuuiHiuiiiiiniuuluuiiiiiiuuiiiniiaiinmiliiimuliiimuuiiiiiiiiuiiiiuluiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiniiiiinmiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiimimHHiiiimHnHiiiHitHiiHiiiiiiiiniiiiiiiiimiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiniiiiiiiHHHmit
INTERNE INFORMACIJE REPUBLIŠKEGA SVETA SINDIKATOV SLOVENIJE
Stališča zakonodajno-opravsie komisije zvezne skupščine d© rok a za uveljavitev amandmaja
Zakonodajnopravna komisija zvezne skupščine je zavzela na seji 26. novembra letos stališče do roka za uveljavitev amandmaja XV. ustave SFRJ. Na objavljeni prevod stališča, ki ga je podpisal predsednik komisije dr. Leon Gerškovič, posebej opozarjamo predsednike občinskih sindikalnih svetov, predsednike in člane statutarnih komisij pri občinskih skupščinah, predsednike medobčinskih in občinskih odborov strokovnih sindikatov, urednike glasil delovnih organizacij in vse tiste, katerih delo v delovnih organizacijah je kakorkoli povezano z usklajevanjem interne zakonodaje.
Komisija RS ZSS za samoupravljanje svetuje, naj poteka usklajevanje interne zakonodaje v delovnih organizacijah z dosedanjo prizadevnostjo, Četudi so že potekli nekateri zakonski roki. Za lažje delo in pomoč pri tem bo komisija tudi v bodoče
pomagala. V kratkem bodo prejela vsa občinska sindikalna vodstva, statutarne komisije in širok krog drugih posameznikov pregled statutarnih rešitev, ki niso skladne z določili amandmaja XV. in z ostalimi ustavnimi in zakonskimi določbami, oziro-
ma, ki ne zaslužijo kot osnova za poglabljanje samoupravljanja V delovnih organizacijah.
Pojasnilo zakonodajnopravne komisije zvezne skupščine od 26. novembra 1969 se glasi:
Zakonodajnopravna komisija zvezne' skupščine je na svoji seji 26. novembra i969 obravnavala pismo št. 2992 od
25.	novembra 1969, ki ga je po-poslal predsednik sveta Zveze . sindikatov Jugoslavije predsedniku zvezne skupščine .v zvezi z uveljavljanjem XV. ustavnega amandmaja, in je — upoštevajoč tudi. mnenje zveznega pravnega sveta—1 zavzela glede tega vprašanja naslednje stališče:
Izhajajoč iz tega, da je bil namen sprejetja zakona o prenehanju veljavnosti do-loločb zveznih zakonov, ki urejajo vprašanja, na katera se nanaša XV. ustavni amandma (Uradni list SFRJ št. 18/69), določiti, kateri zakoni in kdaj bodo prenehali veljati v zvezi s XV. ustavnim amandmajem, kakor tudi to, da bi delovne organi-
zacije mogle brez spremembe statuta do 31. decembra 1969 spremeniti statutarne določbe; in izhajajoč iz tega, da XV. ustavni amandma po svojem značaju in določbah poudarja pravico delovnih organizacij neposredno uveljavljati ustavni amandma in se držati njegovih določb in določb veljavnih zakonskih predpisov, meni komisija:
1.
Da zakon o prenehanju veljavnosti odločb zveznih zakonov, ki urejajo vprašanja, na katera se nanaša XV. ustavni amandma, sploh ne določa roka, do katerega je treba spremeniti statute, in zato lahko delovne organizacije tudi po, 31. decembru 1969 spreminjajo svoje statute ter v smislu XV. ustavnega amandmaja določajo vprašanja, o katerih »delovni ljudje v delovni organizaciji kot celoti in organizacijah združenega dela v njeni se-1 stavi. določajo vprašanja, o katerih odločajo neposredno.
zaupajo določene funkcije upravljanja delavskemu svetu oziroma glede na naravo dejavnosti delovne organizacije drugemu ustreznemu organu upravljanja, določene izvršilne funkcije pa njemu . odgovornim kolektivnim in individualnim organom, ki jih voli delavski svet«, ter v skladu s tem »ustanavljajo organe upravljanja delovne organizacije in organizacij združenega dela v njeni sestavi, s tem da določajo njihovo delovno področje in čas, za katerega se te organe voh, ter določajo pogoje in način za njihovo izvolitev oziroma razrešitev.« Pri tem je treba ob uveljavljanju XV. amandmaja upoštevati poleg ? določb tega amandmaja tudi temeljna načela ter ostale:; določbe ustave in v skladu z njimi razvijati sistem samoupravljanja v delovnih orga-'! nizacijah.
2.
če delovne organizacije ne spremenijo obstoječih določil svojih statutov, izražajo s tem svojo voljo, da obdrži- ■; jo določila obstoječega statu-
Ob knjigi »Ameriško izzivanje«
O knjigi francoskega publicista in politika J. J. Servan-Schreiberja »Ameriško izzivanje«, ki je letos v prevodu izšla pri DZS, je bilo povedanega in napisanega že marsikaj v raznih revijah in- časopisih, vendar je v ' Iskrinih širokih krogih manj poznana. Zato nekaj njene vsebine posredujemo našim bralcem, našim samo-upravljalcem, ki jih želimo seznaniti s problematiko, ki jo pisec obravnava in tudi z rešitvami, ki jih predlaga.
TO NI ENO IN ISTO
Zelo značilen je že njegov motto, ki ga navaja na samem začetku knjige — vsem mislečim ljudem v premislek:
Če daš možu ribo, se bo najedel enkrat, če ga pa naučiš loviti ribe, se bo hranil vse življenje (Kaun-tsU, 6. stol pr. n. št.)
Lenin je rekel: Z znanjem oborožen človek je nepremagljiv. Ali po naše: Samo znanje rešuje in vodi člove-' štvo!
Servan-Schreiber v svoji knjigi govori o največji nevarnosti za Evropo: popolna
ameriška nadvlada nad gospodarstvom VSE EVROPE brez izjeme, če se Evropa-v najkrajšem času ne zave »Ameriškega izzivanja« — kajti rokavica je bila Evropi zalučana v obraz, Evropa pa je ni še niti pobrala, kaj šele, da bi odgovorila na to izzivanje!
V čem Evropi grozi »za-sužnjenje?«
ZDA so po I. 1958 .investirale v Zahodni Evropi več kot 1/3 celotnih ameriških investicij v svetu {dodatnih 10 milijard $) in 'ustanovile preko 3000 novih ameriških družb! Ameriške družbe se strahovito hitro prilagajajo
vsem spremenjenim pogojem poslovanja, saj svoja evropska podjetja vodijo okretne-je in hitreje tudi zato, ker so bolj bogate.
Evropejci zlasti zavidamo Američanom lahkotnost s katero njihove družbe spreminjajo svojo strukturo, tako, da se z lahkoto okoriščajo z vsemi možnostmi trga. Američani namreč ustvarjajo okoli sebe »smisel za trg«.
Zdi se mi potrebno citirati ameriškega industrij alca, ki zgovorno prikaže, v čem je razlika med gledanjem poslovnih ljudi Amerike in Evrope: »če hoče nemški direktor povečati svojo produkcijo, prouči v ceioti vse upoštevanja vredne komponente, da bo lahko izdeloval svoj produkt, če pa moram jaz povečati svojo produkcijo, dodam istemu postopku še naše študije in predpostavke, tako, da mi bo jasno ne samo, kako naj produciram, ampak tudi, kako naj produ-
Sekretarji organizacij ZP med seboj
Letošnji zadnji sestanek sekretarjev organizacij v sestavu ZP ISKRA KRANJ je bil v torek, 9. 12. 1969 v Novem mestu.
Gostitelj je bila tovarna usmernikov, ki je poskrbela za dobro počutje vseh prisotnih, s čemer je tudi s svoje strani pripomogla k tvornemu vzdušju.
Sekretar ZP tov. Pavle Gantar, ki je sklical sestanek, je vsem navzočim obrazložil osnovne značilnosti TEZ no-, vega Statuta ZP Iskra Kranj na kar se. je razvila živahna razprava, pri čemer je imel dr. Mlinarič (RIZ) dovolj
iiiiMiiiiiiiimiiiiiiuuiiiiiiiiiummimiiiiiiiii
ta in svojih sklepov. Če sč statut opira na določbe zakonov, ki so prenehali veljati bodo v veljavi do sprejetja novega statuta in njegovih sprememb pravila, vsebova-• na v teh- določbah zakonov kot določila statuta, ne glede na to, da kot zakonska določila ne veljajo več.
Glede na tako pojmovanje tudi ni treba spreminjati, obstoječi zakon o prenehanju veljavnosti določb zveznih zakonov, s katerimi se ureja . vprašanje, na katera se nanaša ustavni amandma XV. (Uradni-list' SFRJ št. 13/69) pa tudi ne sprejemati obvezno tolmačenje tega zakona. Zakonodajnopravna komisija pa meni, da mora o vprašanju uveljavljanja . XV. ustavnega amandmaja in o uresničevanju samoupravnega sistema v delovnih organizacijah- zvezna skupščina začeti posebno razpravo in sprejeti svoja stališča.
Predsednik
dr. Leon Gerškovič
tehtnih pripomb oz. dopolnil, pri čemer niti predstavniki ZZA, tovarne »Avtoelektrika« in TEN niso zaostajali. Pripombe in predlogi sekretarjev nekaterih tovarn so se dopolnjevali, često pa so si bili tudi prav-nasprotni v formulaciji svojih stališč (npr. RIZ in Avtoelektrika: TEN).
Sklep sekretarjev v zvezi s 'tezami je bil, da bodo vsi do 20. Im poslali svoje pismene pripombe in predloge, v kolikor jih že niso podali na tem sestanku.
Naslednje, kar so obravnavali, je »Sistemizacija delovnih mest« in akt o sistemizaciji, ki ga mora vsaka organizacija sprejti najkasneje do 1. 7. 1970. Stališča republiških organov in ZP v zvezi s sistemizacijo je tolmačil tov Mitja Ančik, dipl. pravnik. Razprava sekretarjev je pokazala, ■ da se vse organizacije že pripravljajo na izdelavo ustreznega akta, dajpa je še nekaj nejasnosti pri sprejemanju akta (posebno pri večjih organizacijah, ki imajo nekaj tisoč delavcev), kar bo treba še razčistiti na ustreznih forumih..
Pod točko »razno« so sekretarji obravnavah še problematiko Poklicne šole šolskega centra Iskra v Ljubljani, ki mora izprazniti svoje prostore, ker je tovarna »Elementi« to stavbo prodala. Na hitro smo povprašali navzoče sekretarje, koliko učencev mislijo njihove organizacije vpi-
■sati naslednje leto in naprej v poklicne šole — in dobili šmo številko blizu devetdeset. Sekretarji iz tovarn, ki so izven ljubljanskega bazena - in imajo šolanje svojih kadrov urejeno (Avtoelektrika, Elek-trbmehahika, RIZ, Kondenzatorji ...), so opozarjali svoje kolege iz Ljubljane, da Iskr-ški bazen, ki danes zaposluje Okoli 7.000 delavcev, ne more biti brez svoje poklicne šole, brez osnovnega vira novih kvalificranih delavcev za svoje organizacije.
Sekretarjem je bila podana tudi informacija o resni finančni situaciji, v katero je zašel Center za avtomatsko obdelavo podatkov (CAOP), ker nekatere organizačije, kljub obljubam, še vedno niso podpisale pogodbe s CAOP na področju avtomatske obdelave podatkov. Ker pogodbe o dolgoročnem sodelovanju niso v celoti podpisane, tudi finančna sredstva za CAOP ne pritekajo po planu in CAOP danes izkazuje primanjkljaj, kar zelo otežuje izplačevanje OD delavcev v CAOP •— pri čemer obstoji bojazen, da nekateri delavci, ki so se dve leti specializirali, zapustijo CAOP, kar bi povzročilo nepredvidene in najtežje posledice.
Na koncu sestanka se je sekretar tov. Gantar v imenu vseh zahvalil tovarni usmernikov, Novo mesto za uspelo organizacijo sestanka, vsem sekretarjem in ostalim prisotnim pa je zaželel uspešno sodelovanje tudi v. bodoče in srečno novo leto 1970.
i. S.-
ciram nameravano količino z najmanjšimi stroški. Mene zanima udeležba pri dohodku; mojega evropskega konkurenta pa zanima obratovanje tovarne. To ni eno in isto!«
In mi!?
DENAR NI VAŽEN
Ameriška podjetja v Evropi kontrolirajo:
15 % proizvodnje potrošnih dobrin (RA ,T% magnetofoni), 50 % proizvodnje polprevodnikov, 80% proizvodnje elektronskih računalnikov in 95% novega trga integrirane-» ga vezja (balistične naprave in nova generacija elektron, računalnikov!)
Ker je od elektronike odvisen prihodnji industrijski razvoj, si omenjene številke velja zapomniti in o njih razmišljati.
Ameriška podjetja, ki investirajo v Evropi lahko da pomagajo pri razvoju nacionalnega gospodarstva, vendar pa so take naložbe kapitala najugodnejša podlaga za čedalje bolj razširjeno prodiranje ameriških podjetij na evropski trg, na podrejanje evropskega trga ameriški gospodarski politiki.« V današnji Ameriki ustvarjajo vladni administrator, industrijski manager, inženir in učenjak racionalno tehniko povezovanja produkcijskih faktorjev, ki povzročajo v industrijski proizvodnji neprestano iz-bolj sevanj e to, kar imenuje Cross - fertilization (križno -ohlajanje).«
V zahodni Evropi se danes sučejo investicije v razmerju 10:9 za ameriški kapital, pri čemer Servan — Schreiber trdi: »Sami jih (Američane) nekako plačujemo zato, da nas kupujejo.«
Pod takimi ugodnimi pogoji bo v. prihodnjih letih ameriško investiranje v Evropi še nadalje naraščalo .mnogo hitreje kot evropsko in tudi dobiček ameriških firm, in ne nazadnje preti Evropi vedno večja odvisnost'od Amerike.
»Ne preti nam z uničenjem hudournik bogastva, temveč višja inteligenca v izrabljanju kompetenc.'
Med vsem tem pa nismo nesrečni, naše gospodarstvo Se razvija, naš standard prijazno narašča, čemu torej razburjanje?« se na zaključku tega poglavja sprašuje Francoz Servan-Schreiber.
(Dalje prihodnjič)
Petru Korenu v spomin
Presunilo nas je tragično sporočilo, da si tako nenadno v starosti nepolnih trideset let za vedno odšel od nas.
Sporočilu kar nismo mogli verjeti, saj si še pred nekaj dnevi med nami poln vedrine in energije reševal vsakodnevne težave, s katerimi se pri svojem delu srečujemo. Ni te več. Zaman se bomo ozirali zjutraj za tvojim veselim obrazom in dobro voljo. Dolgo smo že delali skupaj, saj si.se že takoj po končali šoli oprijel dela na konstrukciji električnih merilnih instrumentov v Iskri.
Pridnost in nadarjenost ti nista dali miru, v prostem času si vedno iskal novega znanja. Kljub veliki zaposlenosti zaradi rednega dela in študija si bil vedno veder in nasmejan. Veliko si nam pomenil! Tvoje ideje so nas velikokrat reševale pri našem skupnem delu, ki zahteva dosti znanja, vztrajnosti, dobre volje in razumevanja za sodelavce. Bil si eden redkih, ki imajo lastnosti dobrega tovariša v tako obilni meri.
Težko bolečino občutimo tudi ob misli,- da si zapustil ljubljeno ženo in majhna otroka, ki se bodo zamah ozirali po tebi, da se vrneš.
Dragi Peter! Odšel si od nas tiho in hitro, zato je naša bolečina še toliko večja. Nenadomestljiv si nam bil, ne bomo te mogli pozabiti.
Sodelavci tovarne
instrumentov
Otoče
ISKRA — ELEKTROMEHANIKA KRANJ razglaša
naslednji prosti delovni mesti:
1.	VIŠJI KONSTRUKTOR I v konstrukciji orodja
2.	MOJSTER II
v kontroli duroplastov v obratu EMI POGOJI
pod tč. 1: diplomirani strojni inženir s štiriletno ustrezno prakso;
pod tč. 2: VK kontrolor s petletno ustrezno prakso ali KV kontrolor z desetletno ustrezno prakso. Pismene prijave pošljite na kadrovski oddelek tovarne do 25. decembra 1969.
Koliko vedo
mladi o svoji organizaciji
® Zanimiva raziskava predsedstva Zveze, mladine Jugoslavije ® Pivi tovrstni poskus, čigar dognanja bodo znana v januarju 1970 ®
Predsedništvo Zveze . mladine Jugoslavije bo kmalu dobilo natančne podatke o tem, koliko vedo mladi ljudje, aktivisti in člani Zveze mladine Jugoslavije o dogajanjih v lastni organizaciji Raziskovanje poteka v vsej državi in je prvi tovrstni poizkus v zvezi mladine in sploh v vseh političnih organizacijah pri naš. Ker s tega področja še ni' izkušenj, s toliko večjim zanimanjem pričakujejo rezultate raziska-
V počastitev dneva republike in 50-letniče SKOJ, je aktiv Zveze mladine v Železnikih sprejel v mladinsko organizacijo 105 novih člariov, ki so se zaposlili v zadnjih dveh letih. Sprejema so se 'udeležili tudi nekateri gostje, med njimi tudi predsednik ObK ZMS Škofja toka, Boris Klemenčič. Govoril je o problemih mladih na področju občine in izrazil željo, da bi mladi čim tesneje sodelovali z mladinskimi aktivi drugih podjetij iri z ostalimi družbe-no-političmmi organizacijami.
K besedi se je oglasil tudi direktor tovarne elektromotorjev. Iskra v Železnikih, Lojze Žumer, ki je govoril o poslovanju iri nadaljnji perspektivi, te riaše tovarne, ob koncu pa čestital novo sprejetim članom mladinske organizacije ter jih pozval k aktivnemu sodelovanju.
ve. Dognanja naj bi bila znana proti koncu letošnjega leta ali v začetku. leta 1970. O njih bo 'omenjeni forum razpravljal na posebni seji.
Raziskava zajema vse ravni Zveze mladine, od članov prek republiških oziroma pokrajinskih vodstev do zveznega. Zajete bodo tudi vse kategorije: šolska, delavska in kmečka mladina.
Tudi ostali gostje so pozdravili hove člane mladinske organizacije in jih seznanili s poslovanjem tovarne in izrazili željo, da bi bila mladinska Organizacija v tovarni kar najbolj aktivna, zlasti pa naj bi poglobila disciplino mladih na delovnih mestih in njihovo prizadevanje za kvaliteto proizvodnje.
Ob koncu so novim članom mladinske organizacije izročili legitimacije, sledila pa je zakuska s plesom. Udeležba mladih je bila polnoštevilna, tako na sprejemu novih članov, kakor tudi pozneje na tovariški zabavi.
Na tem mestu zahvala Samoupravnim organom iri' sindikalni podružnici ža pomoč, da je prireditev mladih ob sprejemu novih članov tako lepo -uspela.
Predsednik MO, Marjan Šmid
otipljivih podatkov o demokratičnosti odnosov v Zvezi mladine,, ki jih je omogočila reorganizacija. Posebno pozornost zbuja sistem obveščanja članstva in vodstev ob sprejemanju pomembnih odločitev. Zvedelo še bo na primer, ali obveščanje omogoča mladim, da se pristojno in demokratično dogovarjajo, o svojih rečeh. Nadalje, kakšen družbeni T učinek in usodo imajo spodbude, ki prihajajo od članstva, kako se spreminjajo na svoji poti do »vrha« itd.
Prav tako bodo raziskali, kako učinkovite so koristne spodbude mladinskih vodstev, kako je o njih obveščeno članstvo, kako se uresničujejo in drugo.
Raziskovalci bodo poskušali ugotoviti, koliko so sklepi iri akcjie Zveze mladine plod medsebojne dejavnosti širšega članstva, koliko pa so rezultat določenega kroga ljudi, to je mladinskega vodstva. Govora bo tudi o tem, katera sredstva so se pokazala za najprimernejša pri obveščanju v Zvezi mladine.
(PS-Tanjuga)
DOPISUJTE V »ISKRO«!
Naslov uredništva:
Kranj, Savska loka Tel. 22-221, tnt. 333.
Eden od ciljev omenjene raziskave je, da bi prišli do
V Železnikih nad sto novih članov mladinske organizacije

Detalj iz montažne dvorane tovarne elektromotorjev v Železnikih, kjer je zaposleno največ . mladih ______ ________
Pred nekaj dnevi smo bili še skupaj 'na delu, zato nihče ni mogel misli- -ti, da se bomo tako hitro poslovili od Tebe. Ko smo zvedeli, da te je po krat-: I ki bolezni smrt za vedno I ločila od nas, .nismo mogli verjeti, da ti je prenehalo biti srce v najlepši moški dobi.
y 42. letu starosti ši nepričakovano zapustil ženb, svojce, prijatelje, znance, sodelavce in športnike. Pogrešale te bodo tudi naše planine, ki si jih tako ' pogosto obiskoval in obču-. doval. Bil si dober mož,, delavec, tovariš in šport- S nik, zato te bomo ohranili , v lepem spominu.
Janez Trilar -DE : »Vzdrževanje« » . Eletronšehanika • Kranj
Franc Knific
ISKRA — TOVARNA RADIJSKIH SPREJEMNIKOV. SEŽANA V ZP-ISKRA KRANJ
razpisufe
prosta delovna mesta:
1.	VODJA TEHNIČNO PROIZVODNEGA SEKTORJA Pogoj ir :
Visoka ali višja šola elektrotehnične šibkbtočne sthe-i? ri, 3 leta primerne prakse v elektro stroki ali srednja»? elektrotehniška šibkbtočne smeri, 10 let primerne prakse v elektro stroki in v vsakem primeru aktivno-znanje enega svetovnega 'jezika.	. v
2.	VODJA KOMERCIALNO FINANČNEGA SEKTORJA; Pogoji
Visoka ali . višja šola ekonomske smeri, 3 leta pri. merne komercialne f inančne prakse'ali srednja -šola“' ekonomske; sni -ri, 10 let primerne, komercialno 7 fi-7 nančne prakse in v v:akeiri primeru aktivno znanje $ enega svetovnega jezika.
,3. TEHNOLOG PANOGE za: panoge montaže RA in-/ podsestave' ter VF elementov.	§ jgj . : :	!
Pogoji: .	'	‘	■; ' •	7 -	7 7
Visoka ali višja šola elektro ali strojne smeri, 3 leta primerne prakse, ali’»'Srednja šola elektro' iri strojne'
•' stroke, 8 let primerne prakse,
4.	TEHNOLOG za področje tehnologije montaže in obdelave mehanskih elementov.
Pogoji:.
Višja šola elektro ali strojne smeri, 3 leta primerne . prakse ali srednja šalo.elektro ali' strojne smeri, 8 let primerne prakse.
5.	2 TEHNOLOGA SS »za .delo na področju izdelave transformatorjev, izdelave RA in podsestavov 7
Pogoji:
Srednja šola elektro smeri - za. šibki; ali jaki tok ali'J* strojne smeri, 3 leta prakse.
OD po pravilniku o delitvi osebnega dohodka oziromaj po dogovoru. Pod točko 1 in 2 je na razplago družinsko stanovanje. Na vsa delovna mesta se lahko prijavi jo tudi začetniki, ki bi jim nudili vso strokovno pomoč in bi tako pridobili ustrezno prakso ali specializacijo. Kandidati morajo imeti odslužen, vojaški rok.
! Kandidati naj svoje ponudbe pošljejo na naslov: Iskra,;,
- Tovarna- radijskih sprejemnikov Sežana. Vlogi mora »
' vsak Kandidat priložiti še dokazilo o izobrazbi.
« in njene težave
Kot posledica vrste nerešenih vprašanj in problemov, ki spremljajo poslovanje tovarne orodja že od prvih začetkov njenega obstoja, kakor tudi posledica vrste neuresničenih sanacijskih načrtov za normalizacijo njenih življenjskih pogojev, je dozorel sklep delavskega sveta tovarne (11. decembra t. 1.), da bo zahtevala izbris iz registra gospodarskih organizacij. Prav je, da bralce ob tej priložnosti podrobneje seznanimo z razlogi in okoliščinami, ki so delavski svet tovarne orodja prislili v takšno, čeprav bolečo odločitev, bolečo prav zaradi vseh tistih naporov in prizadevanja samega kolektiva, ki si je skušal sam pomagati do normalne j šihp ogo j e v poslovanja.
i:!Že marca 1966 je bila s j strani gen. direktorja formira-jna posebna strokovna komisija, ki naj bi ugotovila, v | ¿vezi z aneksom III, kako »potekajo za orodjarno inve-f sticije, kakšni;, so -finančni li ter organizacijski - pogoji, ka-I kor tudi program ..orodjarne. I Omenjena komisija;je, prišla 3 med . drugim do naslednjih
1 ugotovitev:. -
I •— orodjarna je- bila moč-I rio prizadeta, zaradi gošpo-j darske reforfne, . kal se bo. | predvsem •; odrazilo na /-nje-inem manjšem obseginod-pr-I votno začrtanega;' f zaradi reorganizacije ZP I še ' spremeni tudi položaj j' orodjarne, ker- bodov-došeda--I nje orodjarne-v tovarnah še J obstajale.. -
da si bo treba pridobiti I ijaibčila' izven Iskre za zapo-j siilcv razpoložljivih -Zmoglji-I vost-i orodjarne;
. -— da bo orodjarna posta j la samostojna organizacija v
I ŽP;
I . — da jetreba - takoj začeti js. pridobivan jeni' strokovnega J kadra, ker bo sicer začetek j obratovanja orodjarne pro-] blcmatičen;
. — da rebalans. . prvotnega, 1 načrta orodjarne nc predvi-I deva potrebnih . -zagonskih j sredstev, da pat .jih je nujno ] treba zagotoviti še pred for-I miranjem orodjarne;.
/— da je treba orodjarni 1 dodeliti stalna obratovalna ■•sredstva v ustrezni višini.''■
1 Omenjena komisija pa ni j obravnavala 1 vprašanja po-
trebnih sredstev- za orodja,, kerč-jih tudi aneks- TU ni predvideval, piti stroškov montaže in kurznih razlik, prav ; tako pa ni zavzela ustreznega stališča do v aneksu III predvidene izgube; ki po sedanjih kreditnih pogojili (brez moratorija) in pri polnih' zmogljivostih Orodjarne dosega višino 974.990 N din.
Po aneksu III, sprejetem v ¡avgustu 1966, naj bi orodjar-, na začgja, obratovati.,j anuar-, ja 1965) vendar pa ni bilo, v njem predvideno,, kdaj naj bi orodjarna začela" odplačevati anuitete, niti ni predvi-"deval načina odplačila tedaj že Zapadlih obveznosti,-saj so te, obveznosti začele zapadati' ,že 1. 1965, kot npr. komercial-! ni krediti. .Nadalje komisija, ni obravnavala razvojne do-, be orodjarne, pač pa je bil ekonomski izračun že v pr-' vem letu predvideval proizvodnjo v > vrednosti 12.000,00 -N ... din-, čeprav je komisija, pozabila na zagonske stroške.
'Na1 osnovi /ugotovitev in zaključkov ,’komisije. ter .sprejetega aneksa III.se je izgrad/ lija orodjarne nadaljevala,, vendar še ni bila dokončana niti 4. 1. 1968, ko je bila . orodjarna že ustanovljena/ Medtem ko so bili v prostorih , še razni'...obrtni delavci,; se je začela -montaža delovnih - sredstev* Dokončali so jo v aprilu .1968, vzporedno s tem, pa so že tudi začeli zbijati prva naročila, ,
Medtem. ko je ,v letih 1966 do 1968 tekla izgradnja orod-
jarne, pa hi bilo ničesar koristnega storjenega glede potrebnega strokovnega kadra, •niti glede sredstev za nabavo orodja in za zagon orodjarne, prav tako pa- ne glede sredstev za odplačevanje že zapadlih obveznosti in ne glede1 po aneksu predvidene., izgube.
Do maja 1968 je bi! pripravljen 'aneks III iij- predloženbanki. Z njim so bila zaprošena . dodatna sredstva za nabavo orodja in za zagonske, stroške, kar je banka odobrila junija" 1968. Del po-’ trebnega orodja je bil tedaj že naročen pri domačih, dobaviteljih, za uvozna orodja pa je bilo obljubljeno, da bodo prispela že v juniju, dejansko. pa so prispela šele v oktobru. Za zagonske stroške so bila odobrena iz tovarne v Trbovljah prenešena . sredstva v višini 670.000 N din, kar pa je blip za te..namene in za montažo odlPČno premalo. llkrali je bilo tedaj odobrenih 1,930.000 N din za obratovalna sredstva, vendar je od tega za ta namen, ostalo ; le ; 200.000 .. N " din 'kajti
I,	700.000 je šlo za vrnitev; komercialnih kreditov..
. še pogled v že zapadle anuitete:
do 31. 12. 1967 2,662.800 N din do 31 12. 1968 5,618.350 N din do 31. 12. 1969 7,084.900N din. (po odobrenem moratoriju!)
V tovarno orodja. pa/Je bilo .. doslej - vloženih 19,439.934 N din. za osnovna: _ sredstva in 1,928.000 N din obratovalnih sredstev, skupno torej
21.367.934	N din."
Ugotovitve, kažejo, da so
bila,, tedaj osnovna sredstva vsaj ža 25°/V predraga.
Na ta vloženi kapital
21.367.934	N din pa je bilo do danes \’seh obremenitev 32,856.967 N din, kar predstavljajo redne Obresti, inter-' kalarne obresti. . zamudne obresti -in obresti na moratorij ' ter tečajne- razlike skupaj
II,	489.0.33 N din,1 ali 53 % vloženih /sredstev.
Pri vsem tem je nuj no! treba povedati, da je zmanjkalo sredstev za nabavo nekaterih bistvenih orodnih strojev/ kol .hpr,; erozijski- stroj, pa-ntograf, stiskalnice za preizkus .orodja (v tovarni orodja danes.nl niti enega stroja za preizkušanje - orodij 1), itd.. Na drugikštrani pa je v -tovarni orodja.za, okrog 900,000. N din strojev in naprav, katerih pa pfr l-pdni proizvodnji ni .mogoče uporabijati/ kot -npr.: Schulz-stroj za brušenje čeljusti in' avtomatska' kopir-
!iiiniiiiiii!iiit!tiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii!!!iiiiii!!!!iit:iiiiiiiii!i:iii!!i!i!iii!iiiiilmimmmtmiiim
I ZP ISKRA — NABAVNA ORGANIZACIJA, .	|
|	KRANJ, Oldhamska	2	§
spr ej me .-	'	g
na delo več'Sodelavcev na delovno mesto: -	jj=
referent'-	--jI
za delo na področju, uvoza reprodukcijskega raa- 'S teriala m investicij.	,	:	g
-	VS 1. Stopnja 'tehnične.: ali. ekonomske smeri,;..	.2
—	zaželjena praksa in znanje enegatujega jezika.. g S
!/.2/INOZEMSKI KOREŠPONDENT ZA NEMŠKI '	§
| JEZIK -	,. :".	|
g	— SS izolmaž&a.	S
| . 3. STROJNI kNJiGOVODJAi-'/'	'	'§
g	—nepopolna, srednja šola, '	§
S	—zaželjena praksa ha teni delovnem mestu.	/.¡S
g Ponudbe pošljite na naslov: ZP. ISKRA, Nabavna orga- S g mzacija, Kranj, Oidliamska 2. :	. , ‘	'	. , =
S Rok za prijavo je 7 dni po objavi oglasa; :	=
■/j.iii)iiiniiimiiitiii(iiini;iiiii>itrt;iiutiiinniiiiliiiiiiimniHii5HiiiinHiimiiiiiiiiiiliiniiHiiniii
ka, ki je prilagojena za serijsko proizvodnjo itd. Navedli smo tordj' pogoje, pod kakršnimi je bila orodjarna, oz. tovarna Orodja ustanovljena ih šele tedaj se je prav začela skrb za pridobivanje potrebnega ' strokovnega kadra. Pred' Samo ustanovitvijo tovarne orodja je bii objavljen poskusni, razpis, s katerim naj bi ugotovili, s kolikšnim številom ■ strokovnih sodelavcev bi lahko računali ob ustanovitvi tovarne orodja. Tedaj, v J. 1967 je bilo dokajšnje pomanjkanje delovnih mest ža orodjarje,- zato je' bil odziv interesentov na poskusni razpis' dober, zlasti še s 'strani tedaj likvidirane - orodjarne / tovarhe TOPS. Zanimanje je bilo pa v- tem času preveliko za možnosti tovarhe orodja, ki vseh interesentov razumljivo . ni mogla Zaposliti Moiali so še omejiti na -postopno zaposlovanje; 1 -
Toda že v juniju in juliju se je jelo stanje, bistveno spreminjati in za strokovne delavce je postajalo vedno težje ni tako je tovarna orodja v 1.1 1968 Ihhko- žapc).-slila precej manj strokovnih delavčev od predvidenega in potrebnega števila..
Pri planiran ju, števila zapo-slenih proizvodnih delavcev za 1. 1969 so optimistično v tovarni - orodja - -računali na možnost .zaposlitve .orodjarjev, ki naj bi še vrnili z odsluženega vojaškega- roka. Takšne podatke je pač posre-
doval Zavod za zaposlovanje^ ki je obetal kar 500 mladih povrantikov s kvalifikacijami, kakršne potrebuje tovarna orodja. Vendar je medtem nastala tolikšna konjuk-tura ža orodjarje, da se velika večina le-teh/ ki se je vrnila iz JLA, niti ni prijavila pri Zavodu za zaposlovanje, pač pa so še povečini znova - Zaposlili v tovarnah, kjer so delali pred odsluže-njem vojaškega roka. Tudi številni1 razpiši prostih delovnih mest niso uspeli in tovarna, orodja je uspela pridobiti le nekaj novih sodelavcev, odločno premalo za -izpolnitev predvidenih proizvodnih nalog. K temu še to, da orodjarji in ostali ,strokovni delavci, ki so se vrnili iz | JLA nišo -imeli še zadost-riih delovnih izkušenj, da bi lahko kmalu ,po zaposlitvi zmogli. zahtevne proizvodne naloge.
Tudi plan strokovnega kadra je tako tovarna orodja izpolnila ler 60% in še ' pri tein je bila vrsta 'težav, Saj nekateri na novo zaposleni hi:;b imeli- najbolj ustreznih kvalifikacij,, niti. zaželenih delovnih izkušenj,. Brusilce, na primer so morali vzgajat)' sami v tovarni, ker zarije -se ni . ustrezne Strokovne šole, vzgojiti pa je bilo treba tudi več rez^alcev, katerih še sedaj primanjkuje.
Vse naštete težave pa je vztrajno - spremljala, tudi ob-
(Daije na 6. strani)
Kolektiv obrata »Urni mehanizmi v Lipnici je letos lepé uspehe. Na sliki: detajl iz produkcije'
»Orodjarna« in njene težave	Mit o specialistu
(Nadaljevanje s 5. strani) čutna fluktuacija strokovnih delavcev, bodisi proizvodnih in režijskih, vsekakor pa tistih, ki jih je tovarna orodja najteže pogrešala. Letos je tovarno iz najrazličnejših razlogov zapustilo skupno 46 delavcev, nekaj pa jih je še, ki so se odločili oditi v prihodnjem obdobju. Ni, da bi nadrobno pojasnjevali vse razloge za takšno fluktuacijo, pač pa lahko ugotovimo, da se je po letošnjem septembru problematika strokovnega kadra v tovarni orodja še mnogo bolj zaostrila in trenutno primanjkuje 60 strokovnih delavcev!
Ob ustanovitvi tovarne orodja so bili osebni dohodki postavljeni nekako za 7 % više od le-teh na ljubljanskem področju, to iz preprostega razloga.— da bi se tako novi sodelavci laže odločili za zaposlitev v tovarni orodja. V začetku 1.1969 tovarna, orodja OD ni zvišala, čeravno so to storile malone vse tovarne v Sloveniji, ki so OD povišale za poprečno 15,2%, ker je bilo pač dovolj jasno, da bi vsakršno povečevanje povprečnih OD povečalo tudi poslovno izgubo;
V dvig osebnih dohodkov pa je bila tovarna prisiljena pozneje, v avgustu, ko je OD dvignila za 8,5 %, da bi tako preprečila nadaljnji odliv strokovnih sodelavcev,, ker pač ni bilo mogoče pridobiti novih. Razumljivo je bil dvig OD višji pri proizvodnih delavcih.
Toda ob OD v 'tovarni orodja poglejmo še drugo stran. Omenili smo že, da je tovarna orodja dobila za zagonske stroške in za montažo 670.000 N din, kar je bilo veliko premalo, saj So ta sredstva zado-
stovala komaj za nekaj mesečne stroške zagona, kar pomeni, da bi morala tovarna orodja že v par mesecih rentabilno poslovati, medtem ko strokovnjaki uogatvljajo, da je za razvoj orodjarne do njene rentabilne proizvodnje potrebnih celo 5 let. Povsem jasno so še morali stroški, ki bi bili v normalnih pogojih investiranja kot stroški zagona, pokazati v bilanci tovarne orodja kot poslovna izguba, katero je prikazal že zaključni račun za preteklo leto.
Po predpisih mora podjetje, ki posluje z izgubo, izdelati sanacijski načrt. Ker v polletju tak načrt ni bil sprejet, bi morala Občinska skupščina izdati odločbo o minimalnih OD. Tovarna orodja se je znašla pred dilemo — ali minimalni dohodki in s tem tudi kadrovska likvidacija tovarne orodja, ali poskušati doseči odložiti odločbo o minimalnih OD do končnega sprejema sanacijskega načrta.. Obveljalo je drugo, vendar pa so v tovarni orodja težave v zvezi s sanacijskim načrtom iz meseca v mesec težje. Kljub vsem tem težavam pa si je tovarna doslej vsak mesec sama priborila sredstva za OD, kar je ob tako minimalnih obratovalnih sredstvih (200.000 N din!) dokaz njene prizadevnosti, saj pri tem ni uživala nikakršne pomoči od nikogar.
Že od njenega začetka sem je bilo vsakomur jasno, da vseh bremen tovarna orodja nikakor ne bo zmogla. V ta namen je bila sicer izdelana dolga vrsta variant sanacije tovarne, vendar nobeden izmed predlogov sanacijskega načrta ni dočakal tega, da bi bil sprejet in bi z vso resnost-
Trgovci
diktirajo razvoj
(nadaljevanje z 2. strani) nafte in njenih derivatov, ostaneta med prvimi desetimi še »Jadranbrod« in »Iskra«; poleg njiju so razvrščeni nižje od desetega mesta »železarna« iz Zenice, RTB »Bor«, industrija kablov »Moša Pija-de« iz Svetozareva ter še nekateri. že na prvi pogled lahko rečemo, da gre skoraj pri vseh za podjetja, ki se nenehno ubadajo s težavami in nelikvidnostjo: mnogi od njih zahtevajo celo zaščito pred zunanjo konkurenco. S tem ne želimo zmanjšati uspehe nekaterih od njih. Toda če vzamemo v poštev ocene, da prikazujejo v pogojih obstoječega pomanjkanja gotovine večkrat fiktivne aktive, ni težko spoznati, zakaj se nekatera od teh' podjetij — da-siravno stojijo visoko na ranglisti — ubadajo s precejšnjimi težavami.
Na drugi strani pa trgovske organizacije, ki imajo velike skupne dohodke, nimajo problemov zaradi nelikvidnosti. Tu se obrača čisti denar, ki v čedalje večji meri omogoča, da diktirajo trgovci pogoje proizvajalcem. Po določeni
logiki gospodarskega sistema so prodrle na površje jugoslovanskega gospodarstva organizacije, ki ne proizvajajo: koncentrirale so kapital in z njim diktirajo jugoslovenske-mu razvoju.
Nedavno je izšla podobna tabela tudi v ZDA, ki je po svoje poučna. Med firmami z največjim kapitalom v glavnem ni trgovskih, a pri vrhu tabele so samo proizvodne kompanije. Tam skoraj ni samostojnih trgovcev, ker delajo vsi skupaj s proizvajalci. Že samo to bi lahko vzpodbudilo k razmišljanju o organizaciji trgovine pri nas, tembolj, če vemo, da ločeni trgovski kapital ogroža proizvodnjo (reeksporterji, razni uvozniki, ki trošijo devize za uvoz nepotrebnega blaga), očitno je, da proizvodnja v Jugoslaviji ne bo mogla dolgo vzdržati takšno breme trgovine in da bo potrebno re-eksporterje in njim podobne podvreči kontroli družbe. Cimpreje bodo to storili, tem manjše bodo težave gospodarstva.
(Po »Privredni
vjesnik«, sept. 1969)
Rapldna specializacija lahko privede vsako podjetje na rob kaosa, če ne spoznamo pravočasno preteče nevarnosti ki jo predstavlja pretirano čaščenje specialistov: pravih in samozvanih, V čem je rešitev? V smotrni izbiri višjega vodilnega osebja, ki mora imeti široko izobrazbo in bogate izkušnje.
jo lahko po njem začeli reševati tako perečo problematiko tovarne orodja. Slednjič sta se rodila dva predloga in sicer po prvem, dražjem naj bi se tovarna orodja pripojila h kranjski Elektromehaniki, po drugi pa h Avtomatiki. Obe tovarni sta pri tem postavili določene pogoje, pod katerimi bi bili pripravljeni orodjarno prevzeti pod svoje okrilje in tako prispevati k sanaciji nastalega položaja. Preveč bi bilo opisovati tudi vse te pogoje obeh variant, vendar končno le to, da je v zadnjem času ostala le še ta, po kateri naj bi se tovarna orodja pripojila tovarni Avto-tomatika na Pržanu. O teh korakih so tekle razprave tako v vodstvih vseh prizadetih organizacij in na nivojih samoupravnih organov, delavski svet združenega podjetja pa je na svojem zasedanju
12.	t. m. zahteval, naj tovarna Avtomatika do 19. t. m. sporoči svoje dokončno stališče glede pripojitve tovarne orodja.
Do trenutka, ko ta sestavek objavljamo, stališča s strani tovarne Avtomatika še ni, vendar pa le-to, najsi bi bilo kakršno koli, odločitve DS tovarne orodja, da je zahtevala izbris tovarne iz registra gospodarskih organizacij, ne spremeni, niti ne onemogoča njene pripojitve h organizaciji, ki bi lahko pripomogla do njene sanacije.
Zaradi nerešenega statusnega vprašanja med tovarno in ZP namreč ni pogodbe (podpisana še doslej ni bila s strani ZP ISKRA), ki je bistveni statusni element organizacije v sestavu ZP in zaradi naštetih finančnih bremen, ki zaradi nesprejete finančne konstrukcije v celoti odpadejo na tovarno orodja — se je le-ta znašla v finančno tako nevzdržnem stanju, da ji je popolnoma onemogočeno še nadaljnje normalno delo in obstajanje. Odtod torej takšna odločitev delavskega sveta tovarne orodja.
(Nadaljevanje s 1. strani) klicna šola v Ljubljani še naprej delovala.
V	naslednjih dveh točkah je DS ZP dal soglasje k imenovanju razpisne komisije za direktorja organizacije RIZ Zagreb, in direktorja organizacije »Elektromehani-ka« Kranj.
V	10. točki dnevnega reda je DS ZP razpisal dopolnilne volitve za 1 člana DS ZP za mandatno dobo 2 let in sicer za 12. 1. 1970, hkrati pa je imenoval tudi zadevno komisijo.
V	zadnji točki je bil delavski svet ZP seznanjen s poročilom o spremembi naziva Prodajno servisne organizacije v »ISKRA — COMMERCE«. DS ZP se je š tem stri-
Nekateri mladi opravljajo svoje naloge s tako izrazitim in obsežnim delovnim elanom in pridnostjo, da ga predpostavljeni morajo opaziti in da kar tekmujejo pri njegovem napredovanju. Na nesrečo pa se lahko zgodi čisto nasprotno. Dejstvo, da mladi človek kaže dobre uspehe, predstavlja v nekaterih podjetjih oviro za njegov splošni razvoj. Sodijo, da je neob-hodno potreben na določenem področju dela in ga s tem spreminjajo v ozkega specialista. Brezčutna, ravno-dušna uprava podjetja dovoljuje, da mora vse življenje suženjsko cijaziti svoj življenjski voz po uhojeni poti samo zato, ker nikomur ne pade na um, da bi ga zamenjal z nekim drugim človekom. Uprava podjetja tega ne stori, ker nima hrabrosti, da bi tvegala. Na ta način postane mladi človek izgubljen za podjetje in družbo, ker se njegov , talent postopno izgublja in vtaplja v vsakodnevne posle ozkega področja, v katerem dela. Nikoli več ne bo sposoben, da bi prevzel druga dela, še manj pa da bi vodil širša področja v podjetju ali morda celotno podjetje. On postaja ozki specialist.	~.S
OZKI STROKOVNJAKI iz kateregakoli področja izhajajo — predstavljajo potencialno nevarnost za enotnost v razumnem medsebojnem prepletanju ciljev v podjetju, ki tvorijo podlago za uspešno poslovanje, če to nevarnost pravočasno ne sprevidimo, pride lahko podjetje v položaj vojske brez poveljnika. Kolikor se podjetju ne posreči združiti vse obstoječe splošne in posebne
njal in dal soglasje k naslednjemu spremenjenemu nazivu:
ISKRA — COMMERCE, Ljubljana ■£-) v Združenem podjetju Iskra Kranj.
S tem je 'bil dnevni red izčrpan. Na vprašanje 'člana DS, kako je z realizacijo ustavnega amandmaja XV v aktih ZP je bilo dano ustrezno pojasnilo s pripombo, da bo objavljeno v . časopisu Iskra zadevno tolmačenje. (Glej 2. stran!), člane DS ZP je tudi zanimalo vprašanje o predvidenem poslovnem odboru združenega podjetja. Prevladovalo je mnenje, da bo poslovni odbor lahko hitrejše-in z večjo odgovornostjo reševal dane naloge.
ABC
človeške kapacitete v doslednem spremljanju poglavitnega cilja podjetja, pod vod-etvom osebnosti, ki ima zadostno mero daljnovidnosti in močno volijo, ne more nastati nič drugega kakor splošen nered.
Čisto mogoče je, da se človek, ki ni imel »višje izobraz. be«, včasih dvigne do najviš-jih položajev v podjetju. Ker je bil prisiljen zapustiti šolo že v zgodnjih letih, ima v njegovih očeh izobrazba, ki mu primanjkuje, veliko-večja vrednost kot pri tistih, ki so jo pridobili po normalni poti. Tak človek se je odločil* da se bo nenehno učil in z veseljem sprejema naloge, ki jih prinaša čas. Prav zato, ker ni strokovnjak na nobenem področju, se loteva vsega. Nikoli ni trdno prikovan kot specialist: pridobiva si ogromne izkušnje, sposoben je velikega dojemanja vsakdanjih pojavov v podjetju.
Kdor hoče voditi posle z uspehom, mora — kolikor je to mogoče — predhodno ob vladati potrebno splošno zna. nje. Vodenje podjetja ni določeno specialno : področje. Kdor se. hoče povzpeti, po stopnicah odgovornosti, mora vedeti, da terja vsaka stepni-ca večjo sposobnost prilagajanja in vse večjo moč ra. zumevanja silnic, ki stremijo vsaksebi: pa tudi vedno večjo energijo, da te silnice uvrsti v enotno celoto.
POSTATI KORISTEN ČLAN
DELOVNE SKUPNOSTI
Vživljanje v podjetje ni vedno lahka naloga. Samo v redkih primerih človek občuti, da daje brez pridržkov svoj prispevek delovni skupnosti. V velikem številu primerov specialist ni nikoli-poprej sodeloval v določenem teamu. Ponavadi si "je sam postavljal cilje, sam načrtoval svoje delo in svoj čas. Sedaj pa se mora. pomiriti s tem, da mu uprava podjetja določa cilje in postavlja termine. To poraja težave m notranji odpor, kar ga končno pripelje do odpovedi službe ali do postopnega vtap-: ljanja v neuspehe in pozabo.
Sporazumevanje z drugimi v podjetju," tako v času prilagajanja in po njena, predstavlja težavo, ki . ni nič
manjša od samega prilagajanja. Talenti večkrat ne najdejo »skupnega jezika« med seboj, še manj pa s starejšo generacijo uslužbencev^ Vsak govori svoj karakterisiučm jezik, ki. je razumljiv samo »sorodnim dušam«. Izločajo se iz svoje sredine, d-okler se ne srečajo s tovarišem svoje - vrste: zgovornost, ki jo razvijajo v takšnih P1'1* kah, je podobna izbruhu vulkana.
(Dalje prihodnjič)
S 4» sefe
delavskega sveta...
lj||l|]II!I!llllllllllllllIIIIIIIIIIIlllllllll!lllllllllIIIIIIIIIIIIIllllIIIIIII!ll!IIIUIIIIIIIIII!!IIII!I!ll!l!lll!l[|
OBVESTILO
POČITNIŠKA SKUPNOST ISKRA
PRIREJA NA BLEDU SILVESTROVANJE
| za člane in njihove svojce. Slavnostna večerja in pijača ! 80,00 N din
j na osebo brez prenočišča. Vsa prenočišča so že zasede-t na.
j Obvezna akontacija:
50,00	N din
j Prijave sprejema direktno na telefon 064-77-327 Bled
Uprava PS iskra
¡iiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiii
: 1
Kaka j morajo biti delavci kar najbolj informila ni In vedeti čim več?
Evrodolar — divje tržišče za vroči denar
Informiranost zaposlenih «nujen pogoj njihovega ne-Jjsrednega in posrednega imoupravljanja. Premajhna teledanost preprečuje, da bi itmogli bolj rntenzivno vklju-fvati v samoupravne odtise. Izkušnje in vsakdanja inksa so pokazali in poudari; dve zlasti pomembni tukcijiinformiranja v debili organizaciji. Ti sta: j i. informiranje kot pogoj ja udeležbo v . samoupravi j a-fju, in
2. informiranost kot izraz «vnos ti dela-' - oziroma - kot jidstvo 'družbene ali kolek-. Sne kontrole dela posa-fenikov in/ali organov, če naj ima član delovne ppnosti pravico upravljati felovno organizacijo, v kate-I dela, potem velja ta pralca upravljanja zlasti za PREJEMANJE samouprav-|h odločitev oziroma za ftLIVANJE na njihovo vse-ino. V procesu dela organov jtaoupravjjanja ločimo naj-I lanj tale med seboj- povezane »odvisne ter sklenjene faze: (¡spremljanje poslovanja de-jivne organizacije, 2. spozna-
festrumenti« Otoče
¡Ha 15. zasedanju UO je ievni red obsegal tri točke: 1. poslovno poročilo 9-me-inega poslovanja, ji struktura inv. stroškov, [j; razno.
[Vsi navzoči člani UO šo jfjeli obširno poročilo o 9-|sečnem poslovanju, na raz-Rvprašanja pa je odgovarjal S računovodstva tov. Tru-pv, ki. je med drugim poslal, da je tovarna dosegla Ifevetih mesecih 124,2% pro-jfodnje oz. plan presegla za Kr%. Poudaril je, da kljub Sdnemu rezultatu največji plem predstavljajo pre-Whna obratna sredstva. Ter-pe do kupcev znašajo že, pt6.779 din. Pri izterjavi so paj nemočni, zato kakrš-fkoli finančna politika :po-
vanje vzrokov za poslovne uspehe in neuspehe ter posledic le-teh, 3. seznanjanje s predlogi, programi, načrti, analizami itd. strokovnih služb, strokovnjakov . in organizatorjev dela ter pošlo-, vanja, 4. razpravljanje in odločanje o predlaganih odločitvah in sklepih, in 5. kontroliranje izvrševanja sprejetih odločitev in sklepov, člani delovne skupnosti, ki sicer niso izvoljeni v noben organ samoupravljanja, največkrat nimajo možnosti bistveno vplivati na vsebino“ samoupravnih, odločitev. Če pa jo ,že imajo, morajo biti o vsebini predlogov dobro seznanjeni ter vedeti za razloge, ki so predlagatelju velevali tak sklep, in za posledice, če se sklep izvrši oziroma, če se ga ne izvrši, če Član delovne skupnosti ni Sproti, zadostno in objektivno seznanjen z vsemi petimi fazami dela samoupravnih organov, potem ni informiran. Pravimo tudi, da v taki delovni organizaciji niso razvite SAMOUPRAVNE KOMUNIKACIJE.
poslovanja
stavlja niz vprašanj in želja.
Osebni dohdki so povsem vsklajeni s proizvodnjo. Število zaposlenih se je povečalo ‘za 70 delavcev oz. 21 %. Letošnji poprečni osebni dohodek je dosegel vrednost 1.090 N dinarjev, lani pa je bil 960 N din. Ostanek. dohodka je nastal predvsem zaradi znižanja poslovnih stroškov.
V drugi točki je šef PPS ing. Jože Tomšič seznanil upravni odbor kako napredujejo gradbena dela na novem objektu, o investicijah z vrednostjo posameznih del, poleg tega pa je podrobno obrazložil dodatne stroške. Pritličje nove stavbe bo zaradi zakasnitve vseljivo ob koncu letošnjega leta, prvo nadstropje pa do konca januarja 1970.
Tridesetsedem milijard dolarjev nekontrolirano kroži semtertja po Evropi. »Evrodolar«, ki so ga iznašli sovjetski bančni strokovnjaki pred 14 leti, obremenjuje kapitalistični monetarni Sistem in otežuje centralnim zahodnim bankam konjunkturno politiko. Vzlic temu pa je evrodolar tudi garant blagostanja.
Vendar, noben bankir še ni nikoli videl evrodolar, nobena kovnica ga ni skovala, a evrodolar je kljub temu eno od najvažnejših plačilnih sredstev na svetu.
S pomočjo evrodolarja so prisilili bankirji in špekulanti vseh dežel Kiesingerjevo vlado, da je takoj drugi dan po parlamentarnih volitvah sprostila tečaj marke. V evrodolar so Zamenjali bogatejši francoski državljani svoje zaloge francoskih frankov in napravili na ta način devalvacijo franka neizogibno. Z ev-rodolarjem je belgijska vlada po kratkem postopku zamašila deficit v državnem proračunu. Končiip, državni in pri- ’ , vatni bankirji na vzhodu in na zahodu zaslužijo z evrodolar jem milijonske vsote.
»Najbolj kapitalistično
od vseh kapitalističnih
tržišč«
Evrodolarsko tržišče -Sj je na kratko povzel bivši francoski premier Couve de Mur-ville — je neka bedasta nepravilnost v mednarodnem finančnem sistemu. Evrodolar, oz. točneje evrodenar, so kratkoročni krediti v dolarjih, markah ali frankih, ki krožijo izven matičnih dežel. Noben bankir neke centralne banke ne more upravljati z volumnom tržišča, diktirati višino obresti ali dirigirati denarne tokove; Cena evrodolarja se določa samo z igro ponudbe in povpraševanja. In —- podobno kot po določenem vzorcu iz učne knjige — teče Kapital prek vseh državnih meja tja, kamor ga vabi večji ali manjši dobiček, bodisi v qbliki več-.
. je obrestne mere, bodisi v obliki -■ pričakovanega dobička zaradi tečaj ne'razlike.
To »najbolj kapitalistično med vsemi . kapitalističnimi j tržišči« — kakor ga je -krstil J »Wall Street Journal« — dolguje svoj nastanek hladni;voj- , ni. Od srede 50-tih let niso sovjetske banke, dolarje, ki so jih zaslužila sovjetska državna podjetja deponirale v Ameriki, da ne bi njihove devize padle v roke Amefikan- ! cev, temveč so začele dolarje J dajati v najem italijanskim in francoskim denarnim zavodom. V praksi je iz naslova ; omenjene banke prek kabla »evrobank« nastalo skrajšano ime za njene devizne ponudbe. In tako predstavljajo še danes zunanji sovjetski de-.. narni zavodi med evropskimi denamiki močne adrese, čeprav opravljajo velike posle z denarjem, ki prosto kroži, sami kapitalisti.
Za sovjetskimi so se kot prve vmešale v mešetarjenje
s tujimi valutami angleške banke. Londonski Merchant Bankers so začeli že leta 1957 — takoj potem ko jim je vlada prepovedala posojati funte v inozemstvo — deliti dolarske kredite. Toda šele 1958. leta, ko so v Evropi opustili devizno dirigiranje in ko so še začele valute prosto menjati (ko so postale »konvertibilne«) — je postalo tržišče evrodolarja tisto, "kar je še danes: najvažnejši, najhitrej-
ši in še vedno naj skrivnost nejši kraj za razmenjavo denarja.
Fantastična
»nezanesljivost«
Tu se opravljajo, po poročilih ameriških raziskovalcev denarnega tržišča A. R. Holmesa in Freda H. Klopstocka, celo posli, ki obsegajo 20 do 40 milijonov mark, v času nekaj minut Ker so kreditni (Dalje na 8. strani)

laasittiHaasnHiiaa
S5 ISKRA — ELEKTROMEHANIKA KRANJ
GiB
na
bb razglaša
19
prosto delovno mesto
19
BB
BB
mm
BB
BB
mm
VODJA
GOSPODARSKE PRIPRAVE PROIZVODNJE v obratu stikal
Pogoji:
— višja izobrazba ekonomske ali tehnične stroke z nekajletno prakso.
Pismene prijave pošljite na kadrovski oddelek naše tovarne do 4. januarja 1970.
mm
Gl
BB
BB
BB
BB
BB
ISKRA — ELEKTROMEHANIKA KRANJ
-razglaša prosto‘delovno mesto
TEHNOLOG
v laboratoriju za umetne mase v ^tehničnih službah. Pogoj:
. -— tehnična srednja šola kemijske ali strojne smeri. Pismene prijave pošljite kadrovskemu oddelku naše tovarne do 4. januarja 1970. * 1 2 3 4 5 6
PRODAJNO SERVISNA ORGANIZACIJA, LJUBLJANA Kotnikova 6 — v Združenem podjetju Iskra Kranj
si
mm
mm
mm
mm
BB
ra
ra
mm
mm
mm
mm
BB
BSB
E5B
BB
SB
BB
mm
mm
BB
mm
BB
BH
BB
BB
mm
BB
BB
mm
BB
HIB
BB
BB
BB
sprejme v redno delovno razmerje več sodelavcev na naslednja delovna mesta:
1.	ANALITIKA — PLANERJA
.— za dela na področju cen in analiz
—	VS II. ali I- stopnje ekonomske smeri,
—	znanje enega svetovnega jezika
2.	TEHNIČNEGA REFERENTA
—	za dela na področju električnih orodij in gospodinjskih strojev,
—	VS I stopnje elektro — jaki tok oz. SS TSš ;— jaki tok,
—'zaželena praksa;
3.	REFERENTA
—	za dela na področju financ,
—	ESš;
4.	KORESPONDENTA
—	ESš,
—	zaželeno znanje nemškega jezika;	.
5.	DAKTILOGRAFA
•-' — končan osemletka,
—	aktivno znanje strojepisja ;
6.	KURIRJA
• - — končana osemletka
—	vozniški izpit B kategorije,
—	odslužen vojaški rok.
Osebni dohodek v naši organizaciji določa Pravilnik o - delitvi osebnih dohodkov. Cenjene ponudbe prosimo pošljite na naslov ZP »ISKRA«, Prodajno servisna organizacija, kadrovska služba, Ljubljana, Masarykova 15.
|Ugodnf rezultat dewet-mesečnega
Evrodolar — divje tržišče za vroči denar
OBVESTILO
[mena Izžrebancev za nagradno križanko ob 29. novembru bomo objavili v naslednji številki.’
{Nadaljevanje s . 7. strani)
roki zelo kratki — dan, dva ali teden dni — zamenjajo v tem času tudi milijoni svoje lastnike. Po neki drugi oceni se en evrodolar obrne" letno v povprečju 10 do 15 kratov: »nezanesljivost« tega dolarja je torej fantastična.
Vendar liihče ne ve točno, kdo obrača ta denar in kolikšen je volumen prebijanja
Vprašanje: Kakšen je bil v letošnjem šolskem letu odziv na vpis v tehniško šolo in kakšen v poklicno šolo?
Odgovor: Za tehniško šolo je lahko reči, da je popolnoma zasedena, dočim je vpis v poklicno šolo manjši ,od lanskega leta. Tako imamo v tehniški šoli (elektro in strojna smer) 3.15 dijakov, v poklicni šoli pa le:240 učencev, čeprav bi jih lahko sprejeli 300.
Vprašanje: Kdo je plačnik šolanja?
12. marca start
CAPE KENNEDY — Ameriška uradna agencija za. ve-Isoljske ražiškave-:je uradno odobrila' izstrelitev vesoljske ladje »Apollo-13« dne 12. marca prihodnje leto. To bo tretja ekspedicija ameriških kozmonavtov na Mesec.
V posadki »Appllo-13<< bodo James Lovell, Thomas Mat-tyngly in Fred Haise. Raketo bodo izstrelili 12, marca 'ob 21.28 po srednjeevropskem času.
Sklep za uresničitev novega podviga so sprejeli' potem, ko je agencija za vesoljske raziskave | proučila fotografije o kraju, določenem za pristanek na Mesecu. Fotografije so prinesli astronavti iz vesoljske ladje »Apollo-12«.
»evrodolarja«, ki so se mu v zadnjem času pridružile tudi druge evropske valute — marka, švicarski frank, nizozemski gulden, angleški funt in druge. Celo banka v Bazelu za mednarodne poravnave, ki je centrala vseh centralnih bank in spremlja .evrotržišče od leta 1963, je bila v stanju dati samo grobo oceno obsega operacij z evrodolar jem, Na koncu leta 1968 je krožilo
Odgovor: Za tehniško šolo republiška izobraževalna skupnost, za učence poklicne šole pa predvsem' tovarne združene ISKRE.
Vprašanje: Kaj menite, da je vzrok osipu učencev poklicne šole?
Odgovor: Obstaja' mnenje, da so nagrade, ki jih dobivajo učenci v gospodarstvu zelo privlačne, kar je tudi razumljivo. S tem se starši dokaj razbremenijo pri finančni skrbi za otroke. Iskrina poklicna šola pa ne dobiva republiške ali. občinske dotacije za šolnino kot jih npr. dobivajo druge šole, zato se denar, ki ga za šolanje plačujejo tovarne, porabi za kritje stroškov, strokovnega izobraževanja.
Vprašanje: Nekateri pravijo, da tudi tehniška šola, ki je začela z vpisom leta 1963, odvzame precej mladih, ki bi Se drugače vpisali v poklic-iio šolo. Kaj mislite o tem?
Odgovor: Vsekakor je treba računati tudi s tem, ven, dar. analiza kaže, da je osip zaradi tega malenkosten.
Vprašanje: Kaj menite o tem, da se postopoma ukine Iskrina,poklicna šola, v Ljubljani? :
Odgovor: Obstajajo različna mnenja;,, naše* mnenje pa je: ne podifajmo tistega, kar že imamo, in kar se je izkazalo kot pbzitivno, sicer nas bo čez nekaj let bolela glava zaradi pomanjkanja strokovnega kadra.
Ben
okrog 30 milijard dolarjev ev-rodenarja, od katerega je bilo 5/6 v dolarjih, od ostanka pa polovica v markah. V vmesnem času pa sp narasli po oceni londonskega »Eco nomist« kratkoročni evro-krediti na skupno vrednost najmanj 37 milijard dolarjev.
Obrestna mera se na tem tržišču lahko povzpne ha 13 odstotkov: da bi se izognile begu kapitala iz svoje dežele, so morale neke. centralne banke povečati svoje diskontne stopnje. Zato bi bile one vesele, če bi evrotržišče prepovedali in zaprli. Toda to bi po mnenju »Economista« pomenilo napraviti od zla še hujšo nepriliko: brez evrotržišča bi ostale od valutnega sistema že zdavnaj samo razvaline.
To prosto devizno tržišče deluje namreč kot vzmet na toge uradne tečaje in na ta način rešujejo obstoječi valutni sistem pred usodnimi pretresi.
Razen tega Se velik del uvoznikov finansira s, pomočjo . evrotržišča, a izvozniki najdejo v njem zanesljivo ra v-, no ves j e v primeru nihanja tečajev. Brez takšnega korektiva bi klasične deficitarne dežele kot so ZDA in Velika Britanija izgubile veliko več Svojih deviznih rezerv kot do-sedaj; - a zaloge ameriškega zlata v Ford Knoxu bi bile že zdavnaj izpraznjene. Zaprtje denarnega evrotržišča bi povzročilo po besedah šefa švicarske centralne banke usodne posledice za veš devizni sistem, mednarodno trgovino in gospodarsko blagostanje.
To je tisto dobro jedro v celotnem zlu, imenovanem »evrodolar«.
Po »Der Spiegel« — L. M;
ZAHVALA
Ob • prerani izgubi moje drage mame :
ANGELE LUKANC se 'najlepše - zahvaljujem vsem , sodelavcem obrata »Orodjarna« za izraženo Sožalje, poklonjeni venec in spremstvo na njeni zadnji poti.	......
Franc Lukane
ZAHVALA
■ Ob prerani izgubi moje drage mame
BARBARE RUS se lepo zahvaljujem članom kolektiva montažne skupine PR 15-16, ki so jo pospremili na njeni zadnji poti, kot tudi za venec in ižraze sožalja.
Valerija Sofronič
ZAHVALA
Ob bridki izgubi mojega | očeta
JANEZA ČUDA se iskreno zahvaljujem, vsem sodelavcem na traku ATA, Pii in elementov za izraze sožalja in izkazano denarno pomoč.'
hčerka Ančka Beguš
ZAHVALA
Ob boleči izgubi mojega očeta
JANEZA COFA se iskreno zahvaljujem sodelavcem na traku ATA in PTI in liniji elementov v kranjski tovarni za ižraze. sožalja, denarno pomoč in spremstvo na njegovi zadnji poti.
Cilka Arsovski
ZAHVALA
Ob težki izgubi najinega očeta
ANTONA TIRINGERJA
se iskreno zahvaljujeva čla- ' nom kolektiva elementov obrata ATN in sošolcem IKš za! izraze sožalja, podarjeno cveo tj e, denarno pomoč in sprem-: stvo na njegovi zadnji potni Milena Tiringer in' Marinka Tabar
ZAHVALA
Ob "boleči; nenadni izgubi--dragega
FRANCA KNIFICA se iskreno zahvaljujem sindi-J katu tovarne »Elektromeha- \ nika«, tov. Trilarju in sode- j lavcem v DE »Vzdrževanje« J in mojim sodelavcem v obra-: I tu ATN. (vložki) za izraze so-;| žalja, podarjene vence” iit'| spremstvo na njegovi zadnji J poti:
Žena Mici ih sestra Marija
ISKRA — glasilo delovno’ ga kolektiva Iskra, industrij« za etektromehaniko, telekomunikacije, elektroniko in; avtomatiko — Urejuje uredbi- .1 ški odbor — Glavni urednik: Pavel- Gantar —Odgovorni j urednik: Janez Sile — izhaja tedensko — Rokopisov ne j vračamo — Tisk in klišeji: | »ČP Gorenjski tisk« Kranj 1
Košarkarji za dan republike In dan «JLA
iiinmni........ j
Iniciativni odbor za organizacijo planinskega društva ZP ISKRA je na svoji prvi seji sprožil akcijo za
razstavo planinskih fotografij članov ZP ISiiRA 1
Razstava bo potujoča in jo bomo prikazali v zimski sezoni v vseh organizacijah J ZP ISKRA.
Pogoji za sodelovanje:
—	Na razstavi lahko sodeluje vsak član kolektiva z neomejenim številom fotografij j črno-bele ali barvne tehnike, k fotografijami, ki zajemajo tematiko planinstva, alpinizma, jamarstva, Gorske reševalne službe, Gorske straže, taborništva itd.
—	Najmanjši format poslanih fotografij je 13 x 18 ali 18 X 24 cm.
—	Rok zadostavo fotografij (v izjemnem primeru tudi negativa) je 30. december 1969. Strokovna komisija bo na sami razstavi izbrala za nagrade
5 fotografij črno-bele in 3 fotografije barvne tehnike.
Zagotovljene so možnosti za odkup nekaterih nagrajenih ali nenagrajenih fotografij!
Nagrade učencev v gospodarstvu negativno vplivalo na vpis v Iskrino poklicno šolo
Na vprašanja uredništva odgovarjata direktor SC ISKRA, dipl. inž. Gabrijel Perko in vodja Poklicne šole Tone Tišler
Razen strelcev s kranjskega področja, so se v počastitev dneva republike in dneva JLA pomerili tudi košarkarji. Košarkarski turnir je to pot or-organizral tekstilni center v Kranju, sodelovalo pa je še devet košarkarskih ekip, med katerimi tudi ekipa košarkarjev Poklicne šole Iskra v Kranju in Tš Iskra. Prva ekipa si je z zmagama nad eki-
pama TTŠ 40:32 in ŽIC 37:18 priborila vstop v polfinale turnirja, vendar je tu podlegla močnejši ekipi jeseniške gimnazije in se tako uvrstila na četrto, mesto: Slabš.e pa se je odrezala ekipa košarkarjev Tš Iskra, ki je nastopala v drugi skupini turnirja In je utrpela nekaj hujših porazov in se zato uvrstila med zadnje ekipe tega spominskega turnirja košarkarjev.
Na tretji seji iniciativnega odbora za organizacijo planinskega društva ZP ISKRA so a člani sprejeli tudi dodatni predlog po katerem:
RAZŠIRJAJO RAZSTAVO PLANINSKIH FOTOGRAFIJ ČLANOV ZP ISKRA ŠE NA BARVNE DIAPOZITIVE VSEH FORMATOV
Tudi zanje veljajo isti pogoji za sodelovanje, nagrade pa bo podelila posebna komisija za to zvrst fotografskih posnetkov posebej.
Vabimo sodelavce naše ISKRE, fotografske amaterje, da se brez bojazni ker niso profesionalni fotografi odločijo ža sodelovanje in čimprej pošljejo svoje posnetke ; j tov. Marjanu Verniku v ZZA.
.iHUliiiliilllllllllllHIiilSliUlllIlllllllUHIIIIIIIIHHIlilllUlillimimiUmiHUUpiiHUJUilillimUHIIIIIIIlilllJIiliilUlllliillHIIIiilllilUlliiiililiiliiiu«« |