Št. 122 V Gorici, v torek dne 19. oktobra 1909. Tečaj XXXIX. Izhaja trikrat na teden, in mcer v torek, Četrtek in soboto ob 4. uri popoldni« tur stauo po posti preji" manti ali v Gorici na dom pošiljam: vso lnto.........\h K •/„ „.........10 „ % ,.......-. . . r. „ PosnmiČin' številke stanejo 10 vin. „SOCA"'^w»arjjnsIt,.iinj1i*-jx«>(lius. jivalo^ V-.-Vi> -»ttVjjni , I Ifttn ..KažTpot p1» frorisietto 4n GradiSfcanskem" in dvakrat* v U>tu , Vozni red železnic, parnikov in poštnih zvez". Naročnino sprejema upravnistvo v Gosposki ulici žtt;v. 7 L nadstr. v „Oori&ki Tiskam i" A. Gabi-šfiek. Na naročila brez doposlanc narofiaine se ne oziramo. Oglasi,in.posUniw*sua!ačuiujo po Putit-vrstah _5g tiskano 1-tirtt .0 v, 2-krat 14 v, 3-krat 12 v vsaka vesta. Večkrat po pogodbi. Večje 2rke po prostoru. — Reklamo in spisi v uredniškem delu 30 v vrsta. Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici, >Vse za narod, svobodo in napredek!« Dr. K Lavrič. Uredništvo ' se nahaja v Gosposki ulici št, 7 v Gorici v I. nadstr. Z urednikom je' mogoče govoriti Vsak dan od 8. do 12. dopoludno ter od 2. do 5. popoldne*, ob nedeljah in praznikih od 9, do 1 ± dopoludne, D p r a v n i š t v o se nahaja v Gosposki ulici St. 7 v I. nadstr, na levo v tiskarni. Naročnino in oglase je plačati loco gorica. Dopisi naj se pošiljajo le uredništvu. Naročnina, reklamacije in drage reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošljejo le upravništvu. »PRIMOREC izhaja neodvisno od „Soče" vsak petek in stane vse loto 3 K 20 vin. ali gld. 1-60. J,Soča" in „Primoro„" se prodajata v Gorici v naših knjigarnah in tch-le tobakarnah: J. Afrič, Gledališka ul.; V. Baumgartner, Koren 2; Mat. Belingor, Tržaška cesta 1; Marija Bregant, Ponte/Nuovo 9; Hen, Jellersitz, Nunska ul. 3. I. Hovaski. na GprišSeku; Peter Krebelj, Kapucinska ul. 1 ; Tereza Letian, tek. Jos. Verdi 11; Ana Pleško, Pokopd. ulica; Iv. Prešel, Stolni trg 2; Jos. Primožič, JErenska cesta; Iv. Sar-dagna, Gosposka ul.; Jos. Schwarz, Šolska ul.; Južni kolodvor; Državni kolodvor. — V Trstu v tobakarni L?.vrencl6 na trgu della Caserma. Telefon it. 83. „Gor. Tiskarna" A. Gabršček (od^ov. J. Fabčič) tiska in zal. JsssloMsta ljutt strela". V nedeljo je bil velik klerikalni dirn-daj v ljubljanskem »Unionu«. Sešli so se zastopniki klerikalnih strank iz črne Kranjske, iz zelene Štajerske, iz tužnega Ko-rotana in iz zavedne Primorske. Vodilno besedo so imeli seveda gg. nunci in ti so sešiii vse klerikalne stranke v jedno samo, to je v vseslovensko 'ljudsko stranko. Zastopniki slovenskih farovžev iz Štajerske, Koroške, Kranjske in Primorske so zborovali v Ljubljani ter so se stisnili še bolj skupaj, da bi še lažje v bodočnosti" neomejeno gospodovali nad slovenskim ljudstvom. Vsefarovška stranka bi se morala pravzaprav imenovati ta stranka, ali dali so jej ime »vseslovenska ljudska stranka,« ker se s takim imenom lažje slepari slovensko ljudstvo. Tako ime naj imponuje, listi lepi rimski rek: mundus vult deeipi, ergo decipiatur,. svet hoče biti sleparjen, toraj naj bo sleparjen — pa tudi dobro poznajo črni gospodje. Zloraba vere in cerkve v politične namene je porodila klerikalne stranke in sedaj vseslovensko ljudsko stranko. Tej na nepošten način nastali stranki kumujejo višji diiho-mi po Slovenskem, škofje • pa jo blagoslavljajo. Visoko stoji nad ljudstvom farovška moč in pod njo trepeta ljudstvo zbegano in nevedno. Zbegano je, ker mu mešajo krivi pismouki vedno vero v vsako či$to posvetno reč; nevedno je, ker ne sme slišati resnice, marveč mora verjeti ,>. lažem, katere mu prekladajo po svojih listu in ka-- tere mu govore po shodih, pa ne le j, shodili, ampak tudi v cerkvah, katere je naše ljudstvo postavilo za hiše molitve, ki pa so postale politične shodnice. .Klerikalci po Slovenskem se čutijo dovolj močne, da so se združili v enotno stranko; za pričetek pravijo, da stranke po deželah ostanejo sicer nekako samostojne, kar se tiče posebnih domačih razmer, toda sčasoma upajo vse tako urediti. da bo v Ljubljani vrhna komanda, kateri se bodo morali klerikalci po drugih deželah vselej in v vsem brezpogojno pokoriti, seveda bodo za vrlino komando me-rodajha navodila prevzvišemh gospodov škofov. Klerikaliz. ,n .je. bojna politična organizacija svete katoliške, cerkve. Klerika-lizem je politična uredba, ki pod plaščem vere in verstva teži po posvetnem gos-podstvu in po politični moči, je uredba, ki proglaša duhovnika za neko. vrsto viših bitij, p a p e ž a p a z a p o s v e t n e g a politi č n e g a K r a I j a nad kralji in narodi. : Klerikalna stranka se bojuje samo za posvetno gospodstvo Rima, pokori se' Rimu. In naš narod liaj bi bil uklet, da bi tičal pod rimskim jarmom,; uprežen, da bi delal v potu svojega obraza ter dajal cerkvi in faro.vžu vse najboljše v.pridelkih, od denarnega zaslužka krone, da bi 'rago plačeval maše, krste in pogrebe, ženito-vanja pa da bi; zidal velike iu krasne cerkve ter obsežne komodne fairovže, da sq bo gospodom »Kristusovim namestnikom« dobro godilo na' tem svfetu, veselje m "onem radi prepuščajo neumnemu .kmetu. Klerikalci so na vrhuncu. Vendajr pa-stojj proti nJim hrabra četa po Sloven* skem, posebno pri nas na Goriškem. Zmagali so res, ali tu je četa, pred- katero jih je strah. In napredne čete po'Sloveniji se tudi zedinijo v vseslovensko ;na-p r e d n o str a-n k o. Ne bomo pa mbrda posnemali klerikalcev, ampak taka misel je že sprožena lep čas,omenito smo jo v »Soči« že večkrat; ta misel se tudi uresniči. To bo protiteža klerikalni stranki na Slovenskem; ta naša stranka bo prava slovenska stranka nasproti brezdomovin-ski, klerikalni, ki išče le moč črne kaste ter jemlje ljudstvu samostojnost, zavednost, da postane igračica v posvečenih rokah, s katero delajo, kar hočejo. : Črna roka grabi Slovenijo, pograbiti jo hoče ter stisniti k sebi tako, da bi je ne bilo nikdar več mogoče iztrgati iz teh nevarnih črnih krempljev. : ^ Toda mi verujemo v boljšo bodočnost našega naroda, v bodočnost, ko se Slove- Biser. Renč Doumic. — Preuel Pa s luskin. Ko se je A:vmed sprehajal po bagdad-skih ulicah, je opazil v oknu nekega zlatarja biser čudovitega leska. Ljubil je dragotine in drage kamene, dragoceno orožje, bogate preproge in lepe tkanine. Toda prodajalec je zahteval v istini nečuveno ceno. Ahrned je bil razumen človek, dasi je bil mlad. Umel je krotiti svoje želje in se odreči nemogočemu. »Bal« je vzdihnil,. »nočem več razmišljati '¦« tem!« Drugi dan pa je razmišljal — in vse prihodnje dneve. Računal je, da bi ga stal eno leto dohodkov. Zraven bi bil prisiljen se odpovedati marsičemu, na kar je bil neraz-aružno navezan.* Prodati bi moral z dija-manti obrobljeno sliko, sliko svoje matere. Tega pa ne! Sklep je bil trden. Ni še bil teden pri kraju in biser je bil njegova last. I)"i ga je vdelati v dragocene, umetno izrezljane , okraske. Položil ga je v skrinjico, prevlečeno z redkimi tkaninami. »ija otrese črne sile, da bo zopet svobodno dihala in se mogla razvijati, kakor jej pri-tiče po legi in nadarjenosti ljudstva. V tak namen pa ustanovimo: v s e s 1 o v e n s ko nap redu o stranko!' Bil je kakor na oltarju. Po cele ure ga je molil.- To so bile rajske urice. Nenavadno dražest je izžarival, tainostna skušnjava je puhtela iz njega kakor iz ženskega očesa. ') Skrival ga je tujim očem. Če bi drugi poznali njegovo srečo, se mu je zdelo, da bi mu jo skušali uropati. Bil je srečen. ? ; Tedaj je bil Ahrned nekega dne pri kosilu s svojimi tovariši. Jeziki so se-:raz-* vezali. Radost je zagospodovala. Pripovedovale so se anekdote. Pripovedovala se je zgodba o bagdadskem zlatarju s ponarejenim biserom, ki mu je padlo v glavo zahtevati zanj več kakor za najlepše dragulje in ki je našel kupca. Historija je silno zabavala. Ahrned se je smejal z drugimi. A v svojem srcu je trpel neizrecno muko. ¦¦¦ . - Pograbil ie biser in v togoti ga je hotel zdrobiti. Ah kaj! Ta naivnež, ki brijejo norce iz njega, je bil on! Kako je mogel biti tako lahkomiseln! Ta lesk, ta jasnina, a dražest — vse zlagano! Kako se je mogel dati premotiti?... DOPISI. Iz cerkljanskega okraja. Iz Cerkna. — Ni ravno v posebno čast onemu, ki je prisiljen baviti se s tako .umazanim časopisom kakor je »Primorski list«, ker se je pa ta list dne 14. oktobra t. 1. bpetovano obdregiiil ob mojo osebo radi klerikalne »Hranilnice in posojilnice« v Cerknem, naj sprejme dopisnik nekoliko odgovora, zakaj sem zapustil klerikalno hranilnico in,,stranko tistih mož, ki jo sedaj vodijo. i,M>, Hranilnica se je ustanovila po mojem prizadevanju leta-1894. iu sicer ne kakor klerikalen zavod, ker kakor znano dopisniku, takrat taka stranka pod Gregorčičevem vodstvom spjpli še ni. obstajala na Goriškem, pač pa se je hranilnica ustanovila radi tega, ker so to zahtevale krajev^ ne potrebe. Da sem imel .najboljše namene s hranilnico, dokazuje tudi to, da sem dal na svoje stroške izšolati tajnika, da je. potem isto vodil. — Navajati vzroke, zakaj sem pozneje zapustil posojilnico se mi za sedaj še ne zdi potrebno, ker se bodo tega razni gospodje v klerikalni stranki še gotovo prav dobro spominjali, omenjam le, da sem moral radi raznih mahinacij drugih večkrat sam zalagati lepe svote v blagajno in sem se po odstopu izrazil nekemu še sedaj živečemu župniku, ko me je nad dve uri prigovarjal, naj vstopim nazaj v odbor, da tega ne storim, ker ne maram po zaslugi drugih gniti v kakšnem, od države oskrbovanem hramu. Če je kedo izpremenil svoje prepričanje, so ga gotovo izpremenili oni, ki so sedaj v klerikalni stranki in se še sedaj zmerjajo med seboj z »liberalci«, jaz pa ravno v si cd svoje doslednosti nisem Šel ž njimi v klerikalni tabor, ampak sem še držal stranke, ki je v svojih načelih mojemu mišljenju najbližja in katero sem ohranil bistveno neizpremenjeno zkozi vseh'28 let, kar sem v Cerknem, Ako želi dopisnik »Primorskega lista« še bolj natanjenih pojasnil z vsemi osebami, številkami in datumi, naj to svoje mnenje izrazi v »Prim. listu« ter naj se zraven podpiše in dobi on in drugi točen odgovor, zakaj sem obrnil hrbet klerikalni hranilnici in stranki. To m o Štrukelj, trgovec. Iz kobariškega okraja. Iz Kobarida. — »Letošnji klerikalni kandidat g. Fabjan je bil lani še sodnik v Kobaridu. Ko je izvedel, da bo kandi-doval naš rojak g. Gabršček, je govoril večkrat: »še nikoli nisem šel volit, g. Gabršček a pa pojdem. To je pravi mož za deželni zbor goriški!« — Tudi ,a izborno ocenil Berbučevo odbornikova-nje in Gregorčičevo Pajerkovanje. — Iu po preteku dobrega leta je ta možakar Gabrščekov protikandidat, Pajer-čičev oproda,, Pajerjev izvoljenec proti Gabrščeku in l^erbučev vredni sokrivec. JJ'o so — značaji, da se Bogu smili! Koba-ridci Fabjana ne bomo volili!« Iz goriške okolice. Iz Mirna. — Za telovadno društvo v Mirnu je nabral g. J. Vuk 71 K 40 v, in sicer so darovali sledeči gospodje: P. Fa-ganel 1Q K, And. Jakil, tovarnar, 10 K, J. Marmolja, trgovec 7 K, J. Pavletič, tovarnar 5 K, J. Beltram 1 K, V. Ferletič 2 K, L. Vuk.l K, P. Uršič 1 K, J; Maruši* 2 K, D. Pahor 2 K, R. Marmolja 2 K, a Faga-nel l.K, J.Paulin l K,M. Fagan.el-2 K, A. Faganel 3 K, D. Pahor 1 K, I. Beltram 1 K, Natalija Mozetič 5 K, A. vd. Faganel 1 K, Alojzija Pahor 1 K, Leopolda SiliČ 1 K, Lidija Pavletič 1 K, Ivana Urdih.I K, Marija Nemic 3 K, Zora Beltram 2 K, Karolina Budihna 1 K, Lucija Mozetič 2 K, Viljem Bregant 40 v, Kristina Tribušon 40 v, And. Male 40 v. Iskrena hvala vsem darovatc Ijern in darovateljicam. Živeli posnemovalci!—- Pripravljalni odbor novega »Telovadnega društva« v Mirim. . A.kdo bi se ne dal v njegovem pok> žaju? Res, da je bil izkušen v takih stvareh; kolikokrat je kolovratil po mestnih bazarjih'in imel po rokah čudolepih dra-gotin! A nobena mu ni vdahnila onega hrepenenja in posest nobene izmed njih bi ga ne mogla tako veseliti. Ah, ta blaženost, ta radost! Občudovati 7. ljubeznijo in ljubiti, kar občudujemo! Te minute, katerih ena sama je vredna celo življenje — spominja! se jiJ- je po vrsti. Spomin mu jilv je donašal s presenetljivo živahnostjo. Vse te radosti je bil resnično ližil. To vsaj ni bilo nič zlaga-nega... in položil je biser, blesteč in mrzel, v skrinjico, kjer je žarel kaker na oltarju. Tak je bil potem vse dni. Prisegal je, da uniči lažnjivi biser. Kakor hitro ga je zopet videl, se je razlezla njegova togota v otožnost, ki je našel v njej nerazumljivo slast. Zakaj velik je bil njen čar. Zgodilo se je, da je Ahrned našel za-bojček, poln blestečih draguljev: Bili $o to smaragdi, želeni kakor va^ lovi ražljučenega morja, krvavim kapljam podobni rubini, topazi, poddbni soln- čnim kapljam, izpreminjasti opali, turkci bajne, safiri temne modrine, podobne oni, ki spi na dnu punčice. In vsakikrat je ponovil iste besede: * Ahrned noče biti več norec. Ahrned se ne da več premotiti.« Objelo ga je či'dno razpoloženje. Ogibal se je družbe. Zapiral se je po cele dne-, ve. Sam je hotel bili; in v isti meri je postajal vedno bolj teman. Nje . ¦• i prijatelji so bili žalostni in so se b? njegov razum. Nekega jutra so ga našli mrtva a. Skrinjica je bila odprta pred-ni.ni. V skrinjici je žarel biser, blesteč in nir/°i: posvetiti mu je hotel še zadnji pogled Ali. je bil to pogled očitanja radi grozne prevare, ki mu je onemogočila življenje'/ Ali je bil to pogled priznanja za iluzijo, ki mu jo je biser podaril in ki ga je osrečila nad vse ljudi? Kdo bi vedel? Zakaj mrtvi nimajo navade odkrivati svojih skrivnostij. A v zadnji minuti je videti jasno v njihovih očeh, da imajo svojo skrivnost. Nesejo jo s seboj in živijo od nje . tekom, večnosti., . ..„./ Ožja volitev v kinetskih občinah na Krasu. I Kraj 2 28 12 38 26 29 13 25 16 9 18 1 18 23 2 15 15 25 Avber........ Brestovica...... Brje......• • • Dutovlje ......•• Oabrovica . . . Oorjansko...... Kobljaglava...... Kopriva . . ... • Lokev . .. , • • • ¦ • Mavhinje ...... Naklo .....-• Pliskovica ...... Povi.r ........ Repno.......' • Rodik........ Sela.......- • Skopo.....• • ; SJivno........ Šempolaj....... Š!:rbma . ..... Štanjel....... Štjak........ Štorje ......... Temnica....... Tomaj . . ....... Velikidol ....... Vojščica....... Zgonik........ Ne vemo podatkov iz vseh krajev, ali konečni rezultat je ta-le: Dr. Stepančrč je dobil 42,4 glasov; Zlobec „ „ 263 „ lz?oljen je torej dr Stepančič Volitev v trgih. V četrtek 21. t.m. volijo naši trgi in svetokrižko mesto 1 poslanca. Pri lanskih volitvah je bil izvoljen Andrej Gabršček. • Andrej Gabršček kandidira tudi letos v tržni skupini. Kdo je Gabršček, ni treba praviti, saj ga pozna cela dežela. Energičen, agilen narodni delavec, ki se trudi na trdem političnem polju že 20 let ter ima pokarati tudi lepe uspehe. Že lani se je videlo, kako potreben je Gabršček v deželnem zboru; bil je vedno na svojem mestu, zavedajoč se v polni meri položaja. Letos pa je še toliko bolj potreben, ker so klerikalci v večini. Potrebna je stroga kontrola, da se bo moglo ljudstvu pokazati razne nameravane ma-hinaeije v čisti luči. Pajer in Gregorčič hočeta potlačiti vse stare in nove grehe; iščeta večine, ki naj jima vse odobri. Če izvolijo veleposestniki tri dobre poslance, bo tu petorica energičnih mož, ki bodo lahko važen faktor v zbornici. Treba pa je tu vmes neobhodno Andreja Gabrščeka. Zastopal bo energično, kakor zna le. on, interese trgov skupno z našimi vseobčimi interesi. Zato naj ga volijo tržani! K o t en m o ž naj gredo na volišče oddat glasovnice za Andreja Gabrščeka.— Vabimo pa tudi vohlce izven trgov, ki pa volijo s trgi, da se združijo lepo s tržani ter glasujejo jednako ž njimi. Gregorčič je vrgel jabolko razdora med trža-ne in okoličane, okoličani pa naj pokažejo, da hočejo živeti v miru in složnosti s tržani ter naj volijo ž njimi vred Andreja Gabrščeka, ki bo tudi dober zastopnik kmetskih koristij. Poživljamo vse naše zavedne volilce v trgih, da gredo na volišče vsi, prav vsi. Ne sme biti nobenega izgovora, nobenega ozira. Tu gre za važno mesto p o s 1 a n ca trgov, in ta naj bo Andrej Gabršček! Volilci! *^"«4e njega J Imeli boste v njem. najboljše : rslanca. Domače vesti. Smrtna kosa. -~ Včeraj je umrl v hiralnici >ženske bolnišnice v Gorici bivši profesor veronauka na tukajšnji gimnaziji in bibliotekar v licealnf biblioteki Fr. C1 e r i. Pred mesecem dm je ps-rfel v biblioteki z lestve ter se pri padcu, močno pretresel in si zvil nogo. Prenesli so ga v bolnišnico, kjer je ležal pa se skoro do zadnjih dnij dobro počutil. Nenadoma se je pritaknila zapljučnica, kateri je don Cleri podlegel. Pokojni Cleri, ki je bil rojen v Gorici leta 1862., je bil mnogo let profesor verouka na tukajšnji gimnaziji; bil je dobra duša, jednako dobrosrčno je ravnal .s Slovenci kakor z Lahi; zato pa je ostal vsem svojim učencem v najboljšem spominu. — Ko je nadškof Sedej či»til potrebo, začeti s klerikalnim delom, na gimnaziji, se je moral Cleri umakniti, da je naredil prostor fanatičnemu nadškofo-vemu benjaminčku katehetu Rejcu. Nadškof je potisnil Clerija v biblioteko, podtt-čeval je odslej verouk le še par ur. Clerija je to ponižanje neznansko bolelo. Bridko je tožil o tem tudi kakemu svojemu nekdanjemu učencu, in sicer v trpkih besedah, kako da ga nadškof preganja. Tudi nadškofu samemu je povedal v obraz, da je nesrečen, aH nadškof se je delal nevednega ob oni priliki pa je rekel, da naj mu pove, zakaj je nesrečen; toda Cleri se je odmaknil. Ne vemo, kaki občutki obhajajo nadškofa ob rakvi Clerijevi! — Naj počiva v miru dobri Cleri! Volilcev v skupini slovenskih trgov in mest je 1011, ki se razdele tako-le; Ajdovščina 52, Bovec 175, Kanal 113, Kobarid 92, Komen 118, Sv. Križ 122, Nabrežina 78, Sežana 91 in Tolmin 170. — Kako imeniten je ta volilni red za trge, kaže n. pr. Kanal. Trg sam na sebi ima nekaj nad 30 volilcev, vsi drugi volilci, 80 jih spada pa v stranske vasice, ki so priklopljene trgu, to so Idrija, Morsko, Vrh, Gorenjavas, Bo-drež. Tolmin ima nad 10 takih vasic, Bovec d ve, Kobarid dve, Komen ima Sveto, Tomaževico, Volčjigrad, Mali dol, i. t. d. V kolikor pride pri tem volja tržanov samih do veljave, je razvidno iz omenjenih podatkov. Veleposestniki so se zbrali včeraj v precejšnjem številu v Gorici ter so se izrekli po daljšem razgovarjanju za te-le kandidate: dr. Alojzij Fran k o, odvetnik v Gorici, dr. Dragotin Treo, odvetnik v Gorici in Matija Rut ar, sodni nadsvetnik v GoricK* Janez Berbuč v Ljubljani. — V nedeljo so ustanovili v Ljubljani »vseslovensko ljudsko stranko.« Dr. Gregorčič ne mara za take »kranjske komedije«, zato rii šel v Ljubljano. Tam so mu to hudo zamerili. Nekoga pa je bilo treba vendar poslati v Ljubljano. Kakega novostrujarja? .0 tega pa ne! Gregorčič je končno spebal Janeza Berbuča v Ljubljano. Berbuč se je prikazal v Ljubljani tudi na odru ter govoril. Backi so čutili, da so v »teatru«. Prikazal se je velik mož z dolgo brado, utelešena S. L. S. na Goriškem. Ploskali so njegovi prikazni in radovedni so gledali, kaj pove obmorski mož. Kratek je bil njegov govor pa toliko bolj »kroften«. Srčen pozdrav jim je prinesel z bregov Soče. Rekel je: »Tudi mi bijemo ljute boje z zunanjimi kakor z notranjimi sovražniki, zadnje volitve pa so pokazale, da stoji veino goriško ljudstvo v našem taboru.« To pa je velika novica, da Berbuč bije ljute boje z zunanjimi in notranjimi sovražniki. Ti »notranji« bodo riajbrže bak-cili v klerikalni stranki, novostrujarji! Rekel je še, da čutijo goriški Slovenci potrebo zveze (Zvezati bi bilo potreba škodljivce ljudstva z Berbučem vred pa )ih narediti neškodljive.) in skupno se hočejo ubraniti sovraga/ Potem jih je., spet $o« zdravil pa je bil konec. — Berbuč se hoie ubraniti so-vraga. Hudiča bi se rad otr.e-r sel. Ga že išče in mu nagaja pa mu praska grešno vest, ker je že toliko škodovat Slovencem na Goriškem. Ali tega se ne otrese nikoli. Ta ga bo pikal do konca dnij. In kaj je še rekel Berbuč! Da ima prepričanje, da nova klerikalna stranka pritegne nase skoro vse napredne elemente. — Čudne misli se rodijo g. profesor^ ju v glavi ob Kranjskem »cvičku«! • S. L. S. je pomenilo »Stranka Ljudskih Sleparjev.« Sedaj so ustanovili vse4 slovensko ljudsko stranko, torej V* L. S. To pa pomeni »Velika Ljudska Sleparija!« Protestni shod radi usmrtitve Fer-rerja bo dre vi ob 8lA v tukajšnjem gledališču, ii; sicer po,§ 2. zbor. z., ker-je po* lici/a prepovedala javen shod. Prireditelji so naprosili gospodarje javnih lokalov, kavarn, gostiln, kinematografov i. t d.,' naj imajo zaprto ob času shoda. Policija je odredila varnostne odredbe, da se ne bi kalil mir. Kako se je obnašal Terseglav v Kranjskem deželnem zboru? — Poročali smo že, da je Tersegiav nesramno nahru-lii z galerije napredne poslance v kranjskem deželnem zboru. Tako surovo se je obnašal, da ga je moral glavar Šuklje, ta zvesti varuh klerikalcev, zapoditi z galerije. — Posebno piko je imel Terseglav na poslanca dr. Trillerja; nad njega je za-rjul: »Baraba, v r.. te bom sunil.« Tako lepo govori general čukov m galeriji kranjskega deželnega zbora. Če pride še na Goriško, zasluži, da se ga z batinami iz-žene iz dežele, da ne zanese med ljudstvo svoje »krščanske« surovosti. — Terseglav je urednik »Slovenca«. Ni čuda potem, da je ta list najbolj falotski in najsurovejši! »Slomškarje« imajo klerikalci grdo za norca. — Slomškarji na Kranjskem so tudi že večkrat zahtevali povišanje plač ter to. sporočili Šusteršiču in drugim visokim gospodom klerikalnim poslancem. Tudi obljubljali so jim, da se vse zgodi, kakor hočejo, toda v deželnem zboru kranjskem niso nič hoteli slišati klerikalni poslanci o Ganglovem predlogu glede zvišanja učiteljskih plač. Na Brezjah so zahtevali Slomškarji odpravo krajnih šolskih nadzornikov. V Kranjskem deželnem zboru pa so glasovali klerikalni poslanci, med njimi učitelja Ravnikar in Jaklič ter profesor Jarc, proti predlogu poslanca Gangla, ki je zahteval glede" krajnih šolskih nadzornikov ravno isto, kar so sklenili Slomškarji na Šrezjah. Ali jih imajo za norca Slomškarje! Pa tudi drugega ne zaslužijo. Korošci v Gorici. — Včeraj je bilo v Gorici okoli 500 Korošcev: udeležili so se izleta v Trst in Gorico, katerega je priredilo ognjegasno društvo iz Št. Mihela. Zvečer so se odpeljali domov. Govorili so le nemško. Franc Dugulih, krčmar na Gorjan-sLem, je zvest pristaš klerikalne stranke. Mož je delal za klerikalce, kar se je dalo sedaj ob volitvah. Dali so mu na račun 20 K pa rekli, da kar potrosi, mu že povrnejo. Troškov pa je imel 74 K, torej bi mu morali plačati še 54 K. Ali teh mu sedaj po volitvah nočejo plačati. Ubogi Dugillin je moral letati še po noči okoli, »znucal je solne in bergeše«, 3 pisma je pisal v Gorico, tudi kurat je pisal, potem je prišel Duguiin sam v Gorico, da dobi povrnjen potrošeni denan ali dobil ni nič. Podili so ga od Kajfeža do Herodeža pa ni dobil nič. Bil je pri Gregorčiču, pri dr. Pavie-tiču, pri dr. Breclju pa vse zastonj. Sedaj se jezi in spušča m klerikalne generale same lepe priimke. Deset let žo gara nT se muči v sveti klerikalni stranki, sedaj je dobil pa tako plačilo. — Stara resnica je ta. da klerikalci znajo farbati in izkoriščati ljudi, kadar treba plačati jih, so pa gluhi! Torej le pridno na agitacijo za klerikalce. Trabarjev muzej vzbuja občo pozornost in zanimanje. Kdor poseti ta muzej, je kar očaran nad tolikimi predmeti, ki se nudijo radovednemu očesu. Občo pozornost vzbujajo priprave inkvizicije in razni deli človeškega telesa. Vsakemu odraslemu človeku je svetovati, da si ogleda ta muzej, kjer se marsikaj lahko nauči in si ^ohrani za kažipot v življenju. Kdor se zanima ža loterijo, naj bere današnji oglas tvrdke'Samuel ffechscher senr. Hamburg. Listnica. — Nekatere gg. dopisnike prosimo še potrpljenja. Pride vse na vrsto. L©k©lsM tfesh)il{. V Borovljah na Koroškem so ustanovili telovadno društvo »Sokol.« Društvo šteje zdaj okoli 50 članov. zgradbo nemudoma zapričeti pripomnivšj, da je zgradba italijanskega dela pro^ Kormin-Videm uže dokončana. Risarski tečaj v Gorici, katerega jfc. napovedal zavod za pospeševanje male obrti, je bil otvorjen v četrtek zvečer. Udeležnikov je obilo. Razglas. — Z odlokom od 2. t. ni. št. 34085/p je dovolilo c. kr. trgovinska mi. nisterstvo napravo telefonske centrale v Zagradu v zvezi s telefonskim omrežjem v Gradiški pod uvetoin, da nosijo intere-sentje vse stroške zvezne proge med Gra-diško in Zagradom. Izkaz posredovalnice slovenskega trgovskega društva »Merkur« v Ljubljani. — Sprejme se: 2 knjigovodji, 2 kontorista, 1 poslovodja, 15 pomočnikov mešane stroke, .4 pomočniki železninske stroke, 1 pomočnik n\inufakturne stroke, 6 pomočnikov špecerijske stroke, 2 pomočnika galanterijske stroke, 3 blagajničarke, 1 kon-toristinj , 10 prodajalk. — Službe išče: .3 knjigovodje, 5 kontoristov, 1 poslovodja, 27 pomočnikov mešane stroke, 2 pomočnika manufakturne stroke, 6 pomočnikov špecerijske stroke, 2 pomočnika modne in galanterijske stroke, 7 kontoristinj, 8 bla-gajničark; 10 prodajalk. — Posredovalnica posluje za delodajalce in člane društva popolnoma brezplačno, za druge pa proti mali odškodnini. Trfioviko-obrfii« i» gospodarita vesti. Razglas. — C. kr. trgovinsko mini-sterstvo je dovolilo z odlokom od 11. t. m. Štev. 18.585/p podaljšanje telefonske proge št. 3684 Trst-Tržič Pr.-Korrnin do meje proti Italiji v svrho spojitve z italijanskim državnim telefonskim omrežjem in poštnemu ravnateljstvu zaukazalo z Politični pregled. Iz Kranjskega deželnega zbora. — Ganglovi predlogi o zboljšanju gmotnega stanja učiteljstva so padli. Odklonila se je s klerikalnimi glasovi nujnost Ganglovega predloga za uvedbo splošne in enake volilne pravice za deželni zbor. — V seji 15. t. sn. je posl. Mandelj poročal o ustanovitvi deželne banke in je razkladal statut. V obsežnem govoru je dokazal dr. Tavčar da se postopa to zadevno, če ne lahkomiselno, vsaj prenagljeno, ker tako važne stvari ne gre prebičati v eni seji. Povdar-jal je, da banka ne sme postati strankarska institucija. Bančni statut se na to sprejme s 26 klerikalnimi proti 23 sloverisko-tia-prednim in nemškim glasovom. — V popoldanski seji je prišel na vrsto načrt no-ve ga d eželn ozbor skega poslovnika. Poročevalec je dr. Krek. V imenu Nemcev se izjavi grof Barbo n načrt, ker je z njim dana garancija za n-nemogoeenje obstrukcije. V imenu naprednih Slovencev govori dr. Triller, ki v ojstrih besedah nastopa proti načrtu. kateri pomeni politično obglavljen j e manjšine. Konča s tem, da raztrga en izvod načrta in vrže koščke deželnemu glavarju pred noge. V tem trenotku prične obstrukcija naprednih slov. poslancev. V največjem nemiru se izve, da je deželni glavar že dal odglaso-vati za prehod v špecijelno debato o načrtu. Razburjenje je c4^ !, silnega nemira odreč sejo in skliče zopet / . • n disciplinarni odsek. T; v ¦'¦ •." prednih slov. posl. za J'm > >.;-:< u..u.-či. Naprednjaki izjavijo, da se sklepu ne pokore. Deželni glavar skliče sejo klnbo-vih načelnikov, ki pa je brezuspešna. Ob polosmih zvečer se seja zopet otvori ob popolnem miru. Dr. Tavčar izjavi v imenu slov. naprednih poslancev, da se ti i ^zlrom na današnje dogodke nadaljnih sej dež. zbora ne bodo več udeležili. Nato so ti zapustili zbornico. Novi poslovnik je z malimi spremembami sprejet. Obstrukcija manjšine je na podlagi tega poslovnika, ki jako poostruje disciplinarna sredstva predsednika, v bodoče nemogoča. Rešile so se še nekatere gospodarske predlog«.*, nakar se zasedanje odgodi. Proračuna pa dež. zbor ni mogel rešiti, ker s;a dež. odbor sploh še ni pripravi!. Klerikalci so hoteli najprej spraviti pod streho svoje reči, katere jim narekuj« strankarski interes. Tudi menda trepetajo pred tem, da se pokaže njihovo slabo gospodarstvo. De ž e 1 n i odbor je posodil 300.000 K dež. denarja tali t n i klerikalni »Zadružni zvezi!«— Za predsednika poslanske zbornice bodo predlagali krščanski socialci /°Vet dr. Pattaia. Socialni demokratje na Dunaju so i,ri' redili v nedeljo velik shod, katerega s*«' ltl Udeleži«) okoli 50.000 ljudij. Na shodu so protestirali proti umoru Ferrerja ter sprejeli ostro resolucijo proti Bienerthovi vladi.__________ Razne vesti. Primorsko deželno društvo državnih j poBodbenlh^uradnikpv v Trstu je imelo dne' I6/b-iS.*"v^S*'nli^aniewo^5Jvo*6b1š^ kano manifestacijsko zborovanje z dnev« j „jm redom: zakonska ureditev našega I vprašanja v parlamentu. Prišli so zastop-j 0\ iz različnih krajev, iz Pule, Kanala, [ (iorice, Pazina i. t.' dr**^ Vsa-4eželna dru-1 štva avstrijska so se izjavila brzojavnim potom za solidarna. Po temeljitem poro-Ujlu o žalostnem položaju pogodbenih u-I rudnikov, pri katerem se je mej dru-1 gim primerjalo plačo pomožnih uradnikov avtonomnih uradov z ono državnih, in naglašaio da dobiva cestni pometač trža-I ške občine prav tako 3 K 20 vin. na dan I kakor pisarniški pomočnik, vnela se je živahna debata. — Enoglasno je bila spre-[ jeta resolucija, v katerej se energično pro-I testira proti mačehovskemu ravnanju s I pogodbenimi uradniki in se na novo po-I živa vlada, da vže enkrat izpolni svoje I obljube, državne poslance pa, da opuste 1 svojo igro v zbornici in se posvete pozi-[ tivnemu delu. — Pri zaključku zborovanja se je predsednik zahvalil listom za njih | podporo. Ferrer. — Zjutraj -onega dne, ko je bil | Ferrer ustreljen, je stopil k njemu ob 8:!/ 4 ovnik v celico, kjer je bil ponoči. Fer- [ rer ga je vprašal: Ali je čas? Duhovnik : je pokimal. Na to je stopil Ferrer hi- j trih korakov na dvorišče. Tam zbrane je pozdravil »Dobro jutro!« Svojega brani- telja je objel in poljubil. Stal je, prekrižal I roke čez prsi ter čakal strelov pred njim stoječih vojakov. Počilo je iz strelov. Rd- f na kroglja je predrla vrat, druga dva pa | lobanjo. Ferrer je padel na tla ter je bil | takoj mrtev. Štirje vojaki so odnesli tru- [ plo v trdnjavo. Ljtibavna tragedija. — V Novem Sa-1 du »e ustrelil poročnik Gjula Vajda naj-I prvo svojo ljubico Jultkp Fabricijevo potem pa samega sebe. Oba sta ostala mrtva. Vzrok je nesrečne materijelne razmere in nesrečna ljubezen. Vlak je skočii iz tira, kakor poročajo iz Bosenskega Broda, pri Ljubjanici. Vo-; žili so se vojaki. En vojak je mrtev, štirje : težko ranjeni. Mladoturki na poučnem potovanju. \ Več Mladoturkov je sklenilo iti na naučno potovanje po Avstriji. Obiščejo med drugim Prago, PIžen, Dunaj, Brno, pridejo pa tudi v Trst. Blerlot, znani zrakoplovec. se nahaja v IJmlimpešii; kjer se spušča v zrak. Vsi iv>i,.»; .•« ..... .... -.jja Prisostvuje nebroj- >e "j,*r. ¦ (.MjjZ(jajnik«. -- 22-lctni •. Muima iz Cepeliša na Hrvat- :-ii. i«; bik ^>u>/ei>. da je nekoč zaklical: ¦¦Živio kralj Peter Karagjorgjevič, živila Srbija, živio cieli srbski narod, ove hrvatske hulje sve čemo pognjaviti itd.« Pred senatom v Zagrebu pod predsedstvom proslulega špecijalista v veleizdaj-skili aferah Tarabocchie je bil obsojen na 2 meseca težke ječe. Jugoslovani v Pragi za »veleizdajni-ke.« — Protestni shod proti razsodbi v veleizdajniškem procesu "so sklicali tudi jugoslovanski akademiki v Pragi. Shod so Posetili v ogromnem številu zastopniki v'seh slovanskih narodnosti in prof. Ma-saryk. Po govorih različnih zastopnikov vseh slovanskih narodnosti in govoru prof. Masaryka je bila enoglasno in z navdušenjem sprejeta sledeča resolucija: »Jugoslovansko dijaško s slovanskimi gosti, ;jorazgovorivši se o t. zv. veleizdajniškem procesu v imenu humanitete najodločneje protestira proti kruti obsodbi; sklene še odločnejše delovati na prosvet-ne"i in kulturnem polju za povzdigo na-~eSa naroda, za jedinstvo naroda srbskega in hrvatskega, da na ta način za vedno Nemogoči slične procese.* Tele z dvema glavama in osmimi no-Kami, — »Hrv. Pr.« javlja iz Osekova, da ,e krava kmeta Petra Cetina imela tele z dvema glavama in osmimi nogami. Kravo S() Hoteli rešiti, zato so tele izrezali iz nje, ali krava je vse jeduo poginila. Vredna je bila 240 K. „¦ Lov na deklice pod policijskim pro-tektoratom? — Pred kratkim sta prišli 2 Dunajčanki v Split v Dalmaciji, da nastopita službi, kateri jima je preskrbela neka dunajska posredovalnica.za službe. S službami pa nista bili zadovoljni, zato sta hoteli drugam. Obrnili sta se na tamkajšnje-- gaHROfc^dovateupo imenu Conti, ki jima je preskrbe! slu 'bi za Šibenik. Ko sta prišli Dunajčanki na določeni mesti, so jih peljali v hišo in jima dali sobe. Ko sta se preoblekli, sta šli v mesto, kjer jima je razkazaval mesto neki policaj, ki ju je potem nazaj pripeljal v ono hišo, ki pa je bila tolerančna hiša. Za par dnij sta ušli ter se peljali v Pulj, kjer sta vse to povedali policiji. Več nesreč na .morju se je pripetilo zadnje dni. V luki Veruda je zgorela laška ladija »Giovanni e Lucia«, neka ladija je trčila ob parnik »Freitas-črte« ter dobila velike poškodbe, tudi neka torpedovka je poškodovana. Tako poroča »Tagblatt« iz Pulja. Angleški parnik Murillo se je na potu na Reko moral ustaviti pri Ližjanu, ker se je bilo bati drugače, da se potopi, ker je bil dobil nevarne poškodbe ponoči, ko je zadel ob gradnjo nekega novega svetilnika. »Klub slov. tehnikov v Pragi« bo imel svoj prvi redni občni zbor v četrtek, 21. vinotoka 1909. v Narodnem domu na Kral. Vinohradvh. Utrdbe ob morju ali vojne ladije? — »Nenes W. Tagblatt« prinaša iz peresi« veščaka članek, v katerem govori o utrdbah ob morju ter o vojnih ladijah. Prihaja do zaključka da je pametneje graditi vojne ladije kot pa delati utrdbo za utrdbo ob Jadranskem morju. Utrdbe so strašno drage pa ne dajejo povsodi zadostne garancije, da bi se sovražnik ne mogel izkrcati. Avstrijsko obrežje je dolgo 500 km, torej bi bilo treba vse polno utrdeb, ki bi požrle ogromne svote. Otoke n. pr. more braniti le mornarica. Zguba otokov ob bre-žini pa bi pomenila začetek konca. Napoleonove utrdbe niso mogle držati ne Italije ne Španije ne Dalmacije proti mogočni angleški mornarici.. ' ! Strašen samomor neke grofice. — V kraju San Raffae blizu Nizze je stanovala na letovišču v neki vili grofica J Schoedler pl. Neufvile. Šla je nad morsko strmino, se ustrelila z revolverjem v sence ter zdrknila v morje. Bila je doma s lio-laudskega ter je bila ločena od svojega moža. Dajal jej je apanažo, ki jej pa ni zadoščala. Zato se je usmrtila. Zapustila je osemletno hčerko. Vrtinec in orkan v Srednji Ameriki je te dni uničil mesto Key West. Štiri cerkve so se podrle, ječo je zagrabil vihar in zbežali so vsi jetniki, ki so pričeli ropati po mestu. V mestu je vladala tema. Ubitih je nad 1000 ljudij. Vihar je imel hitrost 180 km v eni uri. Pred predstavo operete »Vesela vdo-vica« v gledališču Bellinu v Neaplju je bil ustreljen v oblačilnici glavni igralec Luigi Lattuga. Vstrelil ga je njegov kolega iz ljubosumnosti. Samomor igralke. — Mariannc Ruden se je ustrelila v nekem gozdu blizu Nor-imberga radi tega, ker se je napadlo njeno čast V Lille je umorila neka dekla svojega nezakonskega otroka, ko je izvedela, da je oče večkratni zločinec, in ker ni hotela, da bi živel otrok, ki je mogoče podedoval po očetu nagnjenje do zločinov. Orjaške buče je pridelal na Dobravi pri Podnartu na Gorenjskem F. Pogačnik. Najtežja od dosedaj dozorelih tehta 47 kg. Gospodar pa pravi, da bodo tehtale največje tudi do 60 kg. Nemški Dunaj. —' Dunajski Nemci po pravici trepečejo pred češko poplavo Dunaja. Češki dunajski socijalisti imajo čez 90 političnih organizacij; Češke strokovne organizacije imajo okroglo 25.000 članov. Češke delavske posredovalnice na Dunaju preskrbujejo svojim rojakom kolikor mogoče mnogo služb po delavnicah in tovarnah. Pa tudi čeških obrtnikov, zlasti manjših, je vedno več. V X. okraju imajo Čehi lastno obrtno nadaljevalno Šolo. Češki krojači so ustanovili lastno veliko delavnico za obleke. Poleg 11 krajevnih po- družnic »Komenskega* imajo dunajski Oehi 159 denarnih zavodov in društev, ki podpirajo češki živelj. Razen tega izhaja na Dunaju 31 čeških časopisov, med njimi dva dnevnika z več ko 20.000 tisoč naročniki. Najvplivnejši list je »Videnski den-nik«, ki je sicer nestranski, vendar se mu takoj pozna, da ga urejajo narodni socijalisti. Velik upliv imajo tudi »Delnicki listy«, glasilo češke- nižjeavstrijske socijalne demokracije, ki ima seveda drugačen ugled kot naša »jugoslovanska« socijalna demokracija. Čehi nam: morajo biti za vzgled! Debeli amerikanski predsednik. — Taft je bil pred kratkem na potovanju v zapadnih državah. V Kansas City so morali odsekati naslonjalo pri stolu, iz katerega ni mogel več ustati ta debeli predsednik. Visoko v skalnatem gorovju se je tehtal Faft, in se zelo razveselil, ko je kazala tehtnica mesto 340 funtov samo 328. Sev(eda je postal zopet žalosten, ko so mu ijovedali, da je izguba na njegovi teži le zmota, da postane vsako truplo dva kilometra nad morjem lažje. Dp, Alojzij Poiitoni se je preselil v ulico Usina M 7 in sprejema vsak dan, izjeinši nedelje in praznike,'.od 3.-4. Mali oglasi. Najmanjša pristojbina stane 6 0 vin. Afeo je oglas obsetncjSi se rafiana za vsako besedo 3 vin. Najpripravnejše inseriranje za trgovce in obrtnike. i ,. i Ko,ll}o Jo mnnjSHi trgovcev iu obrtnikov v GortcS. k Umih mi .leSoli <„, c0lo v mostu) nihče no no/.nn, ker nikjer ne insenrajo. škoda ni majhna. Proda se v Mirna 2 lilSi »Jg^S - Pogoji-zeto ugodni. — Poizve se pri gosp. Andreja Urdihu, Gorica via Lunga 70. i Na no o opremljena soba s prostim vhodom «n odda v najem takoj. NatanCneje se izve v ulici sv. Ivana št. 7. Anton Pofatzky v Gorici, Na sred! RaSteljs 7« TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO. Najceneje kupovalšče nlrnberJkeoa |fl drobnega blaga tor tkanin, preje In n|«j. POTREBŠČINE za pisarnice, isadilee in popotnike. Najboljše Sivanke za Šivalne stroje. POTREBŠČINE za krojafo in ševlfatje. Stetliijioe. — Rožul Tenet. — Masno knjižice. tišna obuvala za vse letne čase. Posebnost: Semena za zelenjave, trave in detelje. Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, kroSnjarje, prodajalce po sejmih in trgih ter na deželi. t 35 ~* Lepo, zračno stanovanje: Ponto nuovo ±1.- '1 sobi in kuhinja, odda so v ti!. Ia izvozni trm Traberjev muzej odprt od 8. zjutraj do 9. ure zvečer. '"' D petek popoldne od 2. naprej je razsfaua odprla le za ženske. Predavanja se vršijo ob 10 uri dop, in ob 2. 4, 6 in 8 zvečer. Vstopnina 40 vin, za vojake 2D vin. Priporočamo našim rodbinam Mesto 18 K le 7 K krasna žepna ura (remont,) iz M-eUra „(ik>ria", s 3 lepo izrezij&mmi pokvovcl na peni. Kolesje na sidro. Te-čnji nit .kamen Jamstvo a 51 leta. i'o povzetju K>7 - Tovarnam MIH. HOROWITZ, Krakau, Dicielsgasse 57. ===== Cenik zastonj! ========= naznanilo. Slavnemu občinstvu uljuclno naznanjam, da sem preselil svoj zobozdrauniški atelje na fekališGe Josipa ierdi štev. 37. Onlinira vsak dan od 9. ure zj. do 5. ure pop. Dr. loan tržen. GORICA. GORICA, Narodno podjetje Hotel „Pri Zlatem Jelenu". V središču mesta. Ob glavni ulici z državnega kolodvora. Zbirališče trgovskega sveta in goriških Slovencev. — Nad 30 sob za tujce od K 1*20 više. Velik vrt z verando. Stekleni salon s teraso. Velik jedilni ! salon. Več sob za klube in sklenjene družbe. Kegljišče. — Točama z običajnimi gostilniškimi cenami za jedi in pijače. — Domača in tuja vina.¦¦— Plzenjsko in puntigamsko pivo. — Cene jako zmerne. — Postrežba pod novo upravo skrbna iri točna. Sprejmejo se zastopniki F. P. VIDIC & Komp. Ljubljana Opekama in zaloga peči, ponudijo vsako poljubno množino ^^s patentiranih ~ zarezanih strešnikov »Sistem MARZOLA (Stransialzziege!) »Sistem fiBARZOLA 1-50 (K 1-75) Denar pošiljam v pismu | po nakaznici > pošljite po povzetja} kar ne velja prečrtajte l Toplo priporočamo edino slovensko kavarno Central v Gorici, kjer je največja izbera časnikov in pristnih pijač. Pozor! Slouensko podjetje! Pozor! Slavnemu občinstvu se priporoča dne II. febr. 1009., i hoto otvorjena velita iifaBiri trgovina Franc Souvan sin. v stari Souvanovi hiši na Mestnem trgu štev. 22 v Ljubljani. »Goriška' ljudska posojilnica" vpisana zadruga z omejenim jamstvom. (V lastni hlil, Gosposka ulica it. 7, I. nadstr.) — Telefon it. 79. RaCun poStno hranilnice Štev. 837.315. N8 občnem zboru dne 30. maja 1909. se je določilo: Hranilno vloge se obrestujejo po 47«%. Stalne večje vloge z enoletno odpoYeifl|o^p^o»dpgovoru. Renini davek plačuje posojilnica sama. Hranilne vloge se sprefemajo od vsatrogar. Posojila se dajejo zadružnikom na vknjižbe po 5'/g%, na varščino ali zastave in na menjice po 6%. Glavni deleži se obrestujejo koncem leta 190S.-a-,.6%. Stanje 31. dec. 1908.: Zadružnikov 1904 z deleži v znesku 89.362 kron. — Hranilne vloge: 1,727.304-70. Posojila: 1,693201-—. — Reservni zaklad: 90.230-05. — Vrednost hiš: 111755 23. m Trgovski sotrudnik kakor tudi prodajalka in blagajničarka se sprejmejo v finejši trgovini. Prednost imajo konfekcije vešči. Ponudbe ped šifro: „Prva moč" na upravništvo našega lista. Naznanilo. Slav. občinstvu uljiu.lno naznanjam, da sem olvoril v Riva Castello štev. 8 Toliko zalogo Denar prihrani kdor kupi izgoiovljeno pohištvo pri Ant. Brešcak-u v Gorici, v Gosposki ulici št. 14 (v lastni hiši) kateri ima v zalogi najbogatejšo izbero pohištva vseh slogov za vsa& stan, priprostega la naj- finejega izdelka. Daje tudi na obroke. Lastna delavnica za tapecirano pohištvo. Gene brez konkurence. Isto prodajam'ua drobno in debelo po uajtiižji ceni. Za. obilen obisk se toplo priporočam luan Skok. Mlinsko podjetje na deželi sppejtne l^onfopisfr (knjigovodja in stenograf) z lep., pi savo ter zmožen popolnoma tudi n(.m škega jezika. Vsiop lahko takoj. U*| noročno pisani curriciilum vilae z pu djani prepisi spričeval ter plačilno za h Love naj se pošljejo ped ,.šf. 253 ITIlin na upravništvo našega lisla. Hiša v Grahovem na lepem prostoru, dvonadstropna, h 8 sobami, pri pravna m vsako obrt se odda v najem takoj ali fs proda prav po ceni. Natančen naslov pove upravnišivo „Soče". in za obleke priporoča firma Karel Kocjan JfSSB V Humpofcu na Češkem Tvorni&ke cene. Vzorci iranko. Phonola je nek aparat, ki se ga pristavi h glasovirju, da zamore vsak — b"l oni, ki se ne razume prav nič na glasbo — igrati kakoršenkoli koinac pravizvrsino. Dolični aparat je na ogle' in tamkaj daje tudi potrebn-pojasnila zastopnik in z a-I a g a t e 1 j • Rajmund Kren Gorica, Via Različno pohištvo iz železa podobe na šipe in platno, ogledala žima in platno.